Itev. 262.
Trst, v četrtek septembra 1912
reda) xxa \ ll.
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. «e prodajajo po 3 nvč. (6stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele fitev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tofljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko.
„V edinosti j* moit*
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varointna na nedeljsko Izdanja „EDIKOSTI" stana: aa
oalo lato Kron 5*20, xa pol lata Kron 3-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
rana pisma se ne sprejemajo (n rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni daa). Iidaj*telJ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik kousorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna »Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20.
PoJtno-hranllnKnl ra?un Jtev. 841-652. TELFF0M It 1157.
lioui škandali v osrsKo-hruatsftem državnem zboru.
Minister, ki se pretepa. — Demonstracije.
BUDIMPEŠTA 18. (Kor.) Opczicijonalne stranke so se zbrale ob 9 zjutraj pred klubom ljudske stranke, odkoder so odšle skupno v državno zbornico. Spremljala jih je velikanska množica, pozdravljajoč jih z „eljena-klici. Na trgu pred parlamentom se kaže zelo živahno življenje.
Ob 9 so zasedli pomnoženi policijski oddelki stopnjišče in hodnike v parlamentu. Prispelo je tudi rešilno društvo z enim rešilnim vozom.
Pod vodstvom grcfa Apponyja so prišli opozlcijonalni poslanci v državno zbornico. Bilo jih je okrog 80. Voditelji opozicije so se sešli h konferenci in izdana je bila parola, da naj opozicijonalni poslanci takoj zasedejo svoje prostore v zbornici, kar se je tudi takoj zgodilo.
Izključitev opozicijskih poslancev.
Medtem se je sestal imunitetni odsek, da sodi o poslancih, ki mu jih je včeraj izročila zbornica. Kakor se čuje, je bilo 44 poslancev izključenih od 30 sej, štirim pa je bilo naloženo, da morajo prositi odpuščanja.
Del opozicije je začel delati z najrazličnejšimi instrumenti zaglušen hrup, drugi del pa je ometaval s psovkami ministra Telesz-yja in Bfečthyja.
Minister, ki se pretepa.
V tem trenotku je bilo videti, da je trgovinski minister pl. B e C t h y skočil po-koncu na svo|em mestu in se z vzdignjenimi pestmi zaletel med opozicijonalne poslance. Istočasno so se vrgli tudi opozicijonalni poslanci na ministra in ga začeli obdelovati s pestmi. V zbornici je zavladal nepopisen hr^šč in trušč. Od vseh strani bite poslanci na bojišče. Drugega ni videti nego gručo ljudi, ki bijejo s pestmi okrog sebe. Več poslancev je hotelo ločiti pretepače, toda potrajalo je precej dolgo, predno se jim jih je posrečilo spraviti narazen.
Ob 10.40 ie stopil na tribuno zbornični predsednik grcf Siefan Tisza. V istem trenotku se je začel šunder iznova in še huje, nego poprej. Člani vladne delovne stranke so prirejali ovacije predsedniku. Predsednik se je mirno vsedel na svoj prostor in si je pridno beležil imena razgrajačev. Končno je ob tričetrt na 11 suspendiral sejo za 10 minut. Ob živahnem psovanju opozicije in odobravanju delovne stranke je predsednik zapustil svoj prostor. V zbornici je ostala večina poslancev, ki so sedeli na svojih prostorih.
Policija v zbornici.
Ob 4 je prišel v dvorano policijski višji nadzornik Pžwlik, žnjim pa 100 policajev. Porcija je napravila kordon po sredi dvorane in tako ločila vladno stranko od opo-zidjonalcev, nakar je opozicija s porogljivimi klici na naslov delovne stranke zapustila dvorano. Nato je tudi policija odšla iz dvorane.
Opozicijski poslanci so odšli korporativno v klubove prostore Košutove stranke, kjer se je vršila konferenca vseh opozicijskih strank.
Posl. Rudnay, Član delovne stranke, ki Je v onem metežu dobil klofuto, je poslal posl. Bakonyju, ki je član Justhove stranke, svoje priče.
Opravičevanja predsednika in trgovinskega ministra.
Ob 11.20 je prišel v dvorano trgovinski minister Bt5thy Večina ga je sprejela z ovacijami in ploskanjem. Kmalo na to je vstopil v dvorano tudi predsednik grof Tisza, ki ga Je vladna stranka tudi živahno pozdravljala. Predsednik gro? Tisza je otvori! sejo s sledečimi besedami: Tudi današnja seja se je pričela z istim paglavskim ponašanjem s strani opozicije. Čutil sem v sebi dolžnost, da takoj ukrenem vse potrebno, da se odstranijo razgrajajoči poslanci, katerih škandalozno vedenje je onemogočevalo razpravo.
Nato je podal besedo trgovinskemu ministru B e 6 t h y j u, ki |e pozdravljen s ploskanjem in „eijeia-klici izvajal: „Pred otvoritvijo današnje seje, ko sem hotel zavzeti svoj prostor, ne da bi bil kazal kaj Izzivajočega, so me posamezni člani opozicijskih strank obsuli s ploho osebnih žalitev in sramotitev". (Kl<ci: Tako je 1 — Velik hrup.) Posl. Zoltan Farkas vpije: „Podlež, kdor je storil to I" — Minister je nadaljeval: .Prenašal pa sem vse to, dekier sem mogel. Bilo mi Je jasno, da ta sveti kraj ni primeren za to, da bi si tu za take žalitve iskal zadoščenja, sem pa samo člo vek. V svoje največje obžalovanje me je pustilo samopremagovanje na cedilu, in šel
sem, da se dam na razpolago onim, ki so hoteli Imeti kaj od mene in ki so imeli kaj opraviti z menoj. (Živahno odobravanje) O tem, kar se Je zgodilo pozneje, ne morem odgovarjati. Ker pa je bil ta moj nastop ne-nameravan povod nato sledečim obžalovanja-vrednim dogodkom, smatram za svojo dolžnost, da prosim Častito zbornico odpuščanja za ta svoj korak. (Ploskanje in „eljena-klici.) Poslanci so vstali in burno odobravali. Posl. Zoltan Faikas je klical: „Minister je gentlemanl"
Predsednik grof Tisza: Po tej izjavi trgovinskega ministra pl. Bcčthyja, s katero je prosil zbornico odpuščanja za svoj današnji nastop, mislim, da ni potrebe za na-daljne odredbe proti njemu. S tem |e stvar rešena.
Izključitev poslancev.
BUDIMPEŠTA 18. (Kor.) Nato se Je začela razprava o poročilu imunitetnega odseka o slučajih, ki so mu bili izročeni včeraj v presojo. V smistu odsekovega sklepa je sklenila zbornica, da se izključi 50 poslancev za prihodnjih 30, 10 poslancev pa za prihodnjih 15 sej.
Potem se je vršila volitev v delegacije. Vsi delegati in namestniki, izvzetih je le nekaj Hrvatov, so iz vrst nacijonalne delovne stranke.
Po predsednikovem predlogu Je bilo nato sklenjeno, da se za časa delegacij-skega zasedanja ne bodo vršile zbornične seje. Prihodnjo sejo skliče predsednik po svojem preudarku.
Nato Je bila sela zaključena.
Opozicija.
BUDIMPEŠTA 18. (Kor.) Opozicijski poslanci so se po svojem odhodu iz zbornice zbraii v klubovih lokalih Košutove stranke, kjer je vodilni odsek združenih opo-zicijonalnih strank imel svojo konferenco, v kateri je konstatiral, da izjave predsednika grofa Tisze v marsikaterem pogledu ne odgovarjajo resnici in Jih treba rektificirati. Odsek je izjavil, da je današnja izvolitev delegacije nezakonita in zato neveljavna.
Častne zadeve.
BUDIMPEŠTA 18. (Kor.) Posl. baron Friderik Born, član delovne stranke, je poslal svoje pr.če posl. Štefanu Csuhi, članu Justhove stranke, ker ga je ta imenoval brezčastnega lopova. Enako je pozval na dvoboj tudi posl. Szasz, član vladne stranke, posl. Jurija Szmreczarsyja, člana ljudske stranke, zaradi žaljivih izrazov.
Ogrska magnatska zbornica.
BUDIMPEŠTA 18. (Izv.) Pred prehodom na dnevni red današnje seje magnatske zbornice je povzel za besedo grof Ivan H a d i k, ki se je bavil s sramotnimi dogodki v poslanski zbornici ter poudarjal, da je magnatska zbornica pravzaprav odobrila nasilnosti dne 4. junija, misleč, da se vlada potrudi, da vzpostavi parlamentarni mir, kakor je tedaj tudi izjavil ministrski predsednik. Pozneje pa se je izkazalo, da je bil tem izjavam le namen, da bi se premotilo javno mnenje. Ministrski predsednik hoče z intrigami vzdržati svojo moč. Včeraj je zopet z najsirovejšo uporabo redarstva poskusil zavarovati si svojo pozicijo. Glede na volilno reformo pa ministrski predsednik kaže stvar tako, kakor da bi bila opozicija nasprotna demokratični volilni reformi. Ministrski predsednik bi kot mirovni apostol storil deželi največjo uslugo, če bi odstopil.
Ministrski predsednik dr. Lukacs je v daljšem govoru branil svoje stališče, trdeč, da nikdar ni nikogar varal s kakimi obI;u-bami in da želi, da se zagotovi poslancem svoboda govora in to tako, da ne bo treba za vzdrževanje reda v zbornici klicati na pomoč izvenparlamentarnih Gniteljev, temveč da to lahko stori predsednik sam. Glede na volilno reformo [e dejal, da pojde vlada pri uvedbi demokratične volilne pravice do one meje, preko ketere ne sme, ne da bi oškodovala važne interese.
Po nato izvršeni volitvi delegacljskih članov se je seja zaključila.
D'jaške demonstracije.
BUDIMPEŠTA 18. (Kor.) Okrog 300 do 400 visokošolcev je korakalo od vseučilišča po mestnih ulicah in demonstrilalo z zastavami. Pred stanovanjem grofa Mihaela Karoiyja so dijaki priredili ovacije KaroIyjevi rodbini. Potem so odšli pred stanovanje Frana Košuta, kjer so tudi prirejali ovacije. Isto se je zgodilo tudi pred stanovanjem stražnika ki včeraj ni hotel peljati izključenih poslancev iz zbornice. Policija ni imela dosedaj povoda, da bi posredovala.
BUDIMPEŠTA 18. (Izv.) Pri demonstracijah pred Košutovim stanovanjem je bil navzoč tudi poslanec grof Apponyi. Demonstranti so razdeljevali letake z napisi: „Živela renubUka I"
BUDIMPEŠTA 18. (Izv.) Stražnika Počaka, kf včeraj ni hotel peljati iz dvorane posl. grofa Apponyja, čaka disciplinarna preiskava in potem zapor najmanj treh mesecev. Med opozlcijonalnimi poslanci se Je nabralo za Polyaka 5000 K.
Varnostne odredbe.
BUDIMPEŠTA 18. (Izv.) Mestni načelnik (e dal po uličnih vogalih nalepiti izredne odredbe. Ob 8 zvečer morajo biti zaprta vsa hišna vrata zasebnih hiš. Po ulicah, j po katerih bi se vršili izgredi, morajo biti ; zaprta vsa okna in ravnotako tudi zaklop-i niče pri trgovinah. Gostilne se morajo zapreti takoj. Oglas poživlja starše, naj ne puste otrok na ulico. Če bi občinstvo me-j talo kake stvari na javno stražo iz oken ali jo napadlo kako drugače, sme straža, oziroma vojaštvo in orožništvo takoj uporabljati orožje.
Tovarnarji in trgovci so osebno odgovorni za dejanja svojih delavcev. Od 7 zvečer prevzamejo varnostno službo po mestu orožniki in vojaštvo. Vojaštvo je dobilo ukaz, da strelja na prvo znamenje z rogom. Pričakujejo se velike socijalnodemokratske demonstracije za splošno in enako volilno reformo. Razdeljenih je bilo namreč danes popoldne 200 000 letakov s pozivi, naj se zbere delavstvo pred parlamentom. Poulični boji. Ulice v temi Napad na tramvaj Promet ustavljen.
BUDIMPEŠTA 18. ob 8 zveč. (Izv.) Na raznih točkah po mestu stražijo vojaki, orožniki in policaji. Ob 7 zvečer je prišla od vzhodnega kolodvora večja, kakih 3000 oseb broječa množica, ki je demonstrirajoč krenila na RakoczyJevo cesto, kjer pa jo |e razkropila policija. Na „ringu" Je občinstvo demonstriralo, razdeljeno v več manjših skupin. Pred kavarno „New York* na Eli-zabetnem obmestju je bilo iz množice demonstrantov izstreljenih več strelov na policijo, ki Je nato peš in na konjih z golimi sabljami napadla demonstrante ter jih raz-gnala v sosedne ulice. D va demonstranta sta bila precej nevarno ranjena.
Demonstranti so se razkropili v manjših skupinah po bližnjih ulicah in so tam razbili vse ulične svetilke ter izruvali kande-[labre iz tal, da so bile nekatere ulice popolnoma v temi.
Neka skupina demonstrantov Je napadla tramvajski vlak, obstoječ iz treh voz, vozove preobrnila in jih zažgala. Drugje pa so zvrnili na tramvajski tir voz gnoja in tako preprečili nadaljni tramvajski promet. Ob 8 zvečer Je odredila policija, da se po vseh onih ulicah, kjer se vrše demonstracije, popolnoma ustavi tramvajski promet. Demonstracije se ob 8 zvečer Še nadaljujejo. Vse budimpeštansko vojaštvo je pripravljeno za posredovanje. _
Odstop ogrskega ministrskega predsednika.
BUDIMPEŠTA 18. (Ker.) Vesti o demisiji ministrskega predsednika dr. Ladislava pl. Lukacsa se proglašajo za neresnične.
mzomnt vesti
Odsek za socijalno zavarovanje.
DUNAJ 18. (Izv.) V včerajšnji prvi sej pododseka odseka za socijalno zavarovanje so bili odklonjeni predlogi za ločitev samostojnih in nesamostojnih zavarovancev. Sprejet je bil predlog v zadevi posebnih določb za Galicijo in Bukovino glede zavarovanja za starost in onemoglost. V današnji seji pa je bil proti vladnemu ugovoru sprejet predlog posl. Wintra o starostnem zavarovanju samostojnih oseb.
„Viribus unitis".
PULA 18. (Izv.) Prvi avstrijski dread-nought „Viribus unitis" bo dne 26. t. m. uvrščen v vojno mornarico. Poveljstvo ladje prevzame tfnijskoladijski kapitan Anton W l-ienlg.
Občinske volitve v Gradcu.
GRADEC 18. (Kor.) Izid občinskih volitev v III. volilnem razredu Je bil razglašen danes ob poli 3 zjutraj. Socl|alnodemokrat-ska Usta (16 mandatov) je bila izvoljena z 2656 do 2692 glasovi, kompromisna lista nemških naprednjakov in krščanskih socijal-cev Je ostala v manjšini z 2412 do 2490 glasovi. Socijalni demokrati so pridobili 6 mandatov, nemški naprednjak] pa so jih Izgubili 6.
ZabaviSče v konkurzu.
DUNAJ 18. (Izv.) Danes |e dunajsko deželno sodišče proglasilo nad lastnikom
„Kalsergartna", bivših „Benetek na Dunaju1*, ravnateljem Gaborjem Stelnerjem konkurz.
Obsojen sodni svetnik.
DRAŽDANE 18. (Izv.) Pred tukajšnjim sodiščem je bil o1 sojen sodni svetnik Schnell zaradi poceverjeoja v ječo enega leta In šest mesecev.
Uvoz amerikanskega zmrznjenega mesa.
PARIZ 18. (Izv.) — Francoska vlada je sklenila dovoliti neomejen uvoz amerikanskega zmrznjenega mesa na Francosko.
Medparlamentarna konferenca.
ŽENEVA 18. (Kor.) Konferenco med-parlamentarne unije je danes otvoril be'gij-ski državni minister Bomert. Nacijonalni svetnik Gobat, predsednik švicarske skupine, Je bil izvoljen za predsednika.
Pogreb generala Nogija,
TOKIO 18. (Izv.) Danes se je vršil tu pogreb generala Nogija in njegove soproge, ki sta se usmrtila sama vsled smrti Japonskega cesarja. Pokopali so Ju z največjimi vojaškimi častmi.
Boji v Albaniji.
CARIGRAD 18. (Izv.) V bližini mesta Tuzi so Malisori napadli turške vladne čete, ki pa so odbile napad in napadalce porinile nazaj.
Podlost, ki jej ni para.*)
Na nedeljskem volilnem shodu v šentjakobskem okraju v Ljubljani odgrnil je bivši župan Ivan Hribar zagrlnjalo, s katerim je zagrnjena bila zgodovina njegove nepotrditve za župana ljubljanskega In pokazala se je našim očem najostudnejša stika naj nezaslišanej šega denuncijanstva in naj ne -verjetnejše zlorabe uradne oblasti.
Oglejmo si stvar od blizo. Cez 14 let stal je na čelu mestne uprave ljubljanske Ivan Hribar. Kraj vseh njegovih slabih lastnosti, priznavala se mu je splošno Izredna delavnost in vzorna skrb za napredek mesta Ljubljane. Zato je užival zaupanje svojih somišljenikov; pa tudi spoštovanje ii priznanje onih političnih nasprotnikov, katerim strast ni popolnoma zatemnila sodbe.
Ivan Hribar imel je pa nekatere lastnosti, ki niso bile všeč vodstvom polit čnlh nasprotnikov. Imel je pred seboj Jasno začrtan cilj in stopal je — ne ozirajoč se ne na desno, ne na levo — po poti, ki je peljala k temu cilju. Hotel je pred vsem utrditi tla Slovenstvu v središču domovine In odtisniti neopravičeni vpliv, ki so si ga Nemci pridobili s pomoči vlade. Po drugI strani pa je odkrito priznaval, da sovraži oni klerlkaltzem, ki se je pod pretvezo, da se bori za koristi vere In cerkve, druži s prottverskiml in protodrimovskimi nemšku-tarjl proti naprednim slovenskim narodnjakom. Seveda so mu to zameriti Ntmci, vlada in slovenski klerikalci in je bil mnogim izmed njih pravi trn v peti. Vendar mu pa niso mogli blizo, ker je vestno izpolnjeval svoje dolžnosti In ker je v uradno pošlo -vanje — da si je bilo vseskozi slovensko — uvel takšno točnost, da je morala celo vlada to ponovno priznati.
Prišlo pa je leto 1908. Nekateri vrtCe-krvneži, razburjeni vsled surovih napati v ptujske fakinaže na slovensko ženstvo, v, rl-zorili so v Ljubljani 18. septembra istega leta obžalovanja vredne izgrede, ki so se ponovili naslednjega dne ter so vedli dne 20. septembra do prelitja nedolžne slovenske krvi. Naravno je, da župan v očigled tem dejstvom ni mogel molčati. Obsodil je glasno — in sicer tako, da so to morali slišati na Dunaju — nezaslišano postopanje vojaštva proti neoboroženl množici. Kot poslanec ljubljanskega mesta smatral si je v dolžnost povzdigniti tudi v državnem zbcru proti temu postopanju svoj glas; to pa tembolj, ker mu je od visokega vojaškega dostojanstvenika dešlo pismo, katero (e, opirajoč se na določbe vojaškega reglementa, pojasnjevalo lahkomiselnost onega častila, ki je 20. septembra 1908 ukazal streljati.
Sedaj so nemški eksaltadosi mislili, da Je prišel čas, da strmoglavijo Hribarja. Ziana Lina Kreuterjeva in razni člani nem£Hga „Volksrata" potovali so ponovno na DuraJ, kjer so vso krivdo na onih obžalc v nja vrednih dogodkih skušali zvaliti na ramena Hribarjeva. Poleg tega so ga denuncirali zaradi njegovega potovanja v Petrogrrd ter zlasti opozarjali, da so k njemu v C kije zahajali ruski gostje. Toda vse to pri \ adl ni rodilo pravega sadu in tudi nsmigu-anja deželnega predsedstva kranjskega pustf - so ministrstvo hladno. Ono je bilo, dobr • ve-doč, da denuncijacije Nemcev izvirajo iz
*) Umeje se, da odgovornost za vse v tem dopisu vsebovane navedbe mora nositi pisec sam.
Opomba uredništva.
Stran II.
, .EDINOST" št. 262
V Trstu, dne 19 septembra 1912.
strankarske strasti, pripravljeno predložiti zopetno izvolitev Hribarjevo cesarju v potrditev.
Tu so stopili v akcijo slovenski klerikalci. Hribar Je bil namreč tako nepreviden, da je mislil, da po dr. Susteršičevlh žilah teče slovenska kri. Ko Je torej nedolžna kri porosila ljubljanski tlak, obrnil se je z obširnimi informacijami do delegata dr. Suster-šiča, proseč ga, naj vzdigne v delegacijah svoj glas proti postopanju vojaštva. Kakošna zabloda I Dr. Susteršič ne le, da ni storil tega, marveč Je porabil položaj, da Hribarja očrni pri vojaški oblasti. Toda tudi to ni še pomagalo; zato se je klerikalni taktik spomnil zadnjega sredstva. Dogovoril se je z dež. glavarjem Šukljetom In le-ta je kot deželni glavar — torej kot oseba, stoječa na čelu urada, ki Ima vrhovno nadzorstvo nad občinskimi upravami — potoval k takratnemu kornemu poveljniku v Gradec. Le-temu je župana Hribarja slikal kot protldlnastlčnega, nepatrljotlčnega In provzročltelja protlvojaš-kega gibanja v Ljubljani Poleg tega je proti njemu spretno izrabil strokovno mnenje onega visokega vojaškega dostojanstvenika, katero je Hribar porabil v državnem zboru, ko je pojasnjeval nečuveno postopanje vojaštva v LJubljani. Ko bi bil Sukije prišel pred kornega poveljnika kot privatna osoba, ne bi bil opravil ničesar, ali argumenti deželnega glavarja so vplivali. Kor nt poveljnik se je peljal k cesarju ter je ondl Izposloval, da je cesar dal ministrskemu predsedniku naročilo, naj Hribarjeve Izvolitve ne predloži v potrditev.
To je ona ostudna slika, o kateri smo govorili spočetka. S Šukljetu naročenim korakom je gotovo dosežen rekord v denun-cijantstvu. Slovenski narod vidi, kako se z njegovimi koristmi igra stranka, ki si Je po vsej krivici nadela ime „ljudske- stranke. — O bivšem deželnem glavarju pa mora biti samo jedna sodba: priplazil si je plemstvo, dokazal je pa z opisano denuncijacijo, da plemstvo še ni sinonim s plemenitostjo.
Tržoiko vodovodno vprašanje.
V nasprotju z vodovodom iz Bistrice, bi pri izvršitvi vodovoda iz Timave ne bilo ni-kakih ovir. Vode je tu dovolj in občina ima že v rokah obvezno izjavo kneza Thurn-Taxisa, ki je lastnik vodne moči Timave ob Izviru pri Sv. Ivanu pri Devinu in okoli ležečih zemljišč. Kakor hitro bi tore] mestni svet odobril potrebne kredite, bi tudi že bilo možno začeti z delom, tako, da bi bil vodovod po računih mestnih tehnikov v 9 letih gotov. Kakor torel rečeno, ima ta vodovod to prednost, da je vode dovolj in da bi ga bilo možno zgraditi v najkrajšem času. Nasproti temu pa je voda iz Timava glede kakovosti v primeri z ono iz Bistrice, ali vode iz artezičnih studencev v furlanski nižini, od kjer bi se dalo eventuelno tudi speljati vodo v Trst — najslabša. Voda je popolnoma enaka oni iz Brojenice in bi jo bilo treba šele napraviti pitno s filtriranjem. V tem ozlru je zelo značilna izjava dr. Kin-zerja, ki je na vodovodni enketi izjavil, da se da voda iz Timava tudi napraviti pitna.
Na tem torej bazira ves boj, ki se Je v mestnem svetu razvil v tem vprašanju med večino in socijalistično manjšino. Večina pravi: mesto potrebuje nujno in veliko vode ; tema dvema zahtevama pa bo možno ugoditi le, če napeljemo v Trst vodo iz Timave. Socijalisti pravijo nasproti temu: mesto potrebu dobre vode; voda iz Timave pa Je slaba in bila bi tudi draga.
Po proračunih mestnega tehničnega urada, bi stal vodovod iz Timave 23 milijonov K, socijalisti pa pravijo, da bi to ne zadoščalo in da bi ta vodovod stal gotovo 40 milijonov kron. Prej pa, nego dovolimo to ogromno svoto za umazano in slabo timav-sko vodo, se moramo prepričati, da res ni možno mesta preskrbeti z boljšo in cenejšo vodo. Pri tem očitajo socijalisti večini, oziroma eksekutivi, da se v vseh teh letih, kar je že na dnevnem redu vprašanje novega vodovoda za tržaško mesto, ni pobrigala, da bi bila preskrbela potrebne študije o raznih možnih vodovodnih projektih.
Pred vsem treba priznati, da so ta očitanja socijalistov utemeljena. Rekli smo, da je večina pustila zapasti koncesijo in obvezne izjave glede odstopa vodnih sil Bistrice. Ravno tako je neodpustljiv greh, da mestni hidrotehnični utad še do danes nima potrebnih podatkov glede množine vode ar-tezijanskih studencev v furlanski nižini. More se prigovarjati priliki, ob kateri je svetovalec Pittoni vprašal ravnatelja mestnega hidro-tehničnega urada inž. Piacentinija, da-ii se smatra sposobnega za svojo službo, a v bistvu je bilo to vprašanje vendar upravičeno. Mestni hidrotehnični urad, oziroma njega zastopnik na vodovodni enketi, je igral res zelo klavrno vlogo. Inž. Piacentini se je sicer izgovarjal, da je on dobil od mastnega sveta le nalog, da mora študirati vprašanje vodovoda iz Timave; da pa ni dob,l nikakega drugega naloga.
Ko bi ta izgovor tudi bil resničen, bi to ravnatelja hidrotehničnega urada še nikakor ne opravičevalo. Kdor zavzemije tako vodilno mesto, ni le priprost stroj, ki ima izvrševali le sklepe in ukaze mestnega sveta,
temveč mora imeti tudi lastno inicijativo, mora se v prvi vrsti sam — ne da bi šele čakal ukaiov — zanimati za to, kako bi se dala najuspešneje rešiti nJemu poverjena naloga. Mestni hidrotehnični urad pa |e bil ustanovljen ravno zato, da bi Študiral možnosti oskrbe Trsta z vodo. Ravnatelj tega urada torej nima izvrševati dobljenih ukazov, temveč tudi — in to v prvi vrsti —, delovati inicijatorično, stavljati legislativi svoje predloge ter zahtevati nove kredite, ako mu ne zadoščajo že dovoljeni. Ravnatelj tržaškega mestnega hidrotehničnega urada pa se sklicuje na to, da Je on študiral le Timavo, ker Je dobil le ta ukazi
Pa še ta izgovor ni resničen!
(Konec prih.)
Nov veleizdajalec!
Zagreb 17. IX.
—B.— V policijskem zaporu zagrebškem se nahaja že 8 dnij zaort novinar in književnik Avgust Ujević. Pred devetimi dnevi se je bil podal Ujević na sprehod iz Belegagrada v Zemun. Tukaj ga je poli-cja aretirala in ga dala takoj odvesti v Zagreb, kjer so ga utaknili v policijski zapor. A čudno Je, da je policija trdovratno tajila to aretacijo UJevića. Ni mu dovoljen noben kontakt z Javnostjo. Niti z odvetnikom mu ne dovoljujejo nikakega stika. Včeraj pa se je Ujeviću posrečilo, da je poslal iz zapora svojim prijateljem glas od sebe. To vest je prinesel neki odpuščeni kaznjenec.
Ujević javlja, da Je osumljen v e l e i z -daje in da se mu štejejo v greh neki članki v beligrajskem „Piemontu", ki mu je bil Ujević glavni urednik.
Aretacija in zapor Avgusta Ujevića ni nič druzega, nego ponovno kršenje zakona. Po zakonu ne smejo nikogar več nego 48 ur držati v policijskem zaporu, ne da bi ga izročili sodniji. Ujević Je Dalmati-nec, Splitčanin in ga kakor avstrijskega državljana radi člankov, pisanih v Belemgradu, ne more p re ga n j a ti n i kdo — niti hrvatska policija, niti sodnija!
Ali, pod vlado komisarja Čuvaja je na Hrvatskem možno vsako kršenje zakonov.
Policija maltratlra Ujevića v zaporih na najhuji način Hoteli bi s silo dobiti od njega kake izjave, na podlagi katerih bi mogli osumiti in vlačiti v zapore neke mlajše novinarje in literate.
Najnavadnejemu zločincu se dovoljuje, da svoje sorodnike in bližnje obvešča o tem, kje se nahaja. Policija v Zagrebu pod sra-motaim režimom jednega Čuvaja ne dovoljuje tega inteligentnemu Človeku, ki je vsled svojega prepričanja prišel v navskrižje z vladnimi mogotci. Prav je rekla te dni „Ar-beiter Zeitung" : da uprava Hrvatske Je danes — azijatska I! Ali potem se mogotci tudi ne bodo smeli čuditi, če bo tako gaženje zakonov — državnih in etičnih — ustvarjalo iz mladih ljudi . . . .anarhiste" I
Naj se le vlade na Hrvatskem pošteno d že zakona, pa se ne bodo ponavljali slučaji — Jukić ! _
Polom v Puli.
Pula, 17. septembra.
Danes se vrši pred porotno sodnijo v Rovinju razprava proti znanemu inženirju Borriju. Od tu je odšlo kakih 50 prič na razpravo v Rovinj. Tudi tistega znanega ober-dankovca Privileggio sta odvedla dva policijska agenta v Rovinj, kjer bo zaslišan kakor priča v zadevi Borrijevi. Po zaslišanju ga zopet odvedejo nazaj v Pulo. O izidu razprave bomo seveda poročali.
„Socialna Matica".
Slovensko socialno-politično in znanstveno delo se Je razvilo do one točke, ko nastane akutno vprašanje, kako organizirati književni trg za spise te vrste? Prenehati to proizvajanje nikakor ne sme. Bila bi to prevelika Škoda za narodovo kulturo. Kajti ni ga več kulturnega naroda brez knjig in revij. Knjige in revije imajo nalogo, da gradijo duševni most med naukom in življenjem. Če hočemo imeti vseučilišče, moramo imeti prej visoko razvit knjižni trg, knjižno organizacijo in razumniŠtvo, ki je po svoji izobrazbi zrelo za vseučilišče.
Naš knjižni trg je še nerazvit in neorganiziran in založniki si ne upajo zalagati onih knjig socialne vsebine, ki so nam pre-potrebne in pa znanstvenih spisov. Naše razumništvo Še ne ve ceniti pomena znanstvenih spisov, jih ne kupuje in jih obdrži včasih le iz komodnosti, če pride založnik na včasih srečno, včasih nesrečno misel, da pošlje odjemalcem knjige na dom. Pa v tem slučaju se izpostavlja nevarnosti, da mu večkrat knjige nikdo ne plača. Odjemalec pa je zopet večkrat v nevarnosti, da vzame in kupi iz same narod, dolžnosti spis, ki bi sicer ne bil vreden, da se širi med občinstvom.
Vsemu temu treba odpomoči. Naši znanosti je treba dati opore, naši mladi generaciji, ki se bavi z znanstvenim prouče-njem družbe in njenih pojavov, države in našega udejstovanja v njej, gospodarstva in
načina, kako je izboljšati in poglobiti, zgodovine in njenih naukov, prirode in njenega ustroja, umetnosti in njenega kulturnega vpliva, tej mladi generaciji Je treba dati polje delovanja. Naši socijalnopolitični pisatelji in znanstveniki morajo dobiti institucijo, ki Jim zagotovi, da bo njihovo delo vplivalo v širši javnosti, da bo vplivalo na bralce, jih vzgojevalo in širilo tako samostojno mišljenje in razumevanje vseh naših razmer in nalog. Na drugi strani Je treba odjemalce zal&gati z dobrim znanstvenim čtivora in jih ohraniti pred odjemanjem manj vrednega gradiva, ki Je dobro morda v izpolnjenje, ni pa bistveno važno. Najbol| potrebno pa Je našemu narodu, toliko pri-prostemu, kolikor razumništvu, poljudno znanstveno slovstvo, t. j. spisi, ki Imajo sicer znanstveno in poučno vsebino, ki so pa pisani vseskozi zanimivo In vsakomur razumljivo. Taka poljudno-znanstvena literatura, ki se razširi v široke narodove plasti, je na|bo!jšl utrjevalec narodove dušne moči. Kajti v Izobrazbi tiči velika umstvena sila in tvorna moč.
„Socialna Matica" si Je po svojih pravilih in po duhu ustanoviteljev stavila nalogo ustvariti umstveno vez med razumni-štvom in knjižnim trgom. §. 1. pravil pravi: „Socialni Matici" v Gorici je namen, širiti potom znanstva med vsemi sloji umevanje sodobnih gospodarskih, državnih, in prirodoslovnih problemov ter na ta način pospeševati občno državljansko vzgojo in izobrazbo". Najprel hoče biti organizacija odjemalcev ter omogočiti svojim članom, ki jej bodo plačevali nizek letni prispevek, da bodo dobivali nekatera dela po nizki ceni, izdatno nižji, nego v knjigotrštvu. Zaenkrat so v to izbrani vsi spisi, ki so ali še bodo izšli v „Znanstveni knjižnici Omladine", v „Politično-scciološki knjižnici", „Prosvetno knjtžnico" pa bo „Socialna Matica" ob času prevzela v lastno založbo. Nadalje bodo njeni člani dobivali za znižano ceno tudi „Vedo". Z rastočim razvojem se bo pa Matica potrudila tudi z drugimi knjigami, nazalnje z lastno založbo znanstvenih in poljudnoznanstvenih spisov in z razšiijeva-n|em del upodabljajoče umetnosti, kakor slove § 3. njenih pravil: „Svoj namen dosega društvo s temi sredstvi: a) Izdaja in omogoča izdajanje znanstvenih in poljudnih spisov gospodarske, socialne, državno znanstvene, prirodoslovne, občekulturne in umetniške vsebine ; b) s pospeševanjem oziroma organizacijo vseh činiteljev delujočih na prosvetnem polju in odgovarjajočih njenemu smotru *
Naša nova družba je tako zasnovana, da ne more Škodovati nobeni izmed danes na Slovenskem obstoječih kulturnih organi-zacj, s katerimi hočemo vzajemno pospeševati mlado slovensko kulturo.
Slovensko razumništvo vabimo k pristopu. Nismo nobeno razveseljevalno društvo, zato bo velik del inteligence morda ostal gluh. AH Šli bomo med njo nabiraje, pridobili si jo pa bomo v prvi vrsti s svojim delom, ki bo gotovo boij narodno, nego marsikatero, ki se diči po krivem s tem nazivom. Upamo pa, da ne bomo doživeli razočaranja.
Vemo, da se bomo sprva morali boriti z mnogimi težavami. Naleteteli bomo na brezbrižnost, na odklanjanje in odpor. Pa vsak začetek je težak, iz malega pa raste veliko. Naši pričetki so skromni. V pravilih smo si dali širok delokrog, ki ga bomo začetkoma izvajali le v malem obsegu. Hočemo pa napredovati, da bomo tudi svoji kulturi dali v roke več sredstev napredka*
Ustanovni občni zbor „Socialne Matice" se bo vršil v Trstu v nedeljo 22. t. m. dopoldne ob 9 v tržaškem „Narodnem domu". Isti dan se bo konstituiral tudi prvi odbor, z nalogo, započeti plodonosno delo na polju, ki je važno za napredek kulture, kjer smo pa zaostali Še daleč za drugimi narodi in kj^r jih hočemo dohiteti.
Domače vesti.
Osebna vest. Predsnočnjim je prispel z avtomobilom Iz Opatije v Trst črnogorski prestolonaslednik Danilo. Včeraj zjutraj se je odpeljal z brzovlakom južne železnice v Milan.
Oprostite — grešil sem I Prejeli smo : Ko sem zadnjič napisal notico v odgovor „Piccolu" v zadevi slovenske šole na Piranščini, mi ni niti od daleč prišlo na um, da bi s tem nedolžnim „skrpucalom" hotel dražiti TržaČana Istrana v „Učiteljskem Tovarišu", kakor si ta gospod domneva. Le, ker mi je Piranščina deloma poznana in ker Je „Piccolo" farbal s par privandranlmi Slovani, sera napisal one vrstice, da postavim lahonsko glasilo na laž. Drugega namena moja notica ni imela in zato se je tržaško istrski gospod učitelj po nepotrebnem razvnel radi „skrpucala". Obžalujem, da se me je krivo umelo, aH napačno tolmačilo moje vrstice. Ko bi me gospod „nasprotnik" poznal, bi bil gotovo prepričan, da nisem zmožen zavijanja. Kar se pa tiče izraba Slovan mesto Slovenec, moram priznati, da jaz v svoji skromnosti ne delam razlike med Slovanom in Slovencem.
Morda sem na napačni poti, ali jaz
pišem tako, govorim In mislim tako že nad četrt stoletja in tako hočem delati tudi v bodoče. Glede Piranščine pa moram omeniti, da je tam tudi nekoliko bolj hrvatski govorečega prebivalstva, kar gospod nasprotnik (kot bivši Istran) gotovo ve. Nisem zato, da se Slovencem usiljujejo hrvatske šole, ali obratno, ne smatram pa za smrten greh, ako se Slovenci priuče hrvaščine — Hrvati pa slovenščine. Jaz sem prepričan, da učitelj Slovan ne bo govoril proti eni ali drugi sorodni narodnosti in kolikor mi je poznano. Je za šolo na Piranščini imenovan učitelj Slovenec, ki pa Je sposoben tudi hrvatskega jezika in to Je po mojem mnenju popolnoma prav. Nam naj bo glavno to, da naša dect ne zajde v laške raznarodovalniee, kjer jo uče sovražtva do Slovanstva in kjer ubijajo slovanski naraščaj.
NI namreč rečeno, ali celo dokazaio, naj se Slovenec v hrvatski ali celo srbski šoli pohrvati ali posrbi! Ne, Slovenec lahko ostane Slovenec in narod ne trpi pri tem nikake Škode. Pustimo te nepotrebne polemike. Pustimo osebnosti in malenkosti ter delajmo za važnejše in koristnejše stvari, ako smo res narodni bo|evniki in ako nismo malenkostni „kampanilisti", ki grabijo mrvice, a puščajo vse drugo tujcu sovražniku I
Napisal sem te vrstice z namenom, da branim svoje „skrpucalo", in upam, da se me radi teh vrstic ne bo napadalo, ker ta senca ni vredna boja.	E d i n j a Š.
Hochenburgerjev zistem. Včeraj smo omenili, da, kakor „Edinost", je tudi „Naša sloga" bila v zadnjem času opetovano zaplenjena. No, slično kakor nam, se godi tudi drugemu slovanskemu socialističnem* časopisju, dočim sme nemško nacijonalno časopisje pisati kar hoče. Tako se Je n. pr. dogodilo že opetovano, da so bili v slovai-skih — In posebno slovenskih — listih zaplenjeni sestavki, ki so bili z navedbo originalnega vira posneti po nemških listih. Jasno je, da je ta zistem, zistem justičnega ministra Hochenburgerja in da podrejeaa državna pravdništva izvršujejo to novo plembeno prakso le vsled ukaza. — Poleg tega, da ta nesrečni Hochenburger pošilja na Kranjsko nemške sodnike in germanizme kar na debelo kranjske sodnije, bi hotel še časopisju zo mašiti usta. No, tolaži nas pri tem to, da tudi zistem Hochenburger ne bo trajal večno 1
Obrambena razstava v Trstu. V nedeljo Je bila otvorjena v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu prva slovenska obrambena razstava. Na tej Je razstavljeno vse, kar dokazuje naš obrambeni boj, to Je naš boj za obrambo naših dežel, našega jezi a, našega prava. Razstava je zelo posrečeia, da-si je še-le prva med nami take vrste. In ta razstava se preseli v Trst, ter bo tu otvorjena prihodn|o nedeljo ob priliki Velik« Skupščine Ciril-Metodove družbe. Opozarjamo, da se sprejemajo tudi prispevki h tej razstavi: kdor Ima količkaj zanimivega, kar spominja na naše narodne boje naj to izvoli dati na razpolago za obrambeno razstavo ter se mu po končani razstavi seveda vrne.
Posebno zanimive bi bile slike aH fotografije naših slavnih voditeljev in prvobori-teijev iz starejšega in novejšega šasa, fotografije naših narodnih in nasprotnišfcih šol, institucij, spisi i. t. d. — Prispevke sprejema dr. Čok (pisarna dr. Slavlka, Narodni dom).
Knjige za siromašne učence v mestnih Šolah. Iz spodnje okolice naai pišejo:
Do lanjskega leta je bila navada, da so dobivali vsi otroci mestnih šol (torej tudi oni slovanskih v okolici) knjige brezplačno. O priliki lanjske proračunske debate v mestnem svetu pa se je oglasil veliki socialistični gromovnik dr. P u e c h e r, ki je protestiral proti temu, da dobivajo brezplačne knjige tudi otroci takih staršev, ki bi jih lahko sami kupili. Dosegel je tudi sklep, da dobivajo sedaj knjige zastonj te učenci, ki Jih res ne morejo sami kupiti. To bi bilo navsezadnje tudi povsem pravilno ia v relu.
Odločno pa moramo grajati, da morata oče ali mati, ki ne moreta sama kupiti svojemu otroku potrebnih knjig, hoditi h ta-kozvanerau kapovili, da jim ta napravi spričevalo za brezplačno izročitev knjig. Učitdt oziroma voditelj, gotovo pozna v največ slučajih razmere staršev posameznih otrok in bi torej pač mogel on sam odločati, če morejo stariŠI kupiti knjige ali ne. Poleg tega pa ima tudi magistrat podatke, m podlagi katerih se more brez druzega prepričati, Je-li dotični učenec res siromaše« ali ne, ter bi na vsak način takim starišea ne bilo treba provzročati nepotrebnih pclov ter jih izpostavljati poniževanju, da se Morajo hoditi klanjati raznim maglstratnlm organ' ** in |im kazati svoje siromaštvo, ki got. ni sramotno, a tudi ne prijetno. Vs • - » ra priporočamo tem stotinam ?tn-rt*' • - sj morali te dni hoditi okoli „kapo v rosit milosti, da njihovim otrokom dat rezplačno knjige, — katere bi jioi itak j .rala dati občina, — naj ne pozabijo, da se imajo za to zahvaliti velikemu soii-jalnodemokratičnemu gromovniku dr. cherju l
POZOR!! BKRMA Krlžmančie & Brežčnk, trst, ulica tluova 31
v Trstu, dnp 19. septembra 1912.
EDINOST" St. 262.
8tran III.
Kje bo nameščena prva slovenska obrambena razstava v Trstu ?
•„»sou!P3* o|u§|j»n| ajfejp KuUuronosci med seboj. — Včerajšnji ^Indipendente" se huduje na neko pri VVoerlu v Lipskem lišlo knjigo, iz katere navaja sledeči odstavek: „Pitna voda ni, jzvzemši v Benetkah, Rimu in Napolju, nikjer za piti, še manje pa peneče se vode, ki so napravljene največkrat iz umazane vode, ki vsebuje bacile mrzlice. Če ne po maga nasvetovano sredstvo (to Je, voda Vfchy) naj se vpraša za nasvet zdravnika, a Če le možno ne Italijana".
„Indipendente" se na to knjigo, ki utegne vsebovati Še razne druge Ijubeznji-vosti na račun Italijanov, seveda strašno huduje, posebno pa še vsled zadnjega, podčrtanega dostavka. Pa, ali ne piše tudi on sam v sličnem tonu, ko gre za — Slovane ? I
Trgovski tečaji za dekiice kakor tudi za trg. pomočnike in vajence se otvore . oktobra. Priglase sprejema g. Detela. blagajnik v Trgovsko-obrtni zadrugi, ul. S. Francesco 2. Starše, ki mislijo svoje hčerke vpisati opozarjamo, da to store kma!u, ker bo sicer prenapolnjeno. Za deklice je plačati mesečno K 4.
Notranji nastop Sokola v Vrdell-Sv. Ivanu, ki se je vršil minole nedelje na obširnem vrtu »Narodnega doma* pri Sv. Ivanu, je vspel lepo in podal dvojen dokaz: o resnem stremljenju Vrdelskega Sokola in zanimanju občinstva za to važno polje narodne vzgoje. V lepem Številu zbrano občinstvo — zastopana so bila se veda tudi druga sokolska društva — je z največo pažnjo in zanimanjem sledilo vsem izvajanjem. Najprej je nastopilo — ob sviranju godbe — 15 deklic z vajami z zastavicami, na to pa 29 dečkov s palicami. Zlasti te poslednje vaje so bile jako lepo izvajane. Sledile so proste vaje 20 članic, a za njimi 12 članov. Občinstvo Je burno aklamiralo telovadke in telovadce. Potem so prišle na vrsto vaje na orodju. 5 dečkov je precej težke vaje Izvajalo naravnost nepričakovano za njihovo starost. Vendar bi tu nujno priporočali največo previdnost v Izbiranju vaj za dečke v tej dobi. Kajti pretežke vaje morejo ovirati pravilno rast. 5 članic je telovadilo na bradlji in pričalo o veliki ljubavi telovadk do telovadbe. A tudi tu se nam Je zdelo, da so bile izbrane vaje nekoliko pretežavne. — Vaje 8 članov na bradlji in drogu so pokazale, da ima Vr delfski Sokol res dober materijal, od katerega Je ob primernem navajanju pričakovati najlepšega napredka. Naravnost izborno pa so bile izvajane vaje 13 članic s kiji. Produkcijo so zaključile vaje 8 članov s sab 1/ami. Na zvrŠetku je občinstvo z burno pohvalo izražalo Sokolom in Sokoiicam svoje priznanje. Načelstvu pa kličemo: smotreno naprej k ciljem Sokolstva!
Zvečer po 8 se je začel v dvorani zelo animiran ples o veliki udeležbi, dočim je po ostalih prostorih vrvelo živahno življenje in je donela naša pesem. Slednjič pripominjamo da so bile razun „Nar. doma" tudi hiše mnogih Sveto-ivančanov odičene zastavami.
Cvetlični dan za Trst in okolico se bo vršil dne 21. in 22. t. m. Prosimo torej vse one, ki imajo cvetlic, da jih podarijo v ta plemeniti namen. Za Trst jih je pošiljati vratarici „Narodnega doma" v petek popoldne, za okolico pa v dotične „Narodne dome". Seja bo v petek popol. ob 5 v „Slov. čitalnici" v Trstu.
Obrambe na razstava se otvori v nedeljo.
Ženski odsek Sokola v Vrdeli-Sv.
Ivan, Pišejo nam: V nedeljo 15. t. m. je bil za Sv. Ivan v Vrdeli znamenit dan: zjutraj se je vršil ustanovni občni zbor •Ženskega odseka telovadnega društva Sokol", popoldne pa je bil notranji nastop „Vrdeljskega sokoia", ki je najlepše vspel v zadovoljnost telovadk, telovadcev in si. občinstva, ki se ga je zbralo lepo število.
Občni zbor, ki je štel okolo štirideset udeleženk, Je otvoril br. starosta A. Germek, ter je razlagal pomen in namen telovadbe in odobraval, da se ustanovi samostojno žensko društvo. Na volitvi odbora so bile po predlogu g.e K. Ponlkvarjeve izvoljene: za starostko g.ca Sabadin, podstarosiko g.a Gradlšar, odbornlce pa: gospe Trobec in Hrast, g.ce Odinal, Birsa, V. Ponikvar, Požar, Furlani, I. Vatovec, A. Sošič, Šuban, J. Vatovec, Pahor. Po občnem zbcru se \e odbor konstituiral tako-le: Tajnica g ca Vera Ponikvar, blagajnica g.ca Birsa, pregl računov gospice J. Vatovec, Pahor, ostale pa odbornlce.
Nato je načelnik gosp. Perhavc v lepih besedah spodbujal k vstrajnosti, delavnosti in ljubezni do telovadbe in do naroda, kajti „kdor je Sokol, ta Je gotovo naroden! A narod, ki Ima telesno In duševno zdravo in zavedno ženstvo, ne propade nikdar 1 — Na to je še g.ca starostka vabila k pri-stoDu v ženski oddelek, da bo zamogla Videla s ponosom prednjačiti v okolici tudi v tem!
S krepkim „Na zdarl" končal je ta zanimivi občni zbor, od katerega si obetama neflepšega sadu.
Nedelja dne 22. t. m. bodi posve čena narodnemu delu, osobito pa družbi sv.
Cirila in Metoda. V Rojanu se združijo kar tri podružnice CM in sicer: rojanska, bar-kovljanska in iz Škorklje-Belvedera in prirede veliko veselico, na kateri nastopijo tri pevska društva, se bode peli razni kupleti, a naše zavedne Rojančanke bodo vrtele .kolo sreče* in proda ale dobre, sladke prigrizke udeležencem veselice. — V soboto in nedeljo napravimo tudi v Rojanu cvet Učni dan, za katerega se pripravljajo naše rodoljubne gospice, da obdare z lepo cvetko naše dobro ljudstvo.
One, ki bi hoteli kaj darovati za „kole sreče" in cvetice, ki jih mnogo, mnogo rabimo, prosimo, naj pošljejo gosp. Kata-lanu v društveno krčmo poleg cerkve v Rojanu.
Kar spada pod okrilje teh treh podružnic, naj vse prihiti v nedeljo dne 22 t m. v Rojan.
Za spomenik cesarice Elizabete, k:
bo stal v vrtu pred južnim kolodvorom, je bil] včeraj predpoldne ob 11.30 položen te meljni kamen v navzočnosti načelstva delavskega odbora. Delo je vodil kipar Anton Purić. Kamen so položili po kratkem nago voru predsednika Scogoricha. Slednjič |t bilo malo pogoščenje. Spomenik bo postavljen po priliki v Šestih dneh in se bo odkritje vršilo na zelo slavnosten način. Spomenik bo dolg okolo 7 metrov, širok 11 m. 8. Podoba cesarice bo iz brona, ob straneh z basril<evi v rmamorju in bo visoka 2 m. 70 Ves drugi spomenik bo izdelan iz repentaborskega kamena. Obseg vsega kamena bo znašal 29 kubičnih metrov, in bo tehtal okolo 950 kvintalov (9 tonelat in poL)	_
Tržaška mala kronika.
Trst, 18. septembra 1912.
Morski volk. Včera{ pozno popoldne je naznanil barkovljanski ribič Ivan Perto> policijskemu inspektoratu v Barkcv.jah, da je kaki dve milji od obrežja videl morskega volka, ki je bil dolg nad 7 metrov.
Poceni vožnja. Včer&J popoldne ob 5 je prispel v tržaško pristanišče parnik „Au-stro-Amerikane" — „Eugenia". Ko je parnik pristal, je policija aretirala dva potnika ki sta prispela s parnikom, namreč 40 er nega Nikolaja Maradačiča iz Grškega in 20 letnega Nikolaja S-tlmarisa, z otosa Krete, ker sta se skrivaj ukrcala na parobrod, ko }e bil zasidran v Santcsu v Braziliji. Ke» sta na tak način oškodovala parobrodno družbo vsak za 180 frankov prevoznine, so ju izročili sodišču.
Agentura brez koncesije. Včeraj je bil na Josipovem trgu aretiran neki Nikola Pados, robom iz Senja, ki je bil provizo rično uslužben pri d žavni železnici, pa |e proti obstoječim zakonom opravljal posle agenta za izseljevanje. Pri aretirancu se konfiscirali raznovrstne listine, nanašujočt se na njegovo tajno agenturo.
Lepo je začel. Trat quillo B. stanuj- č v ul. Molin grande št. 11, je deček komaj star 16 let, iz dobre rodbine, kateremu po |e vedno smrdel uk in delo. Najraje je po hajal brez dela po mestu in se pajdaš:! 2 ničvrednimi tovariši. Vsi opomini staršev s( bili zastonj, deček se ni dal izpreobrnitl Včeraj Je prišel B na .fondo Coroneo", kje je popil nekaj v bifeju Ferdinanda Kazimirja. Ko pa se je ta oddaljil par trenutkov 00 b feja, je B. posegel v blagajno in ukrade bankovec za 100 K. Ko je Kazimir opazil tatvino, je naznanil stvar policiji, ki je mla dega tatu zasledila in ga aretirala.
NaSIi so ga. Na podlagi brzo|avne ti ratice goriškega okrožnega sodišča Je bil aretiran črevljar Josip Gurtner, star 25 let. stanujoč v ul del Sapone št. 5. Gurtner j* obtožen hudodelstva Javnega nasilstva v smislu § 98. k. z.
Predrzen dolgoprstnež. Včeraj ponoči ob 3 in pol je videl stražnik nekega možaka, ki je pritekel iz kavarne „Unione" m Vcjašn'ški trg. Ker se je stražniku zdel; stvar sumljiva, je prijel gosta, ki se mu |e tako zelo mudilo domov, prepričan, da mo žakar gotovo nima prav čiste vesti. Bil p & |e to 291etni Pavel Venuti, kovač od S/. Vida ob Tagliamentu v laški Furlani|i, k stanuje v Trstu v ul. Riborgo štev. 35. Ir pokazalo se Je, da je imel stražnik dobei nos, kajti Venuti je v imenovani kavarni iz trgal delovodji Ivanu Breiteneggerju, stanu jočemu v ul. Commerciale Št. 16, ko je ho tel plačati svoj zapitek, denarnico iz rok ir potem pobegnil. Venutija so seveda izročili sod šhi, ki ga da po prestani mu prisojem kazni odvesti čez mejo.
Ponesrečen rop. Včeraj popoldne ne kako okrog ene Je šel neki Viocenc Lang. stanujoč v ul. Commerciale *3t. 18 malo n? izprehod, kar se mu približa neki neznanec v družbi dveh tovarišev, mu strga s telovnika zlato urno verižico in pobegne. Langa je stvar sicer nekoliko presenetila, toda izgubil pa ni prisotnosti duha, temveč je brez krika in vika stekel za lopovom, ga dohitel in prijel za vrat. Možakar mu Je hočeš, no češ, moraš izročil, kar mu Je ukradel. V tem pa je prišel na lice mesta stražnik, ki je vzel lopova v svoje varstvo ter ga od oeljal na policijo. Bil pa )e to splošno znan oridanlč, 321etni klepar Natale Lonzar iz Kopra, stanujoč v ul. Molin a vento Št. 23 Njegova dva tovariša sta sicer pobegnite, ko sta videla, da je Lonzar|u izpodletel njegov lepi naklep, a policija ju |e pozneje tudi
Alberto Finzi & €.0
Trst, ulica Gaetaiio Donlzetti 1.
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(Ungarische Allg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito vsake vrste, debele In fine otrobe, oves in s«»čivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo.
Zastopstvo in skladišče
dobrozna *e moke Združ. parnih mlinov „Hnngaria" ak. dr. v Budimpešti.
Ceniki in ttmorci «« pošiljajo na zahtevo.
Telefon št. 458, zvoniti dvakrat.	Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst^p
Dr. Peenik
(Dr. PETSCHNIGG)
Brst, via S. Caterina štev. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: * - 9 <5 2 -3 in Specijalist za kožne I* vodne ('polne* bolezni: 1? V, — i & 7 - 71/,
<->
Proda,alnica ur in dragocenosti
iw. Rncher
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst pro Jaj. D. VeLjet) Corco it 36.
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih nr. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
^DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.^ 1LEKS fiiA>C UAYEK - IKS'
žgalaica ka>e
TELEFON 1743.
'iejb^ jai zf, đobl ante oečene ka t
UMETNI ZOBJš
Plombiranj« zodov
Izdiranje zobov hm = vsake bolečine -
Or. J. Čermšk V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnž^
_ TRST _
ulloa dalla Caaerma štev. 13, II. n
poštni paket 3 kg netto
pristnega, naravnega pošilja franko po vsej monarhiji
<3. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
proti povzetja K 5'GO.
Pošilja se tudi v sodčkih in steriliziranih steklenicah.
Gramofoni

„Helvetia
Trst, ul. Barriera vecchia 19
Došle so sijajne, slovenske in hrvatske plošče. Novost l Premer 30 cm, K 4*50.
Neprekosljivi gramofoni z zelo močnim glasom z jamstvom, kožice, trobila stroji, ročaji.
Slovenska šiviljo
se priporoča cenj. občinstvu. Ljuboslava Baučer
Trst, ul. Istituto št 13, Trst --pritličje.--
33 oceanskih parnikov
33 oceanskih parnikov
nUSTRO-HMERICRNn, Trst
Redovit prevoz potnikov in blaga v Severno in Južno Ameriko, Grfiko,
Italijo, Špansko.
V 9 dneh iz Evrope (Gibraltar) v Južno Ameriko. Posebna vožnja brzoparnika z dvemi vijaki .KAISER FRANZ JOSEPH I".
Odhod iz Trsta dne 22. septembra 1912
V zvezi s 6-dnevno zabavno vožnjo v Dubrovnik, Neapelj, Barcelono, Kanarske otoke (Tenerifia) — dne 6. oktobra v Rio de Janeiro ; dne 7. oktobra v Santos-u ;
dne 10. oktobra v Buenos-Airesu.
Natančnega pojasnila daje Ravnateljstvo v Trstu, ulica Molin piccolo štev. 2.
Zdravilno pivo dvojnega kvasa
Odlikovano na : 7 razstavah.:
Val zdravniki ga priporočajo.
S. ŠTEFAN
Odlikovano na : 7 razstavah. :
Glavna zaloga v Trstu, vla Valdlrlvo št. 32. — Telefon &t. 220I.
Mehanični zavod
za cementno industrijo
ARTURO MAYER, Tržič (Monfalcone)
z uradom v Trstu, ulica S. Carlo 2 (K5)
proizvaja In prodaja po konkurenčnih cenah
Polne in prevrtane skaline, cevi za kanalizacijo in za
dovode in odvode, krovne skrli, stopnjice itd. PloSčice za podove, enobarvne, risane in za terase. Zelo močni kamenčki za tlakovanje. — Koncesljonirane posebnosti:
Brušene ploščice za prevlako in plošcice iz bisernice.
Stran IV.
.EDINOST11 St. 262.
V Trstn, dne 19. septembra 1912.
zasledila in spravila na varno. Bila sta to tudi dva policiji le predobro znana tička.
V Vodnjanu kradla, v Trstu ujeta V noči od 8. na 9. t. m. so neznani zlikovci vlomili v gostilno Antona Manzina v Vodnjanu ter ukradli znesek K 990, potem zlato zapestnico in ovratno verižico s križcem, dve srebrni zapestnici, revolver, popolno obleko in druge stvari manjše vrednosti Gostilničar je imel vsega skupaj škode okrog 1188 K. Sum zaradi te tatvine je letel v prvi vrsti na služkinjo Antonijo Fur-lanovo, staro 18 let, doma iz Trsta in sta-nujočo tu v zagati delle Pancogole št 4. Furlanova se je nahajala v Trstu brez službe in je bila včeraj aretirana. Kakor je umljivo samo do sebi, Furlanova odločno taji, da bi bila udeležena pri tej tatvini.
Tatvina. V restavracijo Puntigam na trgu San Giovanni so vdrli neznani lopovi, preplezavši železna vrata, ki dele restavra cijo od sosednje kavarne „Diana". Z dvorišča so prišli skozi okno v restavracijo, kjer so šiloma odprli neki predal, iz katerega so pokradli za ne-raj kron cigaret in za 10 kron drobiža.
Josipina Farra, vratarica hiše št. 1 v ul. del Solitario, je oddala sobico v svojem stanovanju neki Josipini Crevia. Pred par dnevi je Crevijeva izkoristila vrataričino odsotnost in ji ukradla več zastavnih listkov mestne zastavljalnice in potem izginila. Stvar je bila ovadena policiji, ki pa tatice še ni zasledila.
Težka poškodba. Rudolf Lussich. 26 let star dninar, stanujoč v ul. della P;eta št. 5, se je včeraj popoldne na trgu Sylos nekaj spri z nekim voznikom, 301etnim Ferdinandom Seraprinijem, stanujočim v ul. Madonnina št. 39, ki pa je doma iz Riminija v Italiji. V prepiru je Semprini udaril Lus-sicha, najbrž z bičevnikom po glavi in ga zadel na levo oko. Poškodba je težka in se je bati, da Lussich ne izgubi samo levega očesa, temveč pogled sploh. Reveža so prepeljali v mestno bolnišnico, Semprini pa Je bil aretiran.
Zmešalo se jima je. Nekega Alojzija Vidulića je včeraj popoldne ob 5 zadel močan živčni napad na ulici. Tamkaj služ bujoči stražnik ga Je spremil na policijsko ravnateljstvo, odkoder ga je potem Treves prepeljal v opazovalnico. Tu pa je Vidulich porabil ugodno priliko, ko ga ni nihče opazoval, in je pobegnil. Dohiteli pa so ga uslužbenci zavoda In ga privedli nazaj. Ko ga je nato preiskal inspekcijski zdravnik, ga je izpustil zopet iz zavoda.
Andrej Cumar, uslužbenec v mestni plinarni, stanujoč v ul. Ponziana št 511, je včeraj zblaznel in ga Je Treves dal prepeljati v opazovalnico.
Nenadna smrt. Ferdinand Cadorin, star 64 let, fotograf, stanujoč v ulici Giulia št. 21, se je včeraj ob poli 2 popoldne, ko je šel po Corsu, zgrudil na tla. Navzoči so ga dvignili in prenesli v lekarno dr. Ruggera Polacca, kjer pa je v kratkem izdihnil. Po oblastvenem ogledu so mrtvo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu
Loterijske Številke, izžrebane dne 18. septembra: Brno	54 22 15 52 66
lnomost	22 74 11 26 69
Društvene vesti.
Dramatično društvo. — Drevl ob 9 odborova seja.
Tržaška podružnica „Glasbene Matice" ima odborovo sejo danes v Četrtek 19. t. m. ob 9 zvečer v gornji dvorani restavracije „Balkan".
Občni zbor akademičnega društva ,,Balkan" se vrši jutri, v petek a o. t. m. ob 8 in pol zvečer v „Narodnem domu* v Barkovljah z običajnim dnevnim redom.
ODBOR. Tržaška sokolska župa. Sklicujem župni odbor k seji 22. t. m. ob osmih dopoldne v telovadnico tržaškega Sokola. Dnevni red:
1.	Poročilo načelnika.
2.	Poročilo blagajnika in plačevanje župnih prispevkov.
3.	Enotna pravila, župna pravila.
4.	Pogovor o zadnjem zletu in določbe za prihodnjega.
5.	Župni vadi'eljski tečaj, skupna telovadba župnih vaditeljev.
6.	Prošnja komenskega društva za sprejem.
7.	Slučajnosti.	Starosta.
Nar* deL organizacija.
—	Skupina zidarjev NDO priredi danes dne 19. t. m., točno ob 7 zvečer dru štven shod v prostorih NDO ul. Sv. Fran-či^v-n As!*v?cp štv. 2 z ze'o važnim dnev nun redom.
Zidarji I Udeležite se tega tako važnega shoda v velikem številu, kajti časi so resni.
—	Sestanek skupine čistilnice riža se bo vršil danes ob 8 zvečer v gostilni „Alla Muova stazione", ulica Lazzaretto vecchio.
—	Skupina „Lloydovi arzenal" sklicuje za petek ob 8 zvečer sestanek v novih društvenih prostorih pri sv. Jakobu.
—	V nedeljo, 29. t. m. se bo na vrtu gostilne „pri Tirolcu" vršila veselica skupine Lloydovega arzenala v korist podpornemu zakladu.
Vesti iz Goriške.
Občni zbor fer. akademičnega dru štva „Adrija" se bo vršil z običajnim dnevnim redom dne 19. t. m. v dvorani pri „Zlatem Jelenu" ob 3 pop.
Ljudska univerza. Prvo slovensko ljudsko vseučilišče otvori svoja predavanja dne 20. t. m. ob 8 zvečer. Predaval bo predsednik „Slovenske Matice" profesor dr. 11 e Š i č „O vprašanju malega naroda" Predavanje se vrši v gledališki dvorani „Trgovskega doma". Ker je uspeh ljudskega vseučilišča odvisen od obiska, vabimo slovensko meščanstvo in naše zavedne okoli čane, naj se udeleže polnoštevilno tega in naslednjih zanimivih predavanj. Naš ugled in naša narodna čast zahteva, da napolnimo dvorano do zadnjega kotička.
Stojišča 10 vin., sedeži 1 krono, ozi roma 50 vin.
Cvetlični dan v Rihemberku. Podružnica Ciril-Metodove družbe priredi dne 22 septembra na „bendimsko kvatrenco" „Cvet lični dan". Obenem priredi svojo običajno letno tombolo v korist naši Ciril-Metodovi družbi s sledečimi dobitki: I. cinkvina K 60 II. cinkvina K 40, tombola K 100. Rodoljubi od blizu in da eč 1 Prihitite tega dne
v	naš narodno zavedni Rihemberk! Pridite
vi	vsi, ki vam je naša ljuba deca pri srcu in izpolnite geslo: „Mal položi dar domu na altar!" Prijatelji Ciril Metodove družbe 1 Naša prireditev bodi v odgovor na neprestane napade na našo ljubljenko! Žrtvujmo malo svoto. Letošnje leto nam je nebo blagoslovilo naše vinograde, torej damo toliko lažje mal dar. Mnoga usta se nam bodo zahvaljevala z: „Bog plati". Tega one naj ne bo zavednega narodnjaka v Rihem berku, ki bi bil brez srečke in brez cvetke Srečke se bodo prodajale po 40 stotink Za mladino bo tudi preskrbljeno: pred in po tomboli bo svirala godba NDO iz Trsta. Začetek tombole točno ob 4 popoldne.
Vesti iz Istre.
Iz Pule. 18./9./19I2. V nedeljo, dne 15 septembra se je vršila na vrtu restavracije Cuzzi vrtna veselica združena z vinsko trgatvijo, srečolovom, šaljivo pošto in plesom. Priredila Je to veselico skupina Slovencev v Puli.
Začetek veselice Je bil napovedan za 6. uro pc poldne. Toda že ob 5 so prihajale cele trume gostov, tako, da Je bil ob 6 veliki vrt nabito poln. Oni, ki so prihajali pozneje, so se morali zopet vrniti, ker ni bilo več prostora. Strah prirediteljev, da bo veselica slabo obiskana, je bil tore| popolnoma neopravičen. Tu smo videli slovensko delavstvo in pa inteligenco, združene kakor bratje. Tudi Hrvatje, posebno pa Čehi so bili častno zastopani. Veselica je bila zelo animirana in se Je vršila v najugodnejšem razpoloženju. Ob 10 zvečer je pričel ples, ki je trajal do 2 zjutraj. Plesalcev Je bilo toliko, da se sploh plesati ni moglo. Svirala Je godba tukajšnjega 87. pešpolka. Prireditelji morejo pa biti ponosni na krasni uspeh te veselice in to ne samo na moralni, ampak tudi na materijalni. Čisti dobiček so poklo nili družbi sv. Cirila in Metoda. Prirediteljem pa priporočamo, naj nam skoro zopet dado prilike, da se snidemo tako po bratski.
Prireditelji te veselice so bili sami mladi Slovenci, večinoma zaposleni v arzenalu in pod patronanco g. Dekleva, ki se je v na prej obvezal pokriti eventuelni primanjkljaj, kar pa ni bilo treba. Čast takemu možu I
Velika zaloga dvokol^s
In kmetijskih strojev, gramofonov, orkestronov pri JJ^tjei - U,
Gorloa, Stolna nlloa it. 2 ln 4. Mehanična delavnioa. — Prodaja na obreke. Ceniki franko. Velika zaloga vsakovrstnih strojev rabljenih po oenl.
Hffrl*)m euo posteljo. Chiarbola sup. Ponzana UUUdm St. 132, 1L na levo.
1976
Ll o vem rk nill m v dobrem stanju se proda po ndrmumum nizki ceni. Belvedere 57, IL n ___1979
Qnhio4 lepa, svitla ae odda v najem tudi s OUUIUd hrano. Belvedere 57, II.	1980
tfrmstclfi pomočnik, ki je ravnokar odslužil iVrUJoolil vojaSčino, išče delo. Andrej Ozimič, Trat, ul. degli Artisti 6, II.	1931
llnntnrictinia vešča alovenake Btenogrsfije rvuillul IOlilija in strojepisja ter nemškega jezika v govoru in piaavi išče primerno mesto. Nastop takoj Ponudbe pod „B. B.- na Inseratui i ddtlek Edinosti.	1986
Vnoiialin 22- m- PIe8Pa zabava v gostilni IICUCIjU pri Bricu v štorklji - Sv. Peter.
Sviral bo orkester iz Brd.
1987
Vino
Ctonnuonip Boba in kuhinja> v bližini juž
0	lallU Valijo, mga kolodvoia, Čiato, si ažnc
se odda. — Povprašati v Mlekarni Hrušica, ulica
dclle Poste 16.__1913
črno in belo, izvrstno, ima na prodaj Josip Pertot, Barkovlje, Rumena hiša 524 __1930
Dn4>ifihlliom dnevno 300=400 litrov mleka
1	U irtJUUJCill svežega. Ponudbe pod „Sociale" Edinosti takoj. _ 1932
nnhxn služinčad dobfe gospoda v posredovalnici UUUrU ni. Barriera 7, II.	1939
od vina in špiiita, velika izbera, se prodajo. Ulica Macchiavelli 3, blizu Ribjega trga
1911
Sodi
NEPRODIRNE PLAHTE
za vozove, vagone, blago i. t. d.
Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje.
GIOV. SIVITZ, Trst
Telefon št. 18-83.
ultra G. Galatti št. 8.
Telefon št. 18-83.
PEKARNA
v ul. Giulia št. 92.
Vsak dan 3 krat svež kruh s prodajo Jestvin in kolonijalnoga blaga.
Priporoča se lastnik slavnemu občinstvu v - Trstu in okolici. -
Nova trgovina
manifakiurnega blaga
Trst, ul. Belvedere 2. Konfekcije in drugi drobni : predmeti.	:
NUOVO
Jtotel provinciale
(Novi deželni hdta^
Trst, largo Santorio 4 (Farneto).
40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne.
ALOJZIJ SKERL.
Priporoča se cenj. občinstvu lastnica
ANA vd. TONEL.
Zobotehnik iz Nemčije
Josip Konig
diplomiran na zobotehnični akademiji v Parizu.
■■■ TRST ■■■
ulica S. Nicold št. 18, II. n.
e
Jt C
99
V novem bazarju
v ulici Belvedere št. 7
se dobi blago po konkurenčnih cenah.
Posebno železne kuhinjske posode. porcelan in steklo kakor tudi velika zaloga igrač.
Za obilen obiak se piiporoča
EMIL JA NOVELLI
1 ■
Kron 6200!!
AUTOMOBILI FORD 191 i
Največji tavama sveta. Izdelovanle leta« 40*000 v« •d Ine p a tipa CHASSIS 20 HF ient razalh tipov k«6i..
toćlja „FOBD" je najpopolnejša, uaJnitreJAa ln najefconomienejls kai jih obstoji. GENERALKI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRSI
Plazza Goldoni IG-11, Tel 1734
tfaliks otntraios garag«, ulloa Cal Saahi 16, vogal alloa Boaohatv TELEFON 2247. 8TOCK PNEUM GOODBICH (amerikan««) Automobili n* posodo po xm«rsl oenl.
Varatvo ln TsdriaTanje ariomoblloT, — — Sol'dna poairel.v
Kova Denarna in slaflCiCarna t Trsta
A. JERIČ - Trst
ul. Commerciale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cen], občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. PrepeČenci in konfektura. — Likerji ln raznovrstno v'no v steklenicah.	——
Alojzij Boik
Trst - ulica Belvedere št. 3 - Trst
Trgovina dellkates,
kolonialnega blaga in jestv'n vseh
vr8t. Blago vedno sveže in prve vrste.
Razpošilja ae tadl no pošil In dostavlja na dom ——
TVRDKA
|AAn »e prodajalka zmožna nemščine. Ponudbe z lo UD oznaČenjem dosedanjega opravila pod „Tr govina pohištva 320" na Ins. odd. Edinosti, 1965
Restavracija Ražem
Sp. Škofije
priporoča nedeljskim izletnikom svoja izvrstna namizna vina in razne butiljke. — Dobra domača postrežba. — Oddaja sob za letovišČarje. Cene povsem zmerne.
POZOR! Odprla se je nova
čevljarska delavnica.
Izdelujejo se vsake vrste čevlji; poprave se izvršujejo hitro. Cene zmerne. Izdelujejo se tudi gornji deli za čevljarje na ducat in po meri. — Udano se priporoča
M»hael Hučič
Trst, Satita del Promontorio 3
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Ste*% 4
v ulico Campanile štev. 19.
Bogomil Fine
= = urar in zlatar = —
Trst, ulica Vincenzt
BellJnl St. 13 iiijuđ mm n. Aitois tom
Bogat izbor ur
vrake Trate, kakor tuđ i^sdot, prctaaor t dija časti ln brci dlJ»sm*E toT, žet-flk* 7rrlllee, limtej ln srebrne im moii<.| rte po konkurenčnih cen,
POZOR!	Svoji b svojim!
VINKO TERČON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto
:: pekarno ::
v Trstu, ulica del Bosco 18
(prej F. PIRMAN)
Prodaja se svež kruh 3-4 krat na dat raznih sladčic, biSkotov in liherjev tet — najfinejše moke itd. ——
GOMLNA H. D. 0.
v Trstu, ulica CarradoH St. 18
ki jo sedai vodi g. HINKO KOSIČ, •© dobi Tedno sveže pivo, prTe vrste vino - teran, gorka in mrzla jedila ob vsakem časti«
Na razpolago već sob za prenočišče
po nizkih cenah. * P iporoča se za obilen obisk.
Novo pogrebno
jetje, Tist
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (vogral Piazza Goldoni) Zaloga vozov in drugih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa 5t. 31. - TELEFON It. 14-02.
Tu se sprejemajo nočna naročila.
Podjetje razpolaga z 18-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno.
V	svoji trgovini na Corsn ima veliko izbero vtncev Iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana In kovine ter izdeluje vence tudi iz svtžih cvetlic. — Vsakovrstne krste, kovinaste In lesene, obleke, čevlje In druge potreb&lne za mrli?e in sprevode, vodene sveie Iz lastne tovarne itd. --—-— vse po nizkih konkurenčnih cenah. _
V	podrillml il nstopil na Opčinah pri E. Mri?m, v Nabrežini pri g Vitem pri Orehu (Nogere) in t Meto se dobi m za potrebe DotreHio Mm henrik stibel j
v slučajih potrebe se toplo priporoči udani
deležnik ln upravitelj podjetja.