nogi med vami se bodo 16. januarja spomnili na lanskoletne študentske demonstracije. Med študenti bo zagotovo ostal prijeten spomin na dan, ko smo se za kratek čas le zbudili iz globokega spanja. Na sliki vidimo predsednika nove študentske vlade, ki z nasmeškom na ustih spremlja "veliki žur lačnih". Kdo ve, če je takrat pomislil, da bo naslednje leto sam prevzel vodstvo ogromnega, a zelo učinkovitega študentskega teiesa - Študentske organizacije v Ljubljani. Decembra so bili izvoljeni tudi študentski ministri. Ob izvolitvi jim čestitamo in želimo, naj ostane v njih tudi nekaj tistega živega, malce uporniškega duha, ki je lansko leto prevel študentske vrste. ADISMOLAR-dolgoprsti Kaj ti ima Adi Smolar povedati o svojem študentskem življenju? Marsikaj! Preberi si na 4. strani. Foto utrinki Na 4. strani ti Tribuna ponuja nekaj fotografij in zaupnih pogovorov, ki so jih naši sodelavci ujeli v slovenskem parlamentu. Ker so v zadnjih časih poslanci precej borbeno razpoloženi, te bodo naši utrinki zagotovo zanimali. DOMAČA ROCKOVSKA INVENTURA ZA LETO 1996 Stran 5: Za vas je vodja inventure, Janez Golič, obiskal večino koncertov slovenskih rock skupin, njegov HI-FI pa je pridno vrtel nosilce zvokov, tako tudi lansko novo terminološko pridobitev v slovenskem jeziku: zgoščenko. Zdi se, kot da bi bila beseda sama po sebi skoraj bolj pomembna od njenega rockovskega zapisa. RAZDELITEV stolckov Igra Tokratna tematska stran ti predstavlja igro in igranje z vseh mogočih vidikov. Kako in na koliko načinov (se) je mogoče igrati, preberite na strani 13. MOJA LJUBEZEN Svoj pogled na ljubezen in zaljubljenost ti predstavlja znana astrologinja in "čarovnica" Meta Malus. Stran 12. Preko bolečin do zrelosti Stran 10: Pretresljiva dejstva o krutem načinu vstopanja afriških deklic v svet odraslih, kjer jim pri nečloveškem obredu odrežejo genitalije, to pa pušča nepopravljive posledice na telesih in v dušah mladih žena. ter še veliko, veliko zanimivega eliki koalicijski dogovor med ' samostojno akademsko skupino ter ' ŠKIS, ŠIN in Bum neodvisnimi je bil očitno, tako se je izkazalo, nujno potreben za sestavo študentske vlade. Na četrti redni seji študentskega parlamenta so namreč posland na predlog mandatarjajaneza Povha, absolventa Fakultete za matematiko in fiziko, z veliko večino podprli vse kandidate za mesta študentskih ministrov. Poimenske kandidature so bile znane, razen ministrskega mesta za založništvo in medije, že dva tedna pred neposrednimi izvolitvami kandidatov za posamezne vladne resorje. Samostojna akademska skupina je zavzela kar štiri vladne resorje. Socialno politiko, ki je najbolj konkretno vidna v bonih za študentsko prehrano vodi sedaj študent prava Jožko Fornazarič. Ministrstvo za izobraževanje po novem deiuje pod nadzorom študenta gozdarstva Gala Kušarja, medtem ko je minister za šport postal študent Fakultete za šport Marko Kolenc. Stolček ministra za turizem pa je pripadel študentu fizike Jožetu Knezu, ki kot omenjeno, prihaja iz vrst samostojne akademske skupine. Koalicijski partnerji ŠKIS, ŠIN in Bum neodvisni so si razdelili naslednje ministrske položaje: minister za kulturo je postal študent ekonomije Marko Mikulin, ministrstvo za mednarodno sodelovanje bo delovalo pod vodstvom študenta ekonomije Uroša Vajgla. Za finančne posle ŠOU-a odslej skrbi Gregor Sakovič, absolvent ekonomije. Naloge pred nedavnim ustanovljenenega resorja za ŠOS (Študentska organizacija Slovenije) bo vodil študent gradbeništva Tomo Pavlič. Prednostna naloga omenjenega resorja bo izdelava Temcljnega akta Študentske organizacije Slovenije. Poslanci torej niso izglasovali samo predvidenega ministra za založništvo in medije Petra Grošlja, ker je bil odsoten in tako ni mogel odgovarjati na vprašanja poslancev. Na četrti seji študentskega parlamenta ŠOU je bilo poleg glasovanja in s tem direktno zadevajodh se informacij o ministrih mogoče slišati še opozorilo. da je vlada enospolna, ker v njej ni niti ene ženske predstavnice. Nič boljši ni poiožaj v vodstvu parlamenta in v parlamentarnih komisijah, ki jih sestavljajo samo moški. Mandatar računa, da se bo razmerje spolnih vlog v študentskem parlamentu v prihodnje popravilo. Na javno sporočilo republiške vlade, da ne bo več novih gradenj študentskih domov, pa je novopečeni socialni minister dejal, da v Ljubljani ni potrebno gr; diti novih študentskih domov, saj je, po njegovih besedah, dovolj samskih domov, ki bi se dali preurediti v študentske doraove. Ob tem se je skliceval na nižjo rodnost v Sloveniji, čeprav je vsakomur znano (pa čeprav ni minister) da vsako leto ostane brez postelje v študentskih domovih prek 1000 študentov. Pobudo o nočnih študentskih avtobusih pa je minister za socialo transformiral v alkobuse in tako pobudo dodobra izničil. Vsekakor mora novo sestavljena študentska vlada zagotoviti izvrševanje občih interesov študentov ter na ta način izničiti (morebitne) interne parciarne interese Študentske organizacije Univerze. DIMITRUKOMIC-FDV I tudent študent študent tudent študent študent marsovci pristali na barjul! b neskončnih demonstracijah naših beograjskih študentskih kolegov (in upam, da kmalu tudi prijateljev), bi se bilo dobro spomniti, da ravno v teh dneh mineva leto od znamenitega študentskega protesta pred Državnim zborom, kjer se nas je zbralo dobrih 5000 študentov iz vse Slovenije. Spominjam se mešanih občutkov, ki so me prevevali, ko sva s prijateljem Tomom stala takorekoč v prvi bojni črti in držala transparent ("Viada nas strada!") visoko nad glavama. Prsti so mi bili že skoraj otrpnili od mraza in počutil sem se nekoliko neumno, ko sem z ostalimi tulil 'Artur požeruh! Artur požeruh!". Čemu stati na mrazu in demonstrirati proti našim mladim demokratom, proti Rini, Anderliču in ostalim vitezom preobložene mize? K sreči so za zelo konkreten odgovor poskrbeli policisti, kdo pa drug. Najprej je na prizorišče pridrvel zarjavel tovornjak, ki je bil verjetno pripeljan naravnost iz muzeja revolucije. Iz njega so poskakali zaspani policisti in pred nami začeli postavljati nekakšno železno ograjo, pri čemer pa niso bili ravno nežni, saj bi mi pri tem skoraj zmečkali nogo. Bilo je tudi smešno, saj je nek neumen policaj pri tem skoraj padel - stopil je namreč na bananin olupek. Nekateri policaji pa so bili neverjetno nesramni in so najbolj glasnim grozili, da "boste že še vidl'!". Očitno naša policija svojim najbolj preverjenim fantom še vedno ni uspela razložiti, da je verbalni delikt že nekaj let zgodovina. Stvar bi bila morda celo uporabna za kak nov policijski vic, kaj se ve. 0 konjih tokrat ne bomo izgubljali besed. **** Kljub uradno zadovoljivemu razpletu krize z boni me je že kmalu presenetil o skrajno odklonilen odnos javnih medijev do tega protesta. Nekateri najbolj °" neodvisni novinarji so kar tekmovali med seboj, kdo bo bolj očrnil študente, © ki s(m)o z javnim protestom zgolj opozorili na svoje težave. Toda javnost je -o\orni urednik: David Ipavec Imlniki tcmutik: Božo Bciu-dejčič (ŠTl DENT) Karla/,tkvnik(h( III RA) Vleš \ovk (OBVEŠCKVALF.C) Maiica MiniikdOKISCK) Polona Dragaš (DOLGOČASNEŽ) Ohlika^ prclom: e9O Karikatuir: Tik-n Jošar kri/anka: Tanja Štcrk Iisk: 1)11,0 IČK d.d.. Dunajska S. l.jubljana Naklada: 10.000 i/\od(» Cina: I SIT ( asopis i/.haja v slo\inskcin jiviku. l'o ninenju minislrstva /a kuituro št. *1S IO(P % / diit- 9. 10. 1996 si' časopis TRIBl Y\ uvršča med publikacije. za kati-rcst plačujc 5",, dauk od proimla proi/\<>(l<>\. Vsc praticv pridr/aiic. Kopiranjc publikavijt-ali katercgakuli njcne^a dela. na kakršcnkoli način dovoljtno samo s pisnim soglasjcm i/.dajalclja. tudent študent študent tudent študent študent Janez ot smo že poročali, je bil decembra Ijanez Povh izvoljen za novega mandatarja študentske vlade. Ob izvolitvi je predložil obširen program dela. Danes bi ga radi bolje spoznali in se z njim pogovorili o pomembnejših delovnih načrtih v tem letu. Janez, bi se nam lahko malo bolje predstavil - od kje prihajaš, kaj študiraš in kako se vidiš v študentskem življenju? Sem čistokrvni Štajerec, doma iz okolice Slovenskih Konjic, vendar nisem ujetnik lokalpatriotizma, čeprav seveda prisegam na Laško pivo in Laški rizling. Sem generacija 73, torej sem letos absolvent fakultete za matematiko in fiziko, smer uporabna matematika. Kot študent ves čas bivam v študentskih domovih, hkrati pa sem skoraj 90% obiskoval vsa predavanja, tako da se počutim kot živi del študentske populacije in menim, da poznam njene želje, interese, potrebe. V tvojem preteklem delu so te mnogi poznali kot odličnega poznavalca temeljnega akta. Kmalu po svoji izvolitvi si že predlagal ministra za Študentsko organizacijo Slovenije. Torej verjameš, da bo v letošnjem letu temeljni akt le sprejet? Temeljni akt je dokument, ki bo dolgoročno slovenskim študentom prinesel zelo veliko, saj bo omogočil, da se bo v Sloveniji utrdila močna študentska organizacija, ki je že sedaj predsednik STUDENTS področje letos vodil Tomo Pavlič, ki je že do sedaj veliko delal na tem področju. letošnje leto mora biti temeljni akt sprejet. Sredi decembra si predsedniku Študentskega parlamenta Josipu JanezPovh v veseli družbipo študentskih volitvah. nosilni steber civilne družbe. Ker ta dokument posega na področje, kjer domujejo različni neštudentski ekonomski interesi, dobivamo vsi mnoga kolena pod noge. na poti do njegove vskladitve in sprejetja. Ravno zaradi dolgoročne pomembnosti tega akta bo to Mihalicu podal predlog za imenovanje ministrov študentske vlade. To pomeni, da so že znana imena novih študentskih ministrov. Njihova imena so najbrž bila dogovorjena že prej pred izvolitvijo predsednika parlamenta in vlade? Glede na to, da je prišlo do skupnega dogovora vseh študentskih lobijev, je ta dogovor zajemal ob uskladitvi imen predsednika Študentskega parlamenta in predsednika Študentske vlade že tudi seznam imen bodočih, torej sedanjih ministrov. Ker so v veliki koaliciji združene vse študentske linije lahko upravičeno sklepamo, da bo nova vlada politična in ne strogo strokovna. To je sicer tudi običaj v velikih koalicijah. Menite, da novi ministri poznajo problematiko na svojih resorjih? To ni klasična velika koalicija, ker lobiji v študentskem parlamentu niso politični, ampak interesni. Na mandatarstvo sem pristal, ko sem začutil, da je pri mnogih prevladala želja, da letošnje leto dela strokovna vlada. Zato sedanja vlada sicer predstavlja kompromis vseh strani, vendar je to vseeno predvsem strokovno naravnana vlada. Najpomembnejši kriterij za izbiro ministrov je bilo poznavanje problematike. Vsi dobro poznajo svoje področje prav tako pa skoraj vsi dobro poznajo delovanje organizacije ŠOU. Pij anderlič se je zelo spremenil. Vzadnjem mesecu namreč ni niti enkrat ztelel s cesle. (ukradliso mu avtopress) Spominčica itna zadnje čase hude težavc - tudi s spuminom. Ne spomni se več niti tega, da je bila kdaj med soustanovitelji Demos-a. (zdajji lahkopomaga satno še liier Donat-a na danpress) Koje Zoran Tfte Šmeker slišal kaj vse so ponujali poslancu Ruparju, je Kukarači zagrozil s prestopom med pomladnike in moral je posredovati celo Pij anderlič. (obljubil muje brezplačni tečaj stnučanja z Biljano na Bjelašnici press) David Ipavec - Duchovny(k), naš urednik, jepreživet novoletne praznike pri svojih protestantskih kolegih v londonu. Med dmgim sije ogledal tudi znameniti muzej voščenih lutk, zaradi česarsije nakopal sovraštvo židovskega lobija, (slikal seje z Arafatom press) Hožiček Božo se je odločti prodati svoje božične meditacije Jaki Repanšku - dilerju, zato je Študentska levica upravičeno na nogah. (zduj bodo tiskali samo še cerkvene bukve press) Direktor ŠOli-a Vili Granda - Ričy seje baje zelo goreče zavzemal za nakiip stavbe Študentskega servisa na Boritnikovem trgu, zato je nekdanja Miss študentskega parlamenla Bara Hieng spel doživela orgazem. (vzbimle so jo nesramno velike protizije press) Novopečeni minister za zabžništvo je sklenit, da zaenkrat Trihime še ne bo ukinil. (beogradski sludentski protest dao mu da razmišlja press) "Tlibuna je spet tecna latala"', je izjavil Stanko Gobanko in se zavzel za "iakojsno enelgicno uklepanje". (Železna Karlu se bo vrgla v ilegalo press) "Le kaj bo ostalo od deviške Slovenije, če nam bodo štiri leta vladali liberalci, penzionisti, komunisti in nacionalisti?!'' je tarnal krščamki oča Lojz. (vsiso istipress) Katere točke tvojega programa so tiste, v katere bo potrebno vložiti največ dela? Študentska vlada bo delala intenzivno v treh smereh: 1. Univerza: menimo, da smo študentje odločno premalo zastopani na sami Univerzi in da se mnoge sicer v Statutu zajamčene pravice ne udejanjajo. Poskušali bomo tudi prebuditi študente, da bodo začeli sami izboljševati študijske razmere na posameznih fakultetah. 2. Država: sedaj se dela nov plan za nadaljna štiri leta. Študentje bomo predstavili svoje predloge glede novega študentskega kulturnega centra, nove univerzitetne športne dvorane, zagotavljanja novih ležišč v študentskih domovih in obnavljanju obstoječih kapacitet. 3. ŠOU: Kot organizacijo bo potrebno ŠOU še bolj dograditi in stabilizirati. Sedaj ko ŠOU deluje skoraj že pet let nespremenjeno, ga bo potrebno tako dodelati, da bo dobro deloval še v prihodnje. Katere naloge sodijo v področje dela predsednika Študentske vlade? Predsednik Študentske vlade usmerja vodi in koordinira vladno ekipo, ji daje smernice ter skrbi za odnose z vsemi institucijami, ki imajo vpliv na študentsko življenje. Janez, ti poleg dela na Študentski vladi ostane še kaj časa zase? Ne dovoljujem, da bi mi ŠOU kreiral življenje, ampak poskušam sam voditi ŠOU. Tako skušam imeti dovolj časa tudi za svoje osebno življenje, za prijatelje ter seveda tudi za študij. Res pa je, da je sedaj po izvolitvi manj časa za vse to. Ima ob koncu nov predsednik Študentske vlade kakšno sporočilo za naše bralce? Potrudili se bomo, da bomo sledili potrebam študentske populacije, pri tem pa vabim vse bralce, da s svojimi predlogi pripomorejo h kvalitetnemu delu, kajti vlada je samo operativni organ ŠOU-a, vsebinsko jedro pa smo množica 41.000 študentov Ljubljanske Univerze. Pogovarial se ie: BOŽO BENEDETČIČ - FS dosjeji X SKRIVNOST DRŽAVNIH ARHIVOV Odprta limuzina mpričakovano skrene z začrtane poti, zavije na križišče Elm in Houston Street. Nenadoma iz različnih koncev odmevajo slreli. Potniki v limuzini se čudno zamajejoJ.F.K. smrtno ranjen pade naprej. (Vsepovsod panika, Ijudje bežijo na vsestrani, kričijo.) Možje v ozadju pospmvijo stvari in skrivnostno izginejo. Čez nekaj ur bodo aretirali človeka, ki bo v kamere priznal, da je zgolj lutka. Potem bo ustreljen tiuli on. Ustrelila ga bo še večja lutka. Slabih 30 let kasneje: I. K. stoji v svoji značilni pozi, obdan s precejšnjo množico domačinov. Vas, v kateri tokrat nastopa.je tipična za lct konec Slovenije. Njcgovglas odmeva med Ijudstvom, oster in krepak, Pošten in dober. In potem iznenada strel izpuške... Uradna razlaga zločina, Pijani možakar je streljcd iz daljave, nabojjepreletel množico in zadel ravno nesrečno žrtev. Kotda biga vodila nevidna roka. Gaje? Kdo sopotem pijani možje in lutke, ki streljajo predsednike in predsedniške kandidate? In kdo so tisti, ki stojijo za njimi?? Američani bodo resnico o smrtiJ.F.K. izvedeli novetnhra 2013, ko se hodo uradno odprli tafni državni arhivi o dogodku, ki je 22. 11. 1963 pretresel svet. Kilometrski arhivi tajnih služb vsebnjejo neštcto infonnacij, za katere navadni državljani ne smejo vedeli, Ljudstvu je potrebno prikrivati podatke, ki bi jih lahko neupravičeno vznemirili ali prestrašili. Državajepač vedno mogočna, nepa tudi vsemogočna. Slovenija premore ogromne količine arhivskega gradiva, ki javnosti ni dostopno. Še posebej dragoceni doku-menti, kiso nastali včasupo revoluciji in ki neposredno kažejn na vso brutalnost in zločinskost države. ki je bita nekaj desetletij zelo zeto daleč od demokradje. Nedavno naj bi na sedežu (bivše) tajne policijc "odkrili"85 kohilov mikrofilmot: na katereje preslikanih okoli 2 milijona listov. Ocenjuje se, da iz tega mračnega obdobja obstaja še nekcij milijonov listov dosjejev. fotografij, zapisov na mikro-filmih itd. Številkaje osupljiva. Sistemje bil torej zares vseobsežen, totalUaren. Vsak tak sistem poleg trupel za seboj pušča tudi nepregledne gore papirja. Pregovorna slovenska natančnost in vestnost se je tu pokazala v skrajnosti. Mnogo dokumentov, ki obremenjtijejo najvišjepartijskefunkcionarje, tiaj bi hilo že uničenih, veliko celo po letu 1990. Tovrstne informacije so namreč neprecenjive za tistega, ki jih poseduje. saj omogočaju neslutene možnosti izsilje-vanja in različnih oblik drugih "neformalnih pritiskov" na pomembne osebe. Aliseje topokazalo obglasovanju o mandatarju in je nek Pucko pač glasovalpod težo "informacij', tako ali tako nikoli ne bomo vedeli. Umazani politki si bodopačvedno na vse kriplje prizadevali skriti obretnenjujoče dokumente pred javnostjo, saj ima le-ta vsaka štiri leta možnost, da jih zaradi pokvarjenega in nemoralnega "parla-mentiranja" kaznuje - z neizvolitvijo. Žal paje to zgolj teorija, kajti Slovenci ste tudi tuposebneži v svetovnem merihi. Pri vas politiki s službeno kreditno kartico kupujejo parfume, se zaletavajo z avlomobili. vozijo pijcmi, imajo kriminalno preteklost. grudijo vikende na črno - in so vseeno izvoljeni. Ha! Zgolj naključjeje, da ti tovariši v parlumentu sedijo na eni strani. Pačpa ni nakijučje, da ste slovenski volilci voli. Vidite, včasih je dobro imeti avstrijski priimek... DEIANSTEINBUCH-PF vvvvvvvvvvvvvvvvvvtvvvv' tudent študent študent tudent študent študent ii v štalci" Parlamentarni fotoutrinki Kukarača: Težka bo, amigos... močni so... Elvis: Ma kaki! Jest predlagam, da spucamo teren ... Sej mamo izkušne s tem! Mladinec: Hic'... pejmo najprej na kozarček, dva... hic' Janez: Posluši ti mene, Janez... Janez: Pa ne ti menjanez, Janez! Anonymus: Ti, a veš da mam' eno novo kreditno kartico. Smrekar: He, he, pa ne ti men' o kreditni!! Slavec: A bomo, al' ne bomo? Jožef: Igi bo sigurno vedel, a ne Igi? Igi: Ja, pi... Vsaka ijudska riba se enkrat na moj trnek ujame. Borut (sam zase): Beštja, sploh ni napačen, tale Rovtar! Borut: Ma porko sloveno, ne vem, kako naj ti povejm... ma Rovtar. Ma... kej bi mi rad povejdu. Borči? "Borči": Ma da maš opravka z biki in ne z molznicami. FOTOGRAFIJK: TINA HAUSER Preleklo je kar nekaj vode. odkar smo se nazadnje brali. Zato danes nadaljujemo naše kulinarično druženje še v enem iz množice študentskih prehrambenih logov: Restavraciji Romansa. Rekli bomo naslednje: lokacija Trg revolucije številka ena. Nepoučeni pa se kot vedno tudi tokrat postavite pred vrata Maksimarketa, se obrnete proti tipu, ki prodaja Mladino in potem na desno ter pot pod noge (recimo kakih 10 -15 metrov naprej). Ko na vaši desni ni več Maksijevih izložb, ampak precej bolj oddaljen zid stavbe Ljubljanske banke, se ustavite. Na desni, v vaši neposredni bližini, bi morale biti tnizice, obkrožene s stolčki in toježe nekakoprvi namig, da ste prispeli do ROMANSA cilja. Raziskovalnemu duhu v vas dovolite, da vas žene med mizami in stolčki še nekaj metrov naprej, dokler ne pridete do zasteklenih vrat, skozi katereje načeloma že vidna klientela. natakarji, hrana... P.S. Drugi vhod pa je ob stekleni šipi naprej, naprej, okrog vogala in skrajno desno skozi prva vrata, ki vampridejo naproti. Sicer pa se boste v rcstavraciji Romansa nasitili samo z bonom, ki sem ga omcnila v eniprejšnjih številk (bon za Emonsko klet in Romanso), stal vas bo 290,00 sit (srednji cenovni razred). Hm, hm, kajšer'Hrana za skromne študentske želodce več kot odlična, osebno vam priporočam, da poskusite palačinke z orehi. Pogojje, da ste res zelo lačni; zadeva je namreč nasitna. In še priporočilo: ne jejtejih v poletnih mesecih, vročina lahko postane za tek in prebavo zelo motečfaktor. Ostalejedi, ki ne sodijo v sklop tradicionalnih študentskih kosil, so: raznovrstni solatni krožniki, lazanje, pizze, kalamari, testenine na več načinov itd, itn. Najbolje, da se sami prepričate. Drugače pa se prej omenjena studentska kosila praviloma od dneva do dneva razlikujejo (vsaj meni osebno se še ni zgodilo, da bi v zelo kratkem časovnem presledku jedla dve popolnoma enaki kosili). Edina stvar, ki je na začetku obratovanja nekolikopešala, je počasnejša postrežba. Ta je danes na normalni ravni, primerljiva z ostalimi v restavracijah, ki se z večjim številom lačnih odjemalcev ukvarjajo že več let (desetletij?). In ob vsem tem je razumljivo, da 50 ali več Ijudi ni mogoče postreči v dvajsetih miniitah, zato se ne bi pretirano pritoževali. Pa še natakarji so takoprijazni, da bi človek kar jedel. Takoje, zelo na kratko, to. Mislim, da so v piskrčku zajete vse pomembnejše informacije za potencialne obiskovalce Romanse. Zaenkrat vam želim dober tek, kjerkoli in karkoli bostežejedli. DOROTETAPRAZNIK-FF ko sem b1l študent ADI SMOLAR Scdiici vsrediščuprijetnega vrvenjaklubaDrama. OkrognajuIjudje,prednatnakozarca jagodnega soka. ~O študentskih letili, o tistem ohdohju, za katerega pravijo, daga tčlovek moradožiieti-. rečem. »0. ogromnoje, ogromnoje zapovedat«, odgovori Adi. »Vpisalsem se mi shvenščino in primerjalno književnost, tnislim da 1.979. leta - ali tam tiekje, Prva ležava, na kalero sem kot vsak novopečen študent naletel. je btio stanovanje. Najprejsem stanoval v Domžalah priprijatelju in edinapot, ki semjo takratpoznal, je bilu ti',sta od ghivne avtobmne postaje dofaksa. Peš, jasno. Potem sem odkril mestni avtobus, tako da setn se. napredavanja itdobno pripeljal. Pa kakšnih treh mesecih pa sem dobil sabu na Zarnikovi, v starem delu Ljubljane in znova začel pešačiti. Kot bruc setn bil precej prestrmen, tako da sem se približno pol leta nafaksu držal bolj zase in čakal, da me ogovori kdo od sošolcev. Kerje bilofantov v letniku le kakšnih deset, sošolkpa krepko čez sto, so me že zaradi iega fanije kmalu sprejeli medse, po spoznavnem večeru in brucovanju pa seje število novih znancev šepovečalo. Takrat sem že začel igrati na kitaro in sem hil kmalu dobrodošelgost na raznih zahavali. ki sojih organizirali tudi šludetitje drugilt smeri, predvsem etnologi. Mnogi sptoh niso vedeli, kajpravzaprav študimm, saj so me ridevcdi vsepovsod. No, prvo in drugo leto študija še ne, saj sem se takrat trudil s štndijem inz izpiti. Nezelo uspešno. Na izpitih smo padali množično. Spominjam se, da mijepo opravljenem izpitu profesor dejal, da sem sicer inteiigenten. ampak huli precej len, Glede na to, da sem se za ttsti tzpit res učil, rneje opazka potrla, Nasploh se mije zdel odnos nekaterih profesorjev do nas poniževalen in površen. Dokaj hitro sem izgubil spoštljiv odnos dofakultete. Več vode koljepreteklo, manj meje vleklo k resnemu študiju. Najboljinejc "'"-"'•'¦"'¦' uredizpitnahisterija večinesošocev. Posedalismo nastopnicah in čakeili, da / rrsto. In sred listega stokanja, mrzliatega Ustanja po zapiskih. /.¦' ¦ ¦!>¦(;u;.-.cc ur evforičnega poikakovanja po opravljenem izpitu ali globoke : • bila ocena samo osem, sein nekega dne vstal in odšel v bife. Od takrat sem > hivanja na izpite pa v.e. Če je da sern po prejetih tprctšiinjil;, na kaivra h m odgouirjal in odšel. Zdci - .«>r "vleči" iz mene. Na koncu seje izkazalo, du su izpit nan\. ¦•. imeii inanj pojma kotjaz, ker so sepač tnidili in bilipripraiijenipozn ro "grettko" $ strani profesorjer. Po štirifi letih sem se prepisal na Pedagoškojakuiteto, študij ob delu. Tatnjezadeva lekia kot namazami fbiisem siarejši inpametnejši). izpiiesem delal iudiz desetkami, povprečje nekje prav dobro, dokler nisem tikpred diplomo dobilpoziva, da moratn v vojsko. Po dobreni letu dni sem se vrnil v Ljubljano. Sisem imcl denurja, bilsem brez službe, brez stanovanja, razšel sem sv z zensko, s kalero scm tiekaj let iivei. Poiskai semsislužbo, dobU stanovanje, žalomlza izgubljeno Ijubeznijo, brenkal na kitaro in vse večnastopal>zadokončanještudijapamijczmanjkahtakovoljekotmsa.Mlailim,kijim je, recimo iemu, navdušenje do študija začelo hlapeti, prijazno svetujem, naj vztrajajo do konca. Izkusnja, ko tnoraš vse življenje dokazovati, da si. kljub temu, da nimaš nobene diplome, vreden maice več kot*gimnazijski maturant«, je zelo grenka. Bodoče šttuiente in sploh vse, ki se odločajo za vpis na katerokoli šolopa hi rad opozorilše na to, najdobro premislijo, kaj bi v življenju radi počeli in če se spioh vidijo v pokiicti, ki jim ga bo dokončan študij omogočii« "Vtistih letih si bilpodnajemnik, ohstaja kakšna anekdota na to temo?" "V letih svojega bivanja v Lfubljani sem se selil dvanajstkrat Vglavnem zaio, ker nisem imel denarja in setn pač moralpoiskaU drugo, cenejšo podnajemniška sobo. V najtežjih trenutkih so me reševaliprijatelji, ki so me "na črno"jemali v svoja stanovanja ali sohe v študentskem naselju. Iztistega časa se spominjam obdobja, ko sem stanoval v neki hiši v okolici Rožne Doline. V njej nasje hilo kakšnih deset študentov. Posebnost te hišeje bila ta, da v njejnibilo nobenekurjave, Pozimije vsobah,jasno, vladal strupen mraz, zatosva si s cimrom omislila posebno metodo »ogrevanja«:podposteljo sva imeia vsak svojliter šnopsa inpredenje kdo od naju vstal, je stegnil roko pod posteljo, potegnilsteklenico pod odep, naredil krepek požirek in bil šele nato sposohen skočiti na mraz, se obleči in odhiteti napredavanja. Umivanjesejedbgajalo na straniščufakultete. tuMranjepa, čese je le dalo, pri kakšniprijazni študentki. " Pogovariala se ie: DOROTEIA PRAZNIK - FF kultura kultura kultura kultura kultura kultura iillLli RAGMENTS je plesna predstava, ki jo je pripravila študentska plesna skupina ŠP(a)S v sodelovanju s koreografinjo Juliette Bonarius. Predstavo si bo mogoče ogledati v ponedeljek, 13. januarja, in v torek, 14. januarja, ob 19.30 uri, v dvorani Plesnega teatra Ljubljana, na Prulah. V predstavi nastopa pet plesalk: Barbara Brinovec, Vesna Petkošek, Urša Štrukelj, Nina Jenštrle in Alenka Vuga, ki z gibom prikazujejo in izražajo človekove osebne lastnosti, dojemanja in vizije. To je osnovni motiv in vodilo predstave, v kateri koreografinja poskuša razkriti v vsaki plesalki njen specifičen drobec - FRAGMENT. Prepletanje tišine, posnete in žive glasbe (Martin Konjajev - tolkala, Daniel Černe - kitara, orglice, bisernica, Jasmina Pecič -glas, Boštjan Gombač - klarinet, tin whistle, panova piščal) podpre celotno vzdušje. Razen tria je ves gibalni material kreacija plesalk samih, ki ga koreografinja poveže in uredi v zaključeno kompozicijo. Soustvarjalci predstave so še Barbara Hvala, kostumografija, Igor Berginc, oblikovanje luči, Martin Janežič, tonski tehnik. Produkcija: ŠOU enota Kultura, pokrovitelj predstave je Corex Computers Ljubljana. Za pomoč se zahvaljujemo še: Plesnemu teatru Ljubljana, Fakulteti za šport in Plesnemu studiju ŠOU Intakt. ALENKAVUGA-FŠ Domača rockovska inventura za leto 1996 , o dokaj plodnem obdobju se je domača produkcija v polju rockovske glasbe lani I malce ustavila. Nekaj tega gre pripisati dejstvu, da se je nekaj pomembnih plošč ' pojaviJo tik pred iztekom leta 1995, in prevelika bi bila pričakovanja, da bi nas te skupine (HicEtNunc, Dicky B. Hardy, Spiritual Pyrotehnics) ponovno razveselile že v manj kot letu dni. Omembe vreden je dokajšen uspeh novopunkovske zasedbe Racija, ki je z mini aJbumom, če ne drugega, v slovenski rock vrnila slovenščino in ponudila preprost in udaren punk rock za mlajšo generacijo. Prvo kompaktno ploščo so objavili še Daddy's Pudding, ki še iščejo lasten glasbeni izraz med različnimi glasbenimi žanri. Preverjena imena, Demolition Group, 2227, Borghesia, počivajo, čakamo še na novo brco Ali Ena, medtem ko veliki že vedo, kako se streže stvarem. Kreslin je (očitno v pomanjkanju novih pesmi) na hitrico spravil skupaj ploščo Pikapolonica, Predin se je (ob povečanem zanimanju za cigansko glasbo) spečal s skupino Šukar in Adi Smolar je prav tako pred novoletno mrzlico ponudil novo ploščo. Nekateri so izkoristili tudi predvolilno mrzlico. Združena lista je bila glavni sponzor zb(i)rke partizanskih in revolucionarnih pesmi v izvedbah dokaj raznolikih izvajalcev. Omeniti gre še, za čas digitalnih nosilcev zvoka, malo diverzijo skupine Dicky B. Hardy, saj je s pomočjo Radia študent objavila štiri nove posnetke na vinilni singlici. lzvozniki so izpolnili pričakovanja. Laibach so ob številni pomoči objavili blasfemično ploščo Jesus Christ Superstars in prekrižarili Evropo. Peter Penko in Katrin Radman sta lani obelodanila dve plošči, kot April Nine bolj ambientalen poskus pod naslovom Sandglass in kot Coptic Rain kitarsko našpičen album Clarion's End. Obe plošči sta izšli za nemško tržišče. Zato pa je bilo bolj živahno na domačih koncertnih odrih, saj smo bili lahko priča kar nekaj festivalom. V začetku poletja se je prvič zgodila dvodnevna fešta pod odprtim nebom, imenovana Zgaga festival, ki je gostila tako mlade perspektivne in že preverjene skupine iz domačih logov kot kopico gostov iz tujine. V septembru se je dogodil že tradicionalni Novi rock, tokrat po daljšem času razdeljen na dva, tematsko ločena večera. Roko na srce, novega rocka je bilo tako na prvem kot drugem večeru videti in slišati bolj malo. Mlade slovenske skupine so nas presenetile le z dokajšnjo glasbeniško veščino brez izražene želje po resnično lastnem. Prireditve niso rešili pred povprečjem niti tuji gostje Rocket From the Crypt, saj je sicer bleščavemu in energičnem nastopu manjkala potrebna raznolikost. Tretji festival, na katerem so se predstavili tudi rockovski izvajalci, je bil Ex-Ponto. Žal le z eno slovensko zasedbo skrivnostnega naziva Nage babe. Zato pa smo bili priča izvrstnemu nastopu angleškega tria Thee Headcoats, ki je še enkrat dokazal, da glasbene prepričljivosti ne merimo po količini opreme na odru. V letu 1996 se skoraj nismo imeli pravice pritoževati nad številom koncertov. Februarja je mnoge razočaral Davfd Bowie, saj je občutek za pesem zamenjal za artizem. Le dan prej je v diskoteki Dakota nastopil gospod Jim Thirlwell, ki si je nadel umetniško ime Foetus in že 15 let deluje v dokajšnji izolaciji. Na ploščah vse naredi sam, v živo mu pomaga kup priznanih glasbenikov, ki pripomorejo k močnemu rockovskemu zvoku. Prav tam (diskoteka Dakota) so aprila nastopili skupaj londonski Gallon Drunk in avstralski trio Dirty Three. V odličnem okolju Plečnikovih Križank so nam igrali Cowboy Junkies, naravnost iz New Yorka so v klub K4 prišli Girls Against Boys in v KUD France Prešeren še Chrome Cranks, iz Clevelanda (resda preko Londona) pa še tretjič David Thomas v spremstvu dveh bledih fantov. Dirty Three so se v Ljubljano vrnili na noč čarovnic, ko je Warren zaslužil dva šiva na desni roki. Na dan mrtvih so v belem strašili Let 3, ki so že takorekoč naši. Ostaja le slab občutek, da nam že prevečkrat prodajajo iste pesmi. Za leto, ki se je komaj začelo, nam nekatere domače skupine že obljubljajo nove diskografske izdelke. Kaj šele koncertni organizatorji, ki naravnost "grozijo" s številnimi nastopi tujih zasedb. Na nas je le, da se odločimo. IANEZ GOLIČ SKIROCORE fanzin super močnega dometa . lasična novinarska predstavitev ISKIROCORA: kdo?, kaj?, zakaj?, kje? in kdaj? z njegovim idejnim vodjem Rudijem Balohom. Zakaj, da vas ne bi zgrešila kapsula, s "tapravo" subkulturno vsebino. Gremo naprej... oziroma nazaj, k začetku. Rudi je deloval že v srednji šoli, to je bilo v poznih osemdesetih. In danes, skoraj po desetih letih, ni zapustil svoje avtentične linije. "Fural" je svojo punk frakcijo s K.N.E. (Kmetijske napadalne enote), bil je samosvoj in tak je ostal. Žc od nekdaj je delal fanzine. Naklado je dosegal s fotokopirnim strojem. takratnim čudom tehnike. Soglasna sva si, da smo se imeli prej boljše, čeprav nas ni dosegel MTV. MTV je medijski diktator mlade generacije. SKIROCORE je sedanji Rudijev fanzin. Za naklado so poskrbeli profesionalci, se pravi, da je natiskan. Vsebina: fanzina vam ni potrebno niti odpreti, ko se že soočite s stripom, lahko nadaljujete od tretje do dvainšesdesete strani, ali ga pustite zaprtega in ga enostavno obrnete, kjer vas strip avtor Marcel Ruijetrs spravi v "tilt". V mečini pa sočnost večih nanosov ali sestavin, primerljiva le s kakšno super torto moje Ome Rozi. -Rudi, za začetek ena močna predstavitvena asociacija na SKIROCORE. RUDI: SKIROCORE! To ni moda, to ni trend, to ni "underground", to je kulturna gverila delavskega razreda, je način življenja in ustvarjanja. -Zakaj? RUDI: Nočem konzumirati tistega s čimer pitajo in "podebiljajo" večino ljudi v naši podalpski kloaki. -Kdo je še pri SKIROCORU? RUDI: Sub kulturni gverilci smo: Tomaž, Mato and Co. ter jaz, Rudolf. Povezani smo v svetovno mrežo aktivnih proletarskih ustvarjalcev, s katerimi se skupaj poganjamo iz podnožja, v katerega nas tako vztrajno tlači ta pokvarjena, sovražna in smrtno nevarna družba. -Do kam sežete? RUDI: S kulturnimi gverilci kontaktiramo po celem svetu: Brazilija, Bolivija, ZDA, Kanada, Evropa, Avstralija, Japonska... -Zgodila se je tudi posebna številka fanzina. RUDI: Vidi čudo! Za sedmo številko mi je uspelo "nažicati" 1000 "amerikanskih zelembačev" od Zavoda za Odprto družbo Slovenije. -SKIROCORE se na tem mestu zahvaljuje z lepo domačo frazo. RUDI: Bog jim požjgni! (V hrastniškem narečju) -Še skriti naboj fanzina. RUDI: SKIROCORE pomeni: prijateljstvo, ljubezen, sodelovanje, ustvarjanje, pomoč, napredek, luč, vesolje, hitrost, varnost, življenje... življenje... življenje...!!! Pripadnica generacije: KARLA ŽELEZNIK podariti IN OBDARJEN BITI rav gotovo je v preteklih prazničnih ) dneh vsaj enkrat zajela vsakogar ' vsaj malo. Želja biti Božiček ali Dedek Mraz namreč. In če že, zaradi probremenjenosti vsakdanjikov, nehote pozabljamo na rojstne dneve in druge nam drage, individualne praznike, se pri teh gotovo ne moremo izgovoriti: "Oprosti, sem pozabila." Res je, pozabiti na te praznike nikakor ne moremo, saj smo opozorjerjeni nanje z vseh strani, predvsem pa s strani prodajalcev, za katere vemo, da je ta čas, tako kakor za cvetličarje 1. november, prava Meka. In oni so "zaslužni", da mi ne pozabljamo in nas opominjajo, kako lepo bi bilo, če bi vsak razveselil vsaj eno ali pa več bitij ali pa zgolj obdarili sebe. Pravijo, da tudi materialnost razveseljuje. Če smo vse manj zmožni človeškega dajanja, to se pravi dajanja na duhovni ravni, pa nam gotove ne uide dajanje materialnih daril. V splošnem mi ta oblika dajanja ni najbolj pri srcu, to predvsem zaradi manka tiste prej omenjene prve oblike, pa vendar obstaja možnost, da čeprav podarjamo "material", vsaj poskrbimo za to, da ima ta dušo. In idealno temu, če pač satni žal nismo dovolj obdarjeni z idejami, niti jih nismo zmožni, je zagotovo podaritev kakšnega likovnega dela. Vem, pravite, da je podarjanje tega za vaš žep predrago, da niti sebi ne privoščite umetnine. Stop! Pred kratkim, to je tik pred in med prazniki, ste lahko relativno poceni in relativno kvalitetno kupovali tudi slovensko umetnost. Dogajalo se je v galeriji Škuc na Starem trgu, kjer sta kustusa Urša Jurman in Gregor Podnar pripravila razstavo del sodobne likovne umetnosti slovenskih ustvarjakev Cash & Carry. Tokrat že drugič, le nekoliko drugačnega koncepta sta se poslužila. Res, likovna dela so bila relativno poceni, saj je najcenejši razstavljen eksponat stal borih 470 tolarjev. Cene pa so se povzpele vse do deset tisočih tolarjev. Kvaliteta ponujenega je sicer nekoliko nihala, so pač ponudili to kar trenutna likovna scena ponuja. Žal je bilo ponujenih tudi nekaj dokaj ponesrečenih eksponatov, pa pustimo slovenskim likovnikom veselje do ustvarjanja in nekaj malega zaslužka. Konec koncev so tudi umetniki tisti, ki potrebujejeo denar, da razveseljujejo druge. Dvakrat razveseljujejo, pa še zabavajo so v ustvarjalnem procesu. In kdo so bili likovniki-prodajalci? Večino ste zagotovo že zasledili; to so bili Mirko Bratuša, Zvonko Čoh in Milan Erič, Bojan Gorenec, Irwini, Maja Jančič, Žiga Koritnik, Marko Kovačič, Živka Ire Marušič, Alenka Pirman, Marija Mojca Pungerčar, Marjetica Potrč, Franci Purg, Petra Varl Simončič, Jože Slak -Doka, Zora Stančič, Matej Andraž Vogrinčič in drugi. Če ste akcijo Cash & Carry zamudili, nikar ne tarnajte. Glede na uspešnost letošnje prodajne razstave lahko konec tega leta - ko nas bo ponovno zajela evforija po dajanju, pa čeprav materialna, samo da bo nabita z neko estetiko, konstruktivno idejo, sporočilom -pričakujemo tudi tretjo. kultura kultura kultura kuitura kultura kultura KINO ADI SMOLAR: uho okrat bom O^H ^H napisala nekaj ^d^F besed o igralki Nataši Burger in njeni predstavi Vetrnica. Pred šestimi leti se je Nataša odpravila v Prago, kjer je želela študirati igro. Že takoj na začetku je spoznala dr. Ivana Vyskočila in njegovega učenca Jaroslava Duška, ki sta se kot prva na Češkem začela ukvarjati z improvizacijo. Natašo je ta nenavaden gledališki pristop tako navdušil, da se je odločila za študij na praški Akademiji za igro, na katedri za Avtorsko tvorbo in pedagogiko. Že med študijem je veliko nastopala po gledališčih v Pragi, letos pa imamo možnost videti njeno predstavo tudi v Ljubljani. Zdaj pa kar k predstavi sami, da boste dobili vsaj malo občutka o tem, kaj Nataša pravzaprav počne. Nataša na odru improvizira, kar hkrat tudi pomeni, da je vsaka predstava drugačna, da je originalna in da si takšno lahko ogledate samo enkrat in nikoli več. Torej vam o sami zgodbi ne morem napisati veliko, saj obstaja toliko različnih zgodb, kolikor predstav Nataša odigra. Vsem je skupna lastnost, da so sestavljene iz mnogih krajših zgodbic, ki jih Nataša na koncu poveže v celoto. Prav tako vam ne morem opisati scene, ker je enostavno ni. Nataša svojih predstav tudi ne režira, prav tako tudi kostum nima nobene dopolnilne vloge. Vendar je pri vseh predstavah prisotna stalnica, in sicer začetek, če izvzamem naslov Vetrnica. Predstavo Nataša zmeraj začne z gibom ali kot bi rekla sama, z avtentičnim gibom. In prav iz tega začetnega giba se spontano začne rojevati Vetrnica. Igralka je ves čas pozorna na svojo gestikulacijo, ki se ji poraja sama od sebe in tako iz trenutne inspiracije in na podlagi pretoka asociacij oblikuje predstavo.Da pa ne bi narobe razumeli, Nataša ni samo gibalka, ampak se na odru izraža tudi verbalno. In ne bodite presenečeni, če kdaj besedila ne boste razumeli, saj si včasih Nataša kakšen jezik preprosto izmisli. In prav tako naj vas ne preseneti, če bo nekaj časa pela, nekaj časa govorila, nato se pa samo gibala ali pa še to ne. Kajti bistvo predstave je v tem, da je neki gib, beseda, zvok izvor za naslednji prizor. Ali poenostavljenorečeno, vsaka akcija ima svojo reakcijo. In tega se poslužuje Nataša. Glede na to, da je igralka sama na odru pa to ni nikakršna monodrama v klasičnem pomenu besede. Nataša nam želi skozi predstavo kar najbolje gibalno in verbalno prikazati dialog, ki poteka v njej sami. Zato imajo gledalci pri takšni predstavi večjo vlogo kot po navadi. saj s svojimi reakcijami na nek način sodelujejo pri kreiranju predstave. Da pa ne bi mislili, da je improviziranje lahka stvar in da je vsak igralec tudi dober improvizator. To kar pri Nataši najbolj pade v oči je, da ji zmeraj uspe povezati vse spontane prizore v neko smiselno celoto, kar pa je tudi znak, da se v vsaki situaciji hitro znajde. In to se mi zdi, je odlika le najboljših. Sedaj pa le še vabilo za vse, ki bi si Vetrnico radi ogledali. Naslednja predstava bo 26. januarja ob osmi uri zvečer, na Beethovnovi 5. BARBARAZYCH-FF ino uho imajo poznavalci za orhidejo, dragoceno, občutljivo in prav posebno pridobitev filmske in glasbene scene v Ljubljani in širni Sloveniji. Ni samo kino niti izključno glasba. Je oboje. Dve umetnosti združeni v eno. Je podoživljanje žive glasbe in nemih podob. Projekt, ki se je od 1987. leta dogajal v Cankarjevem domu, je Ietal994 prevzela Kinoteka. Tlikaj je zanjo glavni "zaslužni krivec" Miha Zadnikar, ki s trdo voljo realizira na videz se tako nemogoče projekte. Budno spremlja Dneve nemega filma v Pordenonu, navezuje stike in glasbenike prepričuje, naj si vendar pridejo pogledat našo čudovito Slovenijo in mimogrede še kaj zaigrat. Za malo denarja bi radi veliko muzike. In lahko rečem, da je Miha pri tem pregovarjanu kar uspešen. Lani smo tako gledali in poslusali trio Alloy Orchestra, Blindman kwartet, Carla Davisa z orkestrom Camerata Labacensis, Laboratio. di musica e immagine in Adriana Johnstona, vse v seriji "Neogibno" iz svetovne glasbene produkcije, poleg njih pa se Tomaža Groma, Zlatka Kaučiča, Pavla Vlasova z GILŠom, Vaska Repinca, Žarka Prinčiča, Marka Lednika in Bojana Goriška v seriji "Odkritja" z lastnimi glasbenimi videnji pričujočih filmov. Letos smo že bili priča filmom z glasbeno spremljavo Tria Marka Dresserja in Flower City Society Orchestra, sledila pa bosta še Art Zeug in Grega Tao Sambolovec Vrhovec. Dandanes se ob gledanju filmov premalo posvečamo glasbeni podlagi, dojemamo jo kot samo po sebi umevno, spojeno z dogajanjem na platnu. Ko pa je pred nami nemi film, začutimo pomanjkanje in nepopolnost. Živa glasbena spremljava mu ustvari posebno atmosfero. Izraža razumevanje filma danes in nekoč, improvizirano ali že napisano interpretacijo nam podaja neposredno in zato je užitek toliko večji. Takšnim pogostejšim produkcijam je glavna ovira seveda denar. Preživeto in ponovno odkrito pač vedno postane bolj cenjeno, bolj umetniško in predvsem dražje. Miha pa tudi sicer ne pozablja na ljubitelje filmske glasbe in jo - iz svoje lastne zbirke - vrti vsak četrtek na 2. radijskem programu ob 22.30 v oddaji Mala nočna filmska. Da pa ta zvrst glasbe ne bi bila pozabljena in njena nova produkcija ne bi izumrla, je bil letošnjega junija formalno ustanovljen Svetovni center za filmsko glasbo, zaenkrat še kot zasebni inštitut pod vodstvom Mihe Zadnikarja. Kot prvi projekt je bil izdana zgoščenka z izbrano filmsko glasbo Bojana Adamiča. S povečanimi dohodki pa bo center svojo dejavnost razširil. Upajo in upamo, da čim prej. SAJ TE PRIME, PA TE MINE (Helidon) riljubljeni pevec za vse generacije ADISMOLAR je pred kratkim izdal že svoj četrti album s tipičnim naslovom SAJ TE PRIME, PA TE MINE. Na njej je dvanajst novih, pa vendar povsem klasičnih Smolarjevih pesmi. Kdor tega iskrenega poeta malo bolje pozna, bo lahko že ob prvem poslušanju uganil, kako se bo vsak naslednji verz odvil in končal. Smolar se bo pač zavekomaj držal svojega značilnega, prepoznavnega stila, tako kot se dobra znamka drži svojega logotipa. Kaj pravzaprav loči Smolarja (in poleg njega morda le še Pengova) od ostalih, na prvi pogled glasbeno precej podobnih, dejansko pa precej bedastih kvazi kantavtorjev Šifrerjevega in Domiceljevega kova, ki lahko prepevajo le na kaki vaški ali pa otroški veselici? V prvi vrsti je to občutek, tisti človeški občutek, iz katerega se kar sama od sebe izlije prikupna, spevna in domiselna melodija. Podobno je pri besedilih. Smolar vsakdanje življenjske situacije na izviren način prelije v duhovite in odlično rimajoče se tekste, v katerih smo se že vsi spoznali. Kljub temu, da se njegova tematika bolj ali manj ne oddaljuje od žensk in alkohola, njegov humor, iskrenost in Čustvenost izžarevajo moč, ki ljudi pritegne, da prisluhnejo njegovim besedam ter zabavnim, podalpskim, mediteranskim ali pa sibirsko stepskim melodijam. Smolar je navkljub svoji avantgardnosti in neprilagojenosti v očeh omejenih poslušalcev med Slovenci zelo dobro znan. Dejstvo, ki ga navsezadmje dokazuje tudi prodaja njegovih plošč in vedno polni koncerti. NIKOLAKLAŠNTA-FF Če boste "poslušali filme, boste morda nekega dne uzrli glasbo" (kot pravi Miha Zadnikar), razširili svoje obzorje in iz lastnih izkušenj še koga navdušili za to ponovno odkrito umetnost. BARBARA VODOPIVEC. FF TRAINSPOTTING tare hollywoodske navade, da se iz I vsakega filma iztrži maksimalno ' vse, vključno z vsemi dobrobiti izdaje in prodaje plošč s filmsko glasbo, se že vrsto let pridno držijo tudi v Evropi. Vendar se časi, ko so izdelavo celotne glasbe zaupali le enemu avtorju, na primer kakemu Moriconeju ali Bregoviču, počasi iztekajo. Dandanes mora vsak soundtrack progresivnega sodobnega filma, ki je seveda na tem, da postane kulten, nujno vsebovati kar največje število med seboj čim manj podobnih skupin oziroma izvajalcev. Ta hip še vedno najbolj aktualen primer je seveda TRAINSPOTTING, ki je zgoraj omenjene zahteve povsem zadovoljil. Če se posvetimo predvsem istoimenskemu ploščku, lahko na njemu opazimo nekaj poglavitnih skupin izvajalcev. Najprej sta tu legendarna predstavnika stare garde, LOU REED in IGGY POP (kaj drugega pa naj bi dolgoletni narkomani iz filma sploh še poslušali ?), ki se kar nekako izgubita med prevladujočimi in neskončno dolgimi psihadeličnimi inštrumentali (PRIMAL SCREAM, BRIAN ENO, LETFIELD...). Ker brez ikon britanskega popa seveda nc gre, so tu še PULP, NEW ORDER in v celotno sceno asimilirani BLUR, medtem ko BEDROCK in UNDERWORLD poskrbijo za raverske oziroma jungle pristaše. To bo najbrž tisto, kar bo enkrat za vselej odplavilo tega anohronističnega, kot bi rekla Diane, Ziggija Popa. NIKOLAKLAŠNIA-FF OBLEKA ^^ leksandra Gregl pa je bila s svojo obleko na 4. tekmovanju za »* ^^ študente modnega oblikovanja na Japonskem ter postala kar vice šampijonka. Rdeča nit tekmovanja je bila japonska filozofija oribizem, ki vsebuje elemente asimetrije, vlaknavosti, igre ter individualnega karakterja in svobode. Letos je bil poudarek na dinamiki. V daljni Japonski o Sloveniji ne vedo nič, še dobro pa se spomnijo Tita. Aleksandra je svojo kreacijo gradila na posebnem nasprotju med vrednostjo materiala in namenom obleke. "Hotela sem uporabiti material, ki je bolj neuporaben za tekstilno obdelavo in narediti iz njega lepo večerno obleko. Dolgočasno je že izdelovati večerne obleke iz finih materialov. Svojo večerno obleko sem želela izdelati iz dobesedno ničvrednega materiala." Material, ,„ ki je ustrezal njeni želji, je našla v znančevi grafični delavnici, kjer z njim čistijo stroje. Takoj ji je padel v oko in s posebno obdelavo postal obleka. Za izdelavo je uporabila vezenino in sitotisk. H kreaciji sodijo tudi posebni cokli, ki so jih po njenih načrtih izdelali v Kopitarni Sevnica. 0 Japonski ve povedati Aleksandra vse najlepše. Ljudje so maksimalno prijazni, prtjatelji se med seboj klanjajo, jedo krasne stvari. na primer sladek krompir in to mrzel, čeprav naše mame pravijo, da postanega ne smemo jesti niti pod točko razno. Sama modna revija je bila izpeljana popolno, kar je sicer za high-tech Japonce samo po sebi umevno. Vsak model je prišel na oder sam, tako da si si ga imel možnost res ogledati. Hkrati so na monitorju predvajali skico modela, da si lahko primerjal, kako dobro je bila izpeljana zamisel. Drugače Aleksandra oblači vse, če ne sebe, pa kavče, prijateljice, včasih je punčke, danes žive modele, rada pa tiska tudi blago. Njena posebnost je, da zna preusmeriti materiale in predmete iz proizvodnje v visoko modo. Za poročno krinolino svoje prijaeljice je uporabila cevi za pivo. Na moje veliko odobravanje je odgovorila s praktičnega stališča: "Lahke so!" Ker je absolventka tekstilne fakultete, je pred njo diploma. Zanjo bo naredila eksperimentalne obleke. Začela bo seveda pri obdevali materiala, kajti to se ji zdi najboljši način, da za svoje obleke, uporabi tudi svoj tekstil. Obleke bo predstavila na plesni predstavi v Celju. "Moje obleke so gibanje, oblečene bodo na golo telo, ki ga razkrivajo in telo organsko valovi v ples." Modnih skic ne riše, obleke raje oblikuje sproti, pod roko, kot se reče. Material obdeluje kot kipar svoj kip, vzame, dodaja. Po diplomi bi rada delala tisto, kar hoče in normalno dlik preživela. Viške si želi le za kupovanje kino kart. V IZLOZBI V OGLEDALU KARLAŽELEZNIK-FF obveščevalec obveščevalec obveščevalec obveščevaiec informator januar1997 Študentska organizacija Univerze v Ljubljani Kersnikova 4, Ljubljana tel.: 131 70 10, fax.: 31? 448 http://www.sou.uni-lj.si/info/ STUDENTSKI SERVIS Borštnikov trg 2, Ljubljana Uradne ure: pon. - pet. od 7. do l4.ure pon. in sre. od 14.30 do 17ure dežurstvo: tor.. čet. od 14.30 do 17.ure V času dežurstva ne vpisujemo novih članov in ne podaljšujemo članskih izkaznic! TEL: 125-55-00, fax.: 221-244 V bližino Študentskega servisa te pripeljejo avtobusi št. 6, 1, 9 in 3. Najbližji postaji sta pred Filozofsko fakulteto in pred Dramo SNG. POSEBNO OBVESTILO!!! Vse člane Študentskega servisa ŠOU Ljubljana, Borštnikov trg 2, obveščamo, da na podlagi Zakona o davčnem postopku in Zakona o davčni službi (Ur. 1.18, 36/96) V LETU 1997 NAKAZILO ŠTUDENTSKEGA PREJEMKA NE BO MOŽNO BREZ DAVČNE ŠTEVILKE ČLANA. Zato vas prosimo, da nam ČIMPREJ POSREDUJETE VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO (od davčnega urada jo boste dobili po pošti), saj vam bomo le tako lahko nakazovali prejemke. Vašo davčno izkaznico pokažite na okencu VPISI, kjer bodo številko vnesli med ostale podatke. ŠTUDENTSKI SERVIS ŠOU OPOZARJA VSE ŠTUDENTE IN DIJAKE NA NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO ZAINFORMACIJE 0 NAKAZILIH 090 55-54 Kot veste, smo za vas odprli novo telefonsko številko za informacije o nakazilih. Številka 090 55-54 je namenjena izključno tistim, ki jih zanima, ali je podjetje izpolnjeno napotnico že vrnilo, ali je račun že plačan, ali je zaslužek že nakazan, V prvih dneh delovanja nove številke smo z vašo pomočjo ugotovili nekatere pomanjkljivosti, ki jih skušamo čimbolje rešiti in odpraviti. Ena od teh je, da nekateri, ki kličete prek telefona, ki ni priključen na digitalno centralo (tudi Telekom še ni tisto, kar bi moral biti, op. ŠS), številke 090 55-54 ne morete poklicati direktno. Zato vse tiste člane, ki prek odzivnika dobijo sporočilo, da pokličejo številko 900, ali tiste, ki jih »meče ven«, ko pokličete našo številko, prosimo, da pokličete operaterja na Telekomu - tel. št. 900 in mu naročite, naj za vas pokliče našo številko 090 55-54. Tako lahko tudi tisti, ki ste priključeni na analogne (malo starejše) telefonske centrale, zveste vse o vašem nakazilu. Zahvaljujemo se vam za vašo potrpežljivost, zlasti pri malo manj hitrem podajanju informacij s strani vašega kolega, ki se trudi ustreči vašim željam po svojih naboljših zmožnostih. Zaposl itve Povprečne cene študentskega dela so med 360 in 1000 SIT/h, odvisno od vrste, zahtevnosti in trajanja dela. Za strokovna dela je najnižja urna postavka od 600 do 800 SIT/h. Za fante so bolje piačana dela oddana sproti, delo izven Ljubljane, strokovno delo in zastopniška dela - terenska prodaja. Za dekleta so ves čas na voljo predvsem dela v zahtevnejši administraciji, prodaji, strežbi, čiščenju in akviziterstvu. Dela, ki jih ponujajo delodajalci objavljamo in oddajamo večinoma sproti, zato je potrebno na primerno zaposlitev čakati v prostorih ŠS (največ možnosti za pridobitev zaposlitve je med 7. in 13. uro). Med 10. in 11. uro si lahko privoščite malico, saj v tem času ne oddajamo del, razen v primeru, ko želi naročnik dobiti študente takoj. V vrsto čakajočih za delo je sicer vpisanih precej kandidatov, toda večina jih vendarle ne čaka ves čas na delo. Poleg tega imajo prednost pri oddaji zaposlitev tisti, ki gredo iz vrste, kar pomeni, da imaš precej možnosti, čeprav si vpisan v vrsto med zadnjimi. Kdor v dveh mesecih ne sprejme dela prek okenca zaposlitve, avtomatično izpade iz vrste, zato naj se vanjo vpisujejo le tisti, ki trenutno res iščejo delo! Dela, katerih ne uspemo oddati sproti, objavljamo tudi na informacijskem ekranu (louch screen). Na njem so v času uradnih ur Študentskega servisa ves čas na voljo prav tako številne informacije o delovanju ŠOU. Tako lahko s pritiskom na ekran dobiš informacije o trenutnih cenah prehrambenih bonov, prostih stanovanjih, dogajanjih na športnem in kulturnem področju, delovanju Mednarodne študentske pisarne, Študentskega servisa in še marsičem. Banka podatkov Za dela, ki zahtevajo posebna znanja (računalništvo, znanje tujih jezikov...) kličemo študente tudi na dom, saj jih iščemo prek naše banke podatkov. Zato je pomembno, da pri vpisu izpolniš vprašalnik na osnovi katerega dobimo potrebne podatke o znanju in sposobnostih študentov. Več boš vpisal, več možnosti imaš, da dobiš zanimivo delo!!! pomoč Študentski servis nudi svojim Gsrgtr t!e»2r20 pomoč v obliki brezobrestnega posojila, ki ga morajo vrniti v dveh mesecih. Višina pomoči znaša iu % od zajamčene plače v predpreteklem mesecu, dobijo pa jo lahko študenti, ki so v zadnjih šestih mesecih prejeli vsaj eno izplačilo prek Študentskega servisa. Trenutno višina posojila je 10.232 SIT. Posredovalnica sob V prostorih Študentskega servisa deluje tudi posredovalnica sob. Ponudba stanovanj oz. sob je trenutno kar solidna, kar je predvsem posledica manjšega povpraševanja. Trenutno je na voljo okoli 70 stanovanjskih enot. Stanovanjske enote med katerimi prevladujejo eno oz. dvoposteljne sobe, so na voljo v vseh ljubljanskih občinah, nekaj pa tudi izven Ljubljane. Cene ležišč se v povprečju gibljejo od 100 do 300 DEM + tekoči stroški, garsonjer in stanovanj pa od 400 DEM mesečno navzgor. Posredovalnica sob deluje od pon. do pet. od 8. do 14. ure. Informacije o razpoložljivih stanovanjih oz. sobah dobite na informacijskem ekranu v času uradnih ur Študentskega servisa! SS-POSLOVALNICA KERSNIKOVA 4 Kadarkoli se želiš izogniti gneči ne spreglej... poslovalnice, ki se nahaja na Kersnikovi 4, v pritličju levo! V poslovalnici lahko hitro dvigneš ali oddaš napotnico, podaljšaš člansko izkaznico in dobiš številne informacije (o nakazilih. napotnicah...) v zvezi s poslovanjem Študentskega servisa. Telefonske informacije: 131-70-10. URADNE URE: PON., SRE. 8.30 14. in 14.30-17- ure TOR., ČET. 8.30-14. in 14.30-16. ure PETEK 8.30 do 14. ure OSTALE POSLOVALNICE 1. ŠS - POSLOVALNICA VRHNIKA Cankarjev trg 4,1360 Vrhnika, tel:754-565, fax: 754-575 URADNE URE: PON.,TOR.,ČET. 9- -13. SREDA 12.-17. PETEK 9.-12. 2. ŠS - POSLOVALNICA RIBNICA Gorenjska cesta 7,1310 Ribnica, tel., fax.: 860-710 URADNE URE: PON., SRE., PET. 8. -12. TOR., ČET. 13. -17. 3. ŠS POSLOVALNICA GROSUPLJE Taborska 2 ,1290 Grosuplje, tel., fax.: 761-019 URADNE URE: PON., TOR.,SRE., ČET. 13. -17. PETEK 9.-13. 4. ŠS - POSLOVALNICA KOČEVJE Trg zbora odposlancev 41,1330 Kočevje, tel. 855-939, fax: 855-634 URADNE URE: PON., SRE., PET. 13. -17. TOR.,ČET. 8.-12. STUDENTSKA VLADA Študentsko vlado sestavljajo: 1. resor za kulturo, ki ga vodi Marko Mikulin, 2. resor za izobraževanje, ki ga vodi Gal Kušar, 3. resor za socialo in zdravstvo, ki ga vodi Jožko Fornazarič, 4. resor za založništvo in medije, ki ga vodi Lenart Rihar, 5. resor za šport, ki ga vodi Marko Kolenc, 6. resor za mednarodno sodelovanje, ki ga vodi Uroš Vajgl, 7. resor za turizem, ki ga vodi Jože Knez, 8. resor za finance, ki ga vodi Gregor Sakovič, 9. predsednik ŠV pa je Janez Povh, KULTURA GALERIJA KAPELICA: 16, januarob 21. uri: Literarni večer, 21.januarob21.uri: Otvoritev razstave študenta IV. letnika ALU, Boštjana Drinovca. Od 27. januarja do 7. februarja bo v klubu K4 potekala GLEDALIŠKA DELAVNICA - SEMINAR "ČETRTA STENA". Vodil jo bo mladi kolumbijski režisser in igralec GABRIEL HERNANDEZ, profesor Kolumbijske narodne univerze in dolgoletni sodelavec Enriqueja Vargasa, ki je na letošnjem EXODOSU navdušil Slovence s svojimi PREROČIŠČI. V desetih dneh, kolikor bo trajala delavnica, se bomo srečali s senzorialnim gledališčem, šrnim gledališčem, senčnimi lutkami, akrobatiko, improvizacijami in drugimi zanimivimi temami, ki se bodo ob koncu zlile v enotno produkcijo. Izlet v svet domišljije, sanj in spominov, prebujenje čutov, ponovno srečanje z lastnim telesom, ki postane vir užitka in spoznanja. Delavnica bo potekala vsak dan razen sobote in nedelje med 12. in 16. uro. PLESNI STUDIO INTAKT KIE SMO? Plesni studio Intakt ima stalne prostore v mali dvorani študentskega naselja v Rožni dolini, c. 27. Aprila, Ljubljana (pri menzi). Javni prevoz do dvorane: mestni avtobus št:l4, izstop pri študentskem naselju. INFORMACIJE: Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na Tanjo osebno v pisarni Plesnega studia Intakt, Kersnikova 4, Šou - oddelek za kulturo. ali pa po telefonu 06l 131 70 10 ini. 286 vsak torek in ceiriek mLl 10?0 •?. !?3(>, (telefax °61 W 448)- USTVARJAJMO IN PLEŠIMO SKUPAJ! PRISRČNOVABLJENl POPUSTI: Popusti za kulturne prireditve v dogovoru z drugimi kulturnimi institucijami, ki jih študentom omogoča ŠOU Kultura: SNG Drama, MGL, SMG, Opera in Balet, Slovenska filharmonija, CD, Festival Ljubljana, Slovenska Kinoteka... Informacije o načinu •uveljavljanja popustov dobite na INFO točkah ŠOU. TEDENSKI PROGRAM: PONEDELJEK: Tehno - etno kavarna, 22. - 02. ure; d.j.: D.J. Nataša, TOREK: Kick it, 22. - 02. ure; d.j.: D.J. Kemal, SREDA: Fanka nam manka, 22. - 04. ure; d.j.: D.J. JAMirko, Režija: Heawy Les Wanted, ČETRTEK: Študentski žur, 22. - 04. ure; d.j.: D.J. Igor, PETEK: Independance, 22. ¦ 04. ure; d.j.: DJ. Umek, SOBOTA: Loony Toons, 21. - 04. ure; d.j.: D.J. Y!OC, NEDELJA: Gytime, 22. - 04. ure; d.j.: D.J. Nataša. GAYTIME: nedelja, 19- januar - go - go dancers. INDEPENDANCE: petek, 17. januar - d.j. Misjah, petek, 24. januar - absense party: d.j. Umek, Al, An; najbolj sveže novice o izdajah in vsem ostalem okoli založbe so dosegljive na Internetu http://www.kiss.uni-lj.si/-k4fe0077/ts.html petek, 31. januar - d.j. Markan. IZOBRAZEVANJE 1. POGOJI STUDIJA NA UNIVERZI V LJUBLJANI: Projekt "Pogoji študija na Univerzi v Ljubljani! (PŠUL) nadaljuje s svojim bojem za študentske pravice: • vse, kar vas žuli, vam dela krivico in povzroča sive lase, nam sporočite v nabiralnik, ki bo obešen v avli prostorov na Kersnikovi 4 (obregnili se boste vanj, ko boste šli po bone). Mi pa vam v zameno za zaupanje obljubljamo neizprosen boj za to, da vašo tegobo odpravimo. • projekt PŠUL je za Vaše študijske težave na razpolago VSAK ČETRTEK od 12. do 14. ure; vodja projekta: Maja Korc, sodelavca: Tamara Ažman in Matevž Pezdirc. 2. ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA LJUDSKE TEHNIKE (ŠOLT): ŠOLT organizira 30 - urne jezikovne tečaje (angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, ruščina in španščina). Ugodno ceno za študente omogoča Vaša Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Na ŠOLT-u se lahko udeležite tudi tečajev fotografije in drugih tečajev iz svoje Široke ponudbe. Za dodatne informacije in vpise se oglasite na ŠOLT, ŠD Rožna dolina, b!ok VI in VII ali pa po telefonu na št.: 12-33-128, 271-187 vsak dan od 8. do 16. ure, ob petkih do 13. ure, ob sobotah pa do 12. ure. 3. OPRAVLJANJE VOZNIŠKEGA IZPITA: ŠOU omogoča opravljanje vozniškega izpita po najugodnejših cenah. Obrnite se na avtošoli ROAL, Kolodvorska 6, tel.: 317-251IN 0609/640-303: pon.-čet. od 11. do 16. ure in PROMET OREL, Tbilisijska 54, tel.: 264-997; od 17. do 19. ure. Cene vožnje so zelo ugodne -1 ura vožnje je za študente 1.400,00 SIT, tečaj CPP pa je brezplačen. 4. TEČAJI RAČUNALNIŠTVA: Ugodne cene računalniških tečajev! Obrnite se na: KOMPAS Xnet, Pražakova 4,1514 Ljubljana tel.: 305-270,305-434,1321-041 fax.: 317-996 in HOUSING Computers, Vodovodna 100, Ljubljana tel.: 061 168 40 40. SINEL, Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana tel.: 1590-828 fax: 1590-791. Organizirani so tečaji računalništva za začetnike in nadaljevalni tečaji za urejevalnike besedil, vodenje tabel in evidenc ter delo z modemom in delo v omrežju Internet. Pokličite jih! t obveščevaiec obveščevalec obveščevalec obveščevalec 5. TEČAJ RETORIKE: 30- urni tečaj bo med 28.1.1997 in 5.2.1997 in bo trajal od 16.30 do 21. ure. Za študente je cena tečaja 18.450,00 SIT. Prijave in vplačila na vseh INFO točkah ŠOU. Informacije dobite na tel.: 325-467. 6. 100 MINUT ANGLEŠČINE: Tečaj po metodi, po kateri lahko obvladamo angleški jezik po logiki naravnih jezikovnih zakonitosti. Tečaj se bo pričel 5.2.1997 ob 17. uri in bo na Glasbeni šoli Vič, Emonska 20 (pri Trnovski cerkvi). Cena tečaja je 2.200,00 SIT. Prijavite se lia tel.: 325-467. 7. SPOZNAJMO SEBE IN PREMAGAJMO NEGATIVNO MISEL: Tečaj vam bo pomagal, da postanete samozavestni in uspešni. Pričel se bo 25. januarja 1997 in bo trajal od 9. do 14. ure, v poslovni stavbi SCT, Vošnjakova 8, Ljubljana. Cena tečaja je 3.500,00 SIT. Prijavite se na tel.: 325-467. 8. POTOPISNA PREDAVANJA: 1\idi letos nadaljujemo s projektom Potopisna predavanja. Vsi študentje, ki vas zanimajo oddaljene dežele, neznane kulture in eksotična narava, lepo vabljeni na predavanja. 17. februar: Tino Mamič - GVATEMALA 24. februar: Ivan Župič- ROMUNIJAJUGOSLAVIJA, MADŽARSKA VSTOP PROST!!! 9. STUDENTSKE ORGANIZACIJE VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV: Študentski predstavniki fakultet, ki se zanimajo za ustanovitev študentskih organizacij visokošolskih zavodov članic univerz, lahko dobijo dodatne informacije v času uradnih ur na ŠOU, Kersnikova 4, soba 107, vsak torek od 12. do 14. ure, vodja projekta: Tilen Kokelj. SOCIALA IN ZDRAVSTVO 1. Boni: Od meseca januarja naprej lahko kupite tudi bone za Mc DonakTs, Rio Ham-Ham (fast food na Slovenski), gostilno Majolko in gostišče Pri Mraku. Mesečno lahko kupite le 7 bonov podjetij, ki dostavljajo na dom (Hallo Pizza, Papino), fast foodov (Mc Donalds, Dairy Queen, Rio Ham-Ham) in za pizzerijo Parma. Kdor bo kupil mesečno 20 bonov za gostinsko podjetje Klasje oziroma Daj dam, ga čaka prijetna nagrada. Ne pozabite, da je ob plačilu z bonom potrebno predložiti tudi študentsko izkaznico ali potrjen indeks. Pomoč je namenjena tebi, če si svoj problem poskusil-a rešiti s pomočjo državnih in humanitarnih institucij, pa si bil-a zaradi specifičnosti problema zavrnjen-a, potrebuješ pa hitro rešitev problema. V takem primeru se oglasi na pogovor pri prorektorju za študentske zadeve na Univerzi v Ljubljani ali pri psihologinji v Študentskih domovih na Cesti 27. aprila 31 v Ljubljani. Po nujni presoji ti bomo poskusili rešiti problem. Da pa bi lažje samostojno rešil-a problem, ti svetujemo nekaj naslovov: • Slovenska Karitas, Ciril-Metodov trg 9, Ljubljana; Skupina Betanija za pomoč študentkam mamicam in družinam, tel. (061) 323186,1320119; • Študentski servis, Borštnikov trg 2, Ljubljana; nudi iskanje zaposlitve, denarno pomoč, pomaga ti najti čimcenejše prenočišče, tel.: (061) 1254062,1255500. • v 58-ih območnih enotah izvaja program Rdeči križ Slovenije; več o njihovi dejavnosti lahko izveš na naslovu: Mirje 19, Ljubljana, tel. (061) 1261200. 3. Trening asertivnosti. samopomočna skupina žensk z buiimi.io: ¦ Treningi asertivnosti so namenjeni študentom ljubljanske Univerze, ki imajo težave zaradi neasertivnega vedenja, kar rezultira predvsem probleme pri opravljanju študijskih obveznosti. Biti "asertiven" pomeni prepoznati pravice, ki jih lahko uporabljaš in braniš, ustvariti si jasno sliko o tem, kako čutiš, prepoznati vrednost teh čustev, izraziti sebe bolj jasno in preprosto... • Bulimija je v našem primeru tista vrsta ravnanja, ko po prekomernem zaužitju hrane izzovemo slabost in to hrano izbruhamo. Poudariti pa moramo, da to lahko postane skrit in zelo pogost način reševanja stisk. Samopomočna skupina daje vsem, ki imajo omenjene težave, možnost, da z drugimi podelijo svoje izkušnje ter tako pridobijo podporo. 4. Celosten pristop k motna.iam hran.ienia: Skupina deluje v Kazini, Kongresni trg 1, soba 75 in 76. Oglasite se lahko osebno ali po telefonu št. 126-22-71, vsak petek od 14. do 17. ure. 5. Skupina za ženske z motn.iami hran.ien.ia: Dodatne informacije dobite vsak četrtek, ob 18. uri, v Ženski svetovalnici, Slovenska 53, telefon št.133-05-89. 6. Kondomati : Študentje, ponovno lahko kupujete kondome s kondomatov. Kondomate je prevzel v najem podjetje UNOCOM. Cena kondomov je nižja, kot je cena enakih kondomov v lekarni ali drugi trgovini. Za 2 B žetona za telefon dobite škatlico v kateri je 6 kondomov. Želimo vam varen sex. 7. Avtoštoparske izkaznice: Na Kersnikovi 4, na mestu, kjer prodajajo bone lahko kupite avtoštoparsko izkaznico. Cena avtoštoparske izkaznice je 500,00 SIT in ste nezgodno zavarovani za primer invalidnosti in smrti. Zavarovani ste pri zavarovalnici Triglav. Izkaznica velja tudi v tujini. Hitreje se štopa in varneje potuje v svet. Zavarujte se! Želimo, da vam ustavi vsak voznik, ki bo videl v vaših rokah avtoštoparsko izkaznico. 8. Posredovainica sob: Posredovalnica sob deluje na študentskem servisu, Borštnikov trg 2. Sedaj že štiri leta brezplačno posredujemo informacije med študenti - stanojemalci in stanodajalci. Posredovalnica ima ves čas na razpolago več stanovanjskih enot, največ eno in dvoposteljne sobe pri družinah. Če ste brez sobe, poglejte na "touch screen" na ŠS in mogoče boste dobili ravno takšno sobo kot jo potebujete. 9. Klub študentov invalidov V maju je bil ustanovljen klub študentov invalidov. Študentje invalidi imajo drugačne in večje potrebe kot ostali. Če si študent invalid se pridruži klubu. V klubu boste nakopičene težave poskušali rešiti najhitreje. Začasni sedež kluba je v Mesten logu 72, ŠD 4, apartma 30. Klub ima tudi telefon in fax, številka pa je 1250-023. Pokličijih. Informacije o vseh dejavnostih dobite v sobi 107, Kersnikova 4, na resorju za Socialo in zdravstvo. STUDENTSKA ZALOZBA casopis Itritiko znanosti NOVO! NOVO! NOVO! ČKZ 180-81 - intervju s Hano Arendt, - razprave o energetiki, - rubrika Čitalnica. Časopis za kritiko znanosti organizira predavanje nemške znanstvenice Dagmar Schulz na temo rasizma, (ki je bila obravnavana v redni št. ČKZ179) z naslovom: Aktualna dogajanja na desnici v Nemčiji, dne 30. januarja 1997 verjetno v KUD-u France Prešeren. KODa Paul Virilio: HITROST OSVOBODITVE (La vitesse de liberation) Avtor, ki ga lahko označimo tudi kot misleca prostora in hitrosti, je utemeljitelj nove znanosti, imenovane dromologija, ki se dogaja na sečiščih zgodovine tehnike, urbanistike, fiziologije, vojaške strategije in logistike, fizike iaestetike. Hitrost osvoboditve je njegova najnovejša knjiga, ki v zgoščenem esejističnem stilu, a zato nič manj sistematično in celovito, povzema in sklepa utemeljevanje dromologije kot ontologije realnega časa. Delo je prevedel mag. Stojan Pelko. Kniižna zbirka BELETRINA Gerhard Roth: ZIMSKO POTOVANJE (roman) Zimsko potovanje je roman enega vodilnih sodobnih avstrijskih pisateljev, v katerem so kontrapunktično izrisane vse tipične obsesije današnjega srednjeevropskega človeka. Matjaž Pikalo: BILE (pesniška zbirka) Bila (Bilja) ima svoj izvor v latinski besedi vigilija - bedenje. V Bilah najdemo drobce razgovorov z drugimi pesniki ali pa se nam skozi verze zalesketajo njihove silhuete, najdemo biblične motive in motive vzete iz folklore. Pod našo streho izhaja tudi Very Cyber, Indeed. Sestavljen je iz člankov, zbranih iz celega sveta, ki govore o mreži (Internetu) in ljudeh (vsaj tako pravijo uredniki). Vse, ki želite sodelovati pri nastajanju novih številk VCI-ja, lahko svoje prispevke odložite na vci@kud-fp.si. SPORT 1. SPORTNO IZOBRAŽEVALNI TEČAJI: TEČAJI BADMINTONA - nadaiievaini Kraj: Cena: Termin: BTC, dvorana BIT 4.000,00 SIT/10 ur 30.1., 18.2., 6.3., 25.3. TEČAJI SOUASHA Kraj: dvorana Squashland, BTC Cena: 4.500,00 SIT/10 ur Termin: vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 9-45 dogovor o časovni izvedbi tečaja TEČAJI JADRALNEGA PADALSTVA Kraj: Kimfly - Vodice Cena: 160 DEM (začetni t.) 125DEM(nadaljevalnit.) Termin: po dogovoru, prijavljeni pokličejo na tel. (061) 823-086 g. Marinčič ali ga. Kunaver TEČAJI JAHANJA Kraj: KK Ježica, Stožice 28, Ljubljana KK Norik - jahalni center Janhar Cena: 9.000,00 SIT / 10 ur 11.000,00 SIT/12 ur Pričetek: individualno po dogovoru Prijave na zgoraj navedene tečaje potekajo na vseh INFO točkah ŠOU. 2. REKREATIVNA VADBA: Vpisi v športo - rekreativne programe za II. semester študijskega leta 1996/97 bodo potekali od 3. februarja 1997 dalje na vseh INFO točkah ŠOU. Prijavnina: 3.000,00 SIT/ semester na vseh INFO točkah ŠOU. OBVESTILI!!! a) Med semestralnimi počitnicami bo rekreativna vadba potekala v Športni dvorani v ŠN Rožna dolina in na Pedagiški fakulteti. b) Med semestralnimi podtnicami bodo izvedena naslednja ligaška tekmovanja: - odbojka, - košarka, - mali nogomet. Prijavnina: 1.000,00 SIT/ekipo. Prijave se bodo zbirale na INFO točkah ŠOU do 27. januarja 1997. 3. SMUČANJE: SMUČARSKI TABORI V TUJINI PIANCAVALLO Termini: 15.02.- 22.02.1997 22.02.-01.031997 Cena: 349 DEM (cena vključuje: prevoz, najem apartmajev, 6-dnevno smučarsko karto, organizacijo in vodenje AVSTRUA-KATSCHBERG Oddaljenost od Ljubljane je cca. 160 km, smučišče se razprostira na nadmorski višini od 1600 do 2100 m. Udeležencem je na razpolago preko 70 km urejenih smučišč, ki so povezana s 15 sedežnicami in vlečnicami. Termini: 19.01.1997 - 25.01.1997, max. 30 oseb Cena paketa: 365 DEM FRANCUA-TIGNES Prvomajska smuka na visokogorskih smudščih prekrasnih Savojskih Alp (1550- 3500 m). Neskončni kilometri smučarskih prog za vse vrste smučarjev so med seboj povezani z ogromnim kompleksom vlečnic, sedežnic in celo dvema smučarskima vlakoma. Termin: 25.04.1997 - 04.05.1997 Cenatabora: 419 DEM SMUČANJE V SLOVENIJI IJUBELJ - teden alpskega smučanja ali turne smuke in snowboardan|a Ste se mogoče naveličali gneče in urejenih smučišč? Radi odkrivate novej dimenzije "bele opojnosti 1 Bi radi smučali po še nedotaknjenem snegu? Da, potem je skrajni čas, da se nam pridružite na tednu smučanja inj snwboardanja na Ljubelju. ŠTEVILOUDELEŽENCEV:22 obveščevalec obveščevalec AVSTRIJSKA VLADA obveščevalec obveščevalec Straža na Bledu vsak četrtek: 1.000,00 SIT, Kranjska Gora ob petkih: 1.600,00 SIT (ob zadosnem št. prijav), Krvavec ob sredah: 1.800,00 SIT (ob zadostnem št. prijav). Cena: vključuje avtobusni prevoz in smučarsko karto in strokovno vodsfije NOČNA SmUKA - Siraža na Bledu Cena: bo objavljena naknadno in vključuje avtobusni prevoz in nočno smučarsko karto (17.00 - 20.00). Informacija: datumi izletov bodo objavljeni naknadno. POČITNICE BOOM POČITNICE na ROGLI Oddaljenost od Ljubljane je 122 km. Smučišče Rogla (1087 - 1517 m), 15 km urejenih prog, 2 sedežnici, 9 vlečnic, 3 otroške vlečnice, umetni sneg, namestitev opreme na smučišču. Tekaške proge: 12 km urejenih prog. Termini: 1531997 - 22.31997, max 40 oseb / BOOM POČITNICE / cena paketa: 25.990 SIT, 22.3.1997 - 29.3.1997, max 40 oseb / BOOM POČITNICE / cena paketa: 25.990 SIT. UČITELJSKI TEČAJI SNOWBOARDINGA ALPSKEGA SMUCANJA IN TEČAJ UČITEIJA ALPSKEGA SMUČANJA I. STOPNJE . Namen tečaja je seznanjanje kandidatov z osnovnimi pedagoško-didaktičnimi in metodičnimi načeli na področju poučevanja alpskega smučanja. Tečaj bo potekal na Voglu. Termini: 24.03.1997 do 28.03.1997, max. 30 oseb Cena: 340 DEM TEČAJ UČITEIJA ALPSKEGA SMUČANJAII. STOPNJE Na tečaj se lahko prijavijo kandidati, ki imajo predhodno opravljen tečaj učitelja I. stopnje (prejšnji vodniški tečaj). Namen tečaja je seznanjanje z nadaljevalno šolo tehnike in metodike alpskega smučanja, ter izbire kandidatov za vključevanje v nadaljni proces izobraževanja strokovnih kadrov za delo na tem področju. Tečaj bo potekal na Voglu. Termini: 24.03.1997 do 30.03.1997, max. 20 oseb Cena: 530 DEM TEČAJ UČITEIJA SNOWBOARDINGAI. INII. STOPNJE Namen tečaja je seznanjanje kandidatov z osnovnimi pedagoško - didaktičnlmi in metodičnimi načeli na področju učenja snowboardinga. Tečaj bo potekal na Zelenici. Termini: 19.02.1997 do 23.02.1997, max. 20 oseb Cena: 470 DEM MEDNARODNA PISARNA IZRAELSKA VLADA razpisuie 12-mesečno štipendijo za podiplomsko izpopolnjevanje na visokošolskih inštitucijah v Izraelu v študijskem letu 1997/98. Rok prijave: 17. januar 1997. Informacije dobite v Mednarodni pisarni ali na Ministrstvu za šolstvo in šport, Ulica stare pravde 6, od 13-14 ure, telefon: 322 776 ali 13 23 225. SOROS FONDACIJA V PARIZU organizira poletno šolo v Parizu/Sevreju od 4. maja do 1. junija 1997. Namenjena je podiplomskim. francosko govorečim študentom političnih ved, ekonomije, sociologije, prava, zgodovine in antropologije. Rok prijave: 20. januar 1997. /nformacije dobite v Mednarodni pisarni. SKLAD "ALEXANDER ONASSIS FOUNDATION" razpisuje štipendije za raziskovanje in študij v Grčiji: - do 5 dvomesečnih podiplomskih štipendij za osnovnošolske in srednješolske učitelje grškega jezika, literature, zgodovine in civilizacije, - do 10 enoletnih štipendij za podiplomski študij, - do 5 enomesečnih raziskovalnih štipendij za uveljavljene univerzitetne profesorje, - do 5 šestmesečnih štipendij za univerzitetne raziskovalce. Razpis je namenjen vsem državam, ne le Sloveniji. Kandidati za štipendije si morajo origt. alne prija\, e obrazce priskrbeti saini, tako da zanje piimeno zaprosijo sekretariat fondacije: Alexander Onassis Foundation, Foundations Secretariat 7, Eschinou Str., 10558 Athens. Rok prijave: 30. januar 1997 MATHEMATICAL RESEARCH INSTITUTE razpisuje 10-mesečni študij matematike na 4 nizozemskih univerzah na temi: "operations research" in "spatio-temporal patterns" Rok prijave za štipendijo: 1. marec 1997 Rok prijave za študij: 1. junij 1997 Navodila in informacije dobite v Mednarodni pisarni ali na http://www.math.ruu.nl/mri razpisuje štipendije za poletje 1997 in študijsko leto 1997/98. Roki prijav so najpogosteje 15. aprila 1997. JAPONSKA VLADA razpisuje 2-letno podiplomsko štipendijo Monbusho za študij naravoslovja in tehnike na japonskih univer^h cd 1998 do 2000. Rok prijave: 1. ir.«) 1997. Navodila in informacije dobite v Mednarodni pisarni ali na Ministrstvu za šolstvo in šport. UNIVERZA V FREIBURGU. ŠVICA. razpisuje podiplomske študijske programe za leto 1996/97 na filozofski, pravni in ekonomski fakulteti. Informacije dobite direktno na naslovu: Secretariat de 1' Institut de 1'Europe orientale Universite de Freibourg Misericorde CH-1700 Freibourg/Suisse tel: 004137 29 7524, (po 3.11.) 004126 300 7524 fax: 004137 29 9786, (po 3.11.) 004126 300 9786 e-mail: philosophie@unifr.ch OBVESTILA TURIZEM ZA INDIVIDUALNE POPOTNIKE: SOPOTNIŠKA CENTRALA - Sopotniška centrala ti omogoča posredovanje med individualnimi popotniki ali manjšimi skupinami pri iskanju dodatnih soptnikov ali družbe za individualna potovanja. S tem si boste delili stroške, zabavo, družabna srečanja in vse kar se na potovanjih dogaja. Prijavite se lahko na INFO točkah in na SPD Erazmu. Vsak teden bomo vaše prošnje tekoče vnašali tudi na internet in jih objavljali na plakatih. Poleg tega pa bomo imeli tudi uradne ure, kjer vam bomo lahko pomagali iz prve roke. NOVOST: ZARADI BOLJŠEGA POSREDOVANJA SMO VAM NA VOLJO VSAKO SREDO OD 13.30 DO 14.30 NA ŠOU Turizmu SOBA 108 ( OSEBNO ) LAHKO PA NAS POKLIČETE NA tel.št. 131-70-10 int. 290, 291 VSAKO SREDO OD 18.30 DO 19.30 (Borut). POLEG TEGA PA NAS LAHKO NAJDETE TUDINAINTERNETU, KJER BOMO POSREDOVALI INFORMACIJE MED POPOTNIKI NA homepage K4: http://www.sou.uni-lj.si/info/sopot.html IN homepage ERAZMA: http://www2.ARNES.SI/GUEST/LJERA 1. Izpolni obrazec, ki ga dobiš na INFO točki ŠOU, Kersnikova 4,1000 Ljubljana in na SPD ERAZEM, Trubarjeva 7, 1000 Ljubljana ali ka preko Interneta: http://www.sou.uni-lj.si/info/sopot.html Siovensko popotniško društvo ERAZEM IZKAZNICE 1. Mednarodne študentske izkaznice ISIC 1997 veljajo od trenutka izdaje do 3i.i2.i997. Uveljavljate lahko študentske popuste na smučanju, v muzejih, galerijah, ob nakupu letalskih, ladijskih, železniških in drugih vozovnic doma in v tujini, kjer te popuste nudijo (imamo brošuro s seznamom popustov po državah). Prinesite fotko, dokaz, da ste študenti (indeks, potrdilo, našo študentsko izkaznico) in 650,00 SIT (ali 555,00 SIT s kuponom za popust). 2. Mednarodna izkaznica za mlade do 26. leta FIYTO: Omogoča podobne popuste, predvsem jo priporočamo tistim, ki potujete v Turčijo. Prinesite fotko, osebni dokument in 700,00 SIT (the izkaznic trenutno ni na zalogi, so pa naročene, zato prej pokličite). VOZOVNICE rezervacije, železniške vozovnice, ladijske vozovnice, informacije 0 ostalih ugodnih vozovnicah AU PAIR - VAROVANTE OTROK V TUHNI Anglija in Španija: Potrebujejo dekleta, ki bi varovala otroke 6 mesecev, Iahko tudi več (ne pa manj). Prijaviti se morate dva meseca pred odhodom. Nemčija: Prav tako traja delo 6 mesecev, vendar pa se je potrebno prijaviti 6 mesecev pred odhodom (zaradi pridobitve delovne vize). Novo - Varovanje otrok v Ameriki!!!!!! Traja eno leto, primerno za dekleta, stara 18 do 26 let, ki že imajo nekaj izkušenj z varstvom otrok in ki bi rade preživele nepozabno leto v Ameriki, se izpopolnile v znanju angleščine in predvsem nič potrošile. Vse dodatne informacije dobite na Erazmu, splošne v času uradnih ur (12h-17h), za natančnejše pa se oglasite ob sredah od 17h do 19h. CAMPAMERICA Vsako leto odide v ameriške kampe okrog 7000 mladih, ki so pripravljeni delati z otroci. Preko Erazma jih pošljemo vsako poletje okrog 60 (70% prijavljenih). Brošuro s prijavnico dobite pri nas, prijavnico čitljivo in podrobno izpolnete in jo z dvema fotografijama prinesete nazaj. TEZIKOVNITEČAII Posredujemo šole angleščine, nemščine, francoščine, italijanščine in španščine v tujini. Tečaji so vseh stopenj in prilagojeni nivoju znanja slušateljev. Organiziramo tudi namestitev pri družinah ali v študentskih domovih (za tečajnike). Obiščite nas, še posebej smo vam za ta program na voljo ob ponedeljkih. SPD ERAZEM, Trubarjeva 7,1000 Ljubljana uradne ure: pon-pet, 12h-17h tel: 061/1331-076 fax: 061/1332-084 ŠOU TURIZEM - http://www.sou.uni-lj.si/turizem/ 1. Informativna mapa Studentsk.fi ie Univerze v L.iubl.iani: Izdali smo Informativno mapo ŠOU, ki vsebuje vse potrebne informacije za novopečene študente. "Bruci" jo lahko dobite na prodajnih mestih prehrambenih bonov. 2. INFO točke ŠOU: Kersnikova 4 (131-70-10 int. 248): pon.- čet. od 8. do 13. ure, od 13.30 do 18. ure, petek od 8. do 13. ure, Rožnadolina (274-238): pon., tor. od 9- do 13. ure, sreda od 15. do 18. ure, čet, pet. od 9- do 12. ure. Piran (066/73-868): vsak dan med 9- in 12. uro, Bežigrad: zaradi selitve je do nadaljnjega zaprta. 3. Služba pravne pomoči za študente: Študentka, študent! Če imaš kakršnokoli težavo pravne narave, se lahko v času uradnih ur oglasiš v službi pravne pomoči za študente na Kersnikovi 4 (1. nadstropje), kjer ti bomo nudili brezplačno pomoč. Uradne ure: PON 13. -15. ure TOR 10. -12. ure SRE 10. -12. ure ČET 10.-12.ure V času uradnih ur nas lahko tudi pokličeš na številko 131-70-10 int. 282,283. Berite Informator in obiskujte INFO točke in lepo Vam bo na zemlji. Postavljene so nove domače strani ŠOU, ki vsebujejo mnogo informacij 0 sami Študentski organizaciji, 0 programih, ki jih za vas pripravlja ter še druge zanimivosti. http://www.sou.uni-lj.si/info/ ŠOU Informator izdaja Informacijska pisarna ŠOU v Ljubljani, za katero je odgovoren Aleš Vovk. Za dodatne informacije, pripombe ali predloge, se obrnite na Polono Čehovin. Informacijska pisarna ŠOU, Kersnikova 4, Ljubljana; tel.: 131 7010 int. 28J, fax.: 319 448. Študentski tekoči račun http:// www.n-lb.si /O Ijubljanskabanka NOVA UUBLJANSKA BANKA 0.0 , UUBLJAHA Kerjejutri nov dan. Čudovita neulovljivost dojemanja glasbe Zlomljena krila ravijo, da živimo v čudnem svetu. V | svetu, kjer že davno ni več reda. ' Mladina je vse bolj pokvarjena. vlada nas zastruplja z zakoni in mediji nas držijo v podzavestnem stanju. Ne razumejo, da resnica ni nikoli absolutna. Nikomur niso jasni cilji, razen politikom, ki ljubijo marionetne igre. Vsi se igrajo. Vsi vse vedo, a kljub temu so razočarani nad svetom, družba ni v redu, sosed ni človek, TV program ni zanimiv, javna stranišča so poloniljena, generacija je generaciji sovražnik. Nezadovoljni smo z vsem. Ukinjamo nekoč priljubljene stvari in hkrati govorimo o dobrih starih časih. Nas čas res pelje v ničto točko? Ali čas prav tako gravitira? Vse to se sliši kot sojenje družbi pred poroto naših vesti. Toda vest je naučena oziroma vsiljena vsakemu od nas. Vse so nas posilili v mladosti in naučili, česa ne smemo. Povedali so, česa ne zmoremo, naučili so nas, kaj čutimo in česa ne. Rekli so, da človek ne more leteti, ne more potovati skozi čas. Naučili so nas, kaj je za nas dobro in kaj slabo. Vsaka družba ima svoja pravila, katerih se pripadnik mora naučiti. Borili so se, da bi posameznikom modre krvi vzeli nasledstveno pravico do plemiškega naslova. Človek ni nekaj, kar se rodi, temveč tisto, kar počne. Toda ko se rodim v nekem sistemu, me prisilijo k sistemskemu obnašanju. Torej mučijo in vzamejo svobodo človeškemu duhu. Kdo na tem svetu ima pravico razsojati, kaj jaz občutim in kako naj se na občutke odzovem? Za koga so meje? Za koga so zakoni? Kje je resnica absolutna? Je moja država res tako drugačna od države 200 km od moje postelje? So tam neki drugi ljudje? Imajo neke druge kakovosti? Prav gotovo niso ljudje, saj imajo nekatere zakone povsem drugačne od naših. Neverjetno. "Pa spremenimo zakone!" boste rekli. Polna usta so vas, da je vlada naša izbira. Ja, res je, vi (mi) izbiramo svoje kralje, svoje voditelje. Ljudi, ki jim pravica vladanja ni bila dana z rojstvom. Volimo ljudi, ki so prišli na oblast s samodokazovanjem. A vsi njihovi dokazi so bili narejeni le zato, da bi postali to. kar hočejo - kralji. Tako nimamo več prestolonaslednikov, temveč zagrebence, ki ljubijo oblast tako močno, da ne bodo šteli žrtev v svojem samodokazovanju. "Ja, pa jih še vedno volimo mi. Mi izbiramo po svoji volji." Zelo duhovito, vi kar spančkajte naprej, dojenčki. Le kako veste, koga volite? Ste prepričani, da volite osebo in ne njeno masko, s katero ste vsak dan posiljeni preko televizije? Ste prepričani, da poznate svojega izvoljenca? Na žalost ne in ste odvisni od tistih nekaj sto tisočih pikic na vašem ekranu, ki se kažejo v treh barvah. Smešno, kajne? Vaše življenje nadzorujejo tri barve. Vaš krožec na volilnih lističih je le pravilno zlitje treh barv. Ubogi ljudje, pa tako si želijo demokracije. Demokracija pa prihaja iz TV hiš. V njih so pravi voditelji sveta. Oni imajo oblast in oni vam bodo povedali, kakšne barve čevljev sodijo k zeleni kravati. Kuharske oddaje vas bodo naučile, kako postanete vrhunski mojster kulinarike. Priklopili se boste na MTV in z lestvic izvedeli, katera pesem je trenutno najbolj vroča in vam je (jasno) tudi najbolj všeč. Pogledali boste film, ki govori o junaški preteklosti naših dedov. Videli boste njihovo skromnost, odločnost in pravitnost. Čudili se boste ob dokumentarnih filmih in od raziskovalcev izvedeli. kako vroče je v notranjosti Sonca. Vidno zaskrbljeni boste zaradi hitrega izgorevanja vodika, kar nedvomno vodi v veliko nesrečo, ko zvezde ne bo več in to že v nekaj miljardah let. Verjeli boste, da je predsednik r.eke stranke varal svojo ženo, saj boste videli zanesljive slike, ki kažejo, kako je s svojo ljubico igral biljard. Morda že nakladam, a vsaj vem, kako vnovčiti denar, če se bom spustil v borbo za oblast. Pokupil bom čim več novinarjev in v nekaj dneh bom heroj, ki je rešil narod pred propadom. Če bom le dovolj vztrajen, bom morda dobil spomenik, poveličan bom v svetnika, doživel imenovanje ulic po meni. Tako, če hočetc oblast, bodite novinar in vaša želja po nadzoru bo izpolnjena. In tako svet živi naprej. Živimo v ogradah zakonov. Ne upamo se početi, kar nas je volja, saj roka pravice visi nad nami. Ne smemo imeti napačnih misli, saj nas bo drugače morala prisilila v trpljenje in prepričanje, da smo izmeček družbe. A na žalost je tako, da smo vsi izmečki družbe. Vsi smo njen gnoj oziroma lepše rečeno, družba je gnoj posameznikov in mi vsi smo velike svinje. No, pa lepo življenje v svinjaku. Tragikomičnost članka je v tem, da je bil napisan pred več kot štirimi leti. ANDREINOVAK-FOV arsikdaj se človek zaloti pri I razmišljanju, kako je lahko nekomu ' določena giasbena zvrst všeč in zakaj mu je kaka druga na smrt zoprna. Kdor je že obiskal katero od kitajskih restavracij, je zagotovo občutil posebno razpoloženje, ki vlada v njej. Ne le izgled, tiha in skoraj meditativna glasba, ki prihaja iz zakritih zvočnikov, pričara posebno vzdušje, ki ga v "evropskih" lokalih nismo vajeni. A čez čas nas težko opredeljiva zvočnost začne motiti ali se znajdemo v nenavadnem stanju hkratne blaženosti in tujosti. Blaženosti zaradi svoje nevsiljive narave prisotnih zvokov in tujosti zaradi naših podzavestnihj)ričakovanj pri dojemanju glasbe. Kje so sprostitveni napevi, kje so tri- in štiričetrtinski ritmi, ki nam zvenijo tako domače? Vprašamo se, kdo sploh lahko to posluša? Hkrati pozabljamo, da je naše dojemanje glasbe pogosto pogojeno z napadalno vseprisotnostjo medijev. ki nas vsakodnevno pitajo z 'instant' pripravljeno glasbo za hitro porabo. Še vedno velja, da česar posameznik ne more slišati, o tistem ne more razmišljati (in uživati). Razmišlja in uživa torej lahko šele, ko se mu odprejo nova glasbena obzorja, ko ugotovi, da različne kulture (oz. skupnosti) ustvarjajo svojevrstno glasbo, ki odraža duh okolja in časa. Tu pogoltna glasbena industrija stegne svoje umazane prste. Tržišče zahteva nove in nove prijeme, kako zadovoljiti potrebe potrošnika. Če je nuja, uveljavlja nove zvrsti, nove izvajalce in nove uspešnice in tu merila niti niso pomembna. Z močnim propagandnim strojem je danes mogoče prodati še tako plehek glasbeni izdelek. Možakarjev, ki pri velikih glasbenih družbah iščejo nove skupine, ne zanima usmeritev določenega izvajalca. Vse, kar velja, je tržna vrednost - pa naj gre za oblike kitarskega rocka, umazane črnske raparje ali afro oz. etno popevkarje. Nadzorovani upor je vedno irhel dobro cerio in to je najbolje vedel Malcolm McLaren, ko je odkril sporne Sex Pistols. Še danes ni jasno, kdo je koga izkoristil. S širitvijo globalnih informacijskih sistemov in z iskanjem novih tržno zanimivih podrotij se izničuje pristnost lokalnega glasbenega dogajanja. Vse sodobne glasbene zvrsti izvirajo iz subkulturnega prizorišča, naj bo to hip-hop, rap, novi punk in funk, celo techno je izšel iz klubskega dogajanja in je bil vsaj na začetku stvar brezdelne mladine. A le redki uspejo izvirno prenesti sporočila in ohraniti držo, ko stopijo na veliki oder glasbenega trga. To so večinoma izvajalci, ki so svoj glasbeni izraz gradili skozi leta igranja po malih, neuglednih klubih in postopoma pridobivali zvesto občinstvo. Tako utrjeni izvajalci so lažje uveljavili svoje zahteve pri podpisovanju snemalnih pogodb in tudi preživeli vse modne prepihe. To je tista peščica, ki presega slogovne omejitve in z nevsiljivo lahkoto spaja tradicijo in sodobnost, ki z razpoznavnim glasbenim znaeajem zmorejo vedno znova ustvariti povsem prepričljivo glasbo in sami postavljajo zahteve pri predstavljanju svojih izdelkov na tržišču. Merila vrednosti in všečnosti so postala težavna že z zatonom hipijevskega idealizma konec 60-ih let. Razviden primer tega so kar The Beatles, ko so na robu razsula pod pritiskom založbe na hitro in na siJo naredili še eno ploščo in jo nadvse primerno naslovili z Let It Be. Le še punk je uspel na kratko spremeniti brezciljni tek rockovske glasbe, mu dal potrebno brco in se izgubil v lastnih protislovjih. Vse, kar ostane, je glasba kot taka, enkratna izkušnja, ki jo vsak doživi po svoje. Najprej na prvi ravni, všeč nam je, še preden dojamemo zakaj. Zadošča že* zadovoljni 'jodl' podalpskega veseljaka, 'heavy metalski kitarski riff ali tehno avtomatizirana monotonija'. Predpogoj prepoznavanja določenih vrednosti je možen le preko vnaprej začrtane celote, z vzpostavtfenimi odnosi med njimi in predvsem z neskončnimi urami preverjanja glasbene veščine tako na nosilcih zvoka kot (še pomembneje) na nastopih v živo. Glasba, preko bolečin do ZRELOSTI nogi med nami ne vedo, kaj prestajajo mlada afriška dekleta na prehodu v svet I odraslih. Gre za obred, kjer obrežejo njihove genitalije. ' Za ritual je značilno, da dekletom na silo razširijo noge in jim odrežejo klitoris ali pa tudi druge dele njihovih spolnih organov, kot so velike in male sramne ustnice. Gre za smrtno nevarno operacijo, ki jo brez anestezije izpeljejo mazači ali babice, kot "kirurški instrument" pa uporabljajo različne nože, britvice... Veliko je razlogov, zakaj pride do obrezovanja. Nad vsemi je ta, da gre za varovanje ženske časti. Neobrezane ženske naj bi bile prave nimfomanke in kot take nevarne zase in za celotno družbo. Obred označuje tudi prehod iz pubertete v zrelost in je edino sredstvo, s katerim lahko ženske postanejo članice svoje skupnosti. Eden od razlogov je tudi ta, da so zanje neobrezane ženske genitelije nečiste in grde in da je klitoris agresiven organ, ki lahko škoduje moškemu ter mu otežuje spolni užitek, saj po starodavnem verovanju tiči v njem hudič. Popolnoma jasno je, da mora imeti tak primitiven poseg tudi posledice tako v fiziološkem kot psihičnem smislu. Ker so ti posegi nestrokovni in instrumenti niso sterilni, velikokrat nastopijo usodne krvavitve in zastrupitve, ki vodijo v smrt. Ženske, ki preživijo operacijo, spremljajo številna vnetja, bolečine, cena obreda je tudi frigidnost, Zeio globoke in neozdravljive so rane, ki jih obred pusti v duši teh žensk. Mnoge, posebej pa tiste, ki se izselijo v tujino, v popolnoma drugačne razmere, kot vladajo v Afriki, ne morejo razumeti, zakaj morajo biti spolno pohabljene, da bi bile "vredne" življenja v skupnosti. Že več mednarodnih konferenc o človekovih pravicah je obsodilo obrezovanje žensk kot obliko seksualnega in socialnega zatiranja. Najprej je potrebno ženskam pojasniti, da obstaja povezava med nenehnimi zdravstvenimi težavami in pohabljenostjo njihovih genitalij in jih naučiti, da je njihovo zdravje vrednota zase in potreba celotne družbe. Se pravi, cilj mora biti dvig izobrazbe teh žensk, kajti boj proti odpravi obrezovanja bodo morale izbojevati afriške žene same. GORDANA KOSANIČ - VŠSD kot najtežje opredeljiva umetniška praksa, je prav zato najlažje podvržena manipulaciji, najrazličnejšim razlagam in opredelitvam. Nič ne kaže, da bo v prihodnje kaj drugače, ne le zato, ker na obzorju ni videti revolucije. Znotraj okvirov tistega, kar običajno imenujemo popularna glasba, se namreč dogaja toliko stvari, različnih zamisli in znanj. da jih naša naravna danost že ne more več prebaviti. Kaj šele, da bi jih zmogla kolikor toliko temeljito opredeliti. TANEZGOLIČ-TELEKOM Ne glej odkod prihajaš, ampak kamv gres ekdo, ki ni vedel o življenju skoraj I nič, je slabo končal. Odraščal je v družini, kjer se ni&o pogovarjali o sebi, Pogovori so se vrteli okrog političnih dogajanj bližnje okolice in svetovnih razsežnosti. Čustva in osebna mnenja so bila brez teže. Dovolili so mu hoditi v šolo, saj je znanje potrebno za uveljavitev v družbi. Mislil je, da ima življienje pač tako podobo. Učil se je, ker se je hotell učiti, ker ga je zanimalo življenje. Ni vedell, da je politika samo kurba' in da se živeti v šoli nihče ne nauči. Ni imel prijateljev, ni jih potreboval. Postavili so mu cilje, on pa se je poskušal prikrempljati do njih. Za vse kaj drugega tako ni bilo časa. Bilo je neumno in otročje tekati za dekleti, hoditi v kino, opijati se v nasladah, ki jih nudi mladost. Potem ni več zmogel. Vse spregledano je bilo nenadoma pred njim, da ni vedel. kam naj se da. Pa je našel prijatelje; rekli so mu, da je marsikaj zamudil, ko je zanj obstaiala le šola. Rekli so, da vlak življenja ne počaka; »Vstopi vendar vanj, preden ostaneš popolnoma sam sredi puščave belega papiria življenja, ker si pozabil pisati po njem!« Razmišljal je, prebral prepovedane knjige in si v zadnjem trenutku ustvaril lastno mnenje. V njegovih očeh so se zrcalile solze razočaranja, bolečine. Hkrati pa mu je srce preveval osvobajajoč občutek topline, ko je prvič na glas izrekei besede spoznanja. Prekleto, kako sem vendar mogel dovoliti. da so mi ves čas 'scali' po možganih? Njegova čaša, polna življenja, se je torej začela prazniti. Z dolgimi požirki je pil njeno vsebino. se ji predajal z vso svojo bitjo. Okusil je mnoge, prej zatajevane užitke. Poskušal je vse oblike, vse možnosti, spoznati je hotel vse obraze svobode. Vodnjak življenja, prej tako žalostno poin, neizkoriščen, spregledan pa je usihal. Njegovi prijatelji so videli, kako vlak drvi z vesoljno hitrostjo po tirih, ki se končajo v prepadu. Videli so, a niso hoteli vedeti. Nihče mu ni povedal. Sam, dsto sam je bil na drvečem vlaku, sam je bil na poti v tako neizbežen konec. Toda saj ni vedel! Nihče mu ni povedal. Potem pa se je zopet zbudil. Ravno tako, kot že enkrat poprej. In še enkrat je prišel do zaključka, da smrdeč, topel urin kaplja po njegovih možganih. Nikoli ni nehalo kapljati. Kapljalo je tudi po njegovem golem. belem telesu, ko so ga našli mrtvega na mokrih gozdnih tleh, kjer je bil vodnjak njegovega življenja. Usahnil je za vselej. Nekdo, ki ni vedel o življenju skoraj nič, je slabo končal. RIBICANINA . te se že kdaj vprašali kakšen je I pravzaprav videti novoletni London? Ta največja evropska prestolnica je podnevi tudi iz višjih razglednih točk videti kot brezmejna širjava dimenzij, ki jih tu nismo vajeni, ponoči pa je to splet milijonov raznobarvnih luči. Vendar pa zgolj oddaljeno opazovanje te veličine ne pove kaj dosti o samem mestu. Za to je potrebno zaviti v živahne, prijetne, ponekod skoraj pravljično lepe ulice in se srečati s tamkajšnjimi ljudmi. Ti so zelo raznoliki, saj pripadajo mnogoterim rasam in dajejo mestu značaj nekakšnega novodobnega Babilona, seveda tudi zaradi številnih turistov, ki se v tem času množično zgrinjajo sem. Zdi se kot da prinesejo s seboj pričakovanja, dobro voljo in pomirjenje. Najosupljivejši pa je seveda trenutek, ko zvečer na silvestrovo prispeš na glavni trg, kjer se vsi ljudje stoterih polti, jezikov in navad združijo v harmonično in enovito celoto navdušenja, sreče ter nalezljive razigranosti, zaradi zavesti da so tu, v tem mestu, na tem trgu, kjer čutijo vsi presenetljivo enako - izžarevajo opojno blagohotnost in spravljivost. Vse raja, vse je v gibanju; množica se poganja sama - nekakšen perpetum mobile dobre volje. Vse to pa zaradi vzdušja, ki se mu po polnoči ne morejo več upirati niti policisti (in policistke), ki so prej vestno skrbeli za varnost, sedaj pa odvrgli službene maske z obrazov. Ti, sicer zelo korektni predstavniki oblasti in s tem tudi samega mesta, so se na pritisk množice prisiljeni postaviti v vrsto, ki se mora rokovati s prav vsakim mimoidočim, ki zapušča Trafalgar Škuaro, kot smo ga preimenovali mi. Morda je v tem težnja po še večji enotnosti med ljudmi, morda priznanje vestni oblasti ali pa se zgolj izkoristi njihov trenutek šibkosti, ko so vsaj enkrat na leto izzvani, da zapustijo varno togost svojih uniform. Nemara pa mi boste to lahko povedali vi, če se prihodnje leto ob tem času napotite tja? Se splača! ROK KRAŠEVEC - FDV tako razmišljam vv ODPUSCANJE Jezusa so vprašali: "Kolikokrat naj odpiistimo?" Odgovorilje: "Vedno, neprestano." Razlagalec ob tem še pristavlja-. "Odpuščajmo brez meja, da bo tudi Bog nam odpustil." Vendar sam ne odpuščam (najprej) zaradi tega, da bi tiuli Bog meni odpustil Dovolj vetik mzlog za toje že Čiovek sam. Odpuščanje je veličina človeka. Tako presegamo 'jaz'. samega sehe. Z odpuščanjem postajamo resnično to, kar smo. OdpustiUpomeni, da prekoračimo razum, Ta namreč velikokrat razmišlja po načelu: zobza zob... Samo dejansko odpustiti pomeni odpusliti. Sevedaje to dar. .Odpustiti do stopnje, da se trudimo krivca še bolj Ijubiti. Odpuščati moramo brez povračila, Vtakšnem odpuščanju sekaže resnična Ijubezen. Kaj pa dosežemo s tem, ko zamerimo? MogoČe dobimo neko zadoščenje, samoljubno zadoščenje. Vendar s tem dejansko nistno ničesar pridobili Ko pa odpustimo, nekaj damosvojemu bližnjemu. Podarimo musamega sebe. Zasejemo Ijubezen šednigam. I odpuščanjem oznanjamo upanje. Upamo, da se bo krivecpoboljšal. Mi naredimo svoje, ko vztrajamo z neprestanim odpmčanjem. Seveda nam ni zagotovljeno, da se bo ta oseha poboljšala. Vendar mi nuredimo svoje. Dajemo pripravljenostpomagati In četudi ne uspemo, zakaj bi tej osebi nalugali še dodatno breme? Saj mi je krivico naredil (samo) zaradi omejenosti. ker v sebi nosi svoj križ. Raje mu pomagajmo in ga Ijubimo ter mu ne naiagajmo novega, ko nočetno odpustiti. ZACETI PRI SEBI Po radiju sem poslušat'pogovor 'o nečem' z vabilom, najposluMci povedo svoje mnenje. Nekdo je podal npravičenopresojo. Vodja oddajepamujekot končni odgovor pristaiil: "Seveda, ampakpotrebno je začetipri sebi." Novinarjeva misel me jeprebudila, kerse zavzemam proti hesedičenju - šeposehno čc niglohine izrečenega. Razmišljam: - "Začeti": Če vedno začenjamo, kdaj bo kaj narejenega? Kampridemo, če še odrasli samo začenjamo? - "Pri sebi": Saj to drži vendar smo tndi družbena bitja. To je potrebno upoštevati. Ne moremo in ne smemopočenjati stvari samo zase. To začenjanjeprisebi'delamoceloiivljenje. Takosesamo vrtimo nazačetku... Zato nudaljujmo in nareditno, kar nam narekuje življenjska pot. In upošlevajmo, da stno skupaj z drugimi. DAVIDIPAVEC, UREDNIK IDRIJSKI GR AD GEWERKENEGG SPOZNAJMO Slovenijo , okaz, da na ŠOU TURIZMU ne pripravljamo le novoletnih in prvomajskih potovanj ' ter pijank, vse leto pa počivamo, je projekt SPOZNAJMO SLOVENIJO, v sklopu katerega vsak mesec obiščemo eno slovensko regijo. Tokrat smo se odpravili po grapah in slemenih, ki so se znašla med Ljubljansko kotlino in Idrijo. Neke decemberske sobote je naš avtobus prvič koga zaparkiral v Škofji Loki. To je tista Škofja Loka z gradom iz 10. stoletja, seveda. Ogleda srednjeveškega jedra so bili najbolj veseli vsi prisotni Štajerci. Ko so zvedeli, da so mesto med prvimi oplenili in požgali Celjani (natančneje 1457 vojskovodja Jan Vitovec), so vest pospremili z glasnimi ovacijami, ki jim ni in ni hotelo biti kraja. Vseslovensko spravo smo dosegli šele ob kavi v Homanovi hiši, ki je pravzaprav renesančni meščanski dvorec iz 16. st. Kmalu smo se mimo Tavčarjevega dvorca na Visokem odpeljali po Poljanski dolini proti Cerknemu. Med vožnjo po Cerkljanskem hribovju sva s šoferjem uživala v razgledu, ostale potnike pa je zaradi ovinkaste in strme ceste že grabila panika. V bližini Cerknega se nahaja čudovita, s številnimi slapovi polepšana soteska reke PASICE. Le naključje in pa dr. Viktor Volčjak sta hotela, da je tu med 2.svetovno vojno zrasel največji ilegalni klinični center v vsej okupirani Evropi. Bolnica, katere upravo je pozneje prevzela dr. Franja Bidovec, se lahko še vedno pohvali z lastno hidro elektrarno, rentgenom in operacijsko sobo, vendar je oprema dandanes že zastarela in ni več v uporabi. Ne trdim pa, da najbolj vztrajni ne boste zmogli pregovoriti osebja, naj vam odreže kakšno nogo. Kljub temu, da je v preteklih letih iz znanih razlogov obisk v bolnici Franja upadel, pa med snežno bitko s kepami še vedno nihče ni hotel biti Nemec. Ko so se udeleženci izleta zopet unesli, smo odhiteli proti Idriji, novim dogodivščinam naproti. Med postankom ob DIVJEM JEZERU si je večina ogledovala raznoliko okoliško floro in fauno brez faune, jaz pa sem pridno lagal, da jezero včasih bruha vodo tudi do več metrov visoko, čeprav sem vedel, da gre v resnici le za decimetre. Končno smo se ustavili v Idirji, ki je bila v preteklih stoletjih edino svetovno znano slovensko mesto. Pa ne zaradi čipk, čeprav gre tudi to zraven. Svetovne izobražence so privabljale naravoslovne znamenitosti, zgodnje kapitaliste pa drugo največje svetovno nahajališče živega srebra, odkrito že leta 1490. Od takrat so minila le tri desetletja, da je cesarska rudniška uprava za svoje potrebe zgradila mogočen grad GEWERKENEGG, v katerem je danes dokaj zanimiv rudarski muzej. Tam imajo shranjen tudi velikanski, več deset tisoč mark vreden čipkast prt. Svojčas je njegovo izdelavo naročila tovarišica Jovanka Broz, vendar ponj ni nikoli prišla. Zvedela je namreč, da bi ga morala celo plačati. Tisto pravo, kar jemlje dih in trga hlače, pa pride na vrsto šele, ko se odločite spustiti v ANTONIJEV ROV, skozi najstarejši ohranjen vhod v 700 km dolg in 400 m globok rudniški sistem! Po uvodni multiviziji smo se tudi mi podali na sprehod skozi čisto pravi turistični del čisto pravega rudnika, ki ga je vodič s svojimi neslanimi šalami in skrivalnicami napravil še bolj zanimivega, da ne rečem naravnost vznemirljivega. Skrivnosti, ki se tam skrivajo, vam ne bom izdajal, raje jih odkrijte sami. Ob vseh doživetjih smo čisto pozabili, da smo po celodnevni ekskurziji že krepko lačni. Hvala bogu, da smo se tega še pravi čas spomnili, sicer bi tiste izdatne porcije žlikrofov z golažem moral pojesti kdo drug. To pa bi bila nepopravljiva škoda. NIKOUKUŠNTA-FF iz zakulisja pornofiim Ookrat lahko med drugim vsaj nekaj prebereš, kar te je mogoče vedno zanimalo o nastopajočih ženskah in moških v porno filmih. Kdo so te osebe? Zakaj to počenjajo? Kako izgleda celoten prizor? Kaj vse je še potrebno ob tem upoštevati in se zavedati? Večina deklet to počenja zaradi denarja, čeprav so tu še drugi razlogi. Nekatere niso uspele postati tajnice, natakarice, blagajničarke ali gospodinje oziroma so se tega naveličale. Začuda je med njimi malo vlačug (te s svojo obrtjo več zaslužijo). Ta dekleta se večinoma kljub nastopanju zaradi zaslužka nimajo za prodajalke lastnih teles. Za njih je to igra, posel ali pa zabava. In užalil bi jih, kdor bi jim očital vlačugarstvo - čeprav se podajo v spolni odnos z neznancem že po petnajstih minutah poznanstva. Nekatere (na primer ekshibicionistke) pa to predvsem počenjajo zaradi lastnega užitka. Zopet druge menijo, da le na takšen način lahko izpostavijo svoje lepo telo oziroma postanejo slavne. Omenili smo, da se nekateri prepu-ščajo temu predvsem zaradi zabave. Te igralke pogosto nastopajo samo s svojim možem, fantom oziroma prijateljem. Zaradi podobnih razlogov so pri tem vključeni tudi moški. Snemalno moštvo je s temi popolnoma golimi dekleti v stiku skozi ves dan. Z nekaterimi se seveda 'olajšajo'; vendar pa si veliko teh ne želijo, ker niso njihov tip, ker so spolno drugače usmerjene, ker imajo ob sebi varuha (očeta ali moža), ker se želijo izogniti zapletom. Seveda se zgodi, da se igralka recimo zaljubi v snemalca in ga ne pusti pri miru. Ta pa se mora zavedati, da je tam zaradi snemanja in ne zaradi osebnih užitkov. Snemanje takšnega filma namreč pomeni predvsem posel. Seveda se tudi samo moštvo razvname, vendar sploh ne toliko(krat), kot bi bilo pričakovati. Zaradi pretiranih in neprestanih celodnevnih opazovanj dveh, štirih ali več ljudi pri njihovih spolnih odnosih, lizanjih, draženju, ti prizori prenehajo vzburjati snemalce. Režiserja bolj skrbi, če bo igralčev ud ponovno trd oziroma ali se mu ne bo povesil? Je igralka v pravem položaju? Bo izliv opravljen zunaj nje? Je filma dovolj? Je osvetlitev primerna? Tako le redko pomisli, da bi z igralko imel spolni odnos. Nekatera dekleta pri snemanju porno filma dejansko doživljajo vrhunec za vrhuncem, vendar to niti ni vedno prikazano. In zopet so druga, ki spolnega vrhunca pred kamero ne morejo doživeti. Igralka se lahko ure in ure prepušča spolnim odnosom in pri tem razmišlja o nakupih, oblekah - pri moškem pa ni tako. Pogosto se dogaja, da njegov ud potrebuje dolgotrajno dekletovo draženje z usti - da bi bil pripravljen na naslednji prizor. Ta navadno traja pet minut, včasih pa tudi petinštirideset. Porno igralka se zaveda: "Če tega ne storim, bom porabila cel dan za snemanje spolnega dejanja." So spolni odnosi pogosti? Vsak jih lahko ima, kolikor hoče oziroma zmore. Prvi razlog je pohotnost dekleta. Drugemu pravimo 'pred kamero': Če je želja po neki igralki zelo močna, je možno dodati dodatno vlogo'. Seveda je vprašanje zase, ali ji je ta 'dodatek' všeč?! In kako je z velikostjo spolnega uda? Predvsem je pomembna njegova dolžina glede na celotno zgradbo (višino) moškega. Veliko porno igralk - še posebej tiste, ki veliko snemajo - ne želijo velikega uda. Skrbi jih tako boleče prodiranje v nožnico kot tudi izrazitost njihovih spolovil (velikih usten), ki naj pridejo do izraza (to je do možnosti za ponovno snemanje porno filma). Režiser pa -še posebej ko gre za poudarek na spolni dejavnosti z usti - načeloma išče prav moške z nadpovprečno velikostjo spolnega uda (celo 25 cm). Po njegovem je ud prevelik samo takrat, ko je zaradi velikosti onemogočena oziroma upočasnjena trdnost le-tega. Najbolj iskani so igralci, ki so pripravljeni početi karkoli, kjerkoli, kadarkoli in za kolikorkoli (denarja). Do posla pa najlažje prideš, če se predhodno sprijateljiš s producentom ali režiserjem (na kakšnem družabnem srečanju). Večina posrednikov za vključevanje novih igralcev v porno filmih (v ZDA so predvsem v New Yorku in Los Angelesu) je namreč načeloma zelo nezaupljivih in nepredvidljivih. Na začetku te poti igralci navadno ne razmišljajo o posledicah njihovega poklica. Če je njihova želja postati pravi igralec, jim tovrstno delo ne prinaša koristi za pridobitev dejanskih igralskih možnosti. Biti moška porno zvezda pomeni z lahkoto priti do spolnih dejavnosti. Vendar se na drugi strani ravno zaradi tega vzpostavi dodatna težava. 1\idi v resničnem življenju porno igralca verjetno obstaja neko njegovo dekle. Ker si slednje želi zvestobo in ljubezen izključno med njima, ji takšna služba njenega izbranca ni všeč. Tovrstni spolni odnosi pravzaprav niti niso tako zabavni oziroma osrečujoči. Če snemalec zahteva šesturno klečanje na medvedjem krznu, je to potrebno storiti. Najtežje je snemati prizore večhkratnega prodiranja. Težava je za snemalca, ki mora v objektiv ujeti celotno dogajanje. Ne sme se pozabiti, da morajo biti vsi spolni udi napeti in v gibanju -pri tem pa moške bega še pritajen strah pred izpadom morebitnega enakospolno usmerjenega moškega. Naj omenim še strah pred spolnimi boleznimi. Od igralca se zahteva potrdilo, da nima AIDS-a. Ker kondom zaradi lepotnih razlogov pri snemanju ni priporočljiv oziroma je tudi nepraktičen, si mnogi pred in po snemanju perejo spolovilo s sredstvi za uničevanje bakterij. Podobno velja tudi za dekle, ki mora poskrbeti za lastno zaščito. Upoštevati je potrebno tudi razvojno dobo spolne bolezni od okužbe do njenega izbruha (ta traja od enega do trideset dni). Udeleženi mora vedeti, kdaj in s kom je bil v tem določenem obdobju. Denar vsekakor igra pomembno vlogo. Ko se pri tem odštejejo odstotki zastopnika (kar znaša nekako 20 dolarjev na posel), dobi dekle 25-75 dolarjev (odvisno koliko časa nastopa), moški pa okoli 50 dolarjev. Če pa gre za porno zvezde, lahko dobi dekle 1500 do 2000 dolarjev dnevno, moški zvezda pa 150 do 400 ameriških dolarjev. Pri tem pa tržišče narekuje snemanje teh filmov v enern dnevu (kar je najceneje). To hkrati pomeni, da so zaslužki enkratnega značaja. Tudi tu velja zakon ponudbe in povpraševanja. Seveda • izkoriščajo novince, odvisnike od mamil v težavah, ljudi brez denarja in seveda neumneže. Naj še pristavim, da je prodajanje spolnih dejanj - tudi za snemanje in nadaljnje predvajanje - vlačugarstvo. V več državah je to zločin, čeprav se tega marsikdo še ne zaveda. Tudi igralske porno zvezde so samo ljudje. Imajo svoja razočaranja in zadovoljstva, strahove in neumnosti, uspehe in zadoščenja. Kot vsi mi, kajne?! PETER ROCK META MALUS Skozi moje dosedanje življenje nisem imela veliko moških. Bila sem poročena, ampak ob ločitvi sem spoznala, da ni nikjer zapisano, da bo zakon trajalše dvajsellet, če si dvajset let žeporočen. Prebrodila sem težke trenutke, ker sem vedela, da solze in slaba volja ničesar ne rešita. Nisem hotela žalovati, rajši sem poiskala moč v tem, karje ostalo. Ostal mije moj 17-letni sin, ostala mije Ijubezen do dela, kiga vsak dan z veseljem opravljam, Ijubezen do Italije, Ijubezen do živali, prijateljev in Ijubezen do življenja. Veliko Ijuhezen do ltalije čutitn zato, ker sem tam delala in zraven študirala na Inštitu za parapsihologijo. Naučila sem se, da se človek večkrat rodi in če kaj slabega zagreši v prejšnjem življenju, sepotem očiščuje za grehe vsa nadaljnja življenja. Ko človek rnnre, pride v četrto dimenzijo, kjer ni časa in realno presodi, kakoje živel. Nato si sam izbere, kakšna bo njegova nadaljnja usoda in kako bo moral trpcti, da se bo očistilprejšnjih madežev. Regresijo zapet življenj mije naredil mojster svetovnegaformatajan Eric Siegdel in ugotovila sva, da sem Irikrat živela v Italiji. Italija mije torej usojena. Ljubezen do življenja, dela, prijateljev in sina bi rajši poimenovala sreča, ker sem srečna, da se zjutraj zbudim in vem, da bo to še en prelep dan kot nešteto drugih. Srečna sem, ker se zavedam, kakšno srečo imam. Kajje zame zaljubljenost in Ijubezen, je zelo težko razložiti, ker meje moj študij in življenje naučilo drugačnega razmišljanja. Na marsikatero stvar gledam popolnoma drugače kot večina drugih Ijndi. Zaljubljenost je očarljiva, vendar je zame to neko obsedeno stanje. Zame je to nekakšna bolezen. Prav tako je Ijnbezen med žensko in moškim le ena vrsta Ijiibezeni. Topaprav zaradi tega, ker življenje v dvoje prinaša s sabo odrekanja. Ampak odrekanjeje samo beseda, ki smo jo ljudje napačno uporabili. To ni odrekanje, to je egoizem. En partner od drugega želi npr, da se ta enkrat odreče prijetnemu klepetu s prijateljem, spet drugič, da ne gre na zabavo, ampak preživi uriceznjim in tako naprej. Vse topa, ne da bi vedeli, vedno bolj in bolj teži k lastninjenjn druge osebe in ogrožanju njegove eksistence. Pogovarjala se ie: POLONA GROBELNIK -FF mala šola spolne ljubezni STRAST Tudi naše spolno življenje ima svoje značilno nihanje. Kako to poteka pri ženski: - Gtede na dnevno razpereditev lahko rečemo, da so nekatere ženske za spolno ijubezen najbolj pripravljene zjutraj. Nasprotno pa je drugim ravno jutranja ura neprimerna: Ne čutijo se še prebujene. Motijih zunanja neurejenost. Ovirajo jih predsodki v smislu "ali se že zjutraj ne moreš zadržati". Vzrok za odklonilnosl je lahko tudi v morebitnih neprijetnih nočnih izlačkih v nožnici... Največžensk tako občuti želppo telesni Ijubezni zvečer, ko so opravljene dnevne dolžnosti. Pri nekaterih se spolna želja pojavi celo sredi noči - Pojavnomnenjskih raziskavah se nad80 odstotkov ženskam želja po spotnosti poveča v času letnega dopusta. Popolni naravni Ijubezenski dražili sta prav potetje in sonce. Takrat ttuli ni tankih zidov, ušes otrok ali staršev, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Več je iudi možnosti za nevsakdanje življenjsko okolje, ki spodbuja radovednosl in žar partnerjev: jasa sredigozda, lisoka trava, bližina morja in še mamkajlahko vzbudi spomine... Na samem luhko ob izražanju spoine Ijubezni izpuščata krike brez skrbi. da bijih slišali sosedje. - Glede na starost: Spolna moč in željm sta skoraj pri vsaki ženski zaznamovana z njenoprvo tovrstno izkušnjo. Pri 20. tetih je že velik odstotek deklet spožno zelo dejaven. Seveda gre bolj za nagonsko potrebo kotdejansko sposobnost spolnega uživanja. V tem obdobju je dekieiu enostavnje zamenjati moškega. Že njeno nagonsko čutenje ji pravi, da prvi Ijubimec ni nujno tudi pravi. Po drngi strani pa čuti potrebo po zaščiti Pomembno je, da se v začetnih dvajsetih letih počuti priznana koi enakovredna družica. Njena samozavest glede teg vcdno iahko izrlvčete kotzmagovatec. ŠKORPIJON Družabni in komunikalivni boste ter vednopripravljeni na akdjo in zabavo. Bežali boste od monotonega, poskušali živeti dinamično in čim več časa preživeti v krogu prijateljev. Prišlo bo nekaj mamljivih pormdb za potovanja, kjer bi lahho sklenili kakšno novo poznanstvo in ga morebiti poglobili. Veliko prostega časa boste namentti filozofskim iprašanjem in odkrili vsak dan nekaj novega. STRELEC Največpozitivnih sprememb vas čaka v vašem poshvnem injinančnem življenju. Vse se bo vrtelo okoli denarja, zato bo trpelo vaše Ijubezensko in družbeno življenje. Vso energijo, zamisli in ideje hoste prenesli v donosne posle, zaradi česar boste še posebej taktni učinkoviti in močno okretni. Ijudje vas bodo občudovali, saj boste zaživeti v popolnotna dmgačni luči. KOZOROG Povsem od vasje odvisno, ali želite nadaljevatipo stari, že utečenipoti ali vnesti osvežitev vvmkdanjik. Razširilibostekrogprijateljev, nekdobodvorilvam, vinekomudrugemu, ta pa zopel Iretjemu. Znašli se boste v začamnem krogu, Šarmantni bostc in bližnje osebe bodo prihajale k vumpo nasvete, ampak pazite, da ne bodopobrale vseh sadov vašega trudu. VODNAR Dobro se boste zabavali z osebami, ki vas obkrožajo, bodisi s stalnim partnerjem bodisi s prijatelji Če ste nevezani, boste dovolj razmišljali o preteklosti, aničnede, vaše žhijenje se lahko v tremitku spremeni za 360 stopinj. Dogajanja spremlajte skoziprizmo radosti, zabave in brezbrižnosti. Leto bo pnlno emotivne topline, pustolovščin in novih Ijubezenskih izkušenj. RIBI Rešcni bodo vsi problemi iz preteklosti in ob tem nastopilo nepopisno olajšanje. Zaljubljeni se boste približali osebi svojih sanj s pomočjo svojih prijateljev in njihovih modrih nasvetov. Siluadja se bo razvijala počasneje od pričakovanega, ampak korje sreca na vaši strani, boste dosegli notranje ravnotežje. Ta notranji občutek vas bo dobro varovalše vsojesen. x STRIP y Oldies GOLDIES Kaj imajo starejše ženske med svojimi prsmi, mlajše pa ne? Popek. Zakaj Škoti nosijo krila? Ker ovce slišijo zadrgo kiloraetre daleč. Kakšen okus ima 80 let stara ženska? Odvisno... A Iahko70 letna ženska s telovadbo doseže, da ji prsi zopet stojijo pokonci? Lahko, ampak samo pri sklecih. Zakaj so sramne dlake skodrane? Da ne bodejo v oči. Zakaj je toliko herpesa na obrveh? Ker vsak vtika nos tja, kamor ga ne bi smel. Mama hčerki: - Dobro se imej pa pridna bodi! - Hja mami, se boš morala pa kar odločiti. Zakaj v Iraku nimajo spolne vzgoje in avtošole na isti dan? Da se ne bi kamela preveč utrudila. Matjaž strip Bertoncelj KARTOTEKA: Matjaž Bertoncelj, 1971, vodnar - age of aquarius in coming (ime, priimek, leto rojstva, za najstnice po lastni želji dodaj še, kaj si po horoskopu) STRIPIN JAZ: 6 let, Mikijev zabavnik (l.srečanjesstripom) VIRINAPAJANJA (vzornik): 6-12 let Mikijev zabavnik, 14-15 let Muster, potem nič posebej vplivnega PREDAL (smer ustvarjanja): karikatura, zaenkrat DNEVNIRED USTVARJANJA: nobenih skic, nobenih risb, samo strip, yes! POGON (inspiracija): rock'n'roll; v glavnem garaža, nova in tista iz 6O.tih, plus potreba po tuljenju, da tudi jaz obstajam PODLAGA (pogoji za ustvarjanje): prva stvar zgoraj in precej na glas PRIKLJUČKI (s čim rišeš): papir, svinčnik, čopič, rotring 0.5 in rotring 1.0 EPP (kaj je strip zate): Strip je mama norcev. Zakaj hudiča se nisem v mladih letih začel učiti kitare, namesto risanja hudičevih stripov? Ne, ne, hecam se, saj imam rad strip... Nekaj moram počet v življenju, strip je prečudovita reč, ljubim strip! NAJIJUBŠAIVOČNA MORA: Že nekaj let se mi nič ne sanja. Šmrc. Ma res nič. AVTOMOTTO (skrivnost uspeha): Življenjski moto, modri izrek, kakšna budistična modrost, ne, ne, haiku. To je to. Vetrič pihlja (1. verz), da vidim, če se bom spomnil kake bedarije... Sploh se je ne spomnim. Jutri se jih bom vsaj šest. Najljubši pregovor... ah, ne gre mi. POSEBNE ZASLUGE (ordeni, časti,...): Matjaž Bertoncelj gre spomladi v Torino na bienale mladih umetnikov, s stripom, obljavljenim tudi pri nas. V OBLAČKU: Karla Železnik KD 5HM 5E RDDIL, BIL MENDfl 8013 TIHO J]R2RL 5EH 5F PRECE3 5fl\i 7PSB. POCEI STVRfll, K! DRU5JH NI5D ZBNIHFILE, TRKRFTT MlSUL SEHiBR^ VRŽNO HlSUTl. NI5EM BIL 5IGUREN VR5E. OSDKRBT NC RflZUHEUD, Kff3 5PLDH EDVDRIM, ' NflflESTD, Dfl Bl SB NflUČIl PDPRflVOTTJ RVTDHOBILE, 5EM /ZVEDEL PKECEO 0 flSlROH, _!^___^__ SEH V SDLE, |fl 5D Hl SVE MJJ IN DElflM BELDjrfMI NE POHEM NlE NEKPU DENRfop HlRDf) mESR HDDPO MlMD, 5TRRSTV OJSrVR, IZGUBOENR LETR GRH30 NRPREV 5R0 NE.DR NE Bl NICESRR UKREMIU 5BM0, Bfl BRCRH VTEHD. >i POTHH ME BDLPO N05E. fD-5EH PB NBRISRL TB STRlP! A