MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUGOSLAVIJ Št. 46 Li«t izhaja «tk t mesece L 22.— ». 6.50 reč. — Po« ena (C. C. con U porta) V Trste, v sredo, 23. februarja 1927, Številka 3t Letnik L!! edeljka. Naročnina: za i bcm 75.—, ▼ iaoiciiatvo Oglasnina za t mm procton V širokosti 1 kolone (58mmir*. trgovske m obrUw oglaa« L 1—. za »ice, zahvale, poslana, vabila L 1.50, oglase denarnih zavodov L Oglasi na prvi strani L ~ EDINOST Uredniitvo in npravniitvos Trst (3), ulica S. Francesco d'Assast 20. To* lefon 11-57. DopUi naj se pošiljajo izključno uredniltvu, oglam, reklamacije m denar pa upfaTniitru. Rokopisi se ne vračajo. Neiranklran« pisma se ne sprejemajo. — Last. založba in tisk Tiskarn« »Edinost« PoduredniStvo v G o.r i c i : ulica Gioaofc Carducci št 7, L n. — TeleL It 331 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Poljska m Hemtila VARŠAVA, 19. 2. 1927. Ko so prišle na Poljsko vesti p izidu pariških posvetovanj ylede nem&kih utrdb na vzhodni meji, so raseli razni krogi »oljske javnosti objavljati potom listov svoje mnenje. Pri tem pa fe je opazilo, da so se pisci po-člankov močno razlikovali drug od dražega. In to ni nikakor čudno, kajti končnove-ljavno se bo mogel presojati z vseh stališč izid pariških posvetovanj še le za kake štiri mesece, ko bodo poklicani strokovnjaki mogli ugotoviti, ali je Nemčija v resnici tudi izpolnila obveze, ki jili je prevzela v Parizu, Ako razmšljamo na podlagi predpostavk, na katerih temelji nekako vsa evropska politika od Locarna dalje, ne bomo mogli tajiti, da ima pariška konferenca veliko važnost za evropski mir sploh, predvsem pa za varnost poljske meje. Će primerjamo dosežene uspehe s tem, kar je zahtevala Poljska na začetku pariške konference, nam stopi pred oči ves pomen omenjenih rezultatov toliko v političnem kolikor tudi vojaškem pogledu. Poljske prvotne zahteve so bile v glavnih obrisih sledeče: 1) Nemčija mora priznati, da je z gradho novih utrdb kršila ver-saillesko mirovno pogodbo. 2) Vse nove nemške utrdbe, predvsem iilohov, Korin in Kralo-wec (Konig^herg) se morajo podreti. 3) Nemčija mora dati garancije, da v bodoče ne ho več zagrešala sličnih kršitev ver-sailles»ke mirovne pogodbe. Pri tem so poljski vojni kix>-gi izjavljali, da bi bila najboljša rešitev tega vprašanja, če bi &e točno označil pas, v katerem Nemci lahko gradijo nove utrdbe, kakor se je določil glede zapadne nemške meje, t. j. napram Franciji in Belgiji. Toda isti krogi si niso delali nikakih iluzij. Bili so že vnaprej prepričani, da taka zahteva ne ho sprejeta, ker je pač predstavljala največjo mero tega, kar se je v sedanjih razmerah sploh moglo zahtevati. Izid pariške konference je nekak kompromis in tozadevna pogodba ima zato vse dobre in tudi slabe strani kompromisa. Toda vrednost tega kompromisa je vendar zelo velika. Z nemške strani se je predvsem priznalo, da je bila z gradho novih trdnjav na poljski meji v resnici kršena versailleska mirovna pogodba. Izpolnjena je bila tudi druga poljska zahteva. Nemčija se je obvezala s pariško pogodbo, da v pasu, ki gre od Konigsberga preko Sensburga do Malburga, od tu preko Iiir-schau - Chojnice - Pila - Ko-strin - Breg - Niša, ne bo gradila novih trdnjav. V tem pasu ozemlja smejo ostati le one trdnjave, ki jih je popihala do leta 1920. medzavezniška vojaška nadzorovalna komisija. Trdnjave se ne smejo ne razširiti ne pomnožiti. Le pri na gornji način popisanih trdnjavah se smejo vršiti razna zaščitna dela, a poleg tega se lahko nadomesti pokvarjeni leseni material in tudi opeka z betonom. Glavna bitka se je bila na pariških pogajanjih radi starih trdnjav: Krale\vec (Konigsberg). Lotzen, Kostrin in HI oho v. Od 88 novih utrdb, ki so jih zgradili po vojni, jih bodo morali Nemci porušiti 34, kar pomeni, da se utrjeno ozemlje oslabi za 40%. Največje število utrdb, ki se bodo porušile, se nahaja v okolici Konigsberga. Tu se je že začelo s podiranjem 22 utrdb, večinoma južno od mesta. Ostane še 31 utrdb, katere pa so obrnjene proti vzhodu, t. j. proti Litvi in ne proti Poljski. Istotako ostane petnajst utrdb, ki vežejo ob mazurskih jezerih Konigs berg in Lotzen. Največ trdnjav so ohranili Nemci v Vzhodni Prusiji. K6-nigsberg je sicer res oslabljen, toda po enoglasnem mnenju strokovnjakov predstavlja tc mesto še vedno najnevarnejšo točko za Poljsko. Glavne južm utrdbe se sic^r porušijo, toda vzhodno od mesta ostanejo in so prav tako obrnjene proti Poljski, ker ima ta tudi svojo vzhodno fronto pri Vilni. Zato pa jc dosegla Poljska važne garan cije glede onih krajev, iz kate- rih bi se mogel naperiti najnevarnejši napad proti Varšavi. Nemčija mora namreč porušiti vse trdnjave na desnem bregu Odre. To pomeni podretje sedmih novih utrdb pri Hlohovu in petih novih pri Kostrinu. Na levem bregu Odre ostanejo vse stare utrdbe, a poleg tega še sedem novih pri Hlohovu, toda zaščitni pas, ki je vezal Zapadno Prusijo z nemško Slezijo, bo popolnoma uničen. Seveda se naglaSa ▼ vojaških krogih, da bo Nemčija lahko gradila nove utrdbe onkraj omenjenega pasa. Ona bo to svojo pravico tudi temeljito izkoristila. Radi tega nevarnost ni od vrnjena, temveč je samo zmanjšana. S tem pa se je moralo računati že takoj ob začetku konference. Poslanska zbornica ItaEiia v Sredozemskim morju De Pinedo pristal v Braziliji Stališče Italije v vprašanju pomorske razorožitve RIM, £2. f(izv.) Vsi današnji listi posvečajo svoje uvodne članke odgovoru italijanske vlade na spomenico predsednika Združenih držav. Virginio Gayda podčrtuje v «11 Giornale d'Italia» jasnost in lealnost italijanskega odgovora ter dokazuje na podlagi cele vrste konkretnih dejstev veliko miroljubje Italije. Pri vsem svojem miroljubju pa Italija nikakor ne sme in ne more zanemariti čvojo obrambo, ako hoče kaj veljati na mednarodni pozornici, ako hoče z uspehom opozarjati na svoje potrebe ter zahtevati svoje pravice in svoje mesto na solncu. Onih pet točk, na katere se naslanja odgovor tvori pet italijanskih razlogov, vsled katerih se Italija brani razpravljati o novih razorožitvah. Italijanski predlogi se zaključujejo: V ne-razdružljivosti pomorskega ra^-zoroževanja z razorožitvijo na kopnem in v zraku; v omejitvi razprav o razorožitvenih vprašanjih na velike države, med tem ko se druge majhne države lahko nemotoma oborožujejo; v potrebi italijanske obrežne obrambe, katero zahteva njen zemljepisni položaj; v potrebi, da si Italija zavaruje svoje pomorske zveze, ki so neobhodno potrebne za njen gospodarski obstoj. Italija ne sme nikdar pozabiti, da obstojajo na obrežju sredozemskega morja druge majhne države, na katere se naslanjajo in jih podpirajo druge velike države. Grška mornarica se lahko smatra za rezervo angleške eskadre. Francija, ki je sklenila z Jugoslavijo voja-. ko pogodbo v obliki, katere ne moremo še določiti opogumlja na eni strani to poslednjo v politiki ultranacijonalizma in pro-tiitalijanstva, na drugi strani pa |o zalaga z orožjem in vojnimi ladjami, kar dokazuje gradnja podmorskih čolnov na račun beograjske vlade v laurientskih ladjedelnicah. Posebno važen je tudi razlog italijanske samoobrambe. Italija ne zadostuje sami sebi, Združene države pa s svojim bogatim ozemljem se lahko same vzdržujejo. Italija je nujno naveza^ na na mednarodne trge. Poleg toga obstoja nevarnost, da se bo Nemčija, ki si ustvarja moderno in močno mornarico, zopet hotela uveljaviti v Sredozemskem morju, medtem ko je Anglija po vojni že premestila svojo najmočnejšo eskadro v Sredozemsko morje. Italija se gotovo ne namerava meriti z nobeno drža^ vo v Sredozemskem morju, ampak držati hoče ravnovesje sil, ki naj ji jamčijo za njeno bodočnost. Zato se Italija ne more podvreči nikakim svetovnim mednarodnim predpisom v svojem pomorskem oboroževanju. -Več ali manj enakega mnenja so tudi vsi ostali rimski časopisi. Soglasno podčrtujejo jasnost in miroljubje Italije. V ne-IPkkem dokazovanju tega miro-ljubja prinašajo vsi sezname prijateljskih in arbitražnih pogodb, katere je sklenila Italija z raznimi državami. Srečen polet preko Atlantskega PORT PRAIA, 22. Poveljnik De Pinedo je v svojem hidropla-nu zapustil to noč ob 1.10 (po srednjeevropskem času ob 3.10) Port Praia in je namenjen v Fernando de Uoronha v Braziliji. Razdalja med obema pristaniščema znaša 2371 kilometrov. Vtis t Rima RIM, 22. (Izv.) Po dvodnevnem molku je prinesla danes agencija «Stefani» vest, da je drzni letalec de Pinedo ob 3.10 zjutraj (po tamkajšnjem času ob 1.10 zjutraj) zapustil Port Prai ter nastopil svoj veliki polet preko oceana. Po izjavah, katere je podal de Pinedo korespondentu «United Press*, se je njegov odhod zakasnel radi tega, ker ni našel v Port Prai u zadostne zaloge bencina- Okrog 8. ure zvečer se je raznesla v tukajšnjih novinarskih krogih vest, da se je de Pinedo ob 15.48 pojavil nad otokom San Fernando di Noro uha, odkoder je, ne da bi se ustavil, odletel proti brazilijan-skemu obrežju. Kmalu za tem so izšli večerni listi in tudi opoldanski «11 Tevere» v posebnih izdajah, v katerih so naznanjali radostno vest. Občinstvo se je naravnost trgalo za listi, ki so bili hipoma zamenili svoje članke in vesti na prvih in tudi drugih straneh s članki, posvečenimi zmagovalcem na italijanskih letalih, in z dolgimi poročili o pripravah poleta, z življenjepisi zmagovalcev ter vestmi o posameznih fazah poleta. Da je bila radost še večja, je prispela okrog 9- ure brzojavka «United Presse» in kmalu nato tudi uradna vest, da je de Pinedo srečno prispel v Port Natal. Vsa prestolica je naenkrat, kakor ob velikih narodnih praznikih zažarela v tisočero lučih in vse prebivalstvo žari od veselja nad uspehom italijanskega letala in italijanskega letal-c Prihod v Port Natal RIM, 22. (Izv.) Urad «Ital Ca-bla» na otoku San Fernando di Norouha poroča agenciji »Štefani«, da je danes ob 16.48 de Pinedo preletel otok ter odletel ne da bi se ustavil, proti brazili-janskemu obrežju. Poznejši ka-blogram «Ital Cabla» iz San Fernanda di Norouha poroča, da je «Santa Maria» po dveh izvršenih krogih nad otokom San Fernando di Norouha nadaljevala svoj polet v smeri proti Portu Natal. RIM, 22. (Izv.) Poveljnik de Pinedo se je ob 7.48 pojavil nad otokom San Fernando di No-souha in je nadaljeval svoj polet proti Portu Natal. Razdalja od Porta Praia do porta Natal znaša 2751 km, to je smo 180 kilometrov manj nego razdalja med Bolamo in Portom Nata-lom. RIO JANEIRO, 22. (Izv.) De Pinedo je prispel v Port Natal ob 1.20 popoldne (po braziljan-skem času). RIM, 22. (Izv.) Jutri ob 16. uri se sestane poslanska1 zbornica, ki bo razpravljala o že znanem dnevnem redu. Ob pričetku seje bo brezdvoma poslanska zbornica priredila velike manifestacije polkovniku de Pinedu, ki je danes preletel altlatski ocean. Ni izključeno, da bo ob tej priliki povzel besedo tudi prvi minister. Danes ob 17. uri se je sestala v poslanski zbornici pod predsedstvom on. Casertana posebna komisija, kateri je bilo svoje-časno naročeno, da izdela načrt o novih poslanskih nagradah. Komisija ni došla na današnji seji do nikakih zaključkov. Sklenila je, da se ponovno sestane v soboto in takrat bo sprejela v tem pogledu definitivne in konkretne predloge, ki bodo predloženi poslanski zbornici na tajni seji,Jti se bo vršila tekom prihodnjega tedna. Jutri ob 10. dopoldne se sestane pravilniška komisija. Ob 11. uri pa se bodo vršili sestanki pokrajinskih poslanskih skupin fašistovske stranke. Tem sestankom bodo predsedovali razni pokrajinski zaupniki, ki bodo sporočili poslancem odredbe generalnega tajnika fašistovske stranke glede predstoječega parlamentarnega zasedanja. Generalna proračunska komisija bo imela najbrž v soboto svojo sejo, na kateri bo pretresala poročilo on. Serpierija o proračunu ministrstva za narodno gospodarstvo. Danes zjutraj je bila otvorje-na v prostorih poslanske zbornice podružnica «Banco di Na-poli», ki bo posredovala pri denarnih obratih posameznih poslancev. _ Posebni tribnnal RIM, 22. (Izv.) Dne 3. marca se bo vršila pred posebnim tri-bunalom za zaščito države razprava proti 38 osebam, ki so obtožene radi zarote proti državi. mtm~\i]m o notranji in zunanji politiki ter • prijateljstva z Bolgarsko BEOGRAD, 22. (Izv.) Nocoj se je vršila konferenca poslancev HSS za zagrebško oblast. Izvolili so se vsi potrebni odbori. Sklenilo se je, da bodo znašale dnevnice oblastnih poslancev iz Zagreba 150 dinarjev, poslancev z dežele pa 170 Din. Stjepan Radič je podal na seji političen ekspoze. Pravi, da vlada ni proti samoupravam, da pa zanje tudi ne kaže preveč interesa. Zato bo treba sestaviti v oblastnih skupščinah široko koncentracijo. Po organizaciji oblastnih skupščin misli Radić odpotovati na Dansko in v London. Glede zunanje politike vlade je izjavil Radić, da smatra za najbolj sposobnega moža za to mesto g. Gjurića, ki ima simpatije v Angliji, nego kateregakoli drugega radikala. BEOGRAD, 22. (Izv.) «Politi-ka» prinaša vest, da je Stjepan Radić dal sotrudniku »Pester Lloyda» izjave glede jugoslo-venskega prijateljstva do Bolgarije in glede želje po združitvi, kateri se pridružuje celo jugo-slovenski kralj. Vlada pa je izdala zvečer komunike, da te vesti, zlasti glede jugoslovenskega kralja, ne odgovarjajo resnici. Zvečer pred objavljenjem komunikeja je bil Uzunović na dvoru v avdijenci pri kralju. OttsM tujih poslanikov ▼ lijUloTMiikem zunanjem. Radićevci za sodelovanje s mostojnimi demokrati v oblastnih skupščinah BEOGRAD, 22. (Izv.) Vlada je danes na svoji seji odobrila kredit 10 milijonov dinarjev za nekatere oblastne skupščine, med njimi za ljubljansko in mariborsko. Precej pozornosti je vzbudilo dejstvo, da so radićevci ponudili samostojnim demokratom sodelovanje v nekaterih oblastnih skupščinah, predvsem v Primorsko krajiški oblasti. Ugotavlja pa se, da si je Svetozar ^ribićević pridržala v tem pogledu vse pravice in bo ponudbo radićevcev najbrž odklonil. Zanimiva je tudi Radićeva izjava, da bo sedaj sam prevzel vodstvo strankinih- poslov v Sloveniji in da bo s tem gospod Pucelj izločen od vodstva. (To pa radi tega, da bo imela sedaj SLS z njim opraviti in ne več s Pucljem. Radićevci in zemljoradnikl SARAJEVO, 22. (Izv.) Dane* so se končale priprave za jutrišn)e zasedanje oblastne skupščine Demokratska zajednica, radičevcl in zemljoradniki so sklenili sporazum, po katerem dobi Demokratska zajednica predsedniško mesto v sarajevski, tuzlanjski in bihaški skupščini, predsedniško pa v travniški, mostarski in banjaluški. Radićevci dobijo predsedniški mesti v Travniku in Mostarju, zemljoradniki pa v Banjaluki in podpredsed niško v Bihaću. Seja radlćevskih oblastnih poslancev v Ljubljani LJUBLJANA, 22. (Izv.) Na seji radićevskih oblastnih poslancev v Ljubljani je bil izvoljen za predsednika inž. Franjo Zupančič, za tajnika pa Janko Bukov. Klub SKS šteje 5 članov. Na današnji seji je razpravljal tudi o izločitvi Kastva iz ljubljanske o-blasti, kar zahteva hrvatski radi-ćevec, ki je bil v Kastvu izvoljen za poslanca. Ta poslanec namerava izvesti to akcijo, kakor jo je napovedal že Stjepan Radič ob priliki svojega zadnjega govora v Kastvu. __ Seja vodstva SLS v Celju LJUBLJANA, 22. (Izv.) Današnji «Slovenec» poroča o zadnji seji vodstva SLS v Cf^ju. Vodstvo je sklenilo, da se bo v svr ho štedenja čim bolj skrčilo število odbornikov oblastnih skupščin in da bo ena oseba prevzela po dve funkciji. Nadalje se bo čuvalo enotnost poslovanja v obeh slovenskih oblastnih skupščinah, zakar se bo izdelala skupna ožja eksekutiva, v kolikor to dopušča zakon o samoupravi. Glede dnevnic oblastnih poslancev je vodstvo SLS sklenilo, da se bodo določile, ko se bo popolnoma uvedlo poslovanje skupščin. Nadalje bodo kandidati, ki so bili izvoljeni v dveh okrajih odložili po en svoj mandat. Dr. Leskovar bo obdržal mandat za mesto Maribor levi breg, s čimer bo odpadel Nemec. Dr. Brecelj v Ljubljani obdrži mandat v ljubljanski okolici in prof. Evgen .Tare mandat v Črnomeljskem okraju. Tu riki naučni ministar bo priiel v Rim RIM, 22. (Izv.) «Agenzia di Roma» poroča, da se koncem prihodnjega tedna pričakuje v Rimu prihod turškega naučnega ministra. Turški naučni minister se nahaja na naučnem potovanju po raznih evropskih državah. Pred kratkim je bil v Berlinu in sedaj se nahaja v Londonu.____ Zasedanje gospodarskega odbora Družbe narodov RIM, (Izv.) V petek, dne 25. t. m. ob 11. zjutraj se sestane v Rimu na svoje redno zasedanje gospodarski odbor Družbe narodov. Sestanki se bodo vršili v ministrstvu za narodno gospodarstvo. _ bo prišel v Rim prihodnjega meseci DUNAJ, 22. (Izv.) Rimski o-bisk ogrskega min. predsednika Bethlena je definitivno določen na mesec marc. Ogrski zunanji minister Walko je ob potrdilu te vesti ponovno povdaril, da ima potovanje ogrskega ministrskega predsednika izključno namen razrešiti vprašanje ogrskega izhoda na morje. BEOGRAD, 22. (Izv.) Vlada je prejela danes agrement za imenovanje dr. Josipa Smodlake za jugoslovenskega poslanika v Madridu. Ukaz o tem imenovanju se izda 9« tekom prihodnjih dnL V zunanjem ministrstvu so bil danes sprejeti poslaniki Anglije, Italije in Avstrije. V diplomatskih krogih se zatrjuje, da bo sedanj bolgarski poslanik Vakarevski odpoklican in da pride na njegovo mesto Gligov Vasilijev, znani strokovnjak v zunanjih zadevah. Vendar o tem v zunanjem mini-®t**tvu Se ničesar ne vedo. Istotako tudi Se niso bile v zunanjem oiunstrstvu uradno sprejete vest o bolgarski zahtevi pri velepoela-niftki konferenci v Parizu glede ukinitve med zavezniške vojaške kontrole nad Bolgarsko. Ruski državni proračun za leto 1927 MOSKVA, 22. V ruskem osrednjem izvršilnem odboru je ljudski komisar za finančne zadeve Brj uhanov predložil državni proračun za leto 1927. Naglašal je, da je za državni proračun posebno karakteristično to dejstvo, da so bile zvišane vse postavke za industrijalizacijo države. Predvideni dohodki znašajo 4960 milijonov rublje v, dočim so znaSali v prejšnjem letu samo 3850 milijonov rubljev. Proračun predvideva za 4856 milijonov rubljev izdatkov, torej za celo milijardo več kot v letu 1926. Izdatki za gospodarske svrhe znašajo 2725 milijonov, dočim je bilo v preteklem letu izdanih v ta namen samo 1821 milijonov rubljev. V kulturne in socijalne svrhe je proračun določil 922 milijonov, lani pa samo 633 milijonov. Dohodke v proračunu tvorijo: neposredni davki 768 milijonov, posredni 1368 milijonov, cari-narne 173 milijonov, dohodki iz industrijskih, trgov, in bančnih podjetij pa 278 milijonov rubljev. Notranji državni dolg je znašal 1. januarja 750 milijonov, lani pa 440 milijonov rubljev. ČehostoooSka In Mn Pred vzpostavitvijo rednih dl-plomatičnih odnošajev? PRAGA, 22. Pred par dnevi je socijalistični tisk prinesel vest, da bo Cehoslovaška v najkrajšem času priznala rusko sovjetsko vlado. To vest potrjujejo sedaj tudi drugi listi, ki pravijo, da skušajo trgovski in industrijski krogi vplivati na vlado, naj bi končno vzpostavi In rp Ine diplomatične odnosaie z Rusijo. Ruska vlada je namreč baje izjavila^ da bo prekinila vse trgovinske stike s Čehoslovaško, če se praška vlada ne bo « Jlo-čila, da končno pripozna de ju-re sovjetsko republiko. Vladno Kriza na Ženskem Vzroki demisije zunanjega ministra Taaguasa PARIZ, 32. Španski zunanji minister Yanguas je podal ostavko na svoje mesto. Kralj je o-stavko takoj vzel na znanje in je De Riveri poveril porttelj za zunanje zadeve. Poluradni španski list «Noti-ciero del Lunes» je objavil ko-munikć, v katerem je bilo rečr-no, da je Yanguas podal demisijo radi nesoglasij, ki so se pojavila glede maroškega vprašanja. PARIZ, 22. «Petit Parisienne» razpravlja v daljšem članku o* vzrokih demisije španskega zunanjega ministra Vonguasa in dokazuje, da je treba iskati glavni vzrok tej demisiji-v pogajanjih, ki se sedaj vrše v Parizu za ureditev tangerskega vprašanja. Španska je v svojem memorandumu predložila Franciji tako pretirane zahteve, daje kratkomalo zahtevala priključitev Tangera v Španko cono. Te zahteve so seveda naletele v francoskih političnih krogih na velik odpor, kajti nijhova udej-stvitev bi docela izpremenila položaj v Maroku in sicer na škodo Francije. «Petit Parisienne» domneva, da je vsa nepop-ustljivost španskih delegatov izvirala baš od Yanguasa, ki je hotel menda sedaj popraviti, kar je za časa razdeljevanja sedežev v Ženevi zamudil. Kanton ti pred Šanshalem Potek splošne stavke KANTON, 22. Vpliv zmage kantonskih čet se že kaže v samem Šanghaju. Kitajski delavci so pričeli stavkati in je takoj prvi dan stavkalo 40.000 delavcev. Vsled stavke trpi francoska koncesija v Šanghaju silno pomanjkanje vode. Skoraj gotovo je, da bodo stavkujoči delavci povzročili tudi nemire ter okušali vsaj kitajski del mesta izročiti kantonski armadi. Ta prodira v forsiranem tempu proti Šanghaju. Angleži se vedno bolj pripravljajo za obrambo Šangliaja. Dospele so nove čete in nove bojne ladje so odposlane v Šanghaj. Tudi Amerika je poslala novfe čete. Maršal Sun ne misli več braniti Šanghaja, temveč se je umaknil na sever. Razpad njegove armade pa se nadaljuje. V popolnem razkroju je tudi armada Vu-Pej-Fuja. Velik del njegove vojske je že prestopil h kantonski armadi. Pogajanja med zunanjim ministrom kantonske vlade Cenom in Vel. Britanijo se niso obnovila, ker je Vel. Britanija odločno odklonila njeogvo zahtevo, da mora angleška vojska zapustiti Šanghaj. Konflikt se vedno bolj poostru-je, in skoraj pride do odločilnih dogodkov. ŠANGHAJ, 22. Poveljnik japonskih pomorskih sil v Šanghaju ffe dobil dovoljenje, da sme izkrcati 300 vojakov. Ker pred^videvajo, da bo v najkrajšem času prišlo do spopada med Kantonci in med četami generala Suna v samem Šanghaju, so Japonci sklenili, da se pripravijo na obrambo svoje koncesije. General Sun-Čan-Fang je izjavil, da bo skušal na vsak način braniti mesto, vendar pa je poskrbel tudi za umik, ki bo postal najbrž neizogiben, kakor hitro bodo kantonske čete, ki se nahajajo Že prav blizu Šanghaja, pritisnile z večjo silo. LIMA (Perfc), 22. V gorovju pri mestu Chorillos se je prevrnil vlak, ki je skočil s tira. Par oseb je izgubilo življenje, nekaj pa jih je bilo ranjenih. '.J . KL V Trstu dne 23. februarja 1627. Sneg ▼ Carigrada DUNAJ, 22. Iz Carigrada porota jo, da je tamkaj celih sedem dni snežilo brez prestanka. Ulice In strehe pokriva debela piast snega; promet po mestu je znatno mladem Človeku, ki začn, je.Iva živeti, posebno če je blaga duša kot rajni Ivan. Bil je pošten mladenič in plemenitega srca zelo je bfl priljubljen radi mirnega značaja pri vseh domačinih; zato je težko pri duši vsakomur, ki ga je le nekoliko poznal. Ljubil je kot pravi zaveden Slovenec svoj narod in se zanimal za njegovo usodo. Ivan, odšel si in nam je težko po Tebi, odšel si za vedno od nas, a spomin ni šel s Teboj, ostal je in bo med nami, dokler tudi mi ne bomo sledili Tebi; ob vsaki priliki, v vsaki družbi se Te bomo spominjali, naše misli polete daleč tja gor nad zvezde, kjer Ti uživaš rajsko veselje in mir. Ivan, prestal si in izpraznil svojo grenko Čašo žfv-Ijenja do dna, poklical Te je Vsemogočni k sebi, kjer je samo dobro, kjer ni boli in Človeških bojev in hudobij. Prijatelj. DOL-OTLICA Neki turist se nas je spomnil v •Edinosti«. Hvaležni smo, če se kdo za nas zanima, pa naj že piše o tem ali onem. Tako naj ne ostanemo popolnoma pozabljeni v svoji revščini in svoiem trpljenju, kajti ono je večje kot naša Gora, kjer pridelujemo le dober zrak, ki nas Se najbolj drži pokoncu, čeprav pravijo, da se od zraka ne more živeti. Pri svoji turi se je žal turist zagledal le v smučka-nje,* kar je gotovo neizbežljiva lastnost slehernega našega športnika, in pozabil na vse drugo. — Vendar je tudi pri tem bilo njegovo poročilo okrnjeno. Pozabil je morda na najvažnejše. SmuČkanje st je pri nas gojilo že več let pred svetovno vojno in morda prej nego kjerkoli. Tudi po vojni se še precej «rezljamo» :n upamo, da se «rez!janje» še bolj razvije. Komaj polovica zime je minila p»i nas po dolinah pa že orjejo in obdelujejo polja. Še polno sne*ra imamo in mrzla burja nas še vedno goni v zapečke. Smučarjem se zato 9e vedno nudi prilika, da nas 8e obiščejo in se nas spomnijo ob veselih prilikah. Ce gon! burfa nas v zapečke, ne more več naših misli, ki legajo po širnem svetu, kje si bomo letos poiskali zaslužka, da preživimo prihodnjo zima sebe in svoje družine. Težko je naše življenje v teh časih ko nas domačija ne more rediti. Šli smo v razne kraje iskat sreče, največ pa v Avstrijo, kjer smo delali ceste. Toda za v Avstrijo naletamo leto za letom na večje neprilike, zlasti pri potnih listih, katere je tako težko doseči. Veliko bi nam koristile oblasti, če bi nam pri tem šle nekoliko na roko, kajti vsi dohodki priromajo v našo občino le od drugje preko naših žuljevili dlani. Le s tem se branimo velikih dolgov v katere se nekateri kljub velikim naporom strahovito potapljajo. C K. ŽABČČ. Radi brezposelnosti in bede sć namerava letos izse.iti iz naše vasi nekaj mož in fantov. Zapustiti mislijo domačo vas in odpotovati v svet v Južno Ameriko. Mi vašča-ni jih opozarjamo, da jim tujina ne bo nudila velikih dobrot, da tudi tam ne bo teklo samo mleko in med, kot si predstavljajo Ameriko — obljubljeno deželo. Zlasti pa je treba trezro premisliti, pred-no se podamo tako daleč v Južno Ameriko. Treba je, predno vse to storite, da ste si na jasnem, ali dobite v tuji zemlji kak zaslužek in kak bo ta, da vas ne bodo izkoriščali, zlasti ko še ne znate tujega jezika. Drugo, za kar je treba skrbeti, je to, da imate vsaj za prvo silo zadosti denarja in pripomočkov ker dosti je slučajev, da morajo naši ljudje mesece in mesece čakati na delo, predno ga dobijo. Ce v takem slučaju ni pripomočkov, mora pač izginiti naš človek v tuji zemlji. Fantje, možje, pazite se pred izšeljeni&ko mrzlico! Sicer sem pa mnenja, da se človek, če ima pridne roke in dobro voljo, lahko preživi tudi pri nas in mu ni treba iskati varave sreče v daljnjih krajih. Vaščan. ZATOLMIN Hudo je zadel samski davek naše fante in strice. Kjer se zberejo, govore večinoma le o tem, kdo bo več plačal, kdo bo manj, koliko je stricev in fantov v naši vasi, ki zapadejo novemu davku, in koliko se bo steklo samo v domaČi vasi za novi davek. Povprečno računajo, da bo samo Zatolmin, ki je razmeroma majhna vasica, plačeval približno 1500 L samskega davka. Toda kljub temu. da je vsota, ki jo bo znašal ta davek, tako velika, se vedno manj fantov ženi. Ne vemo, kaj je temu vzrok ali trdovratnost fantov, ali razni predsodki glede družinskih vezi. Delo pri cesti, o katerem se je že veliko pisalo, počiva že od božiča. Vse polno govoric kroži po okolici; tako n. pr.. da je delo prevzela vojaška uprava, da delo ostane še nadalje v rokah dosedanjega podjetnika itd. Gotovega o vsem tem ni nič. Bomo videli, kako se bo nadalje razvijalo. Pros. društvo «Zarja» se je zopet nekoliko prebudilo k življenju iz dolgega spanja, ki je trajalo od 5. novembra pa do Božiča. Vesti Jz Istre BREZOVICA. Tiho, mirno življenje nam je dolgo časa v naši dolini lajšalo vse križe. In glej, kar naenkrat vse vznemirjeno radi požarov. Dne 3. septembra leta 192f>. so tukajšnji posestniki ravno češplje trgali, ko se je raznesel glas po vasi, da gori. Pogoreli so trije posestniki. Kot da bi to še ne zadostovalo, je planil podtaknjeni ognjeni zubelj v drugič dne 18. februarja ob 11. uri-pre dpo I dne, ravno ko so ljudje drva sekali v soseščini. S težavo so mogli rešiti živino iz gorečih poslopij. Poklic >no prostovoljno gasilno društvo iz Materije ni moglo več dosti pomagati, tako da so ognje** gasci predvsem pazili, da se ogenj ni razširil na okrog. Ljudje vsi v strahu nadzorujeio noč za nočjo svojo imovino, da bi se ne približala še kakšna zločinska požigalska roka. Pogoreli so štirje posestniki fn sicer: Godina Josip št. 44, Klun Matevž št. 45, Ban Franc št. 46 in Koblar Josip št. 47._ DAROVI V počastitev spomina blagopo-kojnega prečastitega gospoda Antona Cok-a darujejo: Gospod Rudolf Malalan Lit 20,— g. Gorenc Lit 25.— za «Šolsko društvo«. Mesto cvetja na grob pok. bratranca č. gosp. Antona Cok-a, da- ruje inž. A. Cok Lit 50.— za (Šolsko društvo». V počastitev spomina svojega pokojnega strica č. gosp. Anionu Cok-a daruje gdčna Milica Golob Lit 20.— za «Žensko podružnico šolskega društva». Srčna hvala! RAZNE ZANIMIVOSTI Bodi odkritosrčna! Po francoskih listih kreži sedaj sledeča dogodba: Mlad pravkar poročen par se je napotil nu ženi+van-sko potovanje in sicer jo je ubral na jug. Ustavil se je v Monte Caa> lo, da si ogleda od b'iie življenje v svetovno znani igralnici. Pri vhodu v igralnico je srečal ženin svojega prijatelja, kateremu je predstavil svojo ženo. Ta prijatelj je v pogovoru nasvetoval nevesti, naj stavi na številko, ki naznanja njeno starost. Mož je dal ženi sto frankov. 2ena, ki je imela ocem-dvajset let, ni hotela, da bi vedel prijatelj njenega moža za njeno starost, zato je kratko malo postavila sto frankov na Številko dva in dvajset. Začudeno jo je pogledal mož. Toda v tem se je že zavrtela krogla in se ustavila na številki osem in dvajseti. Prijatelj se ie opravičil pri gck>pe, da jo je s svojim nasvetom spravil v zmoto in ob sto frankov. Kaj se je zgodilo mc J možem in ženo, ko se je odstranil prijatelj in ko sta zapuščala igralnico, si lahko misli-mc, kajti če bi bila žena odkrita in bi bila postavila na svojo pravo starost, bi na mali pridobila deset tisoč frankov. Bila jo res v očeh moževega prijatelja šest let mlajša, zato je pa izgubila lepo vsoto, s kate ro bi se dalo ženitvansko potovanj€ precej nategniti. BORZNA POROČILA. Amsterdam 910-925, Belgija 313-323, Francija 88.50-89.50, London 110.75-111.25, New-York 22.70-22.85, Španija 378-388, Švica 438-447, Atene 29-30. Berlin 540-5f>0, Bukarešt 13-14, Praga C7.50-18.25, Ogrska 400-410, Dunaj 320-330, Zagreb 40-40.75. Uradna cena zlatu (21. 2.) lir 436.92; vojnoodSkodninske obveznice 61.60. H&rožslte „Edinost" n □ □ □ □ n □ □ BERLITZ-SCROOL Via Fabi< F"zl vodi v vseh jezikih. 23, pouk in pre-237 71 flTPĐNA N booatti A r iglio. Tist, L L tli H tU 1M C rso 47 (lekarna Rovls) popravlja, prodaja in kupuje zlato, »rebro po poštenih cenrh, Govori se slovenski. 231 PO VIsjIK cenah kot vsaka uruga kupuje srebro, zlato in briljante zlatarna Portici Ponte Fabra. 203 KVAS najboliše vrste Soc. Li