BpeAdne la ebbomueento postal« — ro5fn*i??»	r
Leto XXm., št. 170,	Ljubljana, sobota }1. julija 1943
Cena cent. 80
Upravmicvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5.
Telefon ta. il-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana. Puccinijeva nH-
ca S — Telet on fe. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto s Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno defcovnetn zavodu it. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Cotiti. Con. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Ki.
Italije in inozemstva ima Unione Pubblicitž Italiana S. A. MILANO
izbija viak dan razen ponedeljka Naročnina znaia mesečno Lir 1*.—t ta inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jutrom* Lir 36.50.
Uredniitvo t Ljubljana, Puccinijeva ulica k. 5. — Telefon itev. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per b pob-
bliata di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO.
Prepoved ustanavljanja političnih strank
do konca vojne
Razpust zbornice fašijev In korporacij — V 4 mesecih po končani vojni bedo volitve v novo poslansko zbornico — Ukinjenje omejitev za sanice
Rim. 29. jul. s. Agencija Štefani objavlja: Razen sprejema ukrepov, o katerih je bilo že sporočeno, je ministrski svet na svoji seji dne 27. t. m. potrdil prepoved ustanavljanja kakršne koli politične stranke za vse trajanje vojne in je zaradi tega izrecno prepovedano nositi med vojno v kakršni koli obliki znake, embleme in zastavice, ki so v kakršni koli zvezi s političnimi strankami. Edini znak. k naj v sedanji uri zopet združi in pobrati v&e Italijane, je trobojnica.
Ministrski svet je predlaga! tudi zaključitev zakonodajne dobe in razpust zbornice fašijev in korporacij. V štirih mesecih po prenehanju vojnega stanja bodo izvedene volitve nove zbornice poslancev ter bo nato zbornica sklicana in se bo pričela nova zakonodajna doba. Na isti seji ministerskega sveta je bilo sklenjeno, da se razveljavijo vsi zakoni, ki nalagajo omejitve v zvezi s samskim stanom. Te ukrepe je vladar takoj sankcioniral.
Rim, 30. jul. s. Uradni list objavlja Kr. dekret z datumom 29. julija 1943, št. 668. ki je stopil v veljavo tega dne in ki določa ukinitev izrednega sodišča za obrambo države, ustanovljenega z zakonom z dne 25. novembra 1925, št 2008. Razsojanje zločinov, ki je pripadalo temu sodišču, je preneseno med vojnim stanjem vojaškim sodiščem glede na njih ozemeljsko pristojnost. Prenesejo se tudi postopki, ki so v teku. Glede teh zločinov postopajo vojaška sodišča v vsakem primeru med vojnim stanjem po vojnem postopku.
Revizija sbsMb zaradi politikih zločinov
Rim, 29. jul. s. Agencija Štefani objavlja: S sprejetimi ukrepi se je že pričelo izpuščanje obsojencev zaradi političnih zločinov. Glede tega naj se upoštevajo, da bo izvajanje teh ukrepov neizbežno zahtevalo časa zaradi znatnega števila primerov, ki jih j s treba upoštevati. Odrejeno je bilo, da naj se brez sleherne zakasnitve birokratič-nega značaja proučitev posameznih primerov kar najbolj pospeši. Izvršene so bile zaradi previdnostnih ukrepov javnega reda številne aretacije uglednih oseb iz r&zpu-šeenih vrst PNF.
Zmjanfl mifiiste? Guariglia prispel v Ežist
Rim, 29. jul. s. Eksc. baron Raffaele Guariglia, ki ga je nedavno maršal Badoglio pozval, naj prevzame zunanje mini-stistvo, je danes z letalom prispel v Rim iz Carigrada kjer je zapustil tamkajšnje svoje closedanje mesto veleposlanika pri tuiški republiki.
Izjava zisnanjega mkistra Guariglie
Sofija, 29. jul. s. V političnih krogih bolgarskega glavnega mesta je obširno odmeval prvi vtis o novi vladi, ki je bila poklicana, da vodi usodo Italije. Ta odmev se zrcali na vseh področjih javnega mnenja, V Sofiji podčrtavajo, da vlada najpopolnejši mir v Italiji. V resni uri, pravijo v bolgarskih političnih krogih, je italijanski narod pokazal svetu zgledno edinstvo irf popolno predanost domovini. Zbrani okrog slavne osebe Kralja in Cesarja, so vsi Italijani danes soglasni v hotenju, da služijo z vsemi silami narodu.
Sofijski listi pišejo, da Italijani danes dokazujejo popolno edinstvo v čustvih, v disciplini, v dolžnosti in v predanosti. Poročila iz Carigrada, ki jih je objavil bolgarski tisk, prinašajo izjave novega zunanjega ministra Guariglije, ki jih je podal, preden je zapustil Turčijo. Minister Guajriglia je rekel: Politika vlade maršala Badoglia ne bo slonela na teorijah, temveč na stvarnosti in na narodnih interesih Italije. Novi italijanski režim ni vojaška diktatura. Naša vojaška sila nikakor ni ohromi jena temveč se nasprotno vedno bolj organizira in ojačuje. Ob koncu je minister Guariglia izrazil svoje zadovoljstvo spričo turške zunanje politike ter upanje, da bedo odnosi med Italijo in Turčijo postajali vedno boljši.
Turški list o zimanj^n ministru Eksc. Guariglii
Carigrad, 29. jul. s. V Turčiji je imenovanje veleposlanika Guariglie za italijanskega zunanjega ministra napravilo najboljši vtis. List »Tašviri Efkar« objavlja članek bivšega turškega veleposlanika v Rimu Galipa Gemala Sojelemzoglua. ki piše med drugim: Položaj, v katerem prevzame Guariglia zunanje ministrstvo. je težaven, toda motili bi se tisti, ki bi mislili, da bi bil Guariglia sposoben sprejeti mirovne pogoje, ki bi zmanjšali italijanski prestiž in italijansko čast. Pisec zakln-čuie svoja izvajanja s priznanjem, da bi v9a Italija prav gotovo odklenila kakršen koli položaj, ki bi pomenil napad na njen moralni in materialni obstoj.
Upokojitve in imenovanja novih preSektov
Rim, 29. jul. s. S Kr. dekretom so bile odrejene naslednje premestitve prefektov:
Upokojeni so: odvetnik Dino Borri, prefekt'v Turinu; dr. Antonio Le Pera, prefekt na razpoloženju; odvetnik Leone Leo-
ne, prefekt v Brescii; odvetnik Oreste Ci-moroni, prefekt v Littorii; gr. uff. Vicenzo Olivari, prefekt v Mantovi; Rag. Dinale Noos, prefekt v Vicenzi; gr. uff. Tullio Tamburini, prefekt v Triestu; Rag. Gio-varmi Moseoni, prefekt v Udinu; gr. uff. Guido Cortese, prefekt v Laquii; comm. Francesco Bellini, prefekt v Gorizii; gr. uff. Era Parenti, prefekt v Comu; Rag. Francesco Scassellati Sforzolinl, prefekt v Anconi; dr. Giuseppe Stracca, prefekt na razpoloženju; dr. Attilio Tossi, prefekt v Reggiu Calabria; Rag. Fortunato Vicari. prefekt v Potenzi; dr. Nicolo de Cesare, prefekt na razpoloženju; odvetnik Oskar Uccelli, prefekt v Milanu; gr. uff. Alberto Varamo, prefekt v Palermu; comm. Emi-lio Grazioli, prefekt v Cataniji; gr. uff. Censo Luciano, prefekt v Benetkah.
Na razpoloženje je bil postavljen dr. Massimiliano Dandrea, prefekt v Salernu.
Premeščeni so: dr. Vicenzo Ciotola z razpoloženja v Turin, dr. Giuseppe Rainol-di iz Cunea v Littorio, dr. Mario de Cesare lz ministrstva v Brescio, dr. Rodolfo Bian-corosso iz ministrstva v Laquio.
Poklicani so na službovanje in dodeljeni navedenim mestom: dr. Mario Montecchi h generalni direkciji za bogočastje, dr. Giuseppe Cocuzza v Trieste, dr. Michele Chiaromonte v Como, dr. Ruggero Palme. ri v Benetke., dr. Sebastiano Sacchetti v Ancono.
Za prefekte so imenovani in dodeljeni navedenim sedežem: general Giovanni Dantonio v Milanu in podprefekti dr. Salvatore Azzaro v Catanio, dr. Torquato Carnevale v Gorizio, dr. Pio Gloria v Vicenzo, dr. Rcsario Speciale v Reggio Calabria, dr. Francesco Tedeschi v Manto. vo, dr. Trturo Vacca de Domincis v Salerno, dr. Mario de Goyzueta v Potenzo, dr. Ugo Mazzolani v Udine, dr. Carlo Schiavi na razpoloženje ministrstva in dr. Cesare Gardarone na razpoloženje ministrstva.
Globoko zanimanje ssa Hrvatskem
Zagreb, 30. jul. s. Italijanska politična sprememba, ki se je pokazala v zgodovinskih dogodkih zadnjih dni, je še naprej predmet najsilnejšega zanimanja v tukajšnjih političnih krogih. Tisk še naprej posveča tem dogodkom cele stolpce poročil na prvih straneh s slikami Kraija in Cesarja ter maršala Badoglia. Glede manifestacij v vsej Italiji se ugotavlja, da so iz-
ratz hvaležnosti naroda Savojski hiši in oboroženim silam ter pristen izraz najčistejših patriotičnih čustev.
Finski odmevi
Helsinki, 30. jul. s. Finski listi se še vedno bavi jo z živim zanimanjem z italijanskimi dogodki, naglašujoč zlasti, da je vse prebivalstvo sprejelo z velikim navdušenjem proglase Vladarja in maršala Badoglia. Pripominja se, da ni bilo revolucije ne državnega udara., temveč gre samo, kakor zatrjuje finski tisk, za ustavno krizo, ki je bila ustavno rešena.
V Aziji
Šanghaj. 30. jul. s. Listi navajajo proglase Nj. Vel. Kralja in Cesarja in maršala Bado-glie in poudarjajo v zvezi s tem, da predstavlja sprememba v Italiji zgodovinski dogodek. Ta sprememba, pripominjajo listi, je predvsem notranje gibanje, ki noče oslabiti, temveč povezati vse sile naroda pod visokim vodstvom vladarja. Razen tega bo odstranitev notranjih nasprotij okrepila narod. Listi objavljajo tudi življenjepise maršala Badoglie in novih ministrov ter poudarjajo, da so bili pozvani k sodelovanju možje, katerih strokovne sposobnosti* so prav dobro znane v Italiji in v inozemstvu.
Ne nasedajte lažnim vest em!
Rim, 29. jul. s. Agencija Štefani objavlja: še nadalje, krožijo in se širijo lažne vesti o senzacionalnih dogodkih, ki nimajo nobene podlage. Te vesti očitno širijo neodgovorni in protinarodni elementi, ki jim je do tega, da motijo mir in red. Državljani se zopet pozivajo, naj ne zcucajo tem vestem in naj jih nikakor ne širijo.
Kazen za razšlrjanfe
vznemirljivih vesti
Fnenze, 30. jul. s Teritorialno vojaško sodišče v Fircnzi je izreklo prvo sodbo po zadnji spremembi, ko je obsodilo Alfreda Simon-cinija iz Ankcne, upokojenega železničarja in eedaj postreščka, ki je bil obtožen, da je prekršil uredbo vojaške oblasti, či. 93 kazenskega vojnega vojaškega zakonika, ker je pretekli torek razširjal vznemirljive vesti v nasprotju z javnim redom. Simoncini je bil obsojen na 6 mesecev zapora.

Sisperiomost japMkih sil na morja, v zraku in na kop* nem — Skupna je bilo doslej potopljenih 62 sovražnih križark, 52 nadaljnjih pa poškodovanih
kosilo sleherno pričakovanje, tako da je bilo mogoče nabaviti 56 letal.
Japonska izdelki Iz gumija Nizozemske Indije
Tokio, 29. jul. s. Doznava se, da je min:str-stvo za trgovino in industrijo odredilo prodajo velikih količin izdelkov iz gumija, narejenih iz surovin iz Nizozemske Indije. Cena teh izdelkov je za 5 do 15 odstotkov nižja, kakor so sedanje cene na trgu.
Pomen vrnitve koncesij
TokiO; 20. jul. s. V pregledu dogodkov, ki so se pripetili od prvih pomorskih bitk prj Salomonskih otokih do danes, so vojaški komentatorji izjavili, da so silovite bitke med japonskimi in ameriškimi silami na področju južnega Pacifika dokazale su-periornost japonskih sil na kopnem, v zraku in na morju Naglasih so, da je bilo po prvi pomorski bitki pri Salomonih v istem področju še 12 kopnih letalskih in pomorskih bitk največje važnosti. Največji spopadi od avgusta 1942 do 12. julija tega leta so bili: piva bitka pri Salomonih od 7. do 9. avgusta lanskega leta, druga pomorska bitka prj Salomnih dne 24. avgusta, pomorska bitka v Južnem Pacifiku dne 16. oktobra, tretja pomorska bitka pri Salomonih od 12. novembra do 14. novembra, nočna pomorska bitka pred Lungo 30. novembra, pomorske bitke pred Rennellcm od 29. do 30. januarja, pomorske bitke red otokom Izabello cd 1. do 7. februarja, pomorska b'tka pred otokom Florido 7. aprila in letalska bitka nad Lungo dne 16. junija. Nadalje so Japonci izvedli napade na sovražnika, ki se je pričel izkrcavati na otoku Rendovi dne 30. junija. Omeniti je še močno bitko v zalivu Kule od 4. na 5. julij in nočno pomorsko bitko pri Kolom-bangaru dne 12. julija.
Tokio, 29. jul. s. List »Jomiuri Hoki« tolmači poročilo japonskega glavnega vojnega stana, ki je javilo potopitev neke križarke razreda »San Francisco«, in podaja v zvezi s tem pregled anfleško-ame-riškega brodovja istega tipa. ki so ga Japonci potopili od začetka vojne dalje. Iz tega pregleda je razvidno, da so japonske letalske in pomorske sile potopile 62 kri-žarli poškodovale pa 52.
Odbit napad ameriških bombnikov na Hongkong
Hongkong, 29. jul. s. Letala ameriškega letalstva na Kitajskem so se danes popoldne pojavila nad Hongkongom. toda po poročilu vlade so jih obrambne baterije odbile. Letala, ki so odvrgla kakih 20 bomb na slepo, so povzročila neznatno Škodo.
Patriotizem japonske
kolonij e v Ti encimi
Tiencin, 29. jul. s. Tu bivarjoči Japonci so podariBi že 56 letal japonski vojski in mornarici. Japonska kolonija je nameravala. | d&rovafti 20 letal, toda, podpisovanje je pre-
Peking, 29. jul. s. Predsednik politične komisije za zadeve severne Kitajske, Vangkenhmin je izjavil tisku, da pomeni vrnitev mednarodne koncesije v šanghaju Kitajski ki je bilo središče anglo-ameri-škega imperialističnega izkoriščanja na Kitajskem, za to državo pričetek novega važnega gospodarskega razvoja. Naglasil je, da je vrnitev koncesije eden najvažnejših dogodkov v zgodovini nove Kitajske.
Po!Itlšsa konferenca
španske Falange
Madrid, 29. jul. s. General Franco je sklical v palači Parda politično skupščiro Falange in ji predsedoval.
Angleško zatiranje Etiopije
Lizbona, 29. jul. s. Bivši opolnomočeni minister Etiopije v Londonu dr. Martin je objavil v neki reviji silovit članek proti zatiralnim metodam Anglije v Etiopiji. Martin trdi. da so Angleži, ko so zopet po6tavili HaJe Selasija na prestol, temu zajamčili največjo svobodo delovanja in vse prednosti neodvisnega vladarja Te obveze po angleškem sistemu niso bile držane Angleški diplomatski zastopnik pri negušu je dejanski gospodar položaja. Vse nepremičninsko premoženje je na uporabo Angležem. Državni proračun in valuta sta pod njih kontrolo, poveljnik sil v Keniji je tudi poveljnik sil v Etiopiji, kjer so postavili angleške gamizije. Martin piše v svojem članku, da Anglija v bistvu že dve leti Abesinijo popolnoma obvladuje, kakor da bi šlo za katero izm&d njenih kolonij.
Le truppe della diSesa dura-mente impegnate in Sicilia
Puntate effensive di unita avversarie contro nostri con-TOgfi neUe acque orientali delllsola respinte
Comando Supremo. Bollettino di guerra n. 1161:
In Sicilia le truppe della difesa continuano ad essere duramente impegnate da rinno-vati violenti attacchi del nemico.
NeJle acqne orientali delFisola motosiln-ranti italiane hanno respinto puntate offen-
sive di strnil ari mritd. avversarie contro nostri convogli.
Incursioni aeree sa talune localitžt del Lazio b della Campania causavano lievi perdite.
Nostri cacclatorl, affrontata una forma-zione che sorvolava Napoli, abbattevano OB bimotore.	Generale Ambrosio
Težke borbe obrambnih čet na Siciliji
Ofenzivni izpadi sovražnih edinic proti našim koavejem v vzhodnih vodah otoka odbiti
Vrhovno poveljn»štv°. Vojno poročilo številka 1161:
Na Siciliji so obrambne čete še nadalje v hudih borbah zaradi ponovnih silovitih napadov sovražnika.
V vzhodnih vodah otoka so italijanski motorni čolnj odbili ofenzivne akcije enakih sovražnih enot proti našim konvojem.
Letalski napadi na nekatere kraje Lazia in Campanie so povzročili lahke izgul>e. Naši lovci so v spopadu z oddelkom, ki
je letel nad Neapljem, sestrelili eno dvo-motorno letalo.
General Ambrosio.
Zaušnica ob obletnici smrti kralja Umberta L
Rim, 29. jul. s. Bavi je bila ob 431etnici smrti blagopokojnega Kralja Umberta I- v Pantheonu zadušniea, katere se je udeležil Nj. Vel. Krsilj in Cesar. Maše se je udeležil tudi celotni dvor.
jonovno zavrnjeni
Pupišcacje sevjetskih napadov južno od Ladoškega jezera — Na Atlantiku so nemška letala ©stopila lo.cco tznsko ladjo, dve nadaljnji pa močno poškodovala
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. jul. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na bojnem področju pri Orlu so bili zopet zavrnjeni silni napadi sovjetskih pehotnih in oklopnih oddelkov.
Južno cd ladoškega jezera je napadalno delovanje sovražnika še bolj popustilo. Ponovni krajevno omejeni napadi boljševikov s podporo oklopnih voz jn bojnih letalcev so bili krvavo odbiti.
Nemške pomorske oborožene sile so ponovno obstreljevale sovražne postojanke ob reki Mius in poškodovale s topniškim zada, kom oklopni vlak.
V Finskem zalivu so nemške lahke pomorske sile potopile lahko sovjetsko bojno enoto.
Na Siciliji so nemške čete v srednjem cdseku obiv.mbne fronte zavrnile sovražnikove poskuse za prodor z izgubami za nasprotnika, Pred južno obalo otoka je bila s težke bombo zadeta 8000 tonska prevozna ladja tako liudo, da so lahko računa z njenim uničenjem.
Na Atlantiku so letala potopila 10.000-tonsko trgovsko ladjo, dve nadaljnji veliki ladji pa sta bili hudo zadeti.
Oddelki sovražnih bombnikov so včeraj podnevi napadli Helgoland in nekatere kraje na severnonemškem obalnem ozemlju, mod njimi Klel, preteklo noč pa so ponovno izvedli hud teroristični napad na Hamburg, ki je povzročil nadaljnja razdejanja v mestu. Prebivalstvo je imelo hude izgube. Protiletalska obramba je sestrelila 54 sovražnih letal.
Nemška bojna letala so metala v noči na 30 julija bombe na cilje v južni Angliji
OHilne zaščitne enote vojne mornarice so potopile preteklo noč en angleški brzi čoln.
Trajna slabitev sovražnika
Berlin, 30. jul. s. DNB piše v dopolnilo poročila nemških oboroženih sil, da je po sodbi sedanjih kretanj sovjetskih čet na vzhodni fronti upravičeno mnenje, da sovražnik pripravlja nove množinske napade v odsekih kubanskega predmostja, ob Miusu in južno od Ladoškega jezera.
Glede borb v odseku pri Orlu piše nemška poluradna ageicija, da se z nemško taktiko elastične obrambe, čeprav prinaša sovražniku določene koristi, kakor n. pr. osvojitev Bolhova, še naprej dosega namen trajne slabitve sovražnika.
Srditi boji pri Orlu
Berlin, 29. jul. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so bile tudi včeraj najhujše borbe na vzhodni fronti v odseku Orla, kjer je sovražnik zopet ves dan napadal z znatnimi pehotnimi silami. V hudih borbah, označenih z menjajočimi se dogodki, so nemške čete odbile boljševiške napade in zadale sovražniku hude ozgube, obsegajoče številne tanke. Nemško letalstvo je aktivno poseglo v borbo in sestrelilo 33 sovražnih letal. Edinice tankov in sovjetske pehote so bile razpršene, številne baterije so bile prisiljene k molku in zadana je bila znatna škoda sovražnim prometnim zvezam.
Izčrpanost anglosaškega letalstva
Berlin, 29. jul. s. Nemška poluradna agencija doznava, da je sovražno letalstvo po hudih izgubah, ki jih je utrpelo zadnje dni. izvedlo preteklo noč nad severno in zapadno Nemčijo samo motilne polete s posameznimi letali. Odvrženih je bilo nekaj bomb, ki niso povzročile Škode.
Potopljena angleška podmornica
Lizbona, 30. jul. s. Angleška admiraliteta objavlja, da je britanska podmornica »P 615« v zakasnitvi po svojem voznem redu in jo je zato treba smatrati za izgubljeno. Podmornica »P 615« je bila zgrajena po izbruhu sovražnosti.
Kršenje pravic ameriškega kongresa
Lizbona, 27. jul. s. Iz Washingtona poro. 6ajo, da je senator Naye opozoril glede na povogae obveznosti Amerike, da se hoče vlada izogniti posvetovanju s kongresom. Po zatrdilu, da. najrod zahteva, naj se spoštuje ustava, ki nalaga odobrenje sleherne mednarodne obveznosti kongresu, je Naye posvaril, da bo država resno protestirala, če se bo nadaljevalo po tej poti.
Indijske žene sodelujejo v boju proti Anglosasom
Manilla, 30. juL s. Med tem ko so se Indijci v Veliki vzhodni Aziji strnili okrog čandre Bo sej a, so se indijske žene na Filipinih prostovoljno ponudile v službo za osvoboditev domovine. Snoči so se vse indijske žene v Mamilli zbrale v sedežu lig« za indijsko neodvisnost ter so izrekle svojo odločitev, da. se udeležijo pokreta za pregon Angloameričanov iz Azije. Gospa Še-vani, žena predsednika filipinske sekcije lige za indijsko neodvisnost je izjavila: Vse bomo storile, kar je v naiši moči za dosego svobode in za našo indijsko armado. Me indijske žene lahko mnogo storimo in po-magaimo možem s tem, daj opravljamo delo bolniških sester in druge dolžnosti Javljajo, da se je že mnogo mladih žen prostovoljno javilo za bolničarke.
C! 1 a u d e G o v e 1 :
(Prevod iz francoščine.)
Kakih dvajset se nas je zbralo s kozarci v roki okoli Rolanda Chanceroisa, da proslavimo njegovo izvolitev v francosko akademijo. Naše veselje nad tem dogodkom je bilo tem odkritosrčnejše, saj je bil Chancerois eden izmed tistih redkih mož, ki uganejo tolažiLno besedo, po kateri človek hrepeni, in prijateljsko uslugo, za katero se ga nihče ne drzne prositi. Le to se nam je zdelo nepravično, da nismo bili že prej deležni te radosti; kajti že davno bi bila pristajala ta čast Chan-ceroisu, znamenitemu pisatelju razvnema-jočih pesmi, po življenju posnetih dram in pozornost vzbujajočih romanov. Toda vedno se je dozdevalo, kakor da mu ni bilo do tega. Mogoče je bila to le nekaka skromnost? Ali brezbrižnost? Ali kratko malo strah pred neprijetnostmi, ki se jim človek izpostavlja, ko se poteguje za tako čast? Nič nismo vedeli. In če je kdaj v njegovi navzočnosti nanesel pogovor na to, je navadno on sam zasukal govorico.
Sedeli smo in prebirali slavljencu, lagodno v naslanjaču sedečemu, iz vsega sveta došle brzojavke s čestitkami. V tem se je prijavil mladi Robin, novinar, ki ni bil zamudil še nobene prilike in je vsako literarno osebnost izpraševal in ki je znal ko nihče drugi prodreti tudi zaprta vrata in priti do zakrnjenih src.
Stopil je v sobo, lahkonog, smehljajoč se, navdušen, skočil k junaku dneva in je mimogrede dobrohotno in vljudno pokima-val temu ali drugemu, ki nismo še mislili
na akademijo. S svojim prijetnim glasom je večkrat ponovil: »Častiti mojster!« Hou tel je biti prvi. Ni se hotel zadovoljiti z neosebnim poročilom. Bilo mu je do spomina, do nečesa, kar bi utegnilo približati mojstra njegovim bralcem. Čudovito je bilo, kaj vse je hotel mladi mož.
Roland Chancerois ga je pustil govoriti, puhal gest dim iz svoje velike pipe in končno dejal:
»Prav! Povedati vam hočem anekdoto, ki sem jo bil že tako prihranil prav za današnji dan — mogoče jo utegnete kdaj
uporabiti.
šestnajst let je od tega — da, šestnajst let — moj sin, ki ga vsi poznate, je bil tedaj star dvanajst let.
Jaz sem jih imel sedem in trideset in bil sem šele neznaten začetnik — le pustite, jaz že vem, kaj pravim. Slednjič je to postransko.
Robert je hodil tedaj v gimnazijo. Zasledoval sem od vsega začetka njegovo šolanje. Pripraviti sem ga hotel, da bo znal ločiti potrebno od nepotrebnega, in mu dokazati, da je bistvo vsakemu napredku osebni napor.
Vsak dan pred kosilom sem ponavljal z njim njegovo nalogo. Naj sem tudi naletel pri njem na marsikatero vrzel v njegovem znanju, meni je pa manjkalo na vseh koncih in krajih. Kolikor sem le utegnil, sem prikrival svoje neznanje sinu. Zgodovina in zemljepis, to je Slo še kolikor toliko. A realnim učnim predmetom nisem bil kos in posebno matematika je bila pravo strašilo za mene.
Na srečo je prihajal vsak teden četrtek. Ta dan se je zopet dvignilo spošto-
jtln.J . 'fc ** * "	m---
ccviiiii Komisar ▼ Črnomlja
Ljubljana, 30. julija S pravkar objavljenim ukazom je bil pomočnik komisarja javne varnosti dr. Pepe Ferdi-nando pooblaščen, da začasno in do nove odredbe prevzame posle civilnega komisarja v Črnomelj skem okrožju.
vanje do mene pri sinu, kateremu ni bila ušla nobena moja zadrega.
Vsak četrtek je namreč moral spisati Robert za šolo domačo nalogo. Prebiral mi je te domače naloge: »Prednosti štirih letnih časov«, »Gozd v jeseni«, »Pot v šolo«. Jaz sem mu popravljal neprimerne, črtal mu dvojne izraze, dodal tu pa tam kak olepšujoči pridevnik, kako opazko, kako dopolnilo, na kar sem bil zelo ponosen.
Prihodnjo sredo sem čakal nestrpno, da mi Robert pove red, ki sva si ga bila zaslužila v nalogi.
Red je bil navadno precej dober, izboljšal se ni in moj sin je govoril s slabo zata. jeno zavistjo o »zelo dobrem« ali »izvrstnem« redu, ki ga Je bil eden njegovih tovarišev vedno deležen, čeprav Je bilo očitno, da si Je dal narekovati vse naloge — po očetu.
Tudi brez posebnega poznavanja človeške dluše Je lahko vsakdo uganil, kako je Robert hlepel po izredno dobrem redu in po tem, da se njegova naloga kot najboljša prebere vsemu razredu.
Očetovska ljubezen in brez dvoma tudi nekaka domišljavost sta me prisilili do sklepa, da spišem naslednjo nalogo sam.
Naloga se je glasila — prav dobro se še spominjam — »Moj najlepši dan v počitnicah« ln Robert je spisal po mojem narekovanju nekaj strani, na katerih sta se složno družila humor in poezija.
Sledečo sredo Je prišel ves srečen domov: »dobil je bdi »zelo dobro«, prav enak red ko njegov tovariš.
Mene ta izid ni mogel zadovoljiti; sedel sem tisti večer k svoji pisalni mizi in se
Rdeči križ poroča
V pisarni IRK. Via Ariella Rea 2/H. se naj zglase med uradnimi urami: Branceli Marija (Strahomer), Jurešič Ivan (Moste), Babič Frančiška in oseba, ki je poslala paket Zupan Karlu, dalje Jelše var Amalija. Idč Miodrag. svojci Likarja Stanka, Pa*£ Karlo, šprah Otmar jn Cof Emtl.
trudil več ur, da doženem, zakaj me žene neumljiva notranja sila do tega, da postanem letalec-krmar, kar se sicer ni ujemalo, kar je pa nudilo ugodno podlago vsakovrstnim poetičnim izlivom.
Prišla Je zopet sreda in dobil sem — malokdaj sem se v svojem življenju bolj veselil — pozornost vzbujajoči »izvrstno«. Prekosil sem bistveno svojega tekmeca, ki sem se ga tako bal.
Nobeden ne verjame, kako zvita postanejo lahko otroci — Robert je točno vedel, kaj dela. Prijel me je bil za mojo častilakomnost in jaz sem moral nadaljevati, pisal sem mu naloge, da bi kakovost njegovih nalog preočitno ne pojemala.
Sicer kmalu nI šlo več zanj... marveč — In to so vedeli pedvomno njegov profesor, njegovi sošolci in ves licej — šlo Je za mene. Moje im© Je bilo na prevesi cl in ime očeta Robertovega sošolca.
Vse leto je trajal obupni boj, bdi je to literarni dvoboj na šolskih tleh, in v tem boju, priznati moram kljub svoji skromnosti, sem zmagal jaz.
Najbolj očitna posledica te zmage Je bilo dejstvo, da sem si bil nakopal na glavo nespravljivega osebnega sovražnika, očeta Robertovega sošolca, ki mi nI nikdar odpustil svojega poraza.
Kajti on Je bil tedaj te dan akademije.
Nočem izdati njegovega imena... bil je eden zadnjih med tistimi, ki jih Je smrt odpokllcala lz te slavne družbe ... Dokler je živel, si nisem upal potegovati se za izvolitev v akademijo. On bi se bil vsaki moji Izvolitvi odločno uprle
izdelujejo v Italiji, in podobna vlaki*
perlon«, ki jih izdelujejo v Nemčiji Ta vlakna imajo izredne fizikalne lastnosti in se odlikujejo po svoji odpornosti in trpež-nosti. V tem pogledu daleč nadkriljujejo vsa naravna tekstilna vlakna. Proti kemičnim vplivom so mnogo bolj odporna kakor naravna vlakna, četudi ne dosežejo odpornosti vlaken PC. Za vlakna »perlon« in »nylon« je značilna nizka specifična teža 1-1 v primeri s pecifično težo svile, ki znaša 1.37, in specifižr.o težo volne, ki znaša 1.5. Trdnost teh vlaken presega trdnost vseh naravnih vlaken. Za primerjavo nam služijo naslednje trdnostne številke: perlon 50 do 55. naravna svila 30 do 40, bombaž 12 do 17, volna 5 do 7. Tudi elastičnost je mnogo večja kakor pri volni in naravni svili, izredna odpornost pri upogibanju, pa se sploh ne da primerjati z naravnimi vlakni Ker vlakna niso biološkega izvora, jih ne napade gniloba in se tudi po večietnem ležanju v vodi ne spremene. Tkanine iz teh vlaken se lahko kuhajo in tudi likajo, ker zdrže temperature do 260 stopinj Celzija.
Kskšno bodočnost imasta nylon in perlon kot surovina za izdelovanje najrazličnejših tekstilnih izde-kov, dajejo slutiti poizkusi, ki so jih napravili v raznih državah. Četudi je bilo v n^iprej pričakovati, da bodo sintetična vlakna spričo visoke trdnosti, elastičnosti, trdnosti preti upogibu in obrabni trdnosti kmalu pridobila velik pomen v tekstilni industriji, so vendar presenetili poizkusi, ki so bili napravljeni s praktičnimi oblačilnimi predmeti, že tedaj, če se primeša naravnim ali umetnim vlaknc.m 20 do 30% sintetičnih vlaken, se trpežnost tekstilnih izdelkov izredno poveča. To velja zlasti za nogavice, ki se na stopalu ze!!o obrabijo in kmalu strgajo. Poizkusi z nogavicami nudijo tudi najboljši dokaz o odlični uporabnosti novih vlaken.
Tako so napravili poizkuse s svilenimi damskimi nogavicami iz perlona v teži 30 gramov. Po 20dnevni nošnji in 20 kratkemu pranju so kazale nogavice iz perlona le 1.1 poškodb, medtem ko so svilene nogavice v enaki teži pri enakem nošenju pokazali 19.8 poškodb. 39% nogavic iz perlcna je bilo po 20 dnevni nošnji in 20kratnem pranju docela nepoškodovanih, medtem ko od navadnih svilenih nogavic ni ostala nepoškodovana niti ena. Še ugodnejši so bili rezultati pri težjih nogavicah. Poizkusi z močnimi moškimi nogavicami v teži 125 gramov so pokazali naslednje rezultate. Nogavice iz čiste volne so po 70dnevni nošnji pokazale povprečno po 7 lukenj, medtem ko je od nogavic iz perlona po 170-dnevni nošnji in 56kratnem pranju pokazala le vsaka tretja poškodbo.
Uporabnost perlona in nylona pa ni samo odlična pri oblačilnih izdelkih. Nova vlakna se bodo z velikim uspehom lahko uporabljala v najrazličnejše svrh?, tudi za gonilna jermena, za vrvi in zlasti tudi za dežne plašče in dežna oblačila ter pokrivala za vozove in vagone, to pa zaradi majhne teže in okolnosti, da tkanine iz sintetičnih vlaken ne vsrkavajo vode, temveč jo odbijajo. Podobno kakor vlakna PC se bosta tudi nylo>n in perlon uporabljala povsod tam, kjer pridejo tkanine pogosto v stik z vodo, tako n. pr. v ribištvu, pri čemer je še posebej povdariti večjo odpornost in trpežnost mrež iz sintetičnih vlaken. Pri tkaninah za perilo in obleke pa se bosta lahko nylon in psrlcn uporabljala tudi mešano z drugimi vlakni. Pri tem se bistveno zboljša trpežnost tkanine in tudi elastičnost.
Velika nova področja se odpirajo za uporabo sintetičnih vlaken tudi na drugih področjih. Tako se lahko umetne ščetine CKilično uporabljajo za najrazličnejše krtače. Ker umetne ščetine iz sintetičnih vlaken niso izpostavljenje gnitju, se bodo uporabljale pri izdelovanju krtačic za zobe. Take krtačice, ki ne gnijejo. si bolj higijeničoe, vrhu tega pa so odpcrre še in dolgotrajnejše.
Gospodarske vesti
= Iz trgovinskega in zadružnega registra. Pri tvrdki »Sekotex«, družbi z o. z v Ljubljani, je bil vpisan kot nadaljnji poslovodja Adolf Zalta, tekstilni tehnik v Ljubljani. — Na Naprednem tisku, zadrugi z o. j. v Ljubljani, je vpisan za sopod-pi*ovanje pooblaščeni Jožef Reisner, direktor v pok. v Ljubljani. — Pri Nabav-Ijalni zadrugi železničarjev Ljubljanske pokrajine je bil izbrisan član upravnega odbora Josip Magajna, vpisan pa ]cot član upravnega odbora Janez Sever, železniški uradnh- v Liub,s">r>t. — Pri Lesni z^d-'- • »Ljubljanski vrh« na Verdu sta bila izbrisana člana upravnega odbora Franc Furlan in Matevž Nagode, vpisana pa Anton Petrovčič in Franc Straž išar, oba posestnika iz Verda.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9 ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t i. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh lz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3 90 lire za kg; enotna pšen>čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za Kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 Bre za liter; surovo maslo 28-40 lire za kg; slanina so-ijena 19 lir za kg; mast 17 Ur za kg.
3.	Kis, 4% vinski 6.35 iire za liter.
4.	Mleko 2.50 Ure za liter; kondenzlrano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v LJubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 1.10 lire za kg.
Tečaj za vojake-prrvnike
Iz Berlina poročajo, da bo na pravni in državnoznanski fakulteti vseučilišča v Gre'fswaldu od 1. avgusta do 3. oktobra počitniški tečaj za vojake-pravnike in vojne imvalide-pravnike. Obisk tečajev je dovoljen tudi dijakom, ki so vpisani na drugih univerzah.
Bara
Jev p f I Orlu
Vojaški setrudn k graške »Tagespo&te« poroča 28. julija iz Berlina.
Bojišča na vzhodu in jugu so v znamenju napadalnih kombinacij, ki se sicer ne vrše ob istem času čeprav ie bilo to pivotno nameravano. vendar pa se razvijajo sedaj že več tednov vzporedno. Tam, kjer se je b:tka začela v znamenju matenjaine bitke, se je v to smer tudi razvila, .vendar popolnoma drugače kakor v prvi svetovni vojni. Temeljni značaj letošnjega ofenzivnega delovanja na vzhodu m statičen, marveč dinamičen.
Povod, da se stvari razvijajo v to smer, je dalo pač orožje. Oklopne vojske, ki se borijo na nemški in ruski strani, dajejo obeležje tej bitki. To velja prav tako za defenzivo kakor za ofenzivo. V de-fenzivi se uporabljajo oklopna sredstva za elastično obrambo, seveda z upoštevanjem krajevnih protinapadov. Ce nasprotnik napade z oklopnimi vozovi, morajo proti njim prav tako nastopiti oklopni oddelki z namenom, da zadržijo njegov pritisk in ga ustavijo. Po uničenju napadajočih tankov pa je cilj lastnih oklepnikov, da nastopajočo sovražno pehoto prav tako zme-ljejo v protinapadu — in ne samo nje, temveč tudi topništvo, ki ji sledi ter skuša stvari spremeniti v svoj prid.
Vse to doprinaša k pojmu o materijalni bitki. Sedaj ni več tako. da bi bilo mogoče v tedne in tedne trajajočem pohodu nakopičiti ofenzivni del topništva, top poleg topa, na kakšnem operativno važnem delu fronte. Sedaj se takšne stvari delajo ponoči. Tudi topništvo je postalo v sedanjih časih vojne gibljivo. Od njega se zahteva, da se z vsemi svojimi m un i oljskimi potrebščinami takoj znajde na prostoru, ki je najprikladnejši za nameravani napad. Ce je n. pr. sovjetsko poveljništvo na južni strani Ladoškega jezera nakopičilo 350 baterij vseh kalibrov, s katerimi so otvorili bobneči ogenj, ki je trajal tri dni. se je moralo to oceniti kot dokaz. da je tudi nasprotnik izrabil vse prednosti gibljivega postopka svojih sil, ki pomenijo velik napredek v primeru s primitivnimi prizadevanji v začetku sedanje vojne. Ce navzlic vsemu temu pri sovražniku uspehi v poletni ofenzivi ne
ustrezajo naporom in pričakovanjem, ki so bila še nedavno osnovana na izrabi vseh bojnih sredstev, pomeni za nas to dokaz, da je poveljništvo nemškega bojišča na vzhodu razumelo in znalo podvzeti vse ukrepe, ki so bih potrebni, da se zavrne sovražnik tako v pogledu taktike in strategije, kakor tudi številčne uporabe ljudi in tehničnih sredstev, vrženih v borbo.
Trenutno je težišče borb Se na področju pri Orlu. To žarišče je aktualno že od
11. julija. To mostišče, ki ga nasprotnik naskakuje, je postalo množični grob sovjetskih oklopnikov. Na severu, vzhodu in jugu pri Orlu je sovjetska vojska izgubila v 12 dneh nič manj kakor 2500 tankov. Ta pojav nam priča, da ie sovražnik pripravil ogromne sile za svojo ofenzivo, izpričuje pa tudi. da meče nepretrgoma sveže sile v bitko. Isto lahko rečemo tudi o bojišču na južni strani Ladoškega jezera, medtem, ko vidimo, da je ob Kuba-nu ob Miusu in ob Doncu silovitost napadov popustila. Spričo izgub, ki So jih utrpele sovjetske divizije na teh bojiščih v zadnjih dneh, to nikogar ne preseneča. V ognju nemškega orožja so se sovjetske strelske divizije in oklopne brigade močno skrčile. To velja po večini tudi za operativne rezerve, kolikor se jih je moral sovražnik poslužiti v posameznih odsekih. Iz poročil, ki so na razpolago nemškemu vojaškemu poveljništvu, pa je razvidno, da so bili sovražni napadi na gotovih točkah tudi zaradi gostote sredstev izredno močni. In vedno se je posrečilo, da so nemške čete obvLadovtale sovražnika in njegovo orožje ter prebolele krize po večini pa so se po takšnih krizah seme vrgle proti nasprotniku. Doba množestvenih napadov na orelskem področju še ni minila. Ni mogoče prerokovati, ali ne bo sovražnik še enkrat razmajal fronte, ki se je mimogrede umirila, če pa je ostal dosedanji nalet sovjetskih množic brez operativnega uspeha, lahko pričakujemo, da bodo nemške divizije tudi v bodočih dogodkih onemogočile sovjetski vojski tisto odločitev, ki bi jo radi dosegli ne glede na sredstva, s katerimi razpolaga.
itev m Škilili še ni padla
Graška »Tagespost« prinaša naslednji članek svojega berlinskega sotrudnika:
Čeprav se bojišče na Siciliji v nobenem primeru ne da primerjati z ogromno razsežnostjo vzhodne fronte, ni mogoče tajiti, da gre Angležem in Američanom na sredozemskem otoku za prav tako važno odločitev, kakor bi jo radi izsilili Rusi v drugih okoliščinah s prodorom na ruskem bojišču. Treba je ugotoviti, da se vdor-nikom na Siciliji v zadnjih dnevih ni posrečilo priti nikamor naprej. Na področju pri Kataniji so Angleži absolutno obtičali, Američani pa so se morali na nekaterih krajih celo umakniti. Premikanja, ki so jih izvedli nemški in italijanski oddelki v severovzhodni Siciliji, so nasprotnika zapeljali, da je povečal svoj pritisk v severni smeri. Na vzhodni strani Cefaluja napadajo ameriške čete na dolgi cesti, ki se vleče ob nabrežju iz Palerma proti Mes-s;ni. Močna koncentracija nemško-italijan-Eke vojske jih je prav gotovo presenetila
Tako je na celotnem sicilskem bojišču v trenutku značilno to, da je zavladalo povsod povečano topniško delovanje. Podoba je, da se je nasprotnik uveril, da je zadel na glavnino nemške in italijanske vojske, zaradi česar mora sedaj izvesti odločilni napad na Katanijo. V ta namen so bile otvorjene obsežne topniške priprave. Toda prav tako je napotil položaj Američane, ki so obtičali v sredini sicril-skega bojišča, da so začeli na mnogih mestih podvzemati poskuse za prodor z oklopnimi vozovi. Ti poskusi so se izjalovili spričo nemško - i te li janske obrambe. An-gleškoameriški oklopni oddelki so pri tem utrpeli izredno hude izgube.
Položaj na ravnini pred Katanijo je bil v zadnjih dneh večkrat predmet angleškega razpravljanja. Liddle Hart, ki zastopa v »Daily Mailu« mišljenje, da se prava odločitev za Anglosase na Siciliji šele bliža in da niso niti Angleži niti Američani v zadnjih osmih dneh prišli nikamor naprej, ugotavlja z žalostjo, da se je napredovanje angleške 8. armade vzdolž sicilske obale proti Kataniji ustavilo zaradi sovražnega odpora na »prav grdem me-
Naročite §e na roisiaste DOBRE KNJ I G E!
*	lili!HIliJII11lllintI?fIiIinfJllfifIJIIfi*III"lIIIf
stu«. S tem, piše Hart dalje, da je nasprotnik skrčil svoje čete na majhnem prostoru, se je obrambna fronta bistveno ojačila ter onemogočila izvedbo napadalnih načrtov. Zato si ne sme nihče delati nobenih utvar zaradi nagle zasedbe Palerma in Maršale ter je treba računati s trdovratnostjo bojev, v katere se je zapletla 8. armada generala Montgomeryja pred Katanijo z nemškimi divizijami, podobno piše tudi »Exhange Telegraph«, ki ne prikriva izvestnih težav, na katere je zadela angleška 8. armada pred Katanijo. Nemške čete se borijo odločno in zagrizeno. 2e dva meseca pred invazijo je bila ravnina pri Kataniji od branilcev pripravljena in se je spremenila v izvrstne postojanke za pozicijsko vojno. Topovi so vgrajeni v kameni te temelje ter zaradi tega nedostopni angleškim letalom. Angleška 8. armada stoji na ploščati ravnini, kjer nima nobenega kritja. Pod temi pogoji se bitka za Katanijo lahko izvede z izrednimi izgubami napadalca, takšnih izgub pa Montgomery očividno noče vzeti nase.
Preden pa bi prišlo do tega, je še daleč. Angleži sami priznavajo, da branilci | zagrizeno branijo vsako ped zemlje. Protiletalsko topništvo dosega tudi na Siciliji največje uspehe. Na področju južno od Katanije ni sestrelilo le mnogih sovražnih letal, temveč tudi ogromno težkih tankov, lafet, transportnih, municijskih in drugih voz. V desetih dneh so ti topovi sestrelili sedem izkrcevalnih čolnov, dva brza čolna in eno korveto, poškodovali pa tri križar-ke in zažgali angleški rušilec. Navzlic silni vročini, ki vlada sedaj na Siciliji, kažejo pešci in grenadirji svoje najodličnejše sposobnosti. Tudi letalci izpolnjujejo svojo dolžnost. Sovražne postojanke, kolone oklopnikov in dovoznih sredstev uničujejo z vsakovrstnimi razstrelivi; pri tem ne puščajo vnemar niti letališč, kakor kaže usoda Gele in Pachina. Tudi oskrbovalna mornarica trpi zaradi tega delovanja. Bombardirano je bilo pristanišče v Augu-sti in zadete so bile v njem transportna ladja z 8000 br. reg. tonami, ena križarka in še ena ladja V pristanišču Sirakuze ležijo poškodovane sovražne ladje, katerih tonažo cenijo na 36.000 ton. Vsak dan odhajajo mnoge poškodovane ladje proti Gibraltarju, kamor jih vlečejo v popravilo. Borba proti sovražnim ladjam se torej neprestano nadaljuje z dobrimi uspehi
rsf ¥
Žetev in trgatev na Južnem Hrvatskem
Iz Mostara objavlja »Nova Hrvatska« ' članek o žetvi to trgatvi v veliki župi Hum. • ki ga v glavnem povzemamo tudi za naše
I čitatelje.
V južrfh krajih Hrvatske Je obdelan skoraj vsak košček zemlje, ker kmet ve, da je zanj najbolj sigurna prehrana žito. ki ga je sam pridelal. Razen pridnosti kmetov so pripomogli k skrbni obdelavi zemljišča tudi traktorji, ki jih je poslala v te kraje vlada.
Ječmen Je obrodil dobro. Žetev Je že zdavnaj končana in je pridelek dober. Ječmen bo mnogo pripomogel k prehrani prebivalstva. Takoj, ko je bil požet, so kmetje na Strniš čih zasejaK koruzo ali pa tobak.
Pšenica Je obrodila dobro kakor ječmen, toda prjdelek jc bil manjši, kakor so pričakovali. Pšenica je dobro obrodila na področjih, kjer je bila zgodaj posejana. V krajih, kjer se je pojavila rja, pa je bil majhen pridelek.
K°ruza je glavna hrana kmeta v teh krajih. Največ je raste po dolinah, nekaj pa je je tudi v hribovitih predelih, kjer mnogo prej dozori. Zlasti v dolinah koruza prav lepo kaže. Ce bo v 10 do 15 dneh padel dež, se lahko pričakuje obilen pridelek.
Vinogradi prav tako lepo kažejo. Čeprav ni bilo dovolj modre galice, se je perono-spora malekje pojavila. V večji meri se je pojavil oidij. Kjer pa so ljudje imeli na raz-
polago dovolj žvepla so uspešno zatrali to bolezen.
Sadja je bilo mnogo, zlasti češenj, marelic, jabolk, višenj in orehov. Tudi smo-kve so dokaj dobro obrodile. Zaradi zadnjih dveh hudih zim pa ni mogoče pričakovati tako dobre letine kakor prejšnje čase. V hribovitih krajih figova drevesa niso toliko trpela zaradi mraza kakor v ravninskih predelih.
Povrtnina je odlično uspevala. Največ bo krompirja zelja, čebule in fižola. Krompir pa je dal slabši pridelek kakor prejšnja leta, čeprav so brli pogoji za razvoj dobri. Najbrž je vzrok domače seme.
Tobak Je glavni gospodarski proizvod teh krajev. Ziaradi raznih okolnosti, posebno zaradi večje obdelave zemlje z žitaricami, so kmetje prijavil! okoli 160 milijonov strokov. Tobak je že zasajen in okopan. Ponekod ga celo že trgajo. Zlasti dobro je tobak naredil na strniščih. Ce bo še v tem mesecu padci dež, bo trgatev tobaka prav dobra.
Dobra žetev in trgatev pa ne sme nikogar zapeljati, da bi mislU, da v te kraje* ni treba pošiljati hrane, zaključuje dopis v »Novi Hrvatski«. Treba je imeti v mislih, da so to najrevnejši in najbolj gosto naseljeni hrvatski predeli in da tudi v najro-dovitnejših letih pridelek žita in drugih proizvodov ne zadostuje za prehrano prebivalstva niti pol leta.
Velika bodočnost docela sintetičnih tekstilnih vlaken
Nagli tehnični napredek pri kemičnem izdelovanju vlaken je v zadnjih letih zahteval, da ločimo umetna tekstilna vlakna od sintetičnih vlaken. To razlikovanje je potrebno, čeprav so sintetična vlakna prav za prav tudi umetna vlakna. V praksi pa je treba razlikovati med umetnimi vlakni, ki se po kemični poti pridobivajo iz bioloških surovin (t j. iz lesa odnosno celuloze ali pa mlečnega kazeina) od vlaken, ki se izdelujejo »docela sintetično«, t. j. iz kemičnih surovin, ki niso rastlinskega ali živalskega izvora. Čeprav je kemično tehnični postopek za pridobivanje teh sintetičnih tekstilnih vlaken že v praksi preizkušen. vendar doslej zaradi vojne ni bilo mogoče pričeti z izdelovanjem takih vlaken v velikem obsegu, tako da bi tudi širša javnost lahko preizkusila tekstilne in druge izdelke iz teh novih surovin in bi se prepričala o njihovi vrednosti, zlasti o njihovi izredni trpežnosti, ki daleč presega trpežnost vseh naravnih tekstilnih vlaken.
Prva docela sintetična vlakna so bila leta 1934 izdelana v laboratorijih nemške družbe IG Farbenindustrie pod imenom PC vlakna. Leta 1938 so v Zedinjenih državah pričeli izdelovati docela sintetična vlakna »nylon«, ki se od lanske jeseni izdelujejo tudi v Italiji v novi tvornici družbe Snia Viscosa. Leta 1940 pa so Nemci zaključili poizkuse z novim sintetičnim vlaknom »perlon«. Vsa ta sintetična vlakna imajo spričo svojih izrednih lastnosti neprecenljivo bodočnost in je pričakovati, da bo njih proizvodnja po vojni zavzela še hitrejši razmah, kakor proizvodnja umetne svile in celulozne volne v zadnjih 20 letih.
Najbolj izrazita lastnost vlaken PC Je nedosežena odpornost proti vplivom kislin in kemičnih sredstev. Najmočnejše kisline in najmočnejša lužila, ki uničijo bombaž ali volno v nekaj minutah, ne morejo vplivati na sintetična vlakna PC, ki imajo vrhu tega še to izredno lastnost, da «e tudi pri dolgem ležanju v vodi prav nič ne spremenijo, ker so odporna proti vplivom bakterij gnilobe. Vlakna PC tudi ne zgorijo, temveč se pri vročini le stopijo. Prav tako so odlične električne lastnosti teh novih vlaken, ki so boljši električni izolator kakor naravna svila. Njihova slaba stran je edino v tem, da
ne prenesejo velike vročine .Pa tudi v tem pogledu je bil v zadnjih letih dosežen napredek.
Prvotno izdelana vlakna PC niso vzdr-j žala temperatur preko 90% in zaradi tega i niso bila sposobna za pranje v vreli vodi. ; Medtem pa je uspelo kakovost toliko zboljša ti, da vlakna vzdrže brez vsake škode tudi temperaturo 120°, in se tudi pri večurnem kuhanju prav nič ne spremene v pogledu odpornosti ali skrčijo. Nova vlakna PC so zlasti primerna za izdelovanje tkanin za kemično industrijo, zaščitnih oblek, vrvi in sličnega materiala v obratih, ki delajo s kislinami, nadalje kot tesnilni material in zlasti za izdelovanje vrvi, ribiških mrež in platna za ladje in ribištvo, to pa spričo izredne lastnosti, da se tudi v slani vodi nič ne spremene.
Pomorski ribiči bodo to novo surovino sprejeli s posebnim veseljem, saj je znano, kako občutljive so ribiške mreže in vrvi, če so predolgo v vodi, ker pričnejo gniti. Mnogo dela si bodo prihranili ribiči,ko jim ne bo več treba po vsakem lovu sušiti mrež. V pomorstvu bodo izdelki j iz teh vlaken, čim bodo na razpolago v zadostnih količinah, v kratkem spodrinili izdelke iz konoplje.
Glede uporabe novih vlaken so na razpolago dolgoletne izkušnje na najrazličnejših področjih. Življenjska doba tkanin za filtriranje v kemičnih obratih je šest do desetkrat daljša kakor pri podobnih tkaninah iz bombaža ali volne. V mnogih primerih je življenjska doba celo 30 do 50-krat večja V kemičnih obratih, kjer delajo s kislinami ali lužili zdrže zaščitne obleke iz teh novih tkanin 4 do 8-krat več časa kakor zaščitne obleke, ki so jih doslej uporabljali in so bile izdelane iz klo-bučevine. Nova vlakna bodo nadomestila tudi azbest kot tesnilni material v obratih, kjer delajo z kislinami in lužili. Izredna je tudi odpornost teh novih vlaken pri mehanični obrabi Vrvi in trakovi iz teh vlaken vzdržijo neprimerno dalj, kakor če so izdelani iz konoplje ali lanu. Posebno uporabna so nova vlakna tam. kjer prihajajo tkanine ali izdelki stalno v stik z vodo, ker — kakor rečeno — ne gnijejo, zato tudi po večletnem ležanju v vodi ne izgube svoje odpornosti
V drugo skupino sintetičnih vlaken spadajo vlakna »nvlon«, ki se, kakor rečeno


Možgani — trafna
radijska postaja
Tudi scdcbna znanost še prav malo ve o človeku in njegovih skrivnostih. To velia še prav posebno za naše možgane in njihovo delovanje. Znanstveniki pravijo, da so človeški možgani pravcata oddajna in sprejemna radijska ali brzojavna postaja. Naj navedemo nekaj zanimiv h primerov, katere so doživeli sami ali na drugih ugotovili ljudje, ki so to vpraša* nje raziskovali
Nevaren in izredno podjeten slepar, ki je v ječ: pričakoval, da ga bodo poklicali pred sodišče, je preiskovalnemu sodniku med drugim dejal: »Kadar sem blagajniku kake banke predložil ponarejen ček. sem si zmeraj prizadeval misliti na kar koli. samo ne na dejanje, ki sem ga vršil. Če bi misli! na dejanje, se mi zdi, kskor da bi skrivnostna s:la opozorila blagajnika, kaj je na stvari.« Isti slepar, ki je nedvomno1 posedoval tudi precejšnijo merico na* ravne duhovitosti, je sodnku predlaga' še naslednji poizkus: »Ko boste hoteli dvigniti v banki denar. poizkusite na tihem sami pri sebi misliti, vztrajno misliti, da je ček ponarejen! Da ie ček ponarejen in da ste slepar! Zagotavljam vas, da bo blagajnik postal nezaupljiv in pikolovsko natančen. Vaše skrite misli bodo nanj tako učinkovale, da bo postal pozoren na vas in se bo hotel prepričati, če je ček v redu.«
Sodnik, ki se je mnogo ukvarjal s takimi vprašanji in je napisal potem svoje spomine, trdi. da je res večkrat naredil ta poizkus in skoraj zmeraj je bilo tako, kakor je napovedal zaprti slepar.
Skoraj zmeraj, poreče kdo. zakaj pa ne zmeraj? Ni težke odgovoriti. Morda je bil blagajnik tako zaverovan v svoje skrbi, da je bolj ali manj avtomatično izplačal denar, zato niso megli njegovi možgani sprejeti tajnega, čeprav lažnega sporočila sodnikovih možganov, ali pa sodnikove misli niso bile dovolj zbrane.
Znani ps:h:ater Mignet ve povedati o zani* mivem primeru, ki ga je opazoval pred 20 leti. Njegov znanec je imel bojazljivo ženo zelo občutljivih živcev. Žena je mnogokrat nemirno spala, sama s seboj govorila in se premetavala po postelji. Njen mož je po psihiatrovem nasvetu neke noči, ko je bila žer.a spet prav nemirna v spanju in je večkrat zaklicala: »Na pomoč! Na pomoč!«, komaj slišno dihnil v njo: »N'c 'ocj se! Jaz sem pri tebi in ne dopustim, da bi ti kdo kaj storil!«
Na največje presenečenje moža se je žena res v trenutku umirila. Mož je s poizkusi nadaljeval in jih stopnjeval. Ob neki priliki, ko se je žena v spanju le rahlo razburjala, ji je samo v duhu. ne da bi premaknil ustnice, sugeriral naslednje: »Povsem upravičeno je, da se razburjaš Grozi ti huda nevarnost. Jaz te bcm ubil... Tvoj konec je tu ...«
Ženin nemir se je v trenutku, istočasno, ko sc bile te besede mišljene, tako povečal, da se je zbudila. In na moževo vprašanje, zakaj se je zbudila., je priznala, da se ji je sanjalo, da jo mož namerava ubiti... Pripomniti je treba, da mož ni bil nikakšen »medij« in žene nikakor ni bilo mogoče hipnotizirati.
Skoraj vsakomur je znano, da se tuj človek ozre, če ga kdo od zadaj opazuje, čeprav on tega ne ve. Ozrl se bo skoraj v vsakem pri« m°ru, razen če je močno zamišljen v nekaj, kar je priklenilo vso njegovo pozornost. Poizkusil sem opazovati kakega človeka, ki ni vedel, da ga kdo opazuje in tega tudi ni mogel videti. Opazoval sem ga in mu v duhu sugeriral. naj se ozre. In se ie ozrl. Obraz pa mu je spreletelo nekaj, kar bi smel imenovati razočaranje.
Pred leti sem hodil vsak dan ob isff tni po
neki ulici, kjer je bil dekliški internat. Zmeraj so slonela na oknu tri dekleta in gledala živahno življenje. Sčasoma smo se na videz spoznali in počasi sem se deklet na oknu tako privadil, da sem zmeraj pogledal, če so tam. In pri njih je bilo podobno. Nekega dne pa sem izostal. Mimo internata sem šel tri ure kasneje. In ko sem zavil v tisto ulico, sem se najprej spomnil deklet in pogledal na okno. Ni jih bilo. Ko pa sem se oknu približal, so 9e vse tri pojavile in naši pogledi so se srečali... Šel sem mimo in ne čez čas ozrl. Deklet ni bilo več.
Slučaj ali kaj? Ne. Ko sem nadaljeval svojo pot. se mi je zabliskala nenavadna misel. Kaj če bi poizkusil ob nedoločeni uri. ob uri, ko dekleta nimajo navade sloneti ob oknu, priti mimo in jih v duhu klicati k oknu? Ta misel mi ni dala miru. Naslednji dan sem bil že zgodaj pri internatu, in sicer tako, da me niso mogle videti. Osredotočil sem misli in »klical« dekleta k oknu. In res so prišla! Poizkus sem večkrat ponovil in je. razen enkrat, zmeraj uspel.
Od tedaj sem posvečal temu vprašanju vso pozornost. Dobesedno hlastal sem za takimi primeri in dosegel zanimive uspehe. Ugotovil sem med drugim, da ta pojav, odnosno ta »ra= dijska postaja«, brezhibneje oddaja in sprejema med sorodniki in ljudmi, ki se imajo radi.
Čim ožje je sorodstvo ln čim večja je medsebojna simpatija, tem močnejši so skrivnostni
valovi.
Naj navedem primere, o katerih sem se prepričal sam. Ona ni imela navade stati ob oknu svoje sebe in gledati na cesto in on ni imel navade postajati na cesti in gledati v okna. Pa je kljub temu tu pa tam obstal pod njenim eknero in si zaželel, da bi jo videl, samo videl. Želja se mu je takoj uresničila, ker ona je^sto-p Ia k oknu, čeprav sama ni vedela zakaj. Zgoe dilo se je tudi, da se je sredi noči prebudila in stopila k oknu in on je stal spodaj
Pred nedavnim pa se mi je zgodil še zanimivejši primer. Okrog poldne sem govoril z neko znanko in sem skušal doseči sestanek, a nji očividno nekaj ni ugajalo, ker me je zavrnila, češ da gre s prijateljicami v k'no. In potem sva se pogovarjala o tistem in o drugih filmih in še o mnogočem. Najin razstanek je bil zelo prijateljski in še med potjo domov sem se odločil, da ne bom iskal drugih prilik, temveč da bom popoldne dovršil delo, ki sem ga že delj časa odlašal. Ko sem se ga lotil, me je obšel čuden nemir, ki je trajal nekaj minut, tako da nisem mogel zbrati misli. Potem sem kratek čas delal, nakar sc mi misli ušle k moji znanki. Kmalu nato pa me je znova obšel nemir in ukresala se je misel da moram delo hitro dokončati, ker sicer ne bcm dospel za časa v Tivoli, kjer naj bi bila čez uro ali kaj moja znanka! Pa saj je šla s prijateljicami v kino! — se je nekaj oglašalo v meni. Toda vse prepričevanje, prepričevanje, ki je imelo stvarno podlago, me ni moglo pomiriti. Z naj* večjo naglico sem delo dovršil in odvihral z doma kakor tisti, ki gre na prvi sestanek in je prepaden ugotovi] da bo dospel na določeno mesto šele pol ure pozneje. Ko sem se bližal Tivoliju, sem premišljeval, po kateri strani bi šel in sem se odločil za srednjo pot. In ko sem
Kaclar nanese pogovor na Benetke in vzbudi ta beseda v poznavalcu konkretno podobo tega mesta, se človek nehote spomni na golobe na trgu sv. Marka in seveda tudi na gondole, brez katerih si Benetk skoro ne moremo predstavljati. Toda Benetke z gondolami živijo samo v predstavi povprečnega Srednjeevropca. Le tujec, ki se je mimogrede mudil v Benetkah, si ne more Benetk predstavljati brez gondol. Tujec je prepričan, da je gondola edino prometno občilo Benečanov. O majhnih ladjicah, tako zvanih »va pore tih«, pa imajo tujci, ki pridejo v Benetke, popolnoma napačne predstave.
Zlata porska
V nedeljo 25. t. m. sta na svojem domu v Trnovem v ožjem krogu svoje rodbine in prijateljev praznovala g. Martin Štibernik in njegova žena Marija pomemben življenjski jubilej, 501etnico skupnega življenja. Poročila sta se 23. julija 1893 v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Kakor sta bila vajena spočetka živeti v
skromnem zatišju, tako sta tudi svojo zlato poroko obhajala tiho in skromno v spominu na minula leta, ki so jima potekala v skrbi in neumornem delu za družino. Saj se jima je rodilo osem otrok, od katerih jih je šest že umrlo. Preostal jima je še edini sin Martin, znani pevec tenorist, in hčerka Ivanka, ki po stari trnovski tradiciji vrtnari in gospodinji na svojem domu.
Jubilant se je rodil 11. nov embra 1865 v Grosupljem na Dolenjskem, žena Marija pa 22. februarja 1868 v Selcih pri Škof ji Loki. Martin Štibernik jt bil najprej zaposlen pri gradnji dolenjske železnice, pozneje pa 16 let v Knez-Zupančičevi opekarni kot kurjač. Pa tudi mama ni držala križem rok, ampak je delala polnih 32 let v nekdanji ljubljanski predilnici. Slavlienca sta zdrava, krepka in zadovoljna dočakala zlati jubilej svojega zakonskega življenja, ob katerem jima vsi prijatelji in znanci izrekamo čestitke z željo, n^j bi se zlatemu pridružil še biserni jubilej.
prekoračil žderniScp proga, mb fti
svojo znanko, ki mi je prihajala naproti! Najprej me je vprašala, kam grem. Odvrnil sem nehote, da k nji in da mi je »nekdo« povedal, da je tu. In ona mi je povedala, da ni Sa v
kino in da je mislila name ...
Nekoč sem potoval in sem prenašal vefflr
kovčeg. Pa sem v Kolodvorski ulici zagledal stražnika. Mož postave me je od daleč bežno pogledal in nekaj se mi je zabliskalo, da me bo ustavil. V tistem trenutku je redar, ki j« že brezskrbno usmeril svojo pozornost drugam, sumljivo pogledal vame, da sem mu kar naproti stopil in že sva bila skupaj. Vprašal me je, kaj imam v kovčegu in od kod sem. Ko sem mu pokazal in povedal, se je pomirjen oddaljil.
Poizkuse sem dela! tudi med jezikovnim poukom. Učenki ali učencu sem skušal sugerirati besedo, ki se je ni zapomnil. In skoraj zmeraj sem uspel. Včasih se je zdelo, da s težavo izgovori tisto besedo, kakor da bi se davil, in ni bil uverjen, ali je prava ali ni. .
Če bi hotel našteti še ostale primere, bi mi zmanjkalo prostora. Ni dvoma, da se di z vztrajnim vežbanjem »brzojavno« poročanje med človeškimi možgani izboljšati, da postane tajna »postaja« v možganih občutljivejša in bolj zanesljiva.
Če bi moja stara teta, ki že več kakor četrt stoletja mirno počiva pod večno odejo, stopila danes v sobo, kjer je sprejemni radijski aparat, bi bila uverjena, da je to sam hudič in bi se trepetaje križala, ko bi ji pa povedal, da po* slušamo prenos sv. maše iz cerkve sv. Petra v R<mu, bi bila prepričana, da sem zblaznel in bi jo bržčas zadela kap. In vendar je radio za nas že nekaj vsakdanjega. Ali bi se morali zato res čuditi, če bi čez nekaj desetletij mogli na razdaljo, če že ne vse govoriti, vsaj v glavnih potezah razložiti svoje misli?	vm
ole v vojni
| Resnica je popolnoma drugačna. Gondole in njihovi veslači, gondoljeri. preživljajo sedaj zaradi vojne hudo krizo. 2e j tretje leto je Italija v vojni in izredni I časi nalagajo vsem slojem gotove omejit-I ve. Za motorke je na razpolago le omejena količina goriva, zato se je moral promet z ladjicami v Benetkah skrčiti na najmanjšo mero. Kljub temu pa ni napočila zlata doba za gondole in gondoljere.
Gondola je bila in je še danes v Benetkah prometno sredstvo, ki pride v poštev le za turiste in novoporočence ter takšne, ki obiščejo Benetke prvič v življenju. Pravi Benečan se ne vozi po beneških lagunah z gondolo, če nima za to prav posebnega vzroka. Takšen povod je n. pr. poroka ali smrt, odnosno pogreb. V ostalem obstoje neka psihološka nasprotstva med Benečani in gondoljeri. Benečan se ne čuti prav nič počaščenega in ponosnega, če se mora peljati v gondoli med lagunami Gondoljeri pa tudi nič kaj radi ne prevažajo domačinov, katerim so dobro znane njihove ukane. Saj se da z gondolo zaslužiti samo pri ljudeh, ki se ne razumejo natančno na tarifne postavke ter so pripravljeni plačati dogovorjeni znesek za vožnjo. Zaradi tega hodijo beneški domačini najrajši peš ali pa se prevažajo z že zgoraj omenjenimi »vaporeti«.
Italijanska vlada z zaskrbljenostjo zasleduje položaj gandoljerjev v sedanjem času in je napela vse sile. da bi omilila krizo, ki je zadela gondoljerski stan. Nedavno je bila dana gondoljerjem na razpolago večja vsota denarja, da se s to podporo laže prebijejo skozi stiske in tegobe današnjega časa. Gondole imajo namreč veliko kulturno in umetniško vrednost. V ostalem je treba pomisliti, da je število gondol v Benetkah danes mnogo manjše, kakor v dobi razcvita beneške republike. Včasih ie bilo v Benetkah 10.000 gondol, ki so švigale sem in tja po morski gladini. To ie bilo tedaj, ko so bile Benetke na vrhuncu moči. razkošja jn slave. V svetovni vojni, ko so prišle Benetke v neposredno obmečie voinega doeaiania ter je bilo civilno prebivalstvo evakuirano, je prvič n»s*ODila kriza gondoljerskega stanu 7. velikimi poledicami. Danes je v Benetkah s? m o še 600 gor dol, ki daieio zaslužek svorm lastnikom. Zo vce te ljudi mora danec sV^be*' vla*<» kaiti ^luže.k ie pičel in drnsrib ^'-nom^čk^v. ki bi gon-Hr>Merjem lajšali življenje, ni na razpolago.
Tret a žonq Avgusta Stri dberga. Harrist Bese, ie zdaj. 30 let po smrti svojega so-proga, obiavila pisma ki Jih ji je pisal v letih o:l 1901 do 1933. Prevod pisem v nemščini bo v kratkem :zše!.
KULTURNI PREGLED
Jak®pl2f umetnostna kritika lit še kaj
Pravkar je izšel 10. do 12. zvezek revije »Umetnost«, ki je z njim uspešno zaključila svoj sedmi letnik. Zvezek je v glavnem posvečen spominu predstavitelja sodobnega slovenskega slikarstva Riharda Jakopiča, kakor je bil prejšnji zvezek posvečen manem Ivana Vavpotiča. Tako je »Umetnost« edina, ki pred svežimi grobovi naših vodiln;h umetnikov z večjo in bolj znanstveno pozornostjo, kakor morejo dnevniki, oriše njihove stvarjalne osebnosti in pokaže obseg in pomen teh nenadomestljivih izgub.
Jakopičev zvezek »Umetcsti« je opremljen z reprodukcijo mojstrove fotografije iz zadnjih let njegovega življenja. Umetnostni zgodovinar in kritik dr. Franjo Š i j a n e c je prispeval esejsko spisano študijo »Pripombe ob Riharda Jakopiču«, ki na nekaj straneh zgoščeno, vendar pa s toplim spodnjim tonom prikazuje nekatere probleme Jakopičevega razvoja m dela, ki ga uvodoma označuje takole: »Mogočna, v vseh lastnostih potencirana Jakopičeva narura ne pozna primere ne v naši preteklosti ne v naši sedanjosti. S silo udarnega razmaha na levo in desno je razmaknil plesnobno tesnobo domačih razmer in kl cal slovenske talente na delo; zares samosvoja enkratna, nikjer drugod kakor v mitih se ponavljajoča prikazen čudovite življenjske slasti, glasnik resnice in videč opojnih lepot v brezkončnem snu p'amtečih vizij.. .« Reprodukcije, ki izpopolnjujejo ta članek in se nadaljujejo na naslednjih straneh, nas samo znova :n posebno nazorno prepričujejo, da je umetnostna vsebina Jakopičevih slik v olju malone neločljivo združena z njihovimi barvami in da v tej reprodukcijski tehniki ostaja bore malo. če zgube slike živo govorico svoj'h barvnih tonov in psclivcv — Iz Jakopičevega literarnega ck.a in iz raznih
njegovih izjav so posnete misli c umetnosti in njen'h -vprašanjih Publicist dr. J. C. O b i a k je zastopan z razmišljanji o Jakopiču: »O modrecu,' ki je v barvah mislil in pel .. «, naslov, ki označuje ne samo vsebV.o tert-i sestavka, marveč je tudi ena izmed značiln h oznak Jakopičeve osebnosti in umetnostne sa-moraslcsti. Pisec išče vezi med Jakopičevo osebno »filozofijo« in njegovim delom ter prihaja k nekaterim izsledkom, ki so zan:mivi za slehernega ljubitelja mojstrove umetnosti.
Drugi del številke je odmerjen problemom naše umetnostne kritike. Že v prejšnj- številki »Umetnosti« se je oglasil k temu vprašanju z nekaterimi bistrimi opombami slikar Zoran Mušič. To pot priobčuje tu celotno besed lo svojega polemičnega govora drugi značilni umetnik iz skup;ne Neodvisnih. Stane K i e -g a r (»Umetnostni kritiki pri n=s«) V obl'ki pclemke z izvajanji kritika dr. Mikuža se Kregar dotika ne le splošnega, zdi se nerešljivega problema: umetnik — kritik marveč kaže tudi na konkretnih primerih svoje poglede na umetnost in zavrača opazke kritika ki je s svojimi opombami izzval to polem ko in prisilil glasnika Neodvisnih k nekaki četudi Še vedno ne zadostni določitvi njihovega estetskega in umetnostnega nazora Marij S k a 1 a n je prispeval »še nekaj misli o umetnostni kritiki«. V članku se v glavnem sklicuje na Mu-šičeva izvajanja, vendar pa neodvisno od vsega. kar je bilo povedano o tem vedno znova perečem vprašanju, razčlenja položaj naše umetnostne kritike in opozarja na konkretne okolnosti in na vzroke, zakaj je »kritika pri nas izgubila reputacijo svojega visokega poslanstva ali je sploh ni imela«. Stvarne in dobro premišljene opazke zadevajo v živo.
Zvezek zaključujejo vesti iz umetniškega
sveta: tu so po'eg kronike našh razstav poročila o pogrebu Riharda Jakop:ča. o otvoritvi posmrtne razs'avc del Ivana Vavpotiča s celotnim gcvor<"m drja. \Vindischerja in S. Šantla ter vreta krajših informativnih beležk M? I novimi kn;i«ami je med drugim occnjcni »M ierna španska lirika« v prevodu Alojza Gradnika, z ilustracijami M. Malega n uvr.onim esejem B Borka Po't« Jakopičevih slik so v tem zvizku reprcducimne slike Z-r-na Mušiča. N kola h Om?re Ma-ksima Scdcia, St. Kregarja. k pi K. Futriha. Zdenka K-^Ina. Franceta Gor eta ter s' ke in grafike R. Deben;aka. Bruna V. vootiča. I:r. De Gove. A Bocklina (»Voina«), dalie nekateri rrmeri i-mctncsti FrantKka Bika in ru^ke ikonograf ;c in dve tihožitji člana Italijanske akademije Ardcnga Soffici;a.
Literarna nriloga »Živa njiva« ie tokrat dokaj obrlna. Pc-.-bno zanim-ve so tir' doslej neznane nesnv Jofc>a Murna Aleksandrova (po rokonisu v Mestni knjižnici), Anton De-b e n j a k je posvetil sonet manom Ivana Vavpotiča in prTocval b°sen »Pajek in muha«. Marij S k a 1 a n je zastopan z dvema pesmima (Pcslan-ca iz gro'ia Ljubezen). P.nel Karli n se og'a.š.1 po dolgem presledku kot pesnik z »Večerom ob Gradaščici«. Leopold Sta nek ima sonet »Ženi«. Borut Žerjav pa ie poslovenil iz Holderlnove poezije stihi z naslovom »Ppcfnja« Iz Omara Hojama štirivrstienic objavlja A. Debtljak za celo stran novih primerov, iz »Moderne španske lirike« pa je ponatisnjena Jmcnezova »Pokrajina srca«. Afo-rizmi o ljubezni ter kazalo 7. letnika zaključujejo to lepo. oSusno natisnieno in zaies reprezentativno slovensko revijo.
Alofz Gradnik in umetnik"
Kot bibliof lska izdaja Biblicfilske založbe (Umetnosti) je izšla v tisku Narodne tiskarne spominu Riharda Jakopiča posvečena pesem
D Ponteflce circondato dal fedeB visita le rovirae della Basffica di San Lore*zo — Papež med vernici na obiska porušene bazilike San Lorenzo
Poletje na Fins
Finsko poletje — piše dopisnik nekega nemškega lista — letos ne prinaša popolnega zadovoljstva tistim, ki so računali z vročino, kopanjem in z mnogimi dopusti in polovanji. Finska je zdaj že četrto leto v vojni, kar že samo na sebi izključuje poletne užitke, ki si jih človek lahko privošči v miru. Do zadnjih dni je bilo na Finskem naravnost hladno in ljudje so hodili okrog v suknjah in plaščih. Polja in travniki so zaradi obilnega dežja v juniju lepo ozeleneli ter obetajo povoljno srednjo letino. Tudi lesna trgovina, splavarstvo in industrija ne počivajo. Čeprav je vojna naložila vsem državljanom omejitve, so marljive roke finskega ljudstva j pridno na delu predvsem za lastno pre- j skrbo v bližnji zimi. Država in zasebniki napravljajo zaloge lesa, ki na Finskem nadomešča premog, ter predslavlja pozimi edino učinkovito pomoč proti mrazu. Mestno prebivalstvo se je podalo trumo-ma na deželo, kjer pomaga pri delu v gozdovih ter nadomešča moške pod orožjem. Tako najdeš na kmetih in v gozdovih s sekiro in motiko v roki učitelje, profesorje. uradnike in nameščence vseh strok. Vsak skrbi za prehrano, celo ženske in dekleta so med njimi.
Prestolnica Helsinki ie v poletnih mesecih kakor na pol izumrla. Vsakdo išče prilike. da bi se naužil toplote in sonca, dokler je čas in dokler se ne podaljšajo večerne sonce, ki prinašajo izvestno stopnjo hladu. Ne smemo namreč pozabiti, da je poletje na Finskem zelo kratko, zaradi česar častijo ljudje sonce kakor nekakšno božanstvo. Kdor je le mogel, si je v mirni dobi postavil leseno bajtico na deželi, kamor je odhajal poleti na weekend. Sedaj bivajo v teh lesen iačah predvsem matere z otroki, kajti moški so večinoma z doma.
Na ta način nudijo manjša mesteca in naselja na Finskem še vedno nekakšno poletno sliko, čeprav prevladuje v tej panorami ženski spol z otroki. Tudi promet še ni popolnoma zamrL Ljudje se prevažajo po večini z avtobusi na lesni plin. K sreči je na Finskem dovolj lesa, da se ni bilo treba v pogledu avtobusnega prometa podvreči velikim omejitvam. Pogon z lesnim plinom je splošno v rabi. Poslužujejo se ga ne samo osebna, temveč tudi transportna vozila. Z ladijskimi prevozi, ki oskrbujejo promet na številnih jezerih in jezercih, je seveda teže. ker je za pogon njihovih strojev potreben bencin. Toda tudi v tem pogledu so se Finci znašli. Promet je seveda skrčen, kajti ljudje ne napravijo brez nujne potrebe nobene poti. Le tu in tam srečaš dooustnika, ki je prišel za nekaj dni s fronte domov, da se sestane s svojci in uredi najnujnejše zadeve. Tuiski promet seveda popolnoma počiva.
Poleg sonca in svežega zraka uživajo Finci v dobi letnih počitnic na kmetih posebno mnogo j?god, ki so tako rekoč edino domače osvežilo. Jagode nadomeščajo na Fm-kem vsakovrstno sadje, ki ie v t°i deželi prava izjema. Jagod je se-veda d n volj. Ver ra?tejo v gozdovih in si Uh l-hko vsak poljubno natrga ter privošči Te jagode niso samo prijetno poletno osvežilo, ammk tudi dragocen prispevek za z-'msko zalogo. Zima 1941-42 ie ostala ljudem v neprijetnem spominu, ker je bi-
la dolga in huda. Navzlic temu, da se bliža nova vojna zima. pa ne vidiš na obrazih Fincev nobenega razočaranja in utrujenosti Ljudje so prežeti z optimizmom in zaupanjem. Vsakdo ve, da bodo žrtve, ki jih ljudje prestajajo zaradi vojne, obilno poplačane, in v tem upanju je življenje vsem prijetnejše in lažje.
Nič več stral?.ti vešmi
O novem načinu zatiranja uši poroča zadnji zvezek nemške revijo »Vieriahrcs-plajn«. V prvi svetovni vojni so se z nepopolnimi sredstvi berili proti ušem zar?di tega, ker še niso poznali življenja uši. Tedaj se je pokazalo, da se z različnimi praški proti ušem nadlega zamori samo za nekaj dni. Radikalno očiščenje se je lahko doseglo samo v pari, vročem zraku ali s prusko kislino. Te načine uporabljajo tudi v sedarji vojni. Toda kljub vsem doslej znanim metodam je bil človek še vedno večkrat žrtev uši. Po dolgih raziskavanjih se je posrečilo najti način, ki že v naprej izključuje, da bi se mogle uši zarediti. Prav tako, kakor že poznajo sredstvo preči moljem, s katerim preparirajo blago, so zdaj našli postopek za impregniranje oblek, zlasti perila, ki preprečuje, da bi se mogle zarediti uši. Zaradi telesne toplote impregnacija razvija posebne pline- ki izpolnijo prazne prostore med obleko in uničijo ves mrčes na telesu in obleki. Plini delujejo kakor varovalni plašč in preprečujejo zalego uši za daljšo dobo.
Zlata Gjtmglertac v „TIxa!s"
.................
UL... .
Opozarjamo na gostovanje odlične umetnice Zlate Gjungjenčeve v »Thais«, ki jo je pela na našem odru šele enlcrat in je zbudila z njo veliko pozornost. Nova kreacija te pevke, ki je nastopala doslej v partijah, ki smo jih že poznali od njenih prejšnjih nastopov, bo za gledališko občinstvo. ki je še ni slišalo v njej, dogodeK. Ostala zasedba bo običajna.
Alojza Gradnika »Bog in umetnikV šestnajstih kiticah svoje lirične pesn;tve opeva naš pesnik umetnikovo poslanstvo. Bog je poslal umetnika na svet in mu dal ukaz: Samo trpeč boš našel mej obraz in s?mo v dvomih mojo tajno 6led.
Umetnik se izpoveduje o poteh in težavah svojcaa življenja m iskanja, o nadejah in razočaranj h. o geriupih spoznanjih, ki mu jih prinaša izvrševanje višjega ukaza, o doživljali iu in spoznavanju živlienja s silo občutljive du"e. z intuicijo umetniške inteligence. In šele | na kcncu vsega tavanja in iskanja se mu zjasr i ni snrsel njegovega dela, šele tedaj najde svoio pot do Bega in vidi:
da ti s: moj in jaz sem tvoj odmev.
Ta pesem, ki sodi mod najznačilnejše v Gradnikov i liriki, je lepo natisnjena. Sama oprema razodeva žalni značaj brorurice. Na posebnem l stu je reprcduciran Jakopičev podpis. Umetniški prlogi sta: Jakopičeva »Kri-I žanfka cerkev« in Malešev lesorez »Mojstrova j podob r«. Na ovitku je reproducirana Jakopi-; čeva fl'ika »Večer na Savi«. Tudi dvobarven tisk povečuje učinek tega apartne opremljenega spom nskega tiska.
FogsEzarcv ,,Svetnik"
Pri nas se je pojavilo v zadnjih letih povečano zanimanje za delo italijanskega pisatelja Antonia Fogazzara (1842—1911). Prevod njegovega, literarno morda najpomembnejšega dela »Piccolo mondo antico« (v dnevniku) '.n knj zna izdaja romana »II mistero de! poeta« (Pesnikova skrivnost) v »Slovenčevi knjižnici« sta očitna znaka novega zanimanja za delo pisatelja, ki je nesporno eden izmed vrhov italijanske pripovedne umetnosti v razdobju Moderne. Prihodnje leto bo že 20 let. kar je izdala T skovna zadruga Fogazzsrov leta 1906 nastali roman »Svetnik« (II Santo), ki je potemtakem izšel osemnajst iet po izidu izvirnika, takrat, ko je v sami Italiji že zdavnaj
utihnila prvotna polemika zaradi »Svetirika«, Ob izidu je bil spor za to delo zelo oster in je pokazal, na koliko občutljivih strun je zadel Foggazaro v tem spisu. Roman je bil že leta 1906 postavljen na indeks, kar je tembolj presenetilo, ker je Fogazzaro katoliški pisatelj in je tudi v tem romanu razvijal verske ideje, ki pa je z njimi kot pristaš modernizma prišel navzkriž s strogimi verskimi nauki in cerkvenimi odredbami. Danes nas v »Svetn ku« ne zanimajo več to!:ko sledovi nekoč aktualnih sporov med modernsti in njihovimi nasprotniki, kolikor nas mika celotno ozračje te pripovedne umetnine in posebej še živo orisane osebe Benedetta. don Klementa. Noemi, Jean-ne in drugih oseb romana. Delo torej še vedno ni izgubilo zanimivosti in mikavnosti. Slovencem je oskrbil prevod A. Budal-Pa-s t u š k i n. Knjiga pa ob svojem izidu ni vzbudila večje pozornosti; vrok je nemara v tem, da je bila v tem času obrnjena pozornost na:e družbe k drugim problemom in pojavom. Njena vrednost je in ostaja v tem. da ne glede na vse ugovore postavlja pred duhovno zavest sodobnega človeka problem nravne čistosti in verskega duha, iskanja tistega ravnovesja med materialnim in duševnim svetom, ki je pogoj človekovega notranjega miru. Pri izpopolnjevanju kniižn'ce bi bilo treba med značilnimi deli našega prevodnega slovstva upoštevati tudi Fogazzarovega »Svetnika«.
Rzvnan rmnmske vasi
(Iz zagrebškega slovstvenega pisma.)
Prevodna književnost se je v zadnjih desetih letih na Hrvatskem nenavadno razbohotila. Razne zagrebške založbe, posebej že Binoza, 6o izdale vrsto odličnih del iz tuje literature v hrvatskem prevodu. Tako smo nedavno dobili spet novo delo. ki upravičeno vzbuja pozornost: roman romunskega pisatelja Livija Rebreanu-j e »I<>n«, ki je izšel v prevodu dr. Ivana

Kronika
*	Nov ravnatelj »Resta del Čari in o«. Iz
Bologne poročajo, da je prevzel ravnateljstvo znanega dnevnika »II Resto del Car-lino« profesor Alberto Giovannini, ki je za naprej odgovoren za potično smer lista
*	Spomenik D'Anniunziu v Pescari. Rimski list je objavil besedilo zakona od dne 7. julija t. 1., ki predvideva postavitev spo.. menika D'Annunziu v Pescari na državne stroške.	N
*	Grški prevod Petrarcovih sonetov. Najnovejša štev. atenskega lista »Nea Estia« priobčuje pet Petrarcovih sonetov v grškem prevoru Culisa Alepisa. Soneti so vzeti iz Petrarcove zbirke »Canzoniere«, kjer so obeleženi s številkami 12, 22, 54, 95 in 147.
e Velikodtišje v vojni. Turinska »Stam-pa Sera« poroča, da. je Giuseppe Pantino, lastnik vile Verbena v Torrepollice, po bombardiranju Turina sprejel v svojo vilo vojno vdovo Marijo Canovero z dvema otrokoma. Materi in otrokoma ni nudil samo strehe, temveč tudi vso gostoljubnost ter ni zahteval za to nobene odškodnine.
*	Razdeljevanje novega krompirja. Po
4 kg novega krompirja na osebo delijo po poročilih italijanskih listov v mestih severne Italije.
*	Cena letošnjemu vinskemu pridelku. Kakor poročajo iz dobro poučenih virov, se: bodo ravniale cene za letošnji vinski pridelek po alkoholni stopnji. Za vsako alkoholno stopnjo je določenih 45 lir.
*	Smrten padec z lestve. 35 letni delavec Mario Cajttancto se je v Bovisiju pri Milanu povzpel na lestvi 6 metrov visoko, tam pa je jzgubil ravnotežje, padel na tla, si zlomil tilnik in obležal na mestu mrtev.
*	Smrt pod vozom. Kolon Alberto Schiumani iz Fiumane pri Firenzi je te dni bil na poti domov z volovsko vprego. Težak voz se je nenadoma prevrnil in pokopal Schiumanija pod seboj. Mož je dobil tako hude poškodbe, da jim je podlegel.-
*	Z drevesa je padel. V Savoni je splezal petletni deček Massimo Sarai zaradi nepazljivosti staršev na neko drevo, s katerega je padel na tla. Zaradi padca si je fantek zlomil desno ključnico ter si pre. tresel možgane, da so ga morali oddati v bolnišnico.
*	Smrtna nesreča dveh kopalcev. V jezeru Maggiore pri Castelletu sta utonila 151etni Giancarlo Platini in 281etni Silvio Puciroli. šla sta v voclo, da bi se okopala, ker pa nista znala plavati, sta utonila.
*	Neprijetno srečanje. Neka delavka v Turinu je pred dnevi ugotovila, da ji je iz omare izginila najboljša obleka. Nekaj dni po tatvini je opazila v oblačilnici podjetja, kjer je bila zaposlena, neko tovarišico, ki je pred odhodom na delo slačila obleko, začudo podobno njeni. Stopila je bliže in ugotovila, da ima tcvarišica res ukradeno obleko. Naznanila je stvar policiji, ki je tatico aretirala in uvedla preiskavo.
Zaplemba olja in jajc. V Alessandriji
sreči se je mudil v bližini 20'etni vojak Rino Caseli, ki je nesrečnicama priskočil na pomoč ter ju pomagal obuditi k življenju s pomočjo umetnega dihanja.

u— Vreme kakor se spodobi. Sredi pasjih dni smo in temu primerno imamo tudi vreme. Dnevi so topli m sončni, noči pa po večini jasne. Nekateri se sicer zaradi vremena pritožujejo, češ da je prevroče- toda druga leta smo bili cb tem času vajeni šs hujše vroči.7"-e. Lete« se je živo srebro doslej vsega skupaj petkrat dvignilo nad 29 stop. C, najvišja temperatura pa je bMa zabeležena 31 stop. C. V splošnem se, giblje zadnje dni najvišja dnevni a toplota od 27 do 29 stop. C. V četertek je znašala 29 5 stop. C, včeraj zjutraj pa je termometer zabeležil najnižjo temperaturo 13 stop. C. Zračni tlak, ki je v četrtek popoldne p&det za 1 mm, se je spet dvignil in je barometer včerai zjutrai belež'1 nekaj nad 764 mm.
u— Ajda je že pognala. V Ljubljani in okolici so kmetovalci že pospravili ječmen in pšen:co, na nevo preorali svoie njive ter jih večinoma posejali z ajdo. Ker je bila setev opravljena ob ugodnih vremenskih okoliščinah, je na njivah že ajda pokakala iz zemlje. Letos se opaža na področju Ljubljane, da je posevek ajde večji kakor lansko leto. če bo vreme za uspevanje aide ugodno, bodo imele tudi čebele nekaj jesenske paše.
u— Davčna uprava za me^ro v Ljubljani
naproša vse davkoplačevalce, da ob pril"ki plačila davkov pri blagajni uprave prinesejo s seboj bodisi davčne knjižice, bodisi čekovne položnice al; opominske karte, iz katerih je razvidna številka račura davčne glavne knjige V svrho hitrega poslovanja bodo imele prednost one stranke, ki bodo imele s seboj eno izmed gorj označenih listin. Poslovanje s strankami, ki se ne morejo izkazati s številko svojega računa, je na,mreč otežkočeno, ker mora likvidator iskati številko po kartoteki, kar ovira hitro uradovanje zlasti ob velikem navalu davkoplačevalcev.
u— žegoza — Mali gospodar obveščata svoje člane praš;čerejce da prejmejo to soboto 31. julija nov nagnit krompir, in sicer samo od 9. do 12 ure dopoldne v skladišču na Medvedovi cesti, zadaj za ABC, po 50 kg na člana.
u— Bodoči prvošO|c} — prvOšolke gimnazij in meščanskih šol! Dne 5. avgusta otvorimo specialni počitniški pouk iz račun stva, slovenščine, italijanščine. Namen pouka ;'e bodočim prvošolcem-kam nuditi do bro podlago za študij v I. razredu gimnazije oziroma meščanske šole Poučujejo gimnazijski profesor j'. Učnina zmerna. Prijave se sprejemajo dnevno od 9. —12. m 16.—18. ure. Specialne strokovne instruk-cije za gimnazije in meščanske šole Koi-gresni trg 2, II nadstr,
u— Pravkar je 'zšla v slovenskem prevodu Jana Baukarta Kipiingova Prva
o— Popravni Ltplt boste najbolje
vili, če se vpišete takoj prve dni avgusta v učne tečaje v L4cfrtenturno>vem zavodu.
Poučevali bodo vse predmete samo gimnazijski profesorji. Vabljeni so tudi dijaki (inje), ki nimajo popravnega izpita, a žele kakšen predmet temeljito predelati. Učnina nizka. Vpisovanje od 2. do 5. avgusta dnevno od 9. do 11. ure. Vodstvo učnih tečajev — Lichtenturnov zavod, Ambrožev
trg-
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so
v četrtek sprejeli spet več ponesrečencev. 27 letnega sina posetnika Franca Horvata iz Ambnisa je na paši podrla krava in si je fant pri padcu zlomil desnico. Petletni sin posestn;ce Stanislav Jakič iz Velikih Lašč oi je pri padcu zlomil levo nogo. S koso se je vre zal v levico 17 letni posestnikov sin Rudolf Janežič iz Želimelj. 14-letnega posestnikovega s;na Ivana Otoni-čarja z Blok je vol pahril tako močno, da je padel in si zlomil desno nogo. Z lestve je padla in si zlomjla desno nogo 20 letna služkinja f slava Bergantova iz Ljubljane. Na	je padla in s* zlomila desnico 21 letna hčerka posestnika Marija Vrhovčeva z Verda.
so pristojni organi zaplenili prekupčeval- knjiga o džnngli. ki jo bo slovenska
f.Pm nn črni r\r\v"n	,'v, 1 nn - • _	.	•
ceni na črni borzi 30 kg olja in 190 jajc. ki so jih nato razdelili med najpotrebnejše siromake.
* Vojak je rešil dve sestri. V Ferrari sta se hoteli te dni okopati sestri Laiura in Giuliana Mazzoni. lOletna Laura je stopila prva v vodo, sledila pa ji je 141etna Giuliana. Ker se je Laura začela potapljati, jo je Giuliana skušala rešiti, toda obe sta prišli v nevarnost, da bi lahko utonili. K
SOBOTA, 31. JULIJA 1943
7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa. — PorcčiU v italijanščini. 11.50: 5>Pol ure za vojake?. 32.20: Piošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45 Lahka glasba 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Domovina v vojni — himne in pesmi. 14.00 Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. š, janec — sodelujeta sopranistka Draga Sokova in tenorist Janez Lipušček. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.15: Koncert Malega orkestra, vodi Stane Lesjak. 17.40 Pisana glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Pripombe k dogodkom. 20.20: Lirična prireditev družbe EIAR: VITADINI: Vesela duša.
E s i h a z naslovom »Plodovi zemlje« v
treh knjigah pri založbi Ante Velzek prej Binoza. v Zagrebu
Liviu Rebreanu, 58-letni romunski pisatelj. je ustanovitelj sodobnega romunskega romana. »Ion« je njegovo najboljše delo. kmečka epopeja predvojne Erdeljske; preko njega spoznavamo samo strukturo romunskega naroda, kakor piše prevajalec v informativnem dostavku tej knjigi. »Ion« je prav za prav prvi del nameravane trilogije, s kater0 je hotel Rebreanu orisati življenje in delo svojih rojakov prvenstveno kmetov, ki jih dobro pozna, ker kot sin podeželskega učitelja poteka tudi sam s kmetov. Z romanom »Ion«, ki je izšel L 1920.. je prikazal življenje se-dmograških Romunov. V drugem delu trilogije, romanu »Vstaja«, je opisal življenje kmetov in njih upor 1. 1907 v sami Romuniji. V tretjem delu je hotel obdelati še življenjski krog besarabskih Romunov, da bi dal tako celotno podobo agrarne Romunije, vendar tretjega dela ni spisal. Na mesto tega je izšel roman »Gorila« v katerem prikazuje pisatelj povojno življenje romunskih mest, zlasti še Bukarešte, z vsem umazanim politikantstvom in korupcijo; kot eden izmed »junakov« nastopa Tito Herdelea. znan iz prvega romana »Ion«. Vsak izmed teh treh delov zasnovane trilogije je povsem samostojno delo. Poleg teh romanov je napisal Rebreanu še več drugih proznih in dramatskih del; med njimi ie imel največ uspeha r&man »Gozd obešencev«, čigar dejanje se odigrava v
času prve svetovne vojne v Transilvaniji. •
Liviu Rebreanu ima za seboj siromašno mladost, saj je bil najstarejši izmed devetero otrok skromnega učitelja v zakotni erdeljski vasici. Izprva je hotel postati zdravnik; ker pa starši niso zmogli denarja za šolanje, je glede na brezplačni
javnost, staro in mlado, gotovo tople pozdravila. Knjiga ima več prav poprečen.r slik in nosi zunanjo opremo inž. arh. O Gčrpanja. Knjigo je izdala knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani in se ^obi v njeni trgovini v šelenburgovi ulici 3.
u— Zahvala. Vsem staršem dijakov, ki so v preteklem šolskem letu vpisali svoje sinove (hčerke) k nam, se najlepše zahvaljujemo za zaupanje! Dijaki so v pretežni večini pekazap prav lepe uspehe, zato se priporočamo tudi v bodoče. Obenem sporočamo, da se bo- pričel pouk za popravne izpite prihodnji teden. Poučevali bomo dnevno vsakega dijaka posebej iz vseh potrebnih predmetov. Honorar r;zek! Vpisovanje dnevno cd 8.—12. ure. Korepet*;orij. Mestni trg 17/1.
u— Prih°anji teC-en se bo pričel jezikovni pouk za dijake srednjih šol. Posebni tečaji italijanščine, nemščine, latinščine in grščine! Vpisujemo tudi ljudskošolske učence. Vabimo posebno one, kj žele izpolniti vrzeli v kakršnemkoli jeziku. Honorar nizek! Vp'sovanje dnevno od 8.—12. ure. Ko-repetitorij, Most:: i trg 17/1.
—ij Tečaj za popravne izpte. — Turjaški (Novi) trg 5. Tisti dijaki(inje). ki bo. do delali septembra popravne izpite, so vabljeni, da se udeleže našega tečaja za popravne izpite na Turjaškem trgu 5. k: sa začne 5. avgusta. Poučujejo samo pro-fescrji-stiokovnjaki vse predmete. Teme-ijlta, strokovna priprava. Honorar nizek. Prijave dnevno od 9.—12. ure dopoldne: Turjaški (Novi) trg 5. Inštrukcjje.
študij vstopil v oficirsko šolo. kakor pri Hrvatih Miroslav Krleža, vendar je kmalu zapustil ta poklic in se povsem posvetil slovstvenemu delu. Danes je Rebreanu odlična osebnost romunskega javnega življenja, član Romunske akademije, ravnatelj nekega dnevnika, reprezentativen pisatelj svoje domovine. Njegov roman »Ion«, ki je dobil v hrvatskem prevodu zveneč, čeprav ne posebno posrečen naslov »Plodovi zemlje«, je nagradila Rcmunska akademija, »Gozd obešencev« pa Društvo romunskih pisateljev.
Nekateri najbolj znani pisatelji, med njimi Zola, Reymont, Hamsun, Giono, Steinbeck Milo Urban. Samčuk in drugi, s0 ustvarili svoja najboljša dela prav na področju tako imenovane »kmečke književnosti «. Vsi so se v glavnem bavili s problematiko vasi in z ■i^n^itnim gladom malega kmeta po zemlji, ter so s tem v zvezi spisali prave himne zemlji, naravi in njenim lepotam. Umotvorom navedenih Dišateljev lahko pridružimo tudi to delo Livija Rebreanua. roman, ki ga odlikujeta neon krita resnicoljubnost in velika umetniška vrednost.
Na 550 straneh tega romana nam predstavlja Rebreanu s pripovednim mojstrstvom velikega umetnika množico ljudi in njihovih usod; pri vseh je najosnovnejši motiv njihovega dejanja in nehanja pohlep po zemlji, kar je posledica obstoječih družbenih razmer. Iz tega njihovega kolektiva stopajo počasi v ospredje najznačilnejši predstavitelji: siromašni, brezobzirno sebični in samogoltni mladi kmet Ion Glanetasu s svojim očetom Aleksandrom m materjo Zenobijo; bogati kmet Vasile Bacin s svoio edinko Ano, ki postane žrtev Ionove oohip-pnosti in očetove krute zaostalosti, dalie najlepše, vendar siromašno vaško dekle Florika, poznejša Ionova ljubimka, pa vaški učitelj Herdelea
Z
Nova krajevna voditeljica v Medvodah.
Okrožna ženska voditeljica Fischerjeva je sklicala pred kratkim sestanek na katerem se je zahvalila dosedanji krajevni že.nsfci voditeljici Cirmanovi za njeno delovanje m uvedla novo krajevno skupinsko voditeljico Dirnbacherjevo, ki je nazadnje pozdravna svoje blokovne in celične žene.
Spremembe pri krajevni skupini v šmart-nrm pri Litiji. Na zadnjem sestanku političnih voditeljev je krajevni skupinski vodja Weiss počastil sponr.n pokojnega Maksa Kovačiča. Ob tej priliki so ble izvršene nekatere spremembe. Posle uradnega upravnika je prevzel tamošnji trgovec Franc Schutz, posle uradnega vodje Jožof Vozel, Ignac Herga pa posle organizacijskega vodje.
Smrt starega gasilca. V šmartnem pri Litiji je preminil eden najstarejših gasilcev Franc Hauptmann imenovan tudi Po-larjev stric. Dočakal jc visoko starost 84 let. Pokojni je b'l zran daleč naokoli kot izvrsten pevec in šaljivec, ki ga je mlaio in staro, rado poslušalo. B!1 je eden izmed najzaslužnejših delovnih članov gasilske zajednice, katere ustancv;telj je bil v letu" 1835. Ljudem je še v spominu njegova požrtvovalnost ob prilik požara v šmarsk' vasi leta 1887., ko je komaj rešil svoje življenje. Zaslužnemu možu so v zadnje slovo domači pevci zapeli nekaj žalostink.
Novi grobovi. V Libojah jo umrla 66-letna poscstnica Cecilija Skobernetova, rojena Gorškova. V Laškem je nenadoma preminil Franc Bezgovšrk. V Brežicah je umrl pleskarski mojster in hišni posestnik Ferdinand Wolf, star 71 let. Po kratkem trpljenju je v Mariboru umrla 541etna soproga sodnika Mihaela Kudrova. rojena Fucova. V cvetu mladosti, star 21 let. je podlegel ranam gronadir Alojz Rantaša iz Male Nedelje. V Mariboru sta umrla 651ctni posestnik Franc VVeingerl iz Sv. Jurija v Slovenskih goricah in 701ctni mizar Franc Majcen. Na Teznem pri Mariboru je preminil 531etni hišni posestnik in ključavničar Peter Porcpat.
Gornještajerci v Trbovljah. Pretekli petek so prišli na obisk v Trbovlje predstavniki 11 krajevnih skupin z Gornjega štajerskega. Sprojel jih je ekrež. vedja Ebor. harth in funkcionarji Heimatbunda. Okrožni vedja je ob tej priliki poudaril, cla gre obnovitveno de!o na Spodnjem štajerskem za tem, da se prebivalci seznanijo z no luškimi kulturnimi dobrinami in da postanejo tako polnovredni člani nemške ljudska skupnosti.
Vaško popoklne v Podčetrtku. V nedeljo je bilo v dvorani gcstilne Starcveški v Podčetrtku vaško popoldne. Prireditev je organizirala voditeljica žetvenih pomočnic Krajškova. Dekleta so igrala na citre in kitaro. Za Svoja izvajanja so žela tople odobravanje.
Dunajska mlodina pri rudarj h. Igralska
skupina Hitlerjeve mladine z Dunaja je v Zagorju priredila pestro popoldne Ot:o-ci so peli, plesali in igrali. Nemški listi poročajo, da je dunajska mladina clob:l^ takoj prisrčen stik z domačim prebivalstvom.
Otroško slavje v Vojniku. Nedavno so otroške voditeljice v Vojniku pripravile otroško slavje. Na sporedu je bilo petje.
s svojo gmotno mizerijo. z. ženo Marijo, hčerkama Lavro in Gigo in sinom — pesnikom Titom, nadalje vaški župnik Sel-ciug, judovski krčmar Avrum, ki pa pokaže v kritičnih trenutkih še največ hrabrosti, mestna zapeljivka gospa Roza Lan-gova. stari kmet Dumitru, ki postane na stara leta brezdomec i-n vidi samo v smrti rešitev vseh svojih problemov in še dolga vrsta drugih zanimivih tipov iz vrst kmetov, vaške in malomestne inteligence. Vsi ti ljudje kažejo ozko obzorje in malomeščansko moralo. Vsi se žro med seboj kakor šakali, obrekuiejo in mrzijo dru^ drugega, pogrezajo se v lastno duhovno, nravstveno in tudi gmotno bedo. Speti v okove, ki iih sami niti ne vidijo, kaj šele, da bi se borili zoper to zlo. V trenutkih navdušenja se kmetje vdajajo svojemu orvinskemu. na videz surovemu hrepenenju Po zemlji, medtem ko se meščani zaslepi ja jo s sentimentalnimi fantazijami, oosledico svoje lastne zmedenosti in duhovne slabokrvnosti.
Rebreanu nam plastično slika njihove podobe, prikazuje jih realistično, brez prikrivanja in olepšavanja, vendar z osnovno potezo človečnosti, kj jo zaznavamo v njegovi vzvišeni in sočutni ironiji. Čeprav se dejanje romana odigrava na vasi in dasi je v njem mnogo lepih opisov narave, četudi ne tako bogatih kakor pri Reymontu, ali tako svoievrstnih. kakor pri Hamsu-iu in Gionoiu. vendar vid' Rebreanu prvenstveno samo liudi in njih usodo; njihovi Droblemi ga zanimajo pred vsem drugim.
•
Rebreanu nas s svojim romanom uvaja v vse značilnosti življenja na romunski vasi. Prikazuje nam vaško kolo ob igranju ciganov nakar nastane običajno pijančevanje, ljubezenski spori in pretepi. Seznanja nas z župnikom ki učiteljem.

m?'« -	.g^mrnsagjPf*
.. .......---
mKr f, -.i

Aerosilurante italiano alFattacco delle unita nemiche nel Mediterraneo — Italijansko torpedno letalo v napadu na sovražne edinice v Sredozemskem morju
nastopil pa je tudi Gašperček. Za zaklju ček so udeleženci, mladi in stari, skupa zapeli neko pesem.
Obsojena tatova. Pred mariborskim kazenskim sodiščem sta bila zaradi cele vi ste večjih in manjših tatvin obsojena 25. letni mizarski pomočnik števan Arnuš b Sv. Urbana pri Ptuju in 231etni mizarsk pomočnik Friderik Weisskopf iz Studi'n cev pri Mariboru. Arnuš je bil kot tat iz navade obsojen na 10 let ječe, Weisskopf pa na 14 mesecev.
Nesreče. Na Pobrežju pri Mariboru si je 621etna soproga delavca Frančiška Ple-termaničeva pri padcu poškodovala hrbtenico. S kolesa je padel in se potolkel po nogah 431etni nameščenec državnih železnic Jožef Pletcršok. — Ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici.
Ez Hrvatske
Ivan Meštrovič 60-letnik. »Hrvatski narod« z dne 27. julija objavlja dališi članek Vladislava Kušana o Ivanu Meštro-viču ob priliki fiOletnice njegovega rojstva.
Veterinarski sporazum s Slovaško. »Narodne novine« objavljajo cdredbo o ratifikaciji veterinarske pogodbe med Hrvat ?ko in Slovaško. Sporazum je stopil v veljavo 6. junija, ratificiran pa je bil šele zdaj.
»Vražja divizija« v zvočnem tedniku.
Najnovejši filmski tedenski pre-led prikazuje borbe proslavljene »Vražje divizije« z odmetniki. Razen tega je v filmskem pregledu tudi parada, kjer je Poglavnikov odposlanec polkovnih Lioak izročil odlikovanja hrabrim borcem »Vražje divizije«.
Nova pridobitev zagrebškega zverinja-ka. Zagrebški listi poročajo, da je uspelo upravi zveriniaka nabaviti divjo kozo, imenovano tar, ki živi v planinskih predelih Himalaje in je zverinjak doslej še ni imel
Gradbena delavnost v Sisku. Iz hrvatskih krogov povzemamo, da gradnja sila lepo napreduje in da so železcbetonski temelji že gotovi. Tudi stavbi doma dr. Ante St" čeviča in otroškega zavetišča, ki ga -"radi tvorrica tarrns, se bližata koncu. Mostna cbčina nadaljuje z deii za asfal-
i ran je hodnikov. Prav tako so že začeli
. gradnjo tvornice modre galice in drugih :emičnih proizvodov. V teku je izdelava načrtov za gradnjo Ln ureditev pristanišča •a Savi.
Tečaj za bolničarke. Prihodnji mesec oe >o pričel v Zagrebu nov tečaj za prostn-•oljne bolničarke. Doslej se je vpisalo že <0 udeleženk. Tečaj traja 3 mesece in so nredavanja trikrat na teden po 2 uri. Po •aldjučnem tečaju bodo bolničarke porazdeljene v bolnišnice in na postaje Rde-:ega križa.
Na Savi jc vsak dnti polno kopalcev. Še posebno ve!'ko se jih zbere ob nedeljah. Obala Save je pob-a golih teles, ki sa že le naužiti sonca, še po.oebno vel'k naval pa je v mestnem kopal:šču. Zagrebška občina jc povišala vstopnino na. 20 kun za 3 ure.
G ?r V TTfc * U F -S č* T*? Ij	JLj S
OPEKA
Sobota, 31. julija ob 17.30: Prodan« nevesta. Izven. Cene od 28 lir ravzdol.
Nedelja. 1. avgusta, ob 17.30: Thtis. izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, članice beograjske Opere. Cene od 35 lir navzdol.
Ponedeljek. 2. avgusta, ob 17"0: Vrtvc oči. Red A.
»Predana nevesta«, 40. nastoi) Vidalije-v« v naslovni partiji. Zadnja predstava »Prodane neveste« v letošnji sezoni je obenem za sopranistko Ksenijo Vidalijevo majhen jubilej, kajti to bo njen 10. nastop v vlogi Marinke, odkar je članica na§3 Opere. Marinka je bila njena druga partija na našem odru (debutiraia je kot Mirni v »La Boheme«), Tako spada poleg Mimi, Marinka med njene največkrat izvajane partije, kar priča o uspehu te mlad,? pevke. Zasedba partij: Krušina — Janko, Ljudmila — šturmova, Marinka — Vida-lijeva, Janko — čuden, Vašek — Banovec, Kecal — Lupša. Miha — Dolničar, Kate — Karjovčeva, Esmeralda — Ramšakova, cirkuški ravnatelj — Jelnikar, Indijanec — Marenk. Dirigent: D. Zebre; režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Simoniti; koreo-graf: ing. P. Goicvin; scenograf: V. Skruž-
-■I'-*"
BBHDKBE 21
Za vedno nas je zapustil "naš dobri soprog, oče, stari oče, brat stric tast in svak. gospod
Č £ PIR L O ANTON
železničar v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 1. avgusta 1943 ob 17. uri z Žal. kapelica sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 30. julija 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
Župnik spletkari in tako vzdržuje ravnovesje svoiega položaja, da včasi nahujska sprte, drugekrati pa jih spravi ali jih jav-no eštejejo s prižnice. Učitelj se onemoglo duši v svoji bedi, v hlapčevstvu in v neskončnih rodbinskih posvetovanjih o bodočnosti otrok. S posebno predornostjo so orisana prav ta malomeščanska rodbinska posvetovanja o bodočnosti... Glavni junak romana je mladi Ion, najsiromašnejši v vasi in tako pohlepen po zemlji, da si ne more kaj in vedno zaorje tudi nekaj sosedovih brazd. To prinaša prepire, pretepe, tožbe in zapor. Svoje socialno vprašanje skuša rešiti tako, da zapelje Ano, s čimer prisili premožnega očeta, da mu jo cla za ženo. Načrt mu resda uspe, vendar mu ne prinese zaželene radosti in sreče, ker je njegova samogoltnost neskončna in jo mora naposled plačati z glavo. Rebreanu nam slika tudi ples tako zvane inteligence, pa snubljenje, zaroko in poroko učiteljeve hčere Lavre. Posebno dobro je orisana postava učiteljevega sina Tita, mladega intelektualnega »hohštaplerja« in parazita. ki živi na račun očetovega truda in muk. kuje verze, se navdušuje za meglene ideje in doživlja ljubavne pustolovščine z ognjevito gospo Rozo Langovo. Šele mnogo pozneje začenja resneje umevati življenje in njegove probleme.
Prisostvujemo tako važnemu dogodku v kmečkem življenju, kakor so domače koline; vsi ženski člani učiteljeve družine sentimentalno vzdihujejo, pri tem pa komaj čakajo, da se najedo svinjetine. Spoznavamo zaostalost, ozkosrčnost in okrutnost kmetov, lastnosti, kj dobivajo včasi kar najsurovejše oblike, kakor na pr. tedaj, ko Vasile in Ion neusmiljeno mučita nosečo Ano, ki se naposled ubije od obupa. Kmečka in gosooska ženitovanja. božične in druge narodne šege in navade, rube-žen, dražba, porodi, krsti, sodne razprave
m zapor, volilna agitacija, proščenja in sejmi, pijančevanja, ljubezenske zadeve, težko delo na zemlji, spletke, opravljanja, zavist, zidanje in posvetitev cerkve, samomori, zločinci, pogrebi i. t d. — vse to se živo razvija pred nami kakor v kakem močnem in nepozabnem filmu.
Moč Rebreanuvega pripovedovanja bi prišla še bolj do veljave če bi se končal roman s kakim kreokim dramatskim prizorom., kakor jih je v knjigi na pretek; nme?to tega mu je skušal pisatelj dati nekak umerjen in malomeščanski konec. Vse se končuje v glavnem dobra, kakor da bi vsi ti krvavi in tako plastično prikazni problemi postali na mah brezpomembni, vse zaradi dobrega konca in večnosti. Kakšen razloček med temi »Sadovi zemlj'e« in na pr. Steinbeckovimi »Sadovi gneva«.
Kljub temu finalu pa je Rebreanuv roman ne samo pomembna umetnina po obsegu in sili književne in umetniške interpretacije. po svoji kompoziciji, slogu, izredno zagrabi j ivi psihologiji in problematiki. marveč je tudi pomemben dokument našega časa in naših razmer. Prav zaradi tega je ta knjiga vredna čitanja.
a- (Zagreb).
Misli
Marsikateri prijatelj ti je opora, dokler še sam lahko hodiš.
Smrt vse izenači; toda šele po pogrebu.
»Ni pravila brez izjeme,« toda izjeme za lastna pravila si napravimo Rami.
Z nasmehom pokažemo, kako bogati smo na duhu bi kako revni na čuvstvu.
Bolest lase osivi, a kosmetika jih zopet {»očrni.
žgoče tropsko sonca visi nad izgubljenimi otoki Seychellov v Indijskem oceanu. Oči si inijo jetnikom iznad grmeče bibavice na c c ali proti zapadu, kjer jim vidijo 1600 km oddaljeno sanjsko podobo afriških bregov. Celo če bi jim pritekla solza preko razora-mih, od domotožja bolnih obrazov, bi jo vročina takoj posušila. Toda še hudobnejše od brezčutne zvezde je sovraštvo ječarjev, ki se stalno trudijo, da bi izbrisali celo spomin na dneve ponosne prostosti.
Parniki, ki prihajajo redno sem, se dotikajo samo Porta Victorie na otoku Maheju. Tu ima guverner otočja svoj sedež. Prasiin in Silhuette, prava kaznjenska otoka, obiščeš lahko samo s posebnim dovoljenjem, med tem ko smeš na »poboljševalna« otoka -Birdisland in Dennisisland le, če te spremlja straža. Britski rušilec z guvernerjem na krovu prihaja sem vsakega pol leta na pre-;gled. Izmed kakšnih 1000 upornikov, ki so tu internirani, je več nego 80 odstotkov mo-hamedancev razne poltne barve in razne plemenske pripadnosti. Čudovito je, kakšno stanovitnost daje islam svojim vernikom. Neki angleški novinar je po svojem obisku na otokih takole opisal svoje vtise: »Ne samo podnevi, tudi ponoči izpali vročina vsako misel povsem v nič, čeprav daje noč drugje v tropskih krajih vendarle nekaj krepčila. Neprestano vre soparica nad otoki in topi vsako misel na odpor.« A ven* darle se je v zgodovini tega otočja zgodilo le dvakrat, da je pregnanec podpisal izjavo, s katero se je pokesal svoje upornosti in je »Njegovo britsko veličanstvo« priznal za svojega gospoda.
Seychelli obsegajo v celoti kakšnih 30 otokov in okrog 100 čeri. Skupaj imajo 2G4 štiijaških kilometrov površine. Z Madagaskarjem predstavljajo ti otoki stebre neke-§fa kopenskega mostu, ki se dviga polagoma i iz Indijskega oceana, in ki bo nekoč, davno i po nas, vezal Indijo in Afriko. Geolog Brauer je po mnogoletnem merjenju pove-dai svetu to resnico. Tako Madagaskar, ka-kakor Amiranti in Seyehelli so vrhovi velikanskega podmorskega pragorovja, ki sestoji v glavnem iz granita ter bazalta. Cela veriga koralnih čeri pa obdaja otočje z vseh strani.
V nižinah ob obalah je podnebje nezdravo in strašno vroče. Srednja letna temperatura znaša 29 stopinj. Noč nima na vročino skoraj nobenega vpliva. Ljudje se vsi mokri od potu valjajo po svojih ležiščih, med tem ko se valijo mrzličave megle od obalnih močvar preko otokov. Visoka planota se dviga seveda do 900 m. Tu je podnebje dosti bolj zdravo — toda tu smejo stanovati samo angleški častniki in uradniki. Jetniki imajo svoja strogo omejena bivališča v nižinah. Anglija je človekoljubna, krogle so glasne in bi jih slišali vsi podjarmljeni — toda mrzlice so le higienska nesreča. Umrljivost je med jetniki zato visoka, znaša 10 do 15 odstotkov. Seveda pa skrbijo angleške kolonialne uprave, zlasti v muslimanskih deželah, stalno za nov dovoz, tako da si ostaja število jetnikov prilično enako.
Rastlinski geografi so imeli Sevchelle vedno v čislih, kajti otočje ima kakor Madagaskar svojo posebno floro, ki mora izvirat; iz davno minulih dob. Merski kokoso-vec nahajamo na primer edino tu. Gorske vrhove pokrivajo hladni gozdovi dileniacej. Živalstvo pa je isto tako ubogo kakor na 'Madagaskarju, nekoč se je morala pripetiti velika mor med ondotnim živalstvom; samo leteči pes, neka vrsta netopirja, nekoliko rodbin ptičev in plazilcev, med njimi hame-leon in geko. so ji ušli. Na pol udomačeni g=koji. v kolikor se te živali sploh dado udomačiti, so jetnikom edini tovariši iz ži-
kom je uspelo otoke zapustiti, Izmed teh jih je bilo 14, ki niso nikoli več slišali o
njih, postali so žrtev neizmernih vodnih planjav, njihovega valovja in njihovih somov.
Otočje so v 16. stoletju odkrili Portugalci, ko so pluli kot prvi Evropci v Indijo. Pozneje so ga zasedli Francozi, a 1. 1794. je pripadlo Angležem. Nasadi dajejo kokosove orehe, pačuli, cimet in druge dišave, dalje tobak, riž, kavo, južno sadje, oranže, limone in banane.
Jetniški red na Seychellih, ki ga izroče vsakemu internirancu, je pravi vzor duševnega mučenja. Gre za može, ki so se v širnem imperiju kakor koli uprli Angliji. Nekoč so bili svobodni možje oziroma so hoteli to postati. Jetniški red to s peklensko porogljivostjo tudi upošteva, ko označuje internirance kot »svobodnike, ki razpolagajo z lastno zemljo«. Vsakemu jetniku »daruje« namreč uprava ob njegovem prihodu kos zemlje, to je kos neizkrčene divjine, on pa se obveže, da bo na njej postavil svoj dom. Ne traja dolgo, da ga zagrabi seychellska mrzlica in ko mu ta zastrupi kri, ga mine vsaka misel na pobeg. Jetniki
dobe podporo a&mo prvo leto, potem se
morajo prehranitl s svojimi lastnimi pridelki. Mala delniška družba Seychellen Trading Company, ki ji predseduje vsakokratni guverner, odkupuje jetnikom ostali pridelek po »cenah na svetovnem trgu«, drugo si lahko predstavljamo sami.
Med interniranci so bili in so še sloviti možje, junaki in rodoljubi, beji, kaidi, šejki, emiri, študentje in duhovniki. Mnogi med njimi se pokorijo tu že desetletja ker so fanatično verovali v svojo ljudstvo in svobodo. Tako živi na Seychellih vazirski plemič Hadži Abdulah-kan, ki je davno pred znamenitim fakirjem iz Ipija vodil svoje pleme čez Kajberski prelaz v napad proti angleškim garnizijam ob severnozapadni indijski meji. Nekoč je padel kot žrtev izdajstva Angležem v roke in samo iz političnih razlogov o ga ti poslali na Seychelle, namesto da bi ga kakor druge upornike obesili. Tu so internirani tudi bivši tajnik jeruzalemskega muftija in mnogi arabski voditelji iz Palestine, prav tako voditelji egipt-skih študentov in mnogi arabski šejki, ki niso hoteli verjeti obljubam agentov angleške tajne službe. V zadnjem času so dospeli na Seychelle novi interniranci, kakor je z zmagoslavnim krikom oznanil britski tisk, med njimi so zlasti etiopski knezi, ki so se borili za Italijo.
Stana Vinšek:
Ovčke pasem po dolini, piške po ravnici, keze pasem po višini, račke ob vodici.
S svojo čredo poskakujem, preden nitko belo, ptičk, metuljčkov se radujem, pojem si veselo.
A lenobe pasti nočem s svojo vso drobnico, naj lenoba si poišče drugo pastirico!
Manica:
valskega sveta.
Prebivalstvo sestoji po večini iz francoskih Kreolov in črncev, skupaj jih je kakšnih 15.000. Težka dela opravljajo kitajski kuliii, ki jih js okrog 5000 in ki jih agenti v Vzhodni Aziji najemajo za petletno delo na otokih. S posebnimi nagradami za vsakega pobeglega jetnika, ki ga ujamejo, je znala uprava zainteresirati prebivalstvo za to, da preprečuje vsak poskus pobega. Ostalo opravlja cela vrsta topničark in stražnih čolnov, v zadnjih letih uporabljajo za to svrho tudi letala, končno pa tudi redno in izredno pregledujejo jetniška bivališča. Zaradi velikanskih razdalj pa je prišlo le redkokdaj do poskusov pobega in samo 18 jih je uspelo, to se pravi: 18 jetni-

Trije popotniki gredo po cesti. Pridejo do velikega ovinka. Da si prihranijo pot, sklenejo udariti kar tja čez močviren travnik. Prvi, najstarejši popotnik, pravi:
»Pojdimo! Kdor bo bolj priden, tisti bo prej na oni strani!«
Drugi reče: »Le ne prehitro! Ker se bojim pasti, rajši hodim počasi.«
Tretji pa dostavi: »Imaš prav. Tudi Jaka naj bo previden.«
Kdo so bili ti popotniki ? Njihovi poklici se skrivajo v izgovorjen'h stavkih. • Prijateljčki moji, poiščite jih!
»Kam?« Pobesila je glavo. »Nihče me ne mara ...«
»Povedem te h gospe, ki te bo rada sprejela ...«
Zavila sta po .ulici med čednimi hišami. Mladenič je stopal vštric nje in ni nič govoril. Na koncu trga ji je pokazal visoko hišo. nakar je nenadoma izginil.
Deklico je sprejela postarana gospa, oblečena v žalno črnino.
»Kako veš, da potrebujem služkinjo?« se je gospa .začudila.
»Nekdo mi je povedal,« je plaho odvrnila.
»Kdo?« Gospa je bila silno radovedna, zakaj nikomur še ni bila omenila, da bo iskala deklo.
»Neki mladenič me je privedel semkaj,« je rekla deklica in natanko povedala, kako je bilo.
Gospa je ostrmela. »Pa kakšen je bil tisti mladenič?« je hitela poizvedovati.
»Bled in vitke postave. Prav takle,« je pokazala na sliko, visečo na steni.
»Ni mogoče. To je moj Alojzij, ki je pred tednom umrl ...«
»Pa je bil..-.,« je trdila deklica. »Dobro sem si ga zapomnila ...«
»Potem je bil njegov, duh . .. Prav danes so brali zadušnico zanj ... Povrnil ti je, ker sj se ea spominjala pri maši...«
Gospa je brez ugovora sprejela deklico, ki jo je tolsžila v žalosti za pokojnim sinom. Kasneje jo je pohčerila in ljubila kot svojega otroka.
acm mM
Pripovedka.
Siromašni deklici je umrla mati, ki ji ni zapustila nikakega imetja, pač pa jo je dobro vzgojila. Vse. kar je imela, je deklica povezala v culico in šla po svetu, da si poišče službo. Našla pa je le hladna srca. Nihče se ji ni usmilil.
Prišla je skozi vas, kjer so jo otroci obmetavali s kamenjem in ozmerjali z beračico. Odtod je prispela v večji trg in do župnijske cerkve. Bilo je zjutraj, v cerkvi je zvonilo k maši.
Stopila je v cerkev in sedla v klop obstranskem oltarju Prav tam je bral duhovnik črno mašo. Sirotica se je spomnila pokojne matere, pa tudi še onega, za katerega se je opravljala zadušnica. Molitev jo je čudežno potolažila
Prišedši iz cerkve na trg ni vedela, kam bi se obrnila. Tedaj se ji je pridružil mladenič bledega obraza, praznično oblečen.
»Pojdiva!« jo je ljubeznivo nagovoril. »Vem, da si sirota in iščeš službe...«
OTROCI
m
»Jrnko, poroči se z eno izmei mojih punčk!«
»Koliko bonbonov dote ji boš pa d~,'a?«
IZ ŠOLE
»Ali si delal zg; dovjnsko nalogo popolnoma sam?«
»Prosim, da, gospod učitelj, samo pri umoru Cezarja mi je pomagal oče.«
IZ OTROŠKIH UST
»Male dgklice morajo ubogati« pravi stara mati. »Saj vež, ker je bila Rdeča kapica nespodobna, je prišel vclk in jo je požrl, i »Ampak staro mater je tudi požrl!«
SKRITA GROŽNJA
Paviev je bil poreden, zato mu je večkrat pela očetova šiba. Ko ga je mamica vprašala, kaj bi rad podaril očetu za god, je mrmraje odvrnil:
»Kaj bj mu rad dal, že vem, le to je, da sem za tak dar še premajhen ...«
MOTA
Roman
»Pač,« je odvrnila Ana. »Pač. Priznam, da... strašno me je sram pred teboj, ker ... igrala sem tako komedijo, a res nisem imela nobenega drugega vzroka, kakor da sem nervozna, odnosno ..., sem bila, ker« — lagala je, ne da bi trenila, oziroma ni niti lagala, temveč je celo sama verjela svojim besedam —, »ker smo bili snoči predolgo pokonci, pa se nisem dovolj naspala, dopoldne pa sem se jezila, ker je Mariška prevrnila tisto majhno kitajsko vazo....« — Opazila je, da se Janko smehlja. Tudi ona se je zasmejala. — »Vidiš torej,
same neumnosti___Da ne pozabim ...
Lucy nas je povabila za jutri na večerjo. Samo osem nas bo, ne bova ostala dolgo, ni ti treba jemati smokinga.«
»Nekaj se dogaja z njo,« je razmišljal Janko, vendar ni hotel več govoriti o tem. Ta mah je imela Ana svoj mirni glas: svoj mili enakomerni mirni, jasni glas. Janko je bil v zadregi. Morda se moti. Morda vendarle ni nič posebnega. Kasneje je dala poiskati nekaj škatel, vanje so zložili poročno darilo vdove po stricu Aleksandru in spravili škatle nazaj na podstrešje.
Ana ni vedela, kje je bila videla to okroglo, lesketajočo se stvar, ko se je ponoči predramila in se je spomnila, da se ji je sanjalo o čudnem predmetu, o katerem ni vedela, kaj je in zakaj je. Dasi so bili to sanje brez dejanja in brez gibanja — kajti ni bila videla drugega kakor to lesketajoče se stekleno oko —, je bil to vendar živ sen: Ana je v sanjah tako neposredno doživljala obstoj tega predmeta, da ni mogla spoznati ne njegovega pomena, ne njegovega smisla.
Odprtih oči leži na hrbtu, nepremično, srce kakor da ji ne bije, strmi v temo. Potem nenadoma zasliši kraj sebe Jankovo mirno, globoko, pravilno dihanje. Kakšno blaženo pomirjenje je v zavesti, da je tu, da sme biti poleg njega in da sme gledati njegovo spanje.
Zdaj je spet natanko in iz bližine zaslišala tisti kratki vzdih.
Janko je mirno dihal v spanju, ni se niti ganil.
Ne, ta vzdih se mu ni zdajle izvil iz prsi; to je tisti vzdih.
Ana se je počasi vzravnala, legla spet na hrbet in ss odvrniia od Janka. Da ... on je takrat vzdihnil na tistem mostu, kjer se je že iz tolikih tesnobnih src izvil vzdih ločitve, smrtnega strahu ali mirne vdanosti.— in tudi on, Janko, je vzdihnil zaradi tega, zaradi česar so vzdihovali drugi. Vzdihnil je kakor tisti, ki so šli preko Mostu vzdihljajev iz svobode v sužnost. Vzdihnil je kakor človek, ki se je za trenutek ustavil in zagledal skozi ozko okno življenja, ki se poslavlja od njega.
Za božjo voljo!
Ali mu je naj'n zakon suženjstvo? Ob meni je v ječi? In najino poročno potovanje naj bi bil njegov Most vzdihljajev?
Strašen krik se ji je iztrgal iz prsi; brezupen krik. krik človeka, ki se hoče rešiti in ki hoče napasti, krik obtožbe in zagovora.
Pravilno dihanje kraj nje je prenehalo, postelja je zaškripala in že se je zaslišalo Jankovo šrpetanje:
»Kaj je, deklica? Si klicala?«
Ana je zadržala dih, globoko, mirno jp dihala. Pretvarjala se je. kaknr da spi.
9.
Ana je takoj po prihodu gospe Wal-trove opazila, da je mati čemerna in je takoj vprašala, zakaj je slabe volje. Ali
je slabo spala? Ali pa se ji je prigodilo
kaj neprijetnega?
Adela Waltrova se je očitno borila sama v sebi, ali naj govori, ali naj raje molči, potem pa je vendarle izpregovori-la. Rekla je, da bi se rada obrnila do Ane ne le kakor mati do svoje hčere, temveč kakor ženska k ženski, saj bo prej ali kasneje tudi Ana spoznala vse materinske radosti in skrbi. Da: hotela bi izpregovoriti z njo kakor s človekom, ki lahko že zdaj občuti in doživi materinske skrbi.
Ana se je resnično prestrašila tega nenavadnega u v oda. Da se ni kaj zgodilo? Ne, ni se ji treba bati, nič se ni zgodilo, pa vendarle ni vse v redu, Agi-ca je dala košarico Pavlu Gabrijelu. Anin strah se je nenadoma umaknil nestrpnosti: to je vendar lahko pričakovala! Opazila je, da Agici Pavel Gabrijel ne ugaja. Gospa Waltrova je priprtih oči opazovala Ano.
»Ali ne bi hotela slišati, kaj bi ti rada povedala, deklica?«
Ana se je zasr. .ovala svoje nestrpnosti. »Toda mati, kako le moreš trditi kaj takega?!«
»No, dobro torej, Anica. Agica je imela včeraj strašno čuden dan. Dopoldne je prišel Pavel po njo, hotel je, da bi šla z njim na led, čez nekaj minut pa je odšel sam, Agica je ostala doma in dejala, da je odslovila Pavla in ga prosila, da ako prihaja k nam samo zaradi tega, ker bi se hotel oženiti z njo, da bo bolje, da sploh ne pride več, ker ga ne bo vzela.«
Ana ni bila videti preveč presenečena.
»To je rekla Agica že mnogim drugim.«
»Mnogim drugim! Kajpak mnogim drugim! Dovolj žalostno je to! Ali to se mi še ni zgodilo, da bi mi povedala, da je dala košaro kakemu oboževalcu! In... zares, še danes sem vsa iz sebe, ako se le spomnim ... Prosim te, mirno sem morala gledati, kako zavrača drugega za drugim, dovolj sem se natrpela s tem! A včeraj opoldne, ko je Pavel odšel, je prišla k meni in mi rekla: ,Mati, povedala sem Pavlu Gabrijelu, naj me pusti v miru.' Lahko ti rečem, deklica, da mi je dih zastal po tistem pogledu in glasu. ,No dobro, deklica,' ji pravim, ,a zakaj mi to praviš ?..In veš, kaj mi je rekla na to? ,Zato, ker dobro vem, da sta ga vidva z očetom poslala k meni!' Tole mi je rekla. A to ji še ni bilo dovolj. ,Iskreno te prosim, mati,' je še dejala, .pustite me že na miru! Ako se bom hotela poročiti, se bom poročila sama, ako pa se ne poročim, se pač ne bom poročila, vi pa mi nikogar ne izbirajte!' In to surovost je končala tako, da mi je pokazala hrbet in je šla iz sobe! Tega si vendarle ne zaslužim od nje... to je vendarle preveč«
Ana je bila iskreno ogorčena.
»Ali zaradi tega se vendarle nista skregali, mati?!«
»Skregali? Kako si to predstavljaš, dekle? Agica me je grobo razžalila, grobo in krivično, ti pa vprašaš, ali se nisva skregali! Ne, dekle, nikakor ne! Jaz sem se obvladala. Šla sem za njo in sem ji rekla: Draga moja, nervozna si videti in v svoji nervozi si pozabila, da govoriš s svojo materjo in videti je, da si pozabila, da so ti starši vedno hoteli le dobro, nočem povedati očetu, kaj se je zgodilo med nama in ..., morda sem ji rekla še kaj, ne morem se že več spomniti, kaj, ona pa mi je odgovorila, da se bomo morali pomiriti celo s tem, da se sploh ne bo poročila.«
Ani, Adamič:
12
Bili so dnevi, ko se živ krst iz kasarne ni zmenil za nas; prekopicavali smo kozle, telovadili, skakali ter tekmovali na vojaškem orodju po mili volji. To. da je spet napočil dan, ko so nas z vseh strani lovili in smo se, pa ne vsi, rešili iz soldaških pesti samo z umejšimi našimi kraki. Kleli so ter nam pretili, da nas vse pobesijo. Napadli so nas tudi iz zasede, obkolili prav kakor v vojski. Jetnike so odvlekli za roke ter jih gnali v vojašnico. Pa jim niso naredili nič hudega; na dvorišču so jih samo ozmerjali, potem pa spodili domov. Ujetniki so bili drugi dan že spet med nami, bili pa so potem med najbolj drznimi in še prav ponosni na svojo pustolovino. Vredno je, da sc še en pot spomnim tega vežbališča.
Vso veliko, zeleno ravnico je iz kota v kot sekala pot od mostu tja do poti med župnijskim vrtom ter vojašnico. Ves ta prostor je zdaj skrbno zagrajen. Za vogalom vrta, na trati, deset sežnjev do vojaških kuhinj, razvpitih po legijonih ščurkov, je bilo vojaško telovadno orodje. Najprej si videl s čreslcvino posuto, široko jamo, ki je imela v pravokotni smeri drug proti drugemu dva bruna za odskakova-nje, višjega in nižjega. V senci dveh kostanjev je bila v tla zaphana, surovo izdelana, trdna bradlja. Nekaj korakov dalje so bile visoke planke, po katerih so se morali pretegovati kranjski Janezi. Plezanje po njih je bila huda stvar, zato smo te planke zaničevali, prezirali. Prav na koncu sta iz zemlje štrlela še dva visoka hloda za drog, ki je bil kovan iz mehkega železa; svetil se je kovinsko belo. In prav ta nam najljubši drog so po vežbi ljubi Janezi vsako drugo pot pozabili vzeti s seboj. Po več ur smo tekmovali med seboj ter preizkušali svoje mišice. Mojster med

feii
vsemi je bil brat Mile, ki se je pred vsemi povzpel do veletoča. Postal si čeden in zastaven mladenič, kajti telovadba ni bila samo kratkočasje, temveč je bila kaj koristna šola. Ključ do krepkih kit, rdečih lic in zdravega duha je ležal na dlani. K nam so prihajali v vas telovadci iz vsega mesta; ti so nam bili vzorniki ter učitelji. Pravi tiči, posebno na bradlji, so bili Ha. cin in Bukovnik, Tilnik pa atlet Kandare. Beinčan se je zvijal ko kača. Trudili smo se, da bi jih posnemali. Samo enkrat na teden so prihajali ti telovadci, ki so drug drugega prekašali z dovršenimi vrhunskimi vajami. Kadar pa so vojaki prostaki z vhoda vojašnice opazili te resne mladeniče, so se sramežljivo približali in kar gledali; še zaploskali so. Fantje pa niso zadivili samo nas in vojaštva, nego so z vratolomnimi vajami priklenili tudi mimoidoče, da so postali ter se glasno čudili.
Očitajoče smo zrli na vojake, češ, glejte jih — in, ali smo mi slabši, pa nas preganjate? Drugi dan so nas kaj radi spet pognali s telovadišča. Sicer pa vojaki niso bili hudobni. Prav dobro smo si zapomnili nadporočnika Oskarja Galleta. Se največ miru smo imeli pri bradlji. O, če bd šlo lahko, bi jo morali Janezi izruvati! Vsaj v mraku smo imeli mir. Pred zdravomarijo se nas je nabrala kar lepa gruča. Pritekli so iz žirovčeve stanovanjske kasarne, s Poljanskega nasipa, Sv. Petra ceste — z vseh vetrov. Nismo mnogo govorili, nego smo drug za drugim pristopali k orodju, napravili vajo ter se zopet uvrstili v red. še vedno ga vidim, škerjanovega Franceta, kako je slok in vsak dan višji zanihal v stojo, obstal ter se šibil in uvijal ko trs. Marolt Nande je bil čvrst ln zdrav ko riba, bolezen si je nakopal mnogo pozneje. Buh, Pestotnik, Petročnik, kar vsak dan
so nas dohitevali. Na tem telovadišču je bil zarodek vse telovadne organizacije za šempetrsko predmestje.
Bil nisem med najslabšimi, toda tudi ne vprav med najboljšimi. Poguma pa sem imel za dva in nč manjšo žrljo po zavisti sovrstnikov, kar se naposled imenuje častihlepje. Ker sem se vedno rinil med prve, sem ga nekoč hudo polomil, ali, ambicija me je ritnila.
2e zrpet so vojaki pozabili na drog. Prihiteli smo z vseh strani in nabralo se nas je deset ali še več. Kdo zna najboljše?! Najpogumnejši, Peter Zaletel, se je pognal prvi nanj. Po sklopki in odskoku se je nekdo obesil pod kolena, se zanihal ter zletel po tleh. Zasmeh. Tretji tekmec se je točil ob trebuhu naspred in nazaj. Mrmrajoča pohvala, ki je pognala mene, najmanjšega, da sem se s skokom pognal na drog. Pokažem jim, kaj vse znam in vse boljše ko drugi! V pričakovanju nečesa velikega, so vsi umolknili. Obvisel sem s sključenimi rokami, da sem imel svetlo železo pod pleči, pesti pa sem tiščal ob prsi. Zakolebal sem se. Ker ni takoj šlo hitro ali vsaj ne tako urno, kakor bi rad, in se mi je, bog ve zakaj, mudilo, me je nekdo prijel za noge ter me pognal, da sem se hitreje zatočil. Vse telo se je zasukalo v velikem kolobarju, tisti nekdo pa mi je še vedno pomagal ter me poganjal za noge, da je bil krogotek vedno hitrejši, silnejši, toda tudi vedno težji. V glavi se mi je zavrtilo, roke so odpovedale — in zletel sem, kakor sem bil dolg in širok, po tleh. Priletel sem na čreslovino, vendar pa tako nerodno, da seim udaril z ustnicami ter nosom ob nekaj trdega. Hitro sem se pobral ter se prijel za glavo — kri mi je lila lz nosa in z ustnic. Ihteč sem tekel domov. Mati se je zgrozila, potem pa usr-dila:
»Paglavec, nemarni! Vedno prepovedujem, a prav nič ne zaleže. Glej, zdaj te pa bom.«
Da nisem jel tuliti, kakor bi me devali iz kože, bi me morda res pošteno nakle-stila; tako pa ji jc roka hitro omagala. Sprala mi je obraz, potem pa je zatar-naia: »Preklicana para, saj si ves razbit! Kdo tc je?«
»Padel sem,« sem zavekal znova. Sklenila je roke nad glavo, kakor bi že obupala. p:tem je šla po obveze. Pogledal s^m se v ogledalu na predalniku in kar samemu sebi sem se zasmilil. Iz nosa mi kri sicer ni nič več lila, pač pa z ustnic. Spodnja ustnica je kar režala; bila je pre-b ta do čeljusti.
Teden dni nisem šel v šolo, nekaj tednov n sem telovadišča niti povohal, toda — mislil sem še vedno nanj; hrepenenja po njem v srcu nisem mogel zatreti.
Se eno telovadišče, prav za prav samo železen telovadni drog, smo imeli v Šempetru. Na Poljanah pri Vošnjakovih, med Cadovo in škerjanovo hišo, smo se včasih zbrali ter se urili. Tu sta največ vadila Smrtnik in brat Mile. Posebno poslednji je zmogel prav vsako vajo. Telovadca sta so razvila v plečata, silno krepka in lepa mladeniča, ki smo ju zaradi njihovega mišičevja prav hudo zavidali ter poizkušali v vsem posnemati.
Toplejše sapice so zapihale, lastovice so ae cvrkctaje spreletavale, hruška na vrtu je odevetela. Lepega dne so cerkev zračili, iz nje pa znosili zbite deske, s katerimi so bile preko zime pokrita tla, da vernikov ni preveč zeblo v noge. Za nas je bil to veJik dogodek. Nismo mogli niti počakati, da bi cerkev pomell, ne, nego smo se kakor iskalci zlata pohlepno vrgli na kolena, da smo med prahom in nesnago brskali in stikali za zakladi, ki smo jih upali r^ajti po tleh. In še kakšne dragocenosti so zmetali ljudje v špranje med deskami! Neverjetno so nekateri raztreseni in površni. In smo tudi našli, le da so bili cerkovnikovi, posebno Se njihov hlapec, v iskanju in pobiranju mnogo urnejšrt
od nas. Marsikateri krajcar, lepo svetinjl-co, tudi kar cel rožnivenec smo našli ter odnesli iz cerkve. Toda vse je bilo samo površno hlastanje za zakladi. Poglavitno iskanje se je pričelo šele takrat, ko so cerkvena tla očistili z žagovino, jo pometi ter znosili pometek na smetišče. Podrobno delo, brskanje po žaganju, je bil najbolj važen pa tudi donosen posel. Poleg korald, gumbov, križcev, brušene steklenine (z lestencev) se je zabliskal iz smeti tudi novec, šterak, celo srebrna desetica. Sestro Mico, ki je pri brskanju nekoč imela veliko srečo, je brat Mile kar na lepem ustrahoval, da mu je morala dati najdeno, ne desetice ampak pravo, srebrno dvajse-tico. Kremžila se je, ko mi je potožila. Spoznala sva bridko resnico, da je pravica na strani močnejšega. Ce nisi dal zlepa, si bil nabunkan in premoženje se ti je zaplenilo. Dvajseti ca je bila v tistih časih že velika imovina! Poln pehar črešenj si dobil zanjo in še deset starih žemelj.
Da, prav? ca močnejšega. Nekoč sem podil želeizno kolo, ki se je bilo snelo s soda, mimo Mf ksike, potem pa na levo do kapelice onkraj kozolca. 2e takoj pri kapelici, na stezi, ugledam na tleh denar, joj, bakren krajcar. Korak dalje drugega — In spet, spet —. Vse tja do kozolca so bili po poti raztreseni zakladi, sami mlčni, prelepi, smej oči se okrogli krajoarčki. Hlastno sem jih pobiral, kakor bi trgal cvetlice. Strahu sem se tresel, da ne bi kdo planil name ter mi vzel denar, ki sem ga nabral za polno pest; bilo je skoraj trideset novcev. Nisem niti utegnil premišljevati, kdo bi jih bil izgubil, nego sem, tiščeč roko v žepu z denarjem, bežal domov, kolikor so me noge nesle. Pred hišo je stala družba treh postopače v, že starejših od mene, ki so me jedi pozorno motriti.
»Glejte, nekaj ima. — Kaj rt nadel?« me je podržal za rokav »Sajbica«, tisti pristni klofutni obraz z enim belim, slepim očesom.	(Dalje.)
S'-


r>	- .. - ,
Narava človeku ne podarja vedno tega, l^ir si od nie pravkar želi. Stoletja so skušali alkimisti pripravljati iz neplemenitih kovin zlato. Njih prizadevanja so bila zaman. Bili so sicer nekateri, ki so imeli srečo, kakor alkimist Bottger, ki sicer ni odkril načina za izdelovanje zlata, pač pa je izumil drugo dragoceno m a.s o, evropski porcelan.
Moderna znanost je najprvo pradavno alki-mistično sanjo pokopala, odkritja na kemičnem področju so na videz dokazovala, da je nemogoče spreminjati neko prvino v drugo. Tako jc pomenilo ene največjih senzacij, ko so pred kakimi petdesetimi leti spoznali, da atomi, najmanjši sestavni delci prvin, nikakor niso nespremenljivi, temveč da utegnejo razpasti. Začelo se je z odkritjem Rontgenovih žarkov, neposredna posledica tega odkritja pa je bilo spet
odkritje radioaktivnosti ,
težkih prvin urana in torija. Potem je odkrila gospa Curiejeva radij in skrivnostni žarki so se po Rutherfordovem prizadevanju izkazali za atomske drobce, ki jih izžareva počasi razpadajoči radij. Ni dolgo trajalo, da so radij sam spoznali za vmesni člen v dolgi verigi atomskih preosnov. pri katerh se najtežja prvina uran preko radija počasi spreminja v svinec. Stara alkimistična sanja je postala tedaj resnica, prvine se spreminjajo — čeprav malo drugače, kakor so hoteli izsiliti alkimisti. Dejansko se namreč dragocena kovina spreminja v »manjvredno«, a ne narobe. Toda znanost, ki se je tedaj bavila s temi vprašanji, vendarle še ni slutila, kako dragoceno bo postalo nekoč to spoznanje.
Skrivnost razpadanja atomov
Prof. dr. Otto Hahn, ravnatelj Zavoda cesarja Viljema .za kemijo, pripoveduje v nekem članku, kako je prišel pred kakimi štiridesetimi leti k slovitemu kemiku \Villiamu Ramsayu delat in ga je ta vprašal, ali bi se hotel baviti z radijem. Ko je Hahn odgovoril, da dotlej tega področja še ni obdelaval, mu je Ramsay rekel, da to nič ne škodi in mu je dal 20 g neke bari je ve snovi, da pridobi iz nje radij. Hahn je odkril v tej soli novo radioaktivno snov, ki jo je imenoval radiotorij m o kateri so kmalu ugotovili, da razpada neprimerno hitreje kakor radij. Že povdven letih je je razpadla polovica, medtem ko potrebuje radij za ta namen nič manj kakor 1600 let. Meritve pa so kazale, da mora biti med torijem in radio-torijem še neka vmesna prvina, ki so jo pozneje res odkrili in jo imenovali mezotorij. Ta snov je obstoj ne j ša kakor radiotorij, to se pravi, njeni atomi ne razpadajo tako hitro, in jo še danes v tehniki in zdravilstvu uporabljajo pogosto namesto radija. . Obe naravni rodbini radioaktivnih prvin, rodbina urana-radija in rodbina torija, pa sta medtem dobili neštete nadaljnje sorodnike. Danes nam je namreč mogoče spremen;ti skoraj vsako prvino umetno v radioaktivno prvino, kar je prekosile tudi najdrznejše sanje starih alkimistov. Prvi takšni umetni snovi sta bila radioaktivni dušik in radioaktivni fosfor, ki sta ju našla leta 1934 zakonca Curie-Jcl i ošteva. Potem je uspelo z obsevanjem s tako imenovanimi nevtroni napraviti tudi
zlato in srebro radioaktivna
<knes pa je to mogoče skoraj z vsako poljubno kemično snovjo.
Treba je biio zelo napornih poskusov in raziskav. preden so odgonetili skrivnost atomskega razpadanja pri radioaktivnih snoveh. Najprvo je Rutherford dognal, da gre pri svetlobnih točkicah. ki jih radijevo izžarevanje povzroča na svetilnih zaslonih, za jedra radijevih atomov, torej za drobce, ki lete iz notranjosti razpadajočih atomov. To odkritje je vodilo do našega današnjega pojmovanja o notranji zgradbi atomov. To vrsto radioaktivnih žarkov
6o imenovali žarke alfa ali delce alfa in so tudi dognali, da zapuščajo svoje atome z velikansko
brzino 15.000 km na sekundo
Letijo pa Ie nekoliko centimetrov daleč kajti zračni atomi jim brzino kaj hitro zavrejo. Toda na tej svoji kratki poti imajo z elektrizira-njem zračnih delcev takšen učinek, da je mogoče dokazati vsak poedinj delec alfa in zasledovati celo njegovo pot.
V radiju in drugih radioaktivnih snoveh pa nahajamo še druge vrste žarkov, med njimi tako imenovane žarke beta. Tudi to so atomski drobci, samo še manjši in še hitrejši cd dclcev alfa. To so namreč prosluli elektroni, najmanjši elementarni delci, kar jih sploh poznamo. Nabiti so z negativno elektriko (odnosno so sploh najmanjši elementarni naboji te elektrike) in ta njih lastnost je omogočila genialne napravo, Geiger-Miillerjevo štpvno cev. ki lahko poedine teh nabojev dokaže in točno zasleduje njihovo pot.
Radioaktivni pojavi so nam dali popolnoma nova spoznanja o bistvu materije in zgradbi kemičnih prvin. Danes vemo, da atomi kemičnih prvin niso to, kar bi morali biti po svojem imenu: najmanjši, nedeljivi, nespremenljivi sestavni delci. To so vse prej sestavljene tvorbe, in sicer, vsaj prj težjih prvinah, izredno zamotano sestavljene. Dalje vemo da pomeni izžarevanje delcev alfa in beta vedno spremembo' dotičnega atoma in da se po tem izžarevanju neka snov spreminja v povsem drugo snov.
Dalje pa vemo. da so sile, ki drže neradio-aktivne snovi skupaj, nezaslišano veiike in da je treba prav tako nezaslišanih sil, če hočemo to zvezo zrahljati in izsiliti s tem razpad atomov. To delajo bodisi tako, da obsevajo, »obstreljujejo« takšne snevi z naravnimi radioaktivnimi elementi, ali pa da se jih lotijo
z napetostjo več sto tisoč ali več milijonov vcltov
V ta namen uporabljajo cevi, podobne znanim Rontgenovim cevem, ki dajejo žarilne energije z učinkom mnogih kilogramov in celo stotev radija!
Dandanes ni noben problem več, izdelovati umetno1 zlato — a kakšen pomen bi to imelo? Umetno zlato bi zahtevalo tolike energije, da bi bilo dosti dražje, kakor je naravno. Razen tega pa nam je treba danes drugih snovi boli kakor zlata. To je razvidno iz obeh bistvenih uporab radioaktivnih elementov. Po eni strani uporabljajo žarke radija ali radiotorija ali drugih njunih sorodnikov za to, da spravijo določene snovi v žarenje, n. pr. svetilne mase na urnih kazalnikih, ali pa da prežarjajo z njimi vsakovrstne strojne in podobne dele ter ugotavljajo njihove notranje, drugače nevidne napake; po drugi strani pa jih uporabljajo za ugotavljanje tudi najmanjših sledov radioaktivnega žarenja. Skoraj nj kemijskega, biokemijskega in tudi medicinskega področja, kjer bi se radioaktivno žarenje ne dalo izkoristiti s pridom za ta namen.
Vzemimo na primer, da so nekje izkopali star zlat cbreč in bi radi zvedeli, iz katerih kovin je sestavljen, ne da bi ga poškodovali. Obroč položimo za nekoliko minut na radioaktiven preparat ali pa ga obsevamo z žarki iz naprave za visoko napetost. Nato vzamemo števno cev in opazujemo z uro umetno radioaktivnost obroča. Čez nekoliko minut ta radioaktivnost preneha, obroč ni niti malo poškodovan, a mi lahko s preprostimi računi ugotovimo, da li je neznani zlatar pred nekoliko tisoč leti v svojem izdelku uporabil tudi kaj srebra ali ne. Vsaka naravna ali umetna radioaktivna snov pokaže namreč v opazovalni napravi svojo karakteristično sled, ki se da izraziti s številkami.

ZAHVALA
V	času bolezni in smrti našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, svaka in strica
dr. LOJZETA KANTA
finančnega svetnika v p. in rez. mornar, polpollsovnika
nam je bilo izraženih toliko dokazov iskrenega sočutja, da se moremo samo tem potom primerno zahvaliti.
Predvsem izrekamo najglobje občuteno zahvalo gospodu P. Krizo-logu Zajcu, ki je našega blagopokojnika tako lepo pripravil na smrt, vsem darovalcem prekrasnega cvetja, za vsa pismena in osebno izrečena sožalja in končno vsem, ki so našega dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji zemeljski poti.
Gospod nam ga je posodil in bil je naša opora. Gospod ga je nazaj zahteval in smo mu ga dali vdani v njegovo sveto voljo.
V	Ljubljani, dne 29. julija 1943.
TILKA dr. RANTOVA z otroci in ostalim sorodstvom


V zdravnikovih rokah
Posebno izrazito sc da mnogostranska uporabnost umetne radioaktivnosti pokazati z vzgledom iz medicine. Neka obolenja č!cve:ke ščitnice temelje na tem. da ta ne more več redno nabrati jod. Ce so dali takšnim bolnikom preparat, ki so mu primešali umetnega radioaktivnega joda, so lahko s števno cevjo ob njegovem telesu natančno spoznali, na katerih mestih se je nabirala ta snov. Na podoben način so v živalskem poskusu zasledovali zadržanje drugih življenjsko važnih elementov, kakor natrija, fosforja, kalcija, v presnovi. Novim zdravilom se dado primešati umetne radioaktivne snovi in na ta preprosti način lahko zasledujemo njihovo pot v organizmu. Celo na fotografske plošče lahko fiksiramo poedine predele, kjer se te snovi ustavljajo. kajti žarki vplivajo seveda tudi na svetlo-čutko piast.
S temi maloštevilnimi primeri smo pokazali, kako obsežnih vprašanj se lotevata znanost in praksa s pomočjo naravno in umetno radioaktivnih prvin. Mnoga vprašanja se z drugimi metodami sploh ne dado raziskati in preizkušati. Znanost si je odprla novo področje, ki se mu obeta velik razmah.

'©SSja s® naglo širi
Kaf vetn, k a j znam!
349.	Kdo je dejal: »Cogito, ergo sum!« (Mislim, torej sem!)
350.	Kdaj nosijo muslimani zeleno ko-preno?
351.	Kako napravijo, da dobi pivni papir srkalno sposobnost?
352. Križanka
Vodoravno: 1. štor. 7. pritok Rio Gran-da, 9. veznik, 11. odposlanec, 13. mesto v Srbiji, 14. konopec, 15. prislov, 17. igralna karta, 18. predlog, 19. veznik, 20. veznik (pesniška oblika), 22. zdravilo, 24. oziralni zaimek, 25. obloga iz železovega hidroksida, 27. staro orožje, obok, 28. slovenski pisatelj (zlasti slike iz živalskega življenja).
Navpično: 2. resnično, 3. vrednotenje red, 4. bolečina, 5. glasbeni ton, 6. slo venski pisatelj, 8. priimek dveh sloven skih pisateljev, 10. afriška reka, 12. moli! (lat.), 15. tečaj, 16. cigaretni ostanek, založaj žvečilnega tobaka, 21. prislov, 23. pramati, 24. debela odeja, 26. ploskovna
mera, 27. naslonica.
* * *
Rešitev nalog 29. t. m.:
345.	Arabist je poznavalec in proučeva-lee arabskega jezika. Primerjaj: slavist, romanist. germanist.
346.	Tolmači in vodniki v Orientu se imenujejo dragomani.
347.	Rimljani so pri obedih ležali na ploskih ležiščih.
*
348.	13 uteži.
Z navedenim stavkem uteži se dado stehtati vsi tovori do 2150 g. Stavek pa ni praktičen, kajti če ga nadomestimo z ute-žmi. ki naraščajo *v geometrični vrsti, in sicer z 12 utežmi: lg, 2 g, 4 g, 8 g. 16 g, 32 g, 64 g. 128 g, 256 g, 512 g. 1024 g, 2048 g, lahko stehtamo vse tovore do 4095 g.
V prihodffijih so letih naj bi se povečala števila njenih prebivalcev na 8ao.oi>o
Uprava bolgarske prestolice je uredila dobra 2 km od središča mesta ob Kie-mentovi cesti na zapadni strani stanovanj, sko kolonijo, ki jo lahko označimo za vzorno. Gre za 754 stanovanj, ki bodo tvorila nov mestni okraj \ prvih dveh mesecih so zgradili 148 stanovanj, kamer so se stičnke že vselile. Kolonija bo obsegala same enodružinske hišice, zgrajene lepo v vrstah Vsaka družina, stanujoča v novi koloniji, bo imela ločeno stanovanje dveh, treh ali štirih sob s 1000 m2 obsegajočim vrtom. Druga skupina obsega 406, zadnja pa 200 stanovanj. Vse hišice imajo verande odnosno balkončke in že na zunaj so zelo prikupne. Gotovo bo pozneje zgrajeno v novem mestnem okraju tudi primerno kopališče. Stanovalci teh udobnih hišic bodo imeli na razpolago tudi tramvaj, da jim ne bo treba hoditi peš v mesto.
Občinsko upravo je vodila pri tem na eni strani želja omogočiti mnogim družinam cenena in zdrava stanovanja, na drugi strani pa uresničiti del obsežnega regulacijskega načrta, ki ga je izdelal nem. ški gradbenik prof. Muesmann po njenem naročilu. Ta načrt je bil po sobranju uzakonjen in tako so bili položeni temelji razvoja in zgraditve velike Sofije. Saj ni na sofijskem mestnem grbu zaman zapisano penosno geslo: Raste, toda ne stara se! Malone vsa prejšnja stoletja vedo povedati marsikaj o stari Serdiki, ki je bila preimenovana pod bolgarskim Hanom Krumom leta 1809. v Sredec in je bila že od nekdaj pravi paradiž in tudi sadni vrt. Ce se j.- ' ~--čno pomen mesta zmanj. šal in če jr	Scfija na predvečer svo-
je osvoboo.	jmo še 20.000 prebival-
cev, ni bilo kiivo njeno prebivalstvo, temveč skoraj 5001etno tuje gospodstvo. V tem času je dobilo staro jedro Sofije svoj pečat po vijugastih ulicah, ki so zdaj ve. činoma že odstranjena, ker so se morale umakniti živahnim poslovnim cestam Pet iz mesta vodečih glavnih cest je polagoma izginilo. Generani regulacijski načrt je obdržal te ceste v obliki žarkov, samo da je spravil v red njihov slog. Vse kar se zdaj snuje in gradi mora biti v skladu z generalnim regulacijskim načrtom. Načrt obsega prav tako industrijske okraje, kakor
ceste in železniške proge, upošteva pa v polni meri tu«ii bodoči razvoj mesta, ki se bo njegovo prebivalstvo v 50 letih povečalo približno na 800.000. Tako namreč računajo po prirastku v zadnjih letih.
Sofija se je zelo nagi? razvijala. Malo je mest na svetu, ki bi se bila v 50 letih tako razvila kakor bolgarska prestolica. Leta 1887. je imela Sofija 231.000 prebivalcev, leta 1934. že 290.000. 1. 1940. pa celo 400.000. Zdaj je tudi to število že znatno prekoračeno število hiš se je povečalo od 10.530 ob koncu prejšnjega stoletja na 39.930 leta 1934. Samo v šestih letih od 1920. do 1926. se je pedvojilo število stanovanjski hiš in sicer od 12.670 na 23.470. Ob osvoboditvi leta 1873. je obsegala zazidana površina Sofije 2.5 km2 leta 1914. 2.7, zdaj pa obsega s priključenimi predmestji 57 km2. Ta nagli razvoj pa je imel tudi svoje slabe strani. Posebno živahna je bila gradbena delavnost v Scfiji v prvi svetovni vojni, ko se je naselilo v mestu mnogo beguncev. V letih 1919. do 1926. je dobila Sofija 19 novih okrajev, ki nimajo nobene prave zveze z notranjim mestom. Mnoge stavbne parcele so bile zazidane brez vsakega upoštevanja enotnega načrta. Nekdo je dejal k temu razvoju, da se je pričela atomizacija mesta in to je točno.
Zato je tudi generalni regulacijski načrt v tem smislu za Sofijo nekaj odličnega, ker je zavrl svojevoljno zidanje hiš. Zelene trate bedo segale daleč od periferije do poedinih mestnih okrajev, kjer bodo povezane z javnimi nasadi. Ureditev prometa bo upoštevala tako dolge kakor kratke proge, da bo središče mesta razbremenjeno. Tudi po edini kraji bodo preurejeni, tako trg pred katedralo Aleksandra Nevskega. Sedanje zdravilno kopališče bo preurejeno v velik hotel, že zdaj ima Sofija mnogo javnih nasadov in vrtov, po novem regulacijskem načrtu jih pa dobi še več. Zdi se, da je nekaj resnice na legendi o princesi Sofiji, tisti hčeri Bizantinskega cesarja, ki je mogla It.ti zdrava samo tam, kjer je imela na razpolago najboljši zrak in najboljšo vodo. — Oboje je pa bilo in je še zdaj na razpolago Sofiji.
Majhen je naprstnik, toda važen
Kurioznosti ln zanimiv ust! iz njegove zgodovine
Govoriti o drobnem naprstniku na roki pridne šivilje ali krojača skoraj ni vredno, ker je tako majhen, da ga človek komaj opazi. In vendar je ta drobna, iz jekla narejena vsakdanja potrebščina zelo važna, kajti mnogi poklici bi je ne mogli pogrešati. Naprstnik sega daleč nazaj v stare čase in nihče neve povedati točno kdaj se je pojavil na svetu. Prvo točnej-še poročilo o njem izvira iz 12. stoletja. V kabinetnem muzeju v Darmstadtu hranijo iz bronce vlit naprstnik, ki so ga izkopali leta 1848 na gradu Tannenberg. Ker je bil ta grad leta 1399. zaradi roparskih napadov njegovih gospodarjev porušen in pozneje ne več zgrajen, je bila starost najdenega naprstnika, ki ima približno obliko sedanjega, točno ugotovljena.
Staro nemško mesto Niirnberg je bilo glavni sedež izdelovanja naprstnikov. — Niirnberg je že v starih časih slovel po izkušenih obrtnikih. Izdelovanje naprstnikov se omenja prvič 1. 1462. Takrat pa izdelovalci še niso bili organizirani v posebnem cehu, temveč so bili v manjših skupinah okrog 1. 1533 še priključeni vaški obrti, fiele 1. 1534 so se pojavili naprstni-
				
		V* • v	•V	m&šJ
Dotrpela je po dolgi težki bolezni v 61. letu starosti naša ljubljena soproga, predobra mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa
Frančiška žitnik rej. Ponikvar
soproga posestnika
30. t. m., previdena s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti jo bomo spremili v nedeljo, dne 1. avgusta 1943, ob 3. uri popoldne od doma žalosti Beljaška ul. 34 — šiška — na pokopališče k Sv. Križu.
Blagopokojno priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, Domžale, Ig, Cleveland, dne 30. julija 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
ki kot izdelki posebne obrti, ki je dobila 1537 svoj red. V starih časih so izdelovali naprstnike iz medenine, pločevine in železa.
Iz dvefr niirnberških delavnic izvirata dva naprstnika, ki ju hranijo v germanskem muzeju v Niirnbergu. Prvi je precej ozek in koničast, na njem je več okraskov. Pod luknjico je več okroglih pečatov, okrašenih z zvezdicami, crli, lilijami itd. pod njimi je pa vrezan izrek »Kogar hoče Bog je moj cilj« in letnica 1595. — Drugi naprstnik je pa tako velik, da bi si ga lahko nataknil na prst orjak. Gotovo je največji, kar jih pozna svet. Gre namreč za lepo kovan pozlačen pokal, ki ima obliko na podstavku stoječega naprstnika. Napis na robu pove, da je bil posvečen 1. 1586 niirnberški krojaški obr. ti. Gotovo niirnberškim krojačem noben naprstnik ni tako ugajal kakor ta. Pregovor, da ga je popil krojaček en naprstnik in se ga je nalezel, je izgubil tu svoj strupeni posmeh. Pozneje so izdelovali zlatarji naprstnike iz plemenite kovine in okrašeni so bili z dragulji. Ob koncu 17. stoletja so sloveči umetniki opremljali naprstnike z bakrorezi.
Zdaj so nasprotniki jekleni in izdelujejo jih v tovarnah enostavno brez vsakih okraskov ter so pač vsakdanja potrebščina, in ker gredo v promet v velikih množinah. In z njimi nam je pomagano več kakor z njihovimi dragocenimi bratci iz starih časov, ki so služili bolj v okras kakor pa v praktične svrhe, čeprav so ljudje že v starih časih z njihovo pomočjo šivali.
POMEN BARV
Zena: »Rdeča je ljubezen, modra zvestoba, bela nedolžnost, zelena upanje, črna žalost in kaj je rumena...?«
Mož: »Vino!«
VPLIV
»Kako napreduje mladi slikar odkar se je oženil?«
»Prej je slikal akte, zdaj mora pa svetnice!«
EMILIO SALGAR!
29
ARIB0V
PUSTOLOVSKI ROMAN
Po čilem diru vzdolž obale so okrog poldne dospeli do takrat še brezpomembnega kraja Jalape, ki je dandanes eno najlepših mest v Mehiki. Tam so ostali nekaj ur, da bi se jim utrujeni konji odpočili. Ob dveh so znova krenili na pot.
Šele okrog sedmih zvečer se je pokazal Veracruz. Svetlobe je bilo še dovolj, da so na obzorju razločili zobčate stolpe trdnjave San Juan de Luz. Ta je imela šestnajst topov in je veljala tiste dni za nezavzetno. Bila je največja utrdba v Mehiki.
Ventimiljski je zadržal konja.
»Še nekaj dni, pa bo zastava Španije, ki vihra tam gori, ležala v prahu!« je rekel Jari.
Ko so flibustirji prejahali s kakaovci poraščena polja., so ob devetih, tik pred zaprtjem mestnih vrat, neovirano dospeli v Veracruz.
To mesto — zdaj eno najlepših in najmnogoljud-nejših v Mehiki — je imelo leta 1683. komaj 12 tisoč prebivalcev.
Njegovo podnebje je bilo nezdravo. Pogosto so ga obiskovali viharji. Vendar so pristanišče že takrat hvalili, da Mehika zlepa ne premore boljšega in bogatejšega. Španci so bili tu nakopičili velike zaklade ter sezidali močne utrdbe, da bi bili varni pred flibustirskimi napadi.
Jara je poznala to mesto, ker je bila preživela v njem dve leti. Peljala je tovariše v krčmo nedaleč od trdnjave.
V to skromno »posado« so zahajali največ mornarji in mezgarji. Slabo posteljo in obed si dobil za pet piastrov.
Lastnik, debel Andalužan z rdečim nosom, ki je že od daleč pričal, da mu vino diši, je takoj zaslutil v gostih dobre plačnike in jim je prepustil edini dve sobi, ki jih je imel.
»Lačni smo, duša draga!« je rekel Carmaux in ga potrepljal po ramenu. »Daj nam pošteno večerjo, najprej pa dobrega vina! Donu Guzmanu de Soto, mojemu gospodarju, se denar ne smili, kadar gre za pijačo!«
»Vaša prevzvišenost bo zadovoljna!« je odvrnil krčmar in se globoko priklonil.
Zdaj se je Carmaux še bolj razšopiril.
»Povej nam, kako pa kaj prijatelj mojega gospodarja, vojvoda Van Gould? že dolgo ga nismo videli!« *
»Zdrav kakor riba v vodi, vaša prevzvišenost!«
»Ali je še vedno tu?«
»Še vedno!«
»Kje stanuje zdaj?«
»V palači pri guvernerju!«
»Dobro, prijatelj! Prinesi torej nekaj za pod zob in ne pozabi vina!«
Carmaux ga je odslovil z milostnim zamahom roke.
Kmalu nato je krčmar znova vstopil, spremljan od dveh mladih črncev, ki sta nosila pladnje z jedmi in steklenice.
Ko je razpostavil vse to po mizi, se je na Car-mauxov migljaj spet umaknil.
Za večerjo je bila raca v pikantni omaki in velik pečen kuščar.	•
Gostje so bili dobre volje, samo gusar je bil zamišljen. Hotel je, da ga Jara še nocoj odvede k markizi de Bermejo, čeprav ni bilo gotovo, da bo vojvoda tam.
Okrog desetih je vstal izza mize. Z izgovorom, da morajo obiskati neke prijatelje, so flibustirji zapustili hišo in pripravili krčmarja na to, da se vrnejo pozno ponoči.
Da ne bi zbudili suma, so pustili puške pri njem. Obdržali so le bodala in pištole, ki so jih nosili za pasom.
Ceste so bile temne in prazne. Španci so imeli navado, do so se zgodaj umikali v svoje hiše. Le po terasah si še videl ljudi, ki so se hladili na večernem zraku.
Jara je stopala vštric kapitana.
»Ali je daleč?« jo je vprašaL
»Samo četrt ure.«
Pravkar so hoteli kreniti okrog vogala, ko jim je prišel nekdo naproti in se^aletel v gusarja.
Tonnerre de Dieu!« je vzkliknil neznanec, ki je bil
zavit v širok plašč, in naglo odskočil.
»Oho, Francoz!« je rekel Ventimiljski.
Ko je oni začul njegov glas, je postal pozoren.
»Menda se ne motim: gospod Ventimiljski? Takšno srečanje bi bilo nepričakovana sreča!«
»Kdo pa ste?« je vprašal kapitan, z roko na me-čevem držaju.
»Eden izmed Grammontovih ljudi — in prav vas iščem!«
»Kdaj ste pristali in kje?«
»Pred tremi urami, dve milji od Veracruza. Jutri pred zoro mislimo napasti mesto!«
»Ali je moja .Folgore' pri vašem brodovju?«
Da, kapitan. Tudi ona je izkrcala del posadke !<
»In zdaj se vrnete h Grammontu?«
»Neutegoma!«
»Povejte mu, da je tu vse mirno in da nihče ničesar ne sluti! Recite tudi, da upam še nocoj zaskočiti Van Goulda. Jutri bom spet pri vas!«
»Obilo sreče, kapitan!«
Francoz je naglo odšel, med tem ko je krdelce krenilo dalje.
Pot se je vila ob visokem zidu, ki je obdajal vrtove.
Jara je obstala pred železno rešetko.
»Evo! Tu mora biti sovražnik!« je zešepetala.
Za rešetko se je širil lep vrt s palmami in gredicami. Dalje zadaj si razločil trdno hišo, nad katero se je dvigal štiri oglat stolp.
V pritličju sta bili dve okni razsvetljeni Luč je prodirala skozi na pol spuščene zastore in metala odseve po gredah.
IJrejuje: Pavorin Ravljea — Izdaja za konzorcij >_Jutra«; Stanko yirant — Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskaroarja: Fraa Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ltfubomir Vol&S — Vsi x Ljubljani