CELJE, 30. DECEMBER 1981 - ŠTEVILKA 52 - LETO XXXV - CENA 8 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
SREČNO 1982
Zopet je leto naokoli. Tudi za nas in za vas spošto-
vani bralci Novega tednika in poslušalci Radia Celje.
Kot že leta poprej smo se tudi v letu, ki se izteka,
trudili svoje poslanstvo opraviti korektno in predvsem
pisati tako, da bi bilo branje zanimivo in aktualno.
Prepričani smo, da nam je to v veliki meri uspelo,
čeprav vsi skupaj z vsem še vedno nismo zadovoljni.
Zato se bomo v prihodnjem letu trudili pisati še bolje,
da bosta Novi tednik in Radio Celje še bolj vaša.
Vsem bralcem Novega tednika in poslušalcem Radia
Celje se za zvestobo v letu 1981 zahvaljujemo in vas
vabimo, da ostanemo skupaj tudi v novem letu.
Veliko zdravja, sreče in zadovoljstva v letu 1982 vam
želimo.
UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA
IN RADIA CELJE
KRONIKA 1981
. Letos mi oči uprte
niso v bodoče dni.
Kdo bi se preroka delal,
če še VČERAJ gvišen ni.
Če so ZVEZNIKI edini
plačani pri nas naprej;
se zgledujmo po večini:
Najprej služi, potlej jej!
Ne hvali dneva pred nočjo
in pred koncem LETA ne:
Zato naj pojde v KRONIKO,
kar letos dogodilo se.
JANUAR^
PROSINEC
Je DAMIR prvi bil občan,
ki privekal je na svet...
...za doktorja imenovan,
EMIL ROJC o novem let'.
Nove mere - prazna slama -
niso zmanjšale izgub.
Mladi v Celju so z galao'
zbuditi skušali svoj klub.
Pozabijo ljudje vsesorte;
priti v vrtec po otroke!
Toliko lažje - misVt morte -
občan pozabi na obroke.
FEBRUAR -
SVEČAN
Se laški je rudar pridušil,
timsko ne bo več kopal!
Je turn v Šoštanju se zrušil
in čez dan spet »štrom« dajal.
Korake mladi spet utrli,
po ŠTIRINAJSTE so poteh.
V Trnovljah pa nov dom od-
prli,
kulture, eno redkih streh.
MAREC - SUŠEČ
Naših žensk enaka cena
se na praznik razglašuje.
A, če kdo, pri loncu žena
stabilizaciji kljubuje.
Ko v Montrealu je skopnelo
skoraj stota pol - zlata,
v ZLATARNI je »žur fix«
imela
samozaščita družbena.
Kmečke žene in dekline
so z nami k slani luži šle.
A v Žalcu zdramili spomine
gasilstva so stoletnice.
APRIL - MALI
TRAVEN
Na dan laži popis začet
močno skrčil je državo,
ko zemlje pol, mnogi kmet,
zatajil je, in kakšno kravo.
V dijaškem domu zmrzovali
so neplansko. Komu mar,
da zimi prej slovo so dali?
To kriv je, jasno, koledar!
In že pritekla je štafeta,
v avtih, brez velike martre.
Gospodarstvo pa opleta
bolj krmežljavo v druge kva-
tre.
MAJ - VELIKI
TRAVEN
Je dva obrata - Prvi maj
dal Celjanom za vezilo,
a kot leta že nazaj
je vreme praznike skazilo.
Manj blaga je na tržišču!
Srečnejši bi ne mogli biti,
če bi le Hamlet v gledališču
jamral: Biti, al' ne biti?
Na celjskem so popis sešteli;
nas je baje četrt milijona.
Lepo so nam Korošci peli,
precej grše - Vindobona.
JUNIJ " ROŽNIK
Iz vse Evrope - od povsod,
so prihiteli mladi peti,
za njimi pa domači rod -
prišli so tekmovat atleti.
Spet mladost brigade buri
po Kozjanski hriboviti.
Celje pa se pridno uri
v obrambi - in zaščiti.
JULIJ - MALI
SRPANJ
Laščani, Žalčani, Celjani,
so svoje praznike slavili,
svojega velenjski knapi
z milijoni ton častili.
Se v SIPU nova hala sveti.
V Rečici laški pa kar dve.
Je v Celj' štacuna v Novi vasi
in asfalt na Črešnjice.
Vsak, ki žeja ga neznansko,
se v Laško je podal na pivo.
Nedeljsko pridigo na Vran-
sko,
prišel držat je Marenk Ivo.
AVGUST^ VELIKI
SRPANJ
So flosarji stabilizacijsko
os k ubili svoj show-program.
A na Planin' vso našo stisko
je Andrej predočil nam.
A, glej za Skokov memorial,
je tako in nič drugače:
čeprav je vse od sebe dal
Stanka boljš'ko Dušan skače!
V srednji vek Savinjska vrača
se brez dvoma kakšnega.
Dobili so, če se kaj splača,
dva hmeljarska viteza.
SEPTEMBER -
KIMAVEC
Petelin v strehi! Bog obvari!
Gorelo manj krat - škoda
večja!
So podražili se požari?,
vprašuje pamet se telečja.
Slavita Šmarje in Mozirje,
v Krškem se ATOM zbudi,
a kadilec se v razmerje
bojno sam s seboj spusti.
Na sejem obrti prinesli
so kupe »čudežnih« reči,
ko kupec se tolaži z gesli;
na trgu so in jih spet ni.
OKTOBER -
VINOTOK
Velenje Titovo postane!
Na tanko režejo potico.
Da še za jutri kaj ostane
izberejo si manjšo žlico.
Mlekarna na pomlad spočeta
se skisala je do jeseni.
Po goščah trop gobarjev leta,
ne moti jih preplah strupeni.
Obilo vtisov z vlakom BIE,
ogretih rok, spletenih v
vence,
prišlo iz daljne Šumadije
s pozdravi bratov za Slo-
vence.
NOVEMBER -
LISTOPAD
So TDF naš ta deveti
rešili s TV nam pob je.
Morda pa bo boljši deseti,
ko unese se ,Krizno obdobje'.
Se Žauc odpovedati noče,
zidave na vodni izvir!
Od Cela do Žauca kdor hoče
posluša sosedski prepir.
Na Laškem in Šmarskem so
DA,
rekli ljudje solidarno.
Da Čuku zdaj bron se poda,
Taljan se je rešil na varno. .
DECEMBER -
GRUDEN
žabe so grb priregljale,
so ptičarji spletli si vrh.
Peruti Mesarcu pognale,
je šinil po pisti kot prh.
Za nove volitve spomladi
so tisoča v bukvah imena.
Tistih pa ne, ki bi radi
spet nogo vtaknili v strerhena.
Zdaj pa na zdravje!
Dvignimo čaše in spet
se v leto prihodnje zazrimo.
Zdravi ga vsi preživimo,
a »atek« nadaljnih deset!
Tednik prebiral in .verzificiral' JURE KRAŠOVEC
35 LET
NOVEGA
TEDNIKA
Prejšnji teden v sredo je
bila v motelu Merx v Šent-
jurju slovesnost ob 35-letnici
Novega tednika, pokrajin-
skega lista občinskih konfe-
renc SZDL Celja, Laškega,
Mozirja, Šentjurja, Šmarja
pri Jelšah, Slovenskih Ko-
njic, Žalca. Na skupnem zbo-
ru članov kolektiva Novega
tednika, vseh nekdanjih de-
lavcev in upokojencev, pred-
stavnikov občin ustanovite-
ljic in medobčinskih družbe-
nopolitičnih organizacij, je
uvodni govor podal namest-
nik glavnega urednika Jure
Krašovec in kronološko ori-
sal razvojno pot Novega te-
dnika od prvih povojnih dni'
do danes. O širši družbeni
vlogi v sistemu družbenega
in javnega obveščanja je go-
voril predsednik Medobčin-
skega sveta SZDL Jože Ve-
ber in dejal, da je Novi te-
dnik opravil na doslej preho-
jeni poti pomembne naloge
na področju obveščanja na
celjskem območju in mu
takšna naloga ostaja tudi v
bodoče.
Kulturni program jubilej-
ne svečanosti je izvedel Ko-
morni moški zbor pod vod-
stvom prof. Vida Marcena.
Kolektiv Novega tednika
je v teh dneh prejel številne
čestitke in pozdravna pisma,
pa tudi pozdrave nekdanjih
urednikov, novinarjev, ki se
slovesnosti žal niso mogli
udeležiti. Hvala vsem, ki ni-
so pozabili na zibelko svoje-
ga časnikarskega dela.
Danes objavljamo na sre-
dinskih straneh letošnje zad-
nje nadaljevanje iz serije 35
let.Novega tednika, kjer smo
skušali predstaviti najpo-
membnejše mejnike v raz-
voju časnika, objavljamo pa
tudi anketo z najstarejšimi
naročniki.
Jubilej smo proslavili de-
lovno in skromno, a ne zato,
ker ne bi imeli kaj pokazati,
ampak zato, ker se zaveda-
mo, koliko še moramo nare-
diti. Pa tudi čas ni primeren
za razkošna reprezentančna
slavja, ki zahtevajo mnogo
denarja, vsak blišč pa je hi-
tro minljiv. Našo pozornost
bomo raje usmerili v boljšo
kakovost našega dela, ki
ostaja trajneje zapisan na ča-
sopisnem papirju.
D. M.
PRVIČ PET
MILIJONOV TON!
Ob tem času, ko je objavljena
ta vest, so velenjski rudarji
prav gotovo že rekorderji, saj so
nakopali prvič v svoji dolgi in
bogati delovni zgodovini pet
milijonov ton premoga! Podat-
ke smo zbrali v ponedeljek zju-
traj, ko so v decembrskih delov-
ni in nedelovnih dneh velenjski
rudarji nakopali že 434 tisoč 100
ton premoga ali poprečno na
dan 19 tisoč 440 ton. S tem so
presegli osnovni načrt za 20 in
delovnega za 17 odstotkov. Od 1.
januarja do 28. decembra so na-
kopali štiri milijone 956 tisoč
100 ton, tako da morajo do petih
milijonov v treh dneh nakopati
še 43 tisoč 900 ton ali poprečno
na dan 14 tisoč 333 ton. To pa
pomeni, da so z današnjim
dnem velenjski rudarji že rekor-
derji. Rekorderji pri delu. Za
skoraj 300 tisoč ton premoga so
letos nakopali več, kot so pre-
dvidevali. To je velik prispevek
celotni družbi. Delovni zmagi
velenjskih rudarjev, ki so zdru-
ženi iz Vseh jugoslovanskih re-
publik in pokrajin, so namenje-
ne naše iskrene čestitke.
TONE VRABL
2. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 52 - 30. december 1981
ZAHVALA OB UPOKOJITVI
Kot vsako leto je tudi letos predsednik skupščine občine
Celje Jože Marolt pripravil srečanje z odgovornimi delavci,
ki so letos odšli v pokoj. To so: Vinko Andolšek, Jože
Cerjak, Stane Jurko, prof. Drago Loiber, Ivan Uranjek, Silva
Rebevšek in Risto Gajšek. Na fotografiji se Ivan Uranjek
zahvaljuje za darila in spodbudne besede, ki jih je ob prisot-
nosti družbenopolitičnih delavcev izrekel Jože Marolt.
S PROGRAMSKE KONFERENCE SZDL CELJE
DELO ODSEVA ZLASTI V PRAKSI
M. Rotovnik: »SZDL čakajo pomembne naloge v pripravah na volitve*
Občinska konferenca SZDL v Celju
je skozi razvejane oblike svojejga dela
v preteklem obdobju opravila po-
membno delo, ki v svoji celoti najbolje
odseva v praksi, med ljudmi. Iz celot-
ne kopice uresničenih nalog pa bi bilo
mogoče povzeti oceno, dd se je sociali-
stična zveza v času po zadnji program-
ski konferenci zavzemala predvsem za
doslednejše in bolj usklajeno izvajanje
sleherne naloge in da je težila k mno-
žičnem vključevanju delovnih ljudi in
občanov v razreševanje najrazličnejših
vprašanj. Nenazadnje pa je bilo po-
membno delo opravljeno tudi pri utr-
jevanju in poglabljanju frontne vloge
socialistične zveze.
Ko so delegati na programski konfe-
renci SZDL ocenjevali opravljeno de-
lo, so se strinjali z vsebino poročila,
opozorili pa so še na nekatere slabosti,
ki bodo morale v prihodnjem delov-
nem obdobju postati predmet širše in
bolj odgovorne aktivnosti. Tako je iz
razprave izšlo opozorilo, da bi morale
krajevne konference SZDL izobliko-
vati ustrezne metode dela, s katerimi
bi v akcije pritegnili širše število ljudi.
Delegati so izpostavili tudi vprašanje
večjega vključevanja delavcev iz dru-
gih jugoslovanskih republik v samo-
upravno, politično in delegatsko delo
v krajevnih skupnostih, opozorili na
nujno oživljanje prostovoljnega dela,
na uvajanje ustreznih oblik izobraže-
vanja za poverjenike socialistične zve-
ze in drugo. Ob tem pa so bili edini, da
bi morala občinska organizacija SZDL
v bodoče še več aktivnosti in dela na-
meniti naslednjim vprašanjem: ure-
sničevanju ciljev gospodarske stabili-
zacije v vsej svoji celoti, boljšemu go-
spodarjenju s prostorom, socialni var-
nosti delavcev, zagotavljanju enakih
pogojev izobraževanja za vse otroke ne
glede na gmotni položaj družine in
kraj, v katerem se šolajo, večjo skrb bo
treba posvetiti celoviti problematiki
mladih vključno z vprašanji usmerje-
nega izobraževanja, štipendijske poli-
tike in zaposlovanja, nenazadnje pa bo
treba bolj dosledno izvajati naloge pri
uresničevanju sistema SLO in družbe-
ne samozaščite.
V razpravo na včerajšnji programski
konferenci se je vključil tudi član
predsedstva Republiške konference
SZDL Mitja Rotovnik. Opozoril je
predvsem na naloge socialistične zve-
ze v pripravah na volitve ter se zavzel
za to, da bi o evidentiranih možnih
kandidatih za vodilne funkcije v obči-
nah tekle svobodne, široke in demo-
kratične razprave. Dejal je tudi, da bi
morali pri delegatih, ki bodo izvoljeni
iz vrst administrativnih delavcev, na-
meniti večjo skrb izobraževanju. Kajti
iz mnogih ocen in pogovorov je razvi-
dno, da ti delavci še vse premalo poz-
najo vsebino delegatskega sistema in
njegovo delovanje.
Vse predloge, ki jih je na programski
konferenci SZDL oblikovala razprava,
bodo še pridali k predloženemu pro-
gramu dela za prihodnje obdobje. Ta-
ko dopolnjen program pa bo dokonč-
no sprejelo predsedstvo Občinske
konference SZDL na eni prihodnjih
sej.
DAMJANA STAMEJCIC
NOVA PRIDOBITEV CELJSKEGA
VODOVODA
z letošnjim letom se celjskemu vodovodu izteka 73 let
obstoja in delovanja. Pred tremi leti so se lahko postavili z
izgradnjo čistilne naprave v Vitanju, prav letos pa z otvori-
tvijo novih proizvodno-delovnih prostorov. Več kot 110 let
stari prostori sredi urbanega naselja so bili že zdavnaj nepri-
merni, pa še te so uporabljali skupaj s plinarno. Gradbeni
izvajalec celjski Ingrad je naložbo končal v roku in solidno,
gradnja je trajala trinajst mesecev, obračunska vrednost pa
je znašala 28 milijonov dinarjev.
Z novim objektom si je celjski vodovod zagotovil delo ob
neprimerno boljših delovnih razmerah, čeprav prav urejanje
vprašanj s pitno vodo zahteva še veliko dela in sredstev. O
tem priča podatek, da je vodovodno omrežje v poprečju
staro od 35 do 60 let, da je izredno pereča prav v zadnjem
času kakovost pitne vode iz obstoječih zajetij in da so vzdr-
ževalni stroški vsak dan večji. Po mnenju vodovodarjev so
ta vprašanja preveč samo v njihovi pristojnosti reševanja in
da ni bilo dovolj posluha za reševanje vprašanj oskrbe z
vodo s strani širše družbene skupnosti. Vsekakor je tudi po
prepričanju celjskih vodovodarjev največji trenutni pro-
blem v obvarovanju obstoječih vodnih virov s preprečeva-
njem onesnaženja podtalnice na vodnem povirju Medlog -
Leveč. Pri teh vprašanjih pa je na kocki dobro sodelovanje z
občino Žalec. V korist zdravja in dobre pitne vode za prebi-
valstvo, je jasno, kako se mora ta kocka obrniti.
UM
SOZD MERX UPRAVIČIL SVOJE POSLANSTVO
HRANA NA PRVEM MESTU
V letu 1982za hrano 500 milijonov dinarjev
Sestavljena organizacija
združenega dela Merx Celje
je v enem letu svojega obsto-
ja združila 17 delovnih orga-
nizacij in 43 temeljnih orga-
nizacij združenega dela na
območju 22 občin. 2e to dej-
stvo govori o velikem oprav-
ljenem delu. Bistveno pa je
to, da je SOZD Merx večino-
ma uresničil načrtovane ci-
lje, pa tudi tiste, ki zadevajo
povezovanje s SOZD Hme-
zad. Morda se ni dobro zao-
krožilo edino še sporazume-
vanje o delitvi dela vseh treh
klavhic, ki delujejo na šir-
šem celjskem območju. Iz te
delitve še niso odstranjene
vse težave na relaciji do Celj-
ske mesne industrije, med-
tem, ko klavnici v Laškem in
Šentjurju že delata po no-
vem sporazumu.
Nadalje je pomembno to,
da bo trgovina v sozdu - ima
še vedno 70 odstotkov za-
stopstva - za več kot 100 mi-
lijonov dinarjev združevala
tudi za naložbe v proizvod-
njo oziroma predelavo
hrane.
V Merxu so že letos uresni-
čili več kot polovico naložb v
vrednosti 180 milijonov di-
narjev, v prihodnjem letu pa
že 500 milijonov dinarjev za
proizvodnjo in predelavo
hrane. Od tega denarja bo šlo
večina, okrog 300 milijonov
dinarjev, za pospeševanje
proizvodnje hrane v zaseb-
nem sektorju. Eden izmed
pomembnih ciljev na tem
področju pridelave hrane je,
da bi imeli do konca srednje-
ročnega obdobja okrog
15.000 pitancev, da bi zao-
krožili proizvodnjo mleka na
19 milijonov litrov in proiz-
vodnjo jajc na blizu 40 mili-
jonov. Pri pitancih kaže pou-
dariti, da osemdeset odstot-
kov pitane živine že sedaj
izvozijo, v glavnem iz suro-
vinskega šentjurskega ba-
zena.
Glede nove proizvodnje
omenjajo načrte v zvezi z ov-
čerejo in kunčjerejo. Pri
kuncih se namerav^o pove-
zati s škofjeloškim Seširom,
ki bo združeval tudi svoja
sredstva. Šešir zanimajo
predvsem zajčje kože, meso
pa bi se lahko našlo na jedil-
nikih zahodnih trgov, kjer je
iskano.
Ce od nekmetijskih načr-
tov preskočimo še na druga
področja, kjer ima Merx veli-
ke načrte, kaže omeniti naj-
prej graditev območnega
prehrambenega središča na
površini okrog 10.000 kva-
dratnih metrov površine, si-
cer pa načrte v gostinstvu in
turizmu. V SOZD Merx na-
črtujejo gradnjo manjšega
hotela ob meji pri Dravogra-
du, sodelovanje pri izgradnji
Ribniškega Pohorja, pa tudi
slovenjgraškega okrog Kop
na Pohorju, gradnjo hotela v
Savinjskem gaju v Mozirju
in načrte v zvezi z zdravilišči
v Laškem in Dobrni. Prav
kolektiv Dobrne se je na re-
ferendumu prejšnji petek
odločil za združitev v SOZD
Merx.
Merx pa bo tudi v prihod-
nje združeval trgovino na ob-
močju, v Celju ponuja roke
sodelovanja Centru, v žalski
občini pa Savinjskemu ma-
gazinu. Pri temu pa nimajo
nič proti vseljevanju drugih
trgovskih sistemov na ob-
močju ali v Celju, v kolikor
bodo tudi zanje veljali enaki
pogoji, kot za domače trgov-
ce in domače trgovske si-
steme.
MITJA UMIK
SVET OBČIN O
MESNI KRIZI
Na predlog celjskega
izvršnega sveta in Celjske
mesne industrije je o me-
snih težavah te delovne
(Organizacije oziroma
predvsem o izgubah vče-
raj razpravljal še svet ob-
čin celjskega območja.
Svet občin je sprejel tu-
di program dela za pri-
hodnje leto, v katerem
bodo celjske mesne teža-
ve še vedno imele po-
membno težo, saj gre za
dolgotrajne zamotanosti
okrog reševanja mesnih
izgub, odnosov med tre-
mi klavnicami na območ-
ju in tudi odnosa med
obema sestavljenima or-
ganizacijama združenega
dela Hmezad in Merx.
Ob zaključku letošnje-
ga leta ne bi radi prejudi-
cirali stvari, vendar kaže,
da uresničevanje sanacij-
skega programa v Celjski
mesni industriji ne pote-
ka tako, kot bi moralo.
Morda bodo potrebni ce-
lo bolj energični ukrepi,
še zlasti, če ne bo dokonč-
no uspelo dogovoriti deli-
tve dela med vsemi klav-
nicami. Predvsem pa se
ne bi smelo zgoditi, da bi
območje kot celota zaradi
mesne krize ostala brez
izvozne klavnice.
UM
PRIZNANJA ZA UREJENO OKOLJE
Turistično društvo Žalec je letos že tretjič pripravilo oce-
njevanje najlepše urejenih okolic hiš, vrtov, družbenih ob-
jektov in okrasnih cvetlic. Konec minulega tedna pa so
najbolj prizadevnim podelili priznanja. Prejeli so jih: Pavle
Dolar, Vili Reberšek, Vlado Ažnik, Osnovna šola Peter
Sprajc-Jur, Pavlika Kovač, Hišni svet Cankarjeva 5, Boris
Sket, Alojz Žgank, Alenka Hodnik, Martina Krajnc, Franjo
Faganeli, Jože Šalamun, Meta Veis, Emerik Krajnc, Hilda
Matelič, Marija Verdev, Berta Audič, Adolf Povalej, Zinka
Ropotar, Osnovna šola Ljube Mikuš Žalec, Milka Zagožen,
Sportnorekreacijski center Žalec, Pavla Piki, Tomaž Krašo-
vic in Franc Vidmajer.
Wa sliki: Predsednik društva Srečko Meh in predsednica
ocenjevalne komisije Manca Birsa podeljujeta priznanje Vi-
liiu ^beršku,
T. TAVČAR
DELO KOMUNISTOV NA REŠETU
s soglasjem, ki so ga dali delegati na ponedeljkovem zaseda-
nju občinske konference ZKS Celje na osnutek poročila o delu
občinske organizacije zveze komunistov in njenih organov, se
je v osnovnih organizacijah ZK v celjski občini pričela javna
razprava o tem dokumentu, ki bo trajala vse do sklica pro-
gramsko-volilne konference. Poročilo na triintridesetih stra-
neh razgrinja široko paleto vprašanj in usmeritev, ki so bila
torišče dela občinske organizacije ZK v preteklem obdobju.
Tako se dotika vprašanj družbenoekonomskega razvoja in
iskanja ustreznih rešitev za obvladovanje vse težjega položaja
v gospodarstvu, odnosov na področju družbenih dejavnosti in
svobodne menjave dela, obravnava članstvo in organiziranost
ZK, izpostavlja vprašanja idejnopolitičnega usposabljanja, de-
lovanja komunistov v političnem sistemu ter temeljito oce-
njuje delo komitejev in odborov za SLO in družbeno samoza-
ščito. Ob koncu pa poročilo govori še o krepitvi odgovornosti
članstva, organizacij in organov zveze komunistov, o delu
upravnih organov in drugih strokovnih nosilcev na ravni ob-
čine ter o razvoju civilne in narodne zaščite ter teritorialne
obrambe.
Člani občinske konference so sicer osnutek poročila o delu
občinske organizacije ZK in njenih organov v celjski občini
podprli, vendar pa so predlagali še nekatere dopolnitve, ki jih
bodo vnesli v dokument še preden ga bo v roke prejel sleherni
od 5940 članov ZK v občini. Med drugimi so bili oblikovani
predlogi, naj bi dokument ločeno obravnaval vprašanja kme-
tijstva in proizvodnje hrane, nanizal nekatera vprašanja, ki so
skupna celotni regiji ter opredelil, kako se komunisti akcijsko
povezujejo do vprašanj, kot je plan Jugoslavije in Slovenije,
energetska ali izvozna bilanca Jugoslavije in drugih, ki so po
eni strani pomembno gibalo njihovega dela, nanje pa veči-
noma nimajo možnosti vpliva. Konferenca pa je tudi soglašala,
da bodo nekatera najbolj aktualna vprašanja vključena tudi v
uvodni referat na programsko-volilni konferenci sami.
DAMJANA STAMEJCIC
TGO GORENJE
REKORDEN IZVOZ
Kljub težavam dobro gospodarili
Vsem omejitvam, pomanj-
kanju surovin in reproduk-
cijskih materialov navkljub,
so v soboto delavci TGO Go-
renje, ko so ustavili stroje,
lahko pod črto poslovanja
zapisali ugodne delovne do-
sežke. Posebej zadovoljni so
z izvoznimi rezultati, saj so
pri izvozu na konvertibilno
tržišče dosegli rekordno vre-
dnost 3557 milijonov dinar-
jev, kar je za tretjino več kot
lani.
Tudi ostali poslovni dosež-
ki so dobri. Skupna vrednost
proizvodnje je presegla de-
set milijard dinarjev, kar je
za 30 odstotkov več kot lani.
To so dosegli z dvema od-
stotkoma manj zaposlenih.
Posebej pomembno je dej-
stvo, da so še pred dvema
letoma uvažali več, kot so
izvozili. Letos pa so to ra-
zmerje že povsem obrnili in
izvoz je dosegel dvakratno
vrednost uvoza.
Z dosežki so tako v Gore-
nju zadovoljni, pa četudi vse
načrtovane proizvodnje niso
dosegli.
Letos so v TGO Gorenje
izdelali 350 tisoč štedilnikov,
337 tisoč pralnih strojev, 223
tisoč hladilnikov, 302 tisoč
zamrzovalnih aparatov, 35 ti-
soč črno-belih in 33 tisoč
barvnih televizijskih spreje-
mnikov, 150 tisoč kuhinjskih
in kopalniških elementov,
ter milijon 100 tisoč kvadrat-
nih metrov keramičnih plo-
ščic.
Za prihodnje leto načrtuje-
jo v Gorenju še odločnejšo
izvozno usmerjenost, več po-
zornosti pa nameravajo po-
svetiti tudi ureditvi notra-
njih razmer.
HINKO JERCIC
št. 52 - 30. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 3
NA DOBRNI RAZSTA VA O XIV.
DIVIZIJI
Na osnovni šoli XIV. divizije Dobrna so v petek proslavili
20. obletnico vzgojnoizobraževalnega dela. Pionirji so za ta
pomembni jubilej pripravili bogat in kvaliteten kulturni
program ter s tem pokazali, da je njihovo delo na najrazlič-
nejših področjih interesnih dejavnosti pestro. O dvajsetlet-
nem delu na šoli je uvodoma govoril Janez Domitrovič,
ravnatelj osnovne šole XIV. divizije Dobrna, Marta Pavlin-
Brina, borka slavne štirinajste pa je pionirjem sporočila
nekaj dragocenih misli in napotkov za življenje.
Dvajset let dela so na osnovni šoli Dobrna počastili še na
čisto svojstven način. Po zamisli pionirske organizacije in
koordinacijskega odbora za razvijanje revolucionarnih tra-
dicij pri KK SZDL Dobrna je bila v petek dopoldne tudi
otvoritev stalne šolske razstave o XIV. diviziji. Razstavo, ki
na treh panojih obsega slikovno in dokumentarno gradivo,
je postavil celjski Muzej revolucije. Po otvoritvi so si raz-
stavo ogledali številni gostje, predstavniki krajevnih in ob-
činskih družbenopolitičnih organizacij, osnovnih šol. Za-
voda za šolstvo, občinske izobraževalne skupnosti, borci in
še mnogi drugi. Postavitev razstave so omogočili: občinska
izobraževalna in kulturna skupnost Celje, krajevna konfe-
renca SZDL Dobrna, svet KS Dobrna, organizacija borcev
Dobrna, turistično društvo, zdravilišče ter društvo upoko-
jencev in lovska družina iz Dobrne.
MARJELA AGRE2
20 LET HMEZADA
ŠE VEČJA PROIZVODNJA
O načrtih Je govoril Vlado Gorišek
v Hmezaclu bodo do kon-
ca leta 1985 povečali proiz-
vodnjo hmelja od sedanjih
2530 na 3360 ton, govedi od
4165 na 8350, prašičjega me-
sa od 3800 na 5700 ton, pe-
rutnine od 5050 na 10.300
ton in rib na 200 ton. Proiz-
vodnja mleka naj bi leta
1985 znašala okrog 42 mili-
jonov litrov. Tako je na sve-
čani seji delavskega sveta
ob 20-letnici Hmezada po-
vedal glavni direktor se-
stavljene organizacije Vla-
do Gorišek.
V	srednjeročnem progra-
mu načrtujejo tudi velike na-
ložbe. Skupna vrednost le-
teh naj bi znašala okrog tri in
pol milijarde dinarjev. Tu še
zlasti velja omeniti naložbe,
ki bodo vplivale na večjo
proizvodnjo mesa in mleka.
Hleve za pitanje govedi bodo
gradili v Imenem, na Vran-
skem, v Zepini... Vrednost
izvoza je letos znašala tristo
milijonov dinarjev. 2e pri-
hodnje leto naj bi bil večji za
20 odstotkov.
V	predelavi je treba še po-
sebej omeniti izgradnjo re-
gijske mlekarne. Pri tem pa
bi po Goriškovih ocenah mo-
ral biti Hmezad deležen več-
je družbene pomoči. To velja
tudi na Celjsko mesno indu-
strijo. Širša družbena pomoč
bi morala biti soudeležena s
konkretno pomočjo, torej tu-
di z materialno. Ni namreč
dovolj le postaviti zahtevo
po oskrbi, temveč jo je treba
tudi materialno podpreti, je
menil Vlado Gorišek.
Sobotne slovesnosti sta se
med drugim udeležila tudi
predsednik zveznega komi-
teja za kmetijstvo, gozdar-
stvo in prehrano Milovan Zi-
dar in predsednik republi-
škega komiteja Ivo Marenk.
Predsednik skupščine obči-
ne Žalec Viljem Petek pa je
podelil tudi štiri odlikovanja
predsedstva SFRJ Hmeza-
dovim delavcem. Red zaslug
za narod s srebrno zvezdo je
prejel Ludvik Grabner, red
dela s srebrnim vencem pa
Ivo Breznik, Milka Lovren-
čič in Milan Žolnir, Prizna-
nje Hmezada pa je med dru-
gimi prejel tudi Milovan Zi-
dar, predsednik zveznega
komiteja za kmetijstvo, in
prehrano.
JANEZ VEDENIK
Ob 20 letnici SOZD Hmezad Žalec je predsednik skup-
ščine občine Žalec izročil visoka odlikovanja predsedstva
SFRJ. Na sliki: Milka Lavrenčič prejema Red dela s srebr-
nim vencem.
ŠOLA ZA
DELEGATE
PRVIČ V
DELOVNI
ORGANIZACIJI
v delovni organizaciji
LIK Savinja Celje, so že
nekaj časa opazni premi-
ki na področju izobraže-
vanja. Pred tednom dni je
25 udeležencev uspešno
zaključilo Solo za delega-
te. To je prvi primer v
celjski občini, da je bila
šola organizirana znotraj
delovne organizacije.
Delegati so bili v 22 ur-
nem programu seznanje-
ni z: družbeno politično
ekonomijo v občini Celje,
razvojem samoupravnih
socialističnih odnosov,
družbeno ekonomskim
razvojem in dohodkovni-
mi odnosi, splošnim ljud-
skim odporom in družbe-
no samozaščito, informi-
ranjem in komunicira-
njem v OZD, vlogo dele-
gatov v TOZD, DO, SIS,
KS ter uveljavljanjem
svobodne menjave dela.
Ogledali so si nekaj fil-
mov o samoupravljanju.
Takšna oblika izobraže-
vanja delegatov v delovni
organizaciji, bo izvajana
tudi v prihodnje, saj se je
izkazala za zelo uspešno.
I.M.
KRAJEVNI PRAZNIK ŽALCA
v zadnjih letih krajani in delovni ljudje Žalca proslavljajo
27. december kot svoj praznik in spomin na leto 1941, ko je
bilo v Mariboru ustreljenih sedem Zalčanov za svobodo.
Tudi letos so pripravili več različnih prireditev od športnih
do kulturnih, vse skupaj pa so združili s slavnostno sejo
Skupščine KS Žalec in njenimi družbenopolitičnimi organi-
zacijami.
Podelili so tudi več krajevnih priznanj, ki so jih tokrat
prejeli: Drago Božič, Alojzija Bervar, Matjaž Grobelnik,
Vladka Jug, Franc Kadivnik, Franc Kočevar, Franc Korent,
Franc Lednik, Marjan Kozmus, Mira Meglič, Janko Melan-
šek, Božena Pintar, Ivan Pražnikar, Franc Turk, Vitoslav
Samardžič, Janez Stebernak, Alojz Vidmajer, Ivan Oplot-
nik, učiteljski zbor in učenci Glasbene šole Risto Savin
Žalec, Osnovna šola Peter Sprajc Jur in Kinološko društvo
Žalec.
Obrazložitve za nagrajence je prebral predsednik komisije
pri KS Žalec Edmund Božiček. Pozdravni nagovor je imel
predsednik Skupščine občine Žalec Vili Petek, medtem ko
je predsednik IS Skupščine občine Žalec Jože Jan izročil
zlato značko Žalca družbenopolitičnem delavcu Francu
Cinku, ki je pred dnevi slavil pomemben življenjski jubilej -
70-letnico življenja (na sliki).
Tekst: T. VRABL, Foto: T.TAVCAR
POBRATENJE DVEH MLADINSKIH
ORGANIZACIJ
v letošnjem šolskem letu je delo pri OO ZSMS na osnovni
šoli Bratov Juhart v Šempetru v Savinjski dolini bilo zelo
pestro. Kot novost smo uvedli šolski radio, ki smo ga imeno-
vali radio motnje. Izvedli smo tudi anketo, ki je pokazala, da
so oddaje vsem na šoli zelo všeč. Največ pozornosti pa smo
posvetili pobratenju z OO ZSMS v osnovni šoli v Žalcu. Na
skupnem sestanku so bili navzoči poleg mladincev tudi
mentorji obeh OO ZSMS in razredniki osmih razredov. So-
delovanje smo si zamislili v obliki organizacije plesov, go-
stovanj šolskega radia, skupnimi delovnimi akcijami, šport-
nimi tekmovanji in kvizom ob zaključku leta. Prvo priredi
tev smo izvedli že 20. novembra na šempetrski šoli in tud
podpisali listino o pobratenju.
OTMAR URANJEK
KONJIŠKA SKUPŠČINA
DELEGATI TERJALI HITREJŠO POT
Cesto Stranice — Vitanje urediti v letu 1982!
Po bogati in tvorni razpravi o osnut-
ku Resolucije o izvajanju družbenega
plana občine Slovenske Konjice v letu
1982 v vseh delovnih okoljih, so v po-
nedeljek sprejeli delegati vseh treh
zborov Skupščine občine Slovenske
Konjice predlog Resolucije. Potrdili
so 3-4 odstotno rast industrijske proiz-
vodnje in družbenega proizvoda, 8-10
odstotno povečanje izvoza, povečanje
kmetijske proizvodnje za 5 odstotkov
in zaposlovanja za 2 odstotka.
Med pomembnimi sklepi zadnje le-
tošnje seje skupščine je tudi spremem-
ba odloka o proračunu občine za leto
1981 in predlog o začasnem financira-
nju splošnih družbenih potreb občine
za prvo tromesečje leta 1982.
Za odškodnine zaradi spremembe
namembnosti kmetijskih zemljišč bo
odslej potrebno odšteti za kvadratni
meter od 100 dinarjev za zemljišča pr-
vega razreda do 20 dinarjev za zemlji-
šča osmega katastrskega razreda. Za
to so se odločili zaradi pripomb dele-
gatov na osnutek odloka, ki ni bil us-
klajen z republiškim dogovorom.
Delegati se niso strinjali z osnutkom
srednjeročnega plana vzdrževanja in
izgradnje magistralnih in regionalnih
cest v Sloveniji za obdobje 1981-85.
Osnutek namreč predvideva, da bodo
dokončali modernizacijo ceste Strani-
ce-Vitanje šele v letu 1985. Moderniza-
cija tega dela se je pričela že leta 1979,
a še ni zaključena. Nemoderniziran od-
sek poteka skozi naselje, cesta je neu-
rejena na najtežjem delu. Vsi izvedbe-
ni projekti za ta odsek so že izdelani,
zato so delegati predlagali republiški
skupnosti za ceste, da preuvrsti mo-
dernizacijo tega odseka v leto 1982.
Sicer pa osnutek predvideva še izgrad-
njo novega mostu čez Oplotnico v Te-
panju v letu 1984, izgradnjo novega
mostu čez Dravinjo v Ločah v letu
1985 in ojačitev avtoceste na odseku
Slovenske Konjice-Dramlje v letu
1985.
V letu 1981 je temeljna organizacija
Elektro Slovenska Bistrica zgradila na
območju občine Slovenske Konjice
transformatorske postaje v krajih Ko-
ble, Perovec, Padeški vrh, Lipoglav,
Spitalič II in dodatno še v Gorenju in
na Resniku. Iz plana je izpadla le TP
Skalce, namesto nje pa bodo zgradili
dve v začetku leta 1982.
MILENA B. POKLIC
NIČ KAJ PRIJAZNO LETO
Piše: JOŽE ŠIRCEU
Nič kaj prijazno leto ni za nami. Svet
je otovorjen z novimi bombami, raketa-
mi, letali. Angleška beseda ali skovanka
overkill bo, kot kaie, kmalu postala do-
mača tudi v drugih jezikih, kot recimo
avto ali radar ali televizija. Pomeni na-
mreč zmožnost ene ali druge velesile, da
večkratno pobi je ljudi iz sovražnikove-
ga tabora ali tistega, kar ima za sovraž-
nikov tabor.
Z drugimi besedami: svetu grozi jedr-
ska vojna. Sa to so februarja v indij-
skem New Delhiju z vso resnostjo ne-
dvoumno opozorili zunanji ministri
neuvrščenih držav. Pozvali k razumu, k
miru.
Razsodna beseda tudi tokrat ni padla
na plodna tla. Svet se še naprej oboro-
žuje.
Paradoks pravkar minulega leta je bil
v tem, da so vojaške priprave širom po
svetu mrzlično nadaljevali in celo sko-
kovito povečevali, v resnici pa je bila na
svetu ena sama prava vojna: tista med
Irakom in Iranom, islamskima in neuvr-
ščenima državama. Vsa prizadevanja
mirovnih misij neuvrščenih in drugih
posrednikov so bila zaman. Vojna traja
še naprej. Nobena stran v njej ne dobiva.
Kaže, da spopadov še ne bo tako kmalu
konec.
Ob tej vojni pa so bili vojaški spopadi
tudi drugod. Afganistanski uporniki na-
daljujejo boj zoper vlado Babraka Kar-
mala in sovjetske intervencionistične
čete. Tudi v Kampučiji se z orožjem upi-
rajo vietnamskim divizijam in vladi, ki
je prišla na krmilo s pomočjo Vietnama.
Vsa ameriška pomoč Salvadorju, ves kr-
vavi teror vojaške hunte tod ne more
zatreti partizanskega gibanja. Tudi bor-
ci Swapo v Nami bi ji se bore naprej
Leto 1981 je z zaostrovanjem blokov-
skih nasprotij prineslo tudi poskuse, da
bi posamezne članice gibanja neuvršče-
nih vpregi i v blokovska vozova. S poso-
jili, s pomočjo v orožju, v zameno za
vojaška oporišča ali »vojaške olajšave«
na ozemlju nekaterih držav, včlanjenih
v gibanje neuvrščenih. Toda ministrska
konferenca neuvrščenih in ravnanje ve-
čine članic gibanja v letu 1981 dovolj
prepričljivo kažeta, da gibanje ostaja
trdno, da zgoraj omenjeni pojavi niso
postali pravilo. Obenem se je pokazalo,
da je potrebno okrepiti akcijsko sposob-
nost gibanja. Zlasti še, ker se bliža sep-
tember, čas napovedanega sestanka na
vrhu v Bagdadu, ko se bodo zbrali šefi
držav in vlad neuvrščenih.
Iztekajoče se leto je bilo v marsičem v
znamenju Poljske. Konflikt med težnja-
mi poljskega delavskega razreda po vlo-
gi, ki mu zgodovinsko pritiče, in vsemi
tistimi strukturami na Poljskem in zu-
naj nje, ki bi rade ohranile etatistično-
birokraiski družbeni model, socializem
v imenu delavskega razreda, ne pa so-
cializem delavstva samega - traja še na-
prej Zdaj v okoliščinah izrednega sta-
nja. Z nekaj upanja, da bodo naposled le
nastale možnosti za začetek demokratič-
ne sociaistične preobrazbe poljske
družbe.
.Minulo leto je bilo tudi leto atentatov.
Na Ronalda Reagana, papeža Janeza Pa-
vla II., na egiptovskega predsednika Sa-
data.
Nič kaj prijazno leto torej Zlasti še, če
dodamo svetovno gospodarsko krizo.
Lakoto in revščino v deželah v razvoju,
ki sta se marsikje še zaostrili. Zlasti še,
če dodamo, da je minevalo v znamenju
hladne vojne med blokoma. Prepirov na
madridski konferenci. Zaviranja pobud
Združenih narodov za razorožitev, za za-
četek pogovorov o svetovnih gospodar-
skih problemih.
Ostane nam pač upanje, da bo v na-
slednjih dvanajstih mesecih bolje. Vsaj
kolikor toliko bolje.
4. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 52 - 30. december 1981
GIBANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI
Novembra so v celjski regiji pričela naraščati prehladna
obolenja, upadla pa so obolenja prebavnega trakta, kar je za
to obdobje tudi značilno. Pojavila sta se dva vala mfekcij-
skega hepatitisa in to v osnovni šoli Vransko in osnovni šoli
Rimske Toplice. Oba kolektiva sta pod zdravstvenim nadzo-
rom, poostreni so higienski ukrepi in zdravstvena vzgoja.
Množično pa so se v tem času pojavljale vodene koze v
vzgojnovarstvenih zavodih v Celju.
Po podatkih službe za higieno in epidemiologijo Centra
socialne medicine in higiene v Celju so s steklino okužene
vse občine regije, nove primere med živalmi pa so ugotav-
ljali zlasti v občinah, kjer se je steklina šele pred kratkim
razširila (Sevnica). V novembru so v antirabični ambulanti
obravnavali 44 oseb zaradi poškodbe sumljivih živali, od teh
jih je bilo 18 zaščitno cepljenih.
MBP
CELJSKE ŠPORTNE MEDALJE 81
Pred zaključkom letošnjega leta je Telesno-kulturna
skupnost Celje pripravila sprejem za vse dobitnike najvišjih
športnih odličij v letošnjem letu na svetovnih, evropskih in
balkanskih prvenstvih. Pozdravni nagovor je izrekel pred-
sednik skupščine TKS Celje Aleš lic in poleg hvaležnosti za
dosežene uspehe izrazil upanje, da bo celjsko športno leto
tudi v prihodnje tako uspešno, kot je bilo letošnje. Ob tej
priložnosti so dobili priznanja za osvojene medalje:
Atleti Stanka Prezelj, Mojca Cetina in Robert Gaber, ju-
doista Štefan Cuk in Marjan Fabjan, karateist Jani Špiljak,
jadralni letalec Vojko Starovič, modelar Martin Klančiša ter
rokometaši Stanko Anderluh, Polde Kalin, Aleš Praznik in
Rolando Pušnik.
Torej dvanajst športnikov, še nekaj več medalj, zastopa-
nih je šest športov, v njih pa dve športnici in deset športni-
kov.
Bogata celjska zakladnica športnih priznanj je tako tudi v
letošnjem letu postala obširnejša. Vsem čestitamo k doseže-
nim uspehom z željo, da bodo tako uspešni tudi v prihod-
njem letu. Naša želja pa je, da se vsem tem pridružijo še tisti,
ki letos medalj niso osvojili, so pa na pragu tega velikega in
lepega podviga.
T.VRABL
V KOZJEM SO RAZVILI PRAPOR
Ob letošnjem prazniku oboroženih sil so v Kozjem razvili
prapor in sicer Občinska konferenca ZRVS Šmarje pri Jel-
šah. Doslej sta tak prapor v šmarski občini imeli le osnovni
organizaciji ZRVS Ratanska vas v Rogaški Slatini in ZRVS
Kozje, ki v svoji organizaciji združuje starešine petih krajev-
nih skupnosti. Pokrovitelj prapora OK ZRVS Šmarje pri
Jelšah je delovna organizacija Metka iz Celja.
Na svečanosti, ki je bila 18. decembra v Kozjem, je govoril
podpolkovnik Lavrič, predsednik konference ZRVS Šmarje
pri Jelšah, ki je tudi novi prapor sprejel in ga predal zastavo-
noši. Na svečanosti so bili navzoči tudi predstavniki organi-
zacije ZRVS Braco Nemet iz Zagrebs, ki je pobratena z
organizacijo ZRVS Kozje. Navzoči so bili predsednik konfe-
rence ZRVS občine ZagrebCenter Blagoje Žarkovič, pod-
polkovnik Andrija Torbica, borec s Sutjeske in Neretve in
drugi.
Osnovna organizacija ZRVS Kozje je za svoje delovanje
prejela zvezno plaketo ZR VSJ. Kulturni program so izvedli
učenci osnovnih šol Kozje in Lesično in moški pevski zbor
iz Kozjega.
MIHA ZAKOŠEK
NISMO SE POZABILI
12. decembra je bilo v domu upokojencev v Žalcu srečanje
kurirjev »Jurčkove linije«. Srečanje je organiziral priprav-
ljalni odbor v Žalcu pod predsedstvom Zvona Uranjeka-
Darka. Srečanja so se udeležili skoraj še vsi živeči kurirji in
komandirji vseh stanic Jurčkove linije. Vzdušje ob srečanju
je bilo prisrčno, ker smo se po tolikih letih spet lahko videli.
Na srečanju je imenovan koordinacijski odbor, ki bo
skrbel za bodoča srečanja, ki naj bi bila odslej bolj redna.
ŠTEFAN PETELINŠEK - SIMON
JURIJ KOROŠEC - GREGA
ČE NE GRE, SKLIČEJO KONFERENCO
ŽAGO JE RAZŽAGAL ČAS
Dotrajano žago v Kozjem naj bi obnovili v letu 1982
v Kozjem krajani mnogo-
krat trčijo ob skoraj nerešlji-
ve probleme, ki zadevajo hi-
trejši in učinkovitejši razvoj
krajevne skupnosti in ožjega
Kozjanskega. Dolga leta so
■ moledovali", da bi dobili
boljšo zdravstveno službo,
še enega zdravnika, lekarno,
novo zdravstveno postajo
itd. Ko je kazalo, da ostajajo
pri tem na pol poti, je politič-
ni aktiv v kraju prodlagal
krajevni konferenci SZDL
sklic problemske konferen-
ce na temo »Problemi zdrav-
stva na ožjem Kozjanskem«.
Uspeh je bil zares dober, saj
je danes zdravstveni pro-
blem v tem kraju skoraj re-
šen.
Uspeh prve konference je
Kozjane vzpodbudil tudi se-
daj, ko že leta rešujejo pro-
blem obrata žage v Kozjem,
kjer je zaposlenih okoli 20
delavcev. Obrat sodi v delov-
no organizacijo LI Bohor
Šentjur pri Celju in je delov-
na enota TOZD iz Šentjurja.
Zastarela oprema, delovna
sredstva in objekti predstav-
ljajo za delavce žage v Koz-
jem zares nemogoče delovne
pogoje. Nekatere izboljšave,
ki so jih bili v tem obratu
deležni, niso prinesle bistve-
nih sprememb in kar naprej
je obstajala bojazen, da bo
polnojarmenik-petdesetlet-
nik odpovedal pokorščino.
To se je pred kratkim tudi
zgodilo. Stroj je občasno bo-
lehal in povzročil kar 52 za-
stojnih dni v letu 1981. Zad-
nji mesec so delavci dobili
brezplačne dopuste ali pa so
se vozili na delo v Šentjur, da
bi v tem času zopet za silo
pokrpali častitljivega starca.
Vse te delne rešitve in še na-
prej odprti problemi, ki jih
niti niz obljub niti cela vrsta
investicijskih elaboratov ni
rešila, so dosegle vrelišče in
politični aktiv krajevne
skupnosti se je odločil, da te-
mu naredi konec. Sklicali so
problemsko konferenco
SZDL, na katero so povabili
vse delavce žage, predstavni-
ke občine Šmarje pri Jelšah,
predstavnike delovne orga-
nizacije Bohor in seveda čla-
ne vodstev družbenopolitič-
nih organizacij iz Kozjega.
Iz razprave na konferenci
je bilo razbrati, da je zahteva
po obnovi žage stara že nad
10 let in, da je bilo doslej da-
nih cela vrsta neizpolnjenih
obljub. Ugotovljeno je tudi
bilo, da je sedanja gospodar-
ska situacija za sanacijo zelo
neugodna in je bila izrečena
ostra kritika na dejstvo, da
žage niso sanirali tedaj, ko je
bilo to lažje izvedljivo. Pred-
stavniki LI Šentjur so trdili,
da so se ves čas trudili, da bi
žago Kozje usposobili, da pa
sanacijski elaborati pri ban-
ki niso uspeli, da ni bilo ni-
koli zadosti sredstev.
Prisotni z razlago niso bili
zadovoljni in so zahtevali do-
ločnejši odgovor na vpraša-
nje ali bo v naslednjem letu
žaga adaptirana. Po izvaja-
nju predsednika IS skupšči-
ne občine Šmarje pri Jelšah
in drugih, ki so sodelovali v
razpravi, so predstavniki LI
Šentjur povedali, da je za le-
to 1982 programirana adap-
tacija, ki jo bo mogoče izve-
sti v mesecu avgustu, ko bo
žaga razžagala letno količino
bukove hlodovine. Po adap-
taciji pa bo obrat Kozje pri-
ključen k TOZD Mestinje,
ker bo za ta TOZD žagal bu-
kov les za nadaljno prede-
lavo.
Glede na mnenja delavcev
žage, predstavnikov družbe-
nopolitičnih organizacij in
KS Kozje, da je treba začeti z
adaptacijo prej, je vodstvo
LI Šentjur pojasnilo, da bo v
primeru, če bi polnojarme-
nik, ki so ga pravkar popra-
vili, odpovedal pred avgu-
stom, pričeli z adaptacijo ta-
koj po zaključnem računu za
leto 1981, ko bo znana višina
sredstev za adaptacijo. K
adaptaciji pa štejejo ureditev
žagalnih prostorov in name-
stitev novega polnojarmeni-
ka, ki je v ta namen že kup-
ljen in pripravljen v TOZD
Mestinje.
FRANC BIZJAK
LAŠKO:
SKUPŠČINA O
OBLIKOVANJU
DELEGACIJ
Delegati vseh treh zbo-
rov laške občinske skup-
ščine so se v ponedeljek
sestali na zadnjem zase-
danju v tem letu.
Osrednja točka dnevne-
ga reda je bila namenjena
pregledu inovacijske de-
javnosti v organizacijah
združenega dela v letu
1980, ki je z nekaterimi iz-
jemami, slabo razvita.
Med številnimi vzroki za
takšno stanje je na prvem
mestu nedoslednost pri
uveljavljanju nagrajeva-
nja po rezultatih dela v
OZD. V zvezi s pospeše-
vanjem inovacijske de-
javnosti v OZD laške ob-
čine so delegati na skup-
ščini sprejeli tudi smerni-
ce in konkretne naloge za
nadaljnji razvoj, na tem
področju. Delegati zbo-
rov laške občinske skup-
ščine so, med drugim
sprejeli odloka o obliko-
vanju konferenc delega-
cij in določitvi števila de-
legatskih mest v zboru
združenega dela in zboru
krajevnih skupnosti, od-
lok o uvedbi samopri-
spevka v občini ter odlok
o začasnem financiranju
splošnih družbenih po-
treb občine Laško v
prvem tromesečju pri-
hodnjega leta.
SLOVENSKE KONJICE
ŠIROKA FRONTA
Predsednik ponovno Filip Beškovnik
Socialistična zveza delovnega
ljudstva je v preteklem letu še
bolj kot doslej na široko odprla
vrata za vse težave in cilje druž-
benega in političnega življenja
v konjiški občini. S svojo dejav-
nostjo je bila prisotna povsod,
kjer je bilo potrebno poenotiti
politično akcijo. Takšna je tudi
temeljna ugotovitev poročila o
delu občinske konference SZDL
v letu 1981, ki ga je zbranim de-
legatom in gostom posredoval
predsednik OK SZDL Sloven-
ske Konjice Filip Beškovnik.
Delavci in občani konjiške ob-
čine so se zavestno vključevali v
družbeno in politično življenje,
zato so bile tudi obravnave, pa
najsibo resolucije o družbenopo-
litičnem razvoju občine in teme-
ljih plana za obdobje 1981-1985,
in posebej še v letu 1982, referen-
dumskega programa, spremlja-
nje ekonomske stabilizacije ali
priprav na volitve pestre in kon-
kretne. Veliko delo je bilo oprav-
ljeno in ni ostajalo le pri enkrat-
nih akcijah, le pri nakazovanju
problemov, ampak so iskali in
često tudi našli rešitve zanje.
Posebno pozornost so name-
njali delu delegacij, kar je bilo
očitno tudi na uspešnih pro-
gramskih konferencah krajevnih
organizacij SZDL. Zal, številni
so še delegati, ki so zgolj sprejeli
funkcije, pozabili pa na dolžno-
sti. Ravno zaradi tega so v občini
tako skrbno evidentirali možne
delegate za prihodnje obdobje.
Sekcijsko delo je v občini še
bolj ali manj v povojih, vendar se
bo iz njih kmalu izvilo, saj večina
krajevnih konferenc ugotavlja,
da krajanov k delu ni težko pri-
tegniti, kadar obravnavajo njiho-
ve dejanske potrebe in želje.
Ponovno so izvolili za predsed-
nika občinske konference Filipa
Beškovnika, za podpredsednika
Florjana Jančiča in za sekretarja
Franca Hlasteca. Za člana pred-
sedstva OK SZDL pa so na novo
izvolili Viktorja Jagra.
MILENA B. POKLIC
Avgust Bercko, delavec
na Petrolovi črpalki v Celju:
»Letos bom prvič na silve-
strovo na delovnem mestu,
in sicer od 20. ure zvečer do
6. ure zjutraj. To je moja re-
dna nočna izmena. Tako
bom delal ves teden. Sicer
pa nočno dežurstvo iz stare-
ga na novo leto, kakor pripo-
vedujejo tovariši, ni hudo
naporno. Malo več dela bo
do polnoči. Upam, da ne
bom imel posebnih težav,
kajti zgodi se, da kdo proti
jutru »pozabi* plačati nato-
čeni bencin. Srečno!*
Helena Zalokar, medicm-
ska sestra na internem od-
delku v celjski bolnišnici:
»Prvič bom delala na silve-
strsko noč, prvič bom doča-
kala Novo leto med svojimi
sodelavci in bolniki. Pravza-
prav se tega kar veselim. Na
našem oddelku smo sestre
povezane, kot bi bile prave
sestre, ne le medicinske.
Bolniki pa so tudi naši in po-
trebujejo našo pomoč. Želim
si le mirne noči - potem bo
tudi vzdušje na oddelku pra-
vo, novoletno.*
Ivan Škoberne, Dramlje:
»Iz starega na novo leto bom
dežural tu, na cestninski po-
staji v Dramljah. Letos je
prišla vrsta name, sicer pa bo
veliko ljudi na svojih delov-
nih mestih. Se bomo pa kdaj
drugič poveselili. Kdo ve
kakšnega prom.eta ni priča-
kovati. Živahno bo najbrž do
polnoči, potem pa šele proti
jutru. Medtem si bom čas
krajšal s poslušanjem radij-
skega programa. Vsem šo-
ferjem želim srečno pot in
srečno novo leto.*
Zvone Čretnik, miličnik
iz Žalca: »Miličniki smo se
na novoletna dežurstva že ta-
ko napravili, da se nam ta
dan ne zdi nič posebnega. Še
zlasti v jutranjih urah nove-
ga leta je malo prometa in
tako tudi malo dela. Seveda
je treba tudi malo zamižati,
vendar bi se morali vinjeni
vozniki vseeno zavedati, da
ogrožajo tudi druge in ne le
sebe. Če bo treba, pa bomo
seveda tudi ukrepali. *
Stane Sedminek, kuhar v
hotelu Prebold: »Da moram
delati na Silvestrovo, se mi
zdi že skoraj samo po sebi
umevno. Zadnjo noč v letu
niti ni tako hudo, saj hrano
pripravimo že v naprej, težje
pa je denimo prvega in dru-
gega januarja, ko gostje izbi-
rajo jedi po naročilu. Vseeno
upam in sem prepričan, da
bodo gostje hotela Prebold
tudi tokrat zadovoljni s
hrano.«
Mihael Primožič, vlakov-
ni odpravnik v Žalcu: »De-
vetindvajset let sem že dela-
vec na železnici in vsaj pet-
najstkrat sem bil dežurni
zadnjo noč v letu. Po polnoči
se promet sicer rahlo umiri,
vendar je treba kljub temu
delo resno jemati. Zaposlen
sem sicer v Rimskih Topli-
cah, sedaj pa zaradi dopu-
stov nadomestujem v Žalcu.
Delal pa bom od 19. ure do
sedme ure zjutraj v novem
letu.«
št. 52 - 30. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 5
V LAŠKEM KNJIŽNICA V NOVIH
PROSTORIH
Weichselbergov dvorec spada med najstarejše ohranjene
stavbe Laškega. V L polovici 16. stoletja ga je postavil
gospoščinski upravnik Žiga Weichselberger. Nazadnje je
dvorec »služil« potrebam zdravstva, z izgradnjo novega
zdravstvenega doma v Laškem pa je ostal prazen in prepu-
ščen zobu časa.
Pri kulturni skupnosti občine Laško so se še pravočasno
zavedli pomembnosti tega zgodovinskega spomenika in ga
pričeli usposabljati za kulturne namene oziroma potrebe.
Obnovitvena dela notranjosti dvorca se bližajo h koncu.
Zgodnji prostori so v glavnem, namenjeni laški muzejski
zbirki, ena soba občasnim likovnim razstavam, svoj prostor
pa bo dobila tudi laška zgodovina NOB. Spodnji prostori so
urejeni za potrebe laške občinske knjižnice, ki se je prejšnji
torek preselila iz neustreznih prostorov v prostore spod-
njega dela dvorca, kjer je poleg izposojevalnice še prostor za
čitalnico, poseben oddelek za najmlajše bralce ter še pro-
storček za priložnostne literarne večere.
M.AGRE2
VRTEC ZA KRAJEVNO SKUPNOST
Obojestransko in pristno je sodelovanje med krajevno
skupnostjo Medlog in vrtcem ob Ljubljanski cesti v Celju, ki
sodi v to krajevno skupnost.
Otroci iz tega vrtca so se na svojevrsten način oddolžili
krajevni skupnosti za njeno skrb in sodelovanje ter pomoč.
S pomočjo svojih vzgojiteljic so izdelali 400 novoletnih vo-
ščilnic, ki jih je krajevna skupnost že razposlala na različne
naslove. Spretni prsti in otroška domišljija so pripomogli k
izvirnosti, pa še kakšen dinar so prihranili v krajevni skup-
nosti, ker jim ni bilo potrebno dajati posebnih izdatkov za
nakup voščilnic.
Prav gotovo pa so bili na drugi strani zadovoljni tudi
prejemniki, na katere naslov so bile odposlane novoletne
želje iz krajevne skupnosti Medlog. Vsekakor je to vzorec, ki
bi ga v teh stabilizacijskih časih veljalo posnemati.
M. PODJED
ŠOŠTANJ: NOVOLETNI KONCERT
Kot je že dolga leta navada in tradicija, je tudi letos delav-
sko prosvetno društvo »Svoboda« Šoštanj v soboto 19. de-
cembra pripravilo v domu kulture brezplačen koncert.
Zbrano občinstvo je pozdravil predsednik Svobode Šo-
štanj Maks Medved, ki je poudaril pomen kulture za delov-
nega človeka, ki ga spremlja na vseh področjih njegovega
delovanja in življenja. Hkrati pa je vsem zaželel tudi srečo,
zdravja in veliko uspeha ter osebnega zadovoljstva v naši
družbeni skupnosti v letu 1982. Kulturni program so nato
izvedli delavska godba Zarja pod vodstvom Silva Tamšeta,
mešani pevski zbor pod vodstvom Cirila Vertačnika in Šale-
ški oktet, ki ga vodi Julij Pačnik. Solisti pa so bili Anka
Verdnik, Slavko Kajba in kot komponist Zdravko Zupan-
čič. Skratka, koncert je bil resnično najprimernejše darilo,
ki nam ga je pripravilo prosvetno društvo Svoboda Šoštanj.
V. K,
GOLTE
PREVOZA NI RILO
Odgovornost pod velik vprašaj!
o usodi turističnega cen-
tra Golte je bilo v zadnjem
letu nemalo razprav in še več
obljub. Sedanji, velenjski
upravljalci, so za začetek le-
tošnje smučarske sezone
marsikaj obljubljali. Kakšen
je resničen začetek in kaj po-
grešajo obiskovalci Golt, pa
se bo kmalu zvedelo. Zlasti
če sodimo po sobotnem
množičnem obisku sicer do-
bro urejenih smučin na Gol-
teh, a po skrajno neurejenem
dostopu do gondole v 2e-
kovcu. Vsi tisti mladi in
odrasli smučarji, ki so se v
soboto sami, torej neorgani-
zirano odločili za obisk Golt,
so morali iz Mozirja lepo pe-
šačiti do gondole. Z nahrbt-
niki in smučmi so morali
najprej prehoditi nekaj manj
kot štiri kilometre, da so se
lahko končno le pririnili do
gondole. Očitno je torej, da
se upravljalci Golt še niso
dogovorili, kdo bo zagotovil
prevoz iz Mozirja do gondole
in nazaj. Vsaj v sobofo je bilo
tako.
Smučarji so bili prepušče-
ni lastni iznajdljivosti in sre-
či, če se jih je kdo usmilil na
poti v Žekovec. Enako pa je
bilo pri vrnitvi, ko so redni
avtobusni prevoz še bolj po-
grešali. Vprašanje odgovor-
nim je najmanj, kar je treba
naglasiti v tem primeru. Kaj-
ti težko je verjeti, da na Gol-
teh računajo le na organizira-
ne skupine ali pa na smučar-
je-avtomobiliste. In če je ta-
ko, je nekam čudno, da se
nihče ni pobrigal za redno
avtobusno zvezo med Mozir-
jem in Zekovcem. V času, ko
se slovenska turistična zim-
ska središča pritožujejo zara-
di mnočičnega odhoda Slo-
vencev na smučanje v tujino,
je tak primer vreden poseb-
nega zanimanja in kritike.
No, morda se bodo Velenjča-
ni in še kdo vsaj tja do počit-
nic le dogovorili, da bo ure-
jen tudi avtobusni prevoz do
gondole in da bodo premiš-
ljeno sestavili tudi vozni red
za vrnitev smučarjev. Razen,
razen seveda, če si sanacijo
Golt zamišljajo kako dru-
gače ...
J. V.
DOGOVORILI SO SE ZA
A VTOBUS!
Problem avtobusnih prog in voznih redov avtobusov
je na Kozjanskem že star, vendar pa je spodbudno, da
so se ga v zadnjem času lotili družno krajani in delavci
Izletnika, ki opravljajo prevoze.
]Ma pobudo vaških skupnosti Planina in nekaterih
krajevnih skupnosti na območju Kozjanskega, je bil
pred tednom dni sklican zbor krajanov, ki so se ga
udeležili tudi predstavniki Izletnika Celje. V kultur-
nem domu v Šentvidu s je zbralo več kot 50 krajanov,
ki so utemeljili svoje zahteve, da je potrebno avtobu-
sne proge uskladiti s potrebami krajanov. Negodovali
so tudi zaradi ukinjanja avtobusnih prog mimo voznih
redov, saj so avtobusi mnogim okno v svet. Brez njih
bi bili odrezani od sveta, zato jim vsaka avtobusna
proga veliko pomeni.
Svoje problame in obveznosti so krajanom podali
tudi predstavniki Izletnik, ki so morali, kot ostali pre-
vozniki, na pobudo republiškega komiteja za promet
in zveze za 7% zmanjšati svoje storitve zaradi varčeva-
nja z gorivom. Na območju, kjer opravljajo svoje stori-
tve, so zato črtali več prog za katere so predvidevali, da
jih bodo ljudje lahko pogrešali. Tako je bila na Kozjan-
skem ukinjena proga Zagorje - Planina - Celje. Toda
krajani so jo preveč pogrešali, zato so se odločili za
organiziran pogovor, ki se je uspešno končal za kra-
jane. Dobili so za gotovilo, da bo na tej relaciji spet
vozil avtobus, in sicer od 4. januarja dalje. Predstav-
niki Izletnika so tudi obljubili, da bodo poskrbeli za
dodatni avtobus, če bi se izkazalo, da je to potrebno.
Pri Izletniku so se tudi pripravljeni pogovarjati o
problemih s krajani drugih krajev, če jih bodo povabili
na organiziran sestanek, kot so to storili Planinčani.
MATEJA PODJED
s____________-
/Z SKUPŠČINE KULTURNE SKUPNOSTI CELJE
OSAMLJENI MORAJO RITI HRARRI
Resno in odgovorno bo potrebno voliti nove delegate
Prav na robu sklepčnosti je minuli
teden potekala zadnja seja skupščine
kulturne skupnosti Celje. Ali so neka-
teri delegati preutrujeni, preobreme-
njeni ali pa samo neodgovorni, je tež-
ko reči. Res pa je, da so tisti, ki so na
sejo prišli točno, več kot pol ure čakali
na tri, dva in nato samo še na enega
delegata, ki je zagotovil sklepčnost. Na
dnevnem redu pa so bile pomembne
točke, ki bi jih moral obravnavati širši
krog uporabnikov in izvajalcev. Pa ne!
Še od tiste peščice, ki se je potrudila
na sejo, jih je nekaj po kakšnih petnaj-
stih minutah odšlo.
Osamljeni delegati so obravnavali
program finančnega načrta za prihod-
nje leto, predlog o višini'prispevne
stopnje in med drugim sprejeli tudi
rebalans finančnega načrta za letos.
Program kulturne skupnosti za pri-
hodnje leto je začrtan na stabilizacijski
osnovi. Ustalitvena prizadevanja na
vseh področjih družbenega življenja
se bodo v letu 1982 stopnjevala in tako
vplivala tudi na nadaljnje krčenje ob-
sega programov v kulturni skupnosti.
Vse sile bo potrebno usmeriti v učin-
kovitejše izkoriščanje ze dosežene
stopnje ponudbe kulturnih progra-
mov in vrednot, v podružbljanje in šir-
jenje kulturnega bogastva, ki ga že
imamo. Delegati so potrdili tudi sklep
o višini prispevne stopnje za naslednje
leto. Ta bo od 1. januarja znašala 1,59
od bruto osebnega dohodka. Od tega
bo šlo 0,56 ali 36,208.000 din za potrebe
kulturne skupnosti Slovenije, 1,03 ali
67,073.000 din pa bo ostalo doma.
Ne do konca porabljena sredstva iz
letošnjega leta bodo po rebalansu pla-
na prejele nekatere druge institucije za
nujne naloge. Nekaj teh sredstev bo
prejel Zgodovinski arhiv, knjižnica
Dobrna, Narodni muzej Ljubljana za
katalog o Rifniku, Muzej revolucije in
Pokrajinski muzej.
Za zaključek samo še misel, ki jo
vsebuje tudi program kulturne skup-
nosti za prihodnje leto. Za pomladan-
ske volitve bo potrebno s polno re-
snostjo in odgovornostjo izvoliti nove
delegate za 3. mandatno obdobje in jih
tudi primerno usposabljati, da na kon-
cu ne bo ostala le peščica osamljenih,
ki bo sprejemala in odločala o po-
membnih naložbah in programih.
MATEJA PODJED
LE SEKAJ, SEKAJ SMREČICO...
Pred leti je že bilo tako, zadnja leta pa nas vse pogosteje
opozarjajo, da tega ne smemo delati. Zato gozdna gospodar-
stva tudi poskrbijo, da je smrečic na večih prodajnih mestih
dovolj, tako, da jo lahko vsakdo, ki to želi, kupi. Kot kaže
posnetek iz celjske tržnice, je takih kar veliko.
T. TAVČAR
USTANOVNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA
LIKOVNIH AMATERJEV CELJE
Društvo likovnih amaterjev Celja sicer že deluje, toda v
ponedeljek, so se vsi njegovi člani zbrali na ustanovnem
občnem zboru, kjer so ocenili svoje dosedanje delo in spre-
jeli nova pravila. Izvolili so tudi nov umetniški svet za
predsednika pa ponovno Staneta Petroviča.
SREČANJE OSTARELIH OBČANOV V
ŠKOFJI VASI
Pred nedavnim je organizirala krajevna skupnost in druž-
benopolitične organizacije srečanje ostarelih občanov kra-
jevne skupnosti Skofja vas. Vabilu se je odzvalo 32 občanov
in občank, slabemu odzivu pa je botrovalo slabo vreme. Vsi
zbrani so z velikim zadovoljstvom prisluhnili moškemu pev-
skemu zboru PTT Celje, mladinci pa so se predstavili z
recitalom. Prav posebne pozornosti pa so bili deležni naj-
mlajši iz vrtca, ki so tudi pripravili svoj nastop.
Na koncu so še vsi zaplesali, saj je predsednik krajevne
konference SZDL veselo raztegnil harnomiko, najstarejši
občan Ciril, ki ima 93 let pa si je za plesalko izbral kar
mladinko. Po končani prireditvi so domači gasilci poskrbeli
za prevoz na domove. Ob odhodu so si vsi segli v roke z
željo, da se drugo leto spet vidijo in to v večjem številu, saj je
to srečanje postalo tradicionalna prireditev v krajevni skup-
nosti.
FANIKLOKOCOVNIK
KONJIŠKI ZDRAVSTVENI DINAR
TRIKRATORRNJEN
V letu 1982 15,3% več
Prihodki občinske zdrav-
stvene skupnosti Slovenske
Konjice v devetih mesecih
niso zadoščali za vse potrebe
in tako je skupnost zaključi-
la to obdobje z dobrimi sed-
miijii milijoni primanjkljaja.
Ponovna vrednotenja pro-
gramov skupnosti so bila
nujna, žal pa dohodek zdru-
ženega dela v občini ne zago-
tavlja vseh potrebnih sred-
stev za zdravstveno varstvo.
V okviru celotne skupne po-
rabe v občini so se dogovori-
li, da bodo nadomestila
osebnih dohodkov valorizi-
rali za 2,5 milijona dinarjev,
materialne stroške in osebne
dohodke pa za 5 milijonov
dinarjev. Predlog valorizaci-
je skupne porabe so že spre-
jeli delegati zbora združene-
ga dela v začetku meseca, 22.
decembra pa tudi delegati
občinske zdravstvene skup-
nosti.
Razpoložljiva sredstva
zdravstvene skupnosti vsee-
no ne zadoščajo za pokritje
potreb temeljnih organizacij
Zdravstvenega centra, niti za
dogovorjenih 60 odstotkov.
Za konjiško občino bi to po-
menilo 7,2 milijona dinarjev,
dejansko pa jim valorizacija
omogoča le 5,1 milijona di-
narjev. Odločili so se, da bo-
do razliko skušali pokriti v
okviru ostalih postavk fi-
nančnega načrta skupnosti.
Poleg dopolnitev svobo-
dne menjave dela za leto
1981	so delegati obravnavali
že tudi osnove za leto 1982.
Po predlogu samoupravnega
sporazuma o menjavi dela
bodo dogovorjena sredstva
za leto 1982 za temeljne orga-
nizacije Zdravstvenega cen-
tra znašala za 15,3 odstotka
več kot bo obračuna obvez-
nost za leto 1981.
Na osnovi določil resoluci-
je o izvajanju družbenega
plana občine Slovenke Ko-
njice v letu 1982 in glede na
dogovorjeno rast skupne po-
rabe so tudi materialne mož-
nosti za zagotavljanje pro-
grama zdravstvenega var-
stva omejene. Zato bo skup-
nost v začetku leta 1982 po-
novno proučila obseg pravic
in, če bo potrebno, tudi nji-
hovo oženje. Po sprejetem
predlogu Občinske zdrav-
stvene skupnosti bo obvez-
nost združenega dela v letu
1982	znašala 192 milijona di-
narjev, kar vključuje tudi 4,6
milijona dinarjev v letoš-
njem letu nezbranih prispev-
kov.
MILENA B. POKLIC
CELJSKA ZDRA VSTVENA
SKUPNOST: PREDNOST
OSNOVNEMU ZDRA VSTVU
V letu 1982 bo potrebno še bolj smotrno izkoristiti
delovni čas, razpoložljivo opremo in kadre v zdrav-
stvu. V stabilizacijska prizadevanja bodo morali biti v
večji meri vključeni tudi uporabniki pri koriščenju
pravic in finančni udeležbi. Prednost je zagotovljena
osnovni zdravstveni dejavnosti in pospeševanju tistih,
ki so bolj racionalne, na primer negi na domu. Tako so
odločili tudi delegati na ponedeljkovi seji skupščine
občinske zdravstvene skupnosti Celje pri programira-
nju zdravstvenega varstva za leto 1982.
Za zdravstvo bomo v celjski občini v letu 1982 pre-
dvidoma zbrali dobro milijardo dinarjev, kar vključuje
tudi 25 milijonov nezbranih sredstev v letu 1981. Naj-
več bodo porasla sredstva za nadomestila, ki so vezana
na porast osebnih dohodkov v letu 1981 - za 29,1
odstotka. Za zdravstveno varstvo, skupno z moderni-
zacijo bolnišnice in dokončanjem adaptacije Zdrav-
stvenega doma bo namenjeno za 19,8 odstotkov sred-
stev več kot letos. Za vse ostalo namenjajo manj sred-
stev kot letos. Potrebna sredstva bo mogoče zagotoviti
s prispevno stopnjo 12,25 odstotka, kar je manj kot
letos (12,41 odstotka). Prispevek kmetov bi znašal 29
odstotkov od katastrskega dohodka, pavšal na gospo-
darstvo pa 1000 dinarjev.
Občinska zdravstvena skupnost je sprejela tudi izho-
dišča za pripravo programov za dopolnitev sporazu-
mov o svobodni menjavi dela za leto 1982. Osnova
izhodišča so zaostreni pogoji gospodarjenja, zato pre-
dvidevajo povečanje sredstev za osebne dohodke za 18
odstotkov za materialne stroške 20 odstotkov in za
skupno porabo za 15 odstotkov.
MBP
6. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 52 - 30. december 1981
SREČANJE Z ŽIVLJENJEM LOJZKE ZALEZNIK
NJENO SONCE JE KLJUB
TEŽAVAM IN OBLAKOM ZLATO
ZA TO, KER DELA Z DOBRIMI
LJUDMI
PIŠE TONE VRABL
»Dovolite mi popravek
ob najinem pogovoru. Ni-
sem še bila dodobra ob-
veščena s terena in tako
je naše končno število in-
validov v Titovem Vele-
nju 2285. Zadnji naš član
je postal, žal, invalid
prve kategorije in še za
vso zlo slep, rojen v Ple-
šivcu leta 1961 pod Gra-
ško goro.«
V nadaljevanju pisma
sledi:
»In še k priznanjem,
katera imam: to je znač-
ka za petkratnega udar-
nika v mladinskih briga-
dah pa Prešernovo priz-
nanje za sodelovanje v
kulturi (dramska sekci-
ja), potem leta 1977 priz-
nanje OF in letos v okvi-
ru občinskega praznika
ter poimenovanju mesta
Velenja v Titovo Velenje
Red dela s srebrnim ven-
cem.«
Cisto na koncu pisma
pripiše:
»Moj vzornik pa je Sta-
ne Sever.«
Tako Lojzka Zaleznik,
mati samohranilka, stanu-
joča v Šoštanju, zaposlena
v Veplasu, družbeno poli-
tična delavka, zdaj tudi
predsednica Društva in-
validov v Titovem Vele-
nju, torej društva, ki se na
tem področju uvršča med
najdelavnejše v Sloveniji.
Prizadevno Lojzko Zalez-
nik smo spoznali s po-
močjo tovariša Edvarda
Centriha, ki z vso ljubez-
nijo že mnogo let spremlja
in dela na področju invali-
dov, njihovih problemov,
želja in načrtov.
Edvard Centrih: »Naša
Lojzka zmore kljub vsem
težavam vse. Njeno sonce
in srce sta zlata, zato tudi
toliko ljubezni do ljudi, ki
potrebujejo v stiski po-
moč, objem, toplo in pri-
srčno besedo, nasmeh in
tudi poljub.«
LJUBEZEN JE
REDKA CVETICA, KI
NE POGANJA NA
VELIKIH CESTAH
(A. Theuriet)
Odšli smo k Lojzki Za-
leznik. »Vsak ponedeljek
popoldne od 16. do 18. ure
dela v Društvu invalidov
v Titovem Velenju. Tam
jo boste zagotovo našli,«
nam je svetoval dober vo-
dič Edvard Centrih.
Stopil sem v manjši pro-
stor v visoki stolpnici na
drugi strani avtobusne
postaje v Titovem Vele-
nju. Da ne bo pomote: to
ni prostor društva, ki šteje
kar 2285 članov, ampak so
glavni nosilci člani bali-
narskega društva. Invalidi
iz Titovega Velenja imajo
to smolo, da so vedno po-
dnajemniki. Najprej so
jim pomoč in roko sodelo-
vanja ponudili upokojen-
ci, zdaj pa balinarji. Inva-
lidi upajo, da bodo s tem
»balinanjem« končno le
prišli do svojih prostorov,
kamor bodo lahko prišli
tudi težji invalidi na vozič-
kih. Kaj pomaga vse razu-
mevanje in koš toplih, pri-
srčnih besed, če pa nima-
jo svojega prostora pod
soncem, kjer bi lahko ne-
moteno razvijali svojo de-
javnost. Čeprav so invali-
di, je njihova paleta dejav-
nosti mnogo širša, kot
kjerkoli drugje! Saj lahko
delajo po domovih, ven-
dar bolj prijetno je v dvo-
je, troje... Ob delu se za-
čuti tudi potreba po bese-
di, izmenjavi mnenj, prija-
teljskem pogledu, do-
brem nasvetu, želji po lep-
šem ... Morda tudi tistem,
za kar si zaradi »višje« živ-
ljenjske sile kruto prikraj-
šan ... Vse skupaj ti po-
meni lep in zanimiv nado-
mestek, ki ga lahko med
drugim da tudi skupen
prostor...
VELIKE BOLEČINE
SO NEME
(Vau venargues)
Lojzka Zaleznik je bila
rojena v Skornem pri Šo-
štanju. Otroštvo in mla-
dost je zaradi neprijetnih
težav preživljala pri dobri
družini Petrin v Letušu,
kjer- je tudi končala
osnovno šolo. Po vojni je
vsa srečna našla svojo
pravo mamo in se z njo
vrnila v Šoštanj. Lojzkine
oči se ob tem zasvetijo kot
najlepša zvezda na te-
mnem nebu:
»Spomnim se leta 1949,
ko je bila moja prva prava
delovna pot v mladinsko
delovno brigado imenova-
no po »Ivanu Mačku-Ma-
tiji«. Delali smo tam, kjer
danes stoji Termoelek-
trarna Šoštanj. Bilo je na-
porno, vendar prijetno,
saj smo se vsi mladi zave-
dali, da gradimo našo do-
movino. Nismo poznali
razkošja, ampak delo, ve-
selje, zanos, elan in pe-
sem. Ta nas je peljala na-
prej, da smo zmogli vse
težave. Strojev nismo
imeli, imeli pa smo želez-
no voljo v srcih...«
Akcije je bilo kmalu ko-
nec in mlada Lojzka je
odšla na delo v takratni
Mlekopromet Šoštanj:
»Kmetje so dovažali
mleko do nas, kjer smo
vse popisali in ga nato od-
peljali naprej v Celje. Bili
so to težki časi. Hranili
smo se po menzah, na kar-
te. Ce teh nisi dal v men-
zo, si se lahko obrisal...
Po letu dni takšnega živ-
ljenja in dela sem odšla v
tretjo mladinsko delovno
brigado »Miha Marinko«
v Kokro pri Kranju, kjer
smo pomagali v kamnolo-
mih pri drobilcih... Ta
kamen so vozili na delovi-
šče takratne novonastaja-
joče avto ceste Ljubljana-
-Zagreb... Po povratku s
te delovne akcije pa sem
se zaposlila v Lesni v Šo-
štanju, kjer sem vztrajala
več kot enajst let... Med-
tem sem rodila dva sina,
težko zbolela in se zača-
sno upokojila...«
VZDRŽLJIVOST JE
DOBRO ZDRAVILO
(Indijski pregovor)
Po dveh letih lebdenja
med zdravjem in bolezni-
jo se je Lojzka Zaleznik
ponovno zaposlila. Žal je
bolezen pustila takšne po-
sledice, da se je morala za-
posliti na lažjem delov-
nem mestu in sicer v Ga-
lanteriji v Šoštanju, kar
pomeni današnji Veplas.
Kaj zdaj dela?
Je oblikovalka gumbov!
Pripoveduje Lojzka:
»Imam različne nože, s ka-
terimi delam vse vrste
gumbov od moških do
najbolj visoko kvalitetnih
modnih »muh« ali bolj le-
po povedano oblik...«
Ali so moški gumbi kaj
manj vredni, ker ste jih
dali pred modo?
Lojzka	Zaleznik:
»Gumb moškega ne po-
lepša.. .«
Ali je moški moderen?
Lojzka Zaleznik: »Srce
ne pozna mode in moder-
nosti, temveč mora pozna-
ti samo ljubezen, poštenje
in iskrenost.«
To pomeni, da so viso-
kokvalitetni gumbi mo-
dernih »modnih« muh
namenjeni drugim... Bo-
diva odkrita, ženskam?
Smeh, pogled v mizo,
malce muzanja in...
Lojzka Zaleznik: »Saj
vam to odgovarja, kajne?«
V pepelniku izdahne
menda že »ohoho« ciga-
reta ...
POČITEK JE SAMO
ZA MRTVE
(Angleški pregovor)
Lojzka ne pozna miru.
V delovni prostor, kjer so
kot podnajemniki, priha-
jajo številni člani Društva
invalidov. Želijo nasvet,
napotek, pripombo ali
vsaj toplo besedo, lep po-
zdrav, nasmeh. Vse to
Lojzka zna narediti, pa če-
prav ima vseskozi tudi
svoje življenje vse prej kot
lahko.
»Gumbe delamo iz ra-
zličnih materialov, kot so
na primer poliester itd.
Osnovne materiale uvaža-
mo, vse ostalo samo vliva-
mo. Na tem delovnem me-
stu je zaposlenih največ
invalidov tretje kategorije
pa druge in ženske stare
nad petdeset let... Dela-
mo sicer sede, vendar
vseeno precej gibljemo -
levo in desno. Monotono
in naporno je naše delo,
sicer pa... Veste, to naše
delo je bolj fizično, kot
psihično naporno... Gre
za razne plastične mate-
riale, barve, imeti moraš
dober Vid, da vse to zmo-
reš... To ni tekoči trak!
To so stroji, s katerimi
opravlja samo človek! Ko
čutiš, da te nekaj boli, se
ustaviš, razgiblješ in po-
tem nadaljuješ. Saj vedo,
da ne moreš delati skupaj
osem ur...«
Kaj pa norma?
Lojzka Zaleznik: »Na
tem delovnem mestu, kjer
sem jaz zaposlena, moram
narediti v osmih urah 50
takoimenovanih grosov
po 144 komadov. V normi
je razlika med velikimi in
majhnimi gumbi! Največ
delamo selekcijsko, pride
pa tudi »modna« muha,
ko je treba narediti poseb-
ne gumbe samo za tri do
štiri plašče...«
Glavna dejavnost vaše
delovne organizacije Ve-
plasa...
Lojzka	Zaleznik:
»Gumbi in vse bolj pri-
ljubljeni serfi. Žal pa so
serfi samo za poleti in to-
plo, sončno vreme, gum-
be pa rabimo tudi in pred-
vsem pozimi...«
SAMA NISEM
NIKOLI
(Lojzka Zaleznik)
Tako naša sogovornica,
ki se rada pohvali, da ni
trenutka, ko bi bila sama.
»Me obkrožajo prijatelji
'invalidi ali pa prijatelji
dveh sinov. Starejši, Raj-
ko, je zaposlen v Rudar-
skem šolskem centru,
kjer vzgaja mlad kader za
elektro smer. Je tudi ko-
šarkar pri Elektri Šoštanj,
ki nastopa v republiški li-
gi. Bil je tudi predsednik
mladine v Šoštanju...
Drugi sin Rudi ima rad
naravo, hodi v hribe, za-
poslen je v Termoelek-
trarni Šoštanj, dela tudi
pri gasilcih, žal pa je zdaj
težje zbolel...«
BOLEZEN PRIDIRJA
NA KONJU IN ODIDE
PEŠ
(Belgijski pregovor)
Lojzka ob pripovedova-
nju o sinovi bolezni pove-
si glavo, oči se zaprejo kot
kaktus v večernih urah in
poslavljajočem soncu...
Nato skoraj sunkovito
dvigne glavo kot iz pepe-
la, pogleda proti beli ste-
ni, kjer je prilepljeno
okno in za njim droben
soj svetlikajočih lučk v
nestrpni zimski temi in s
ponosom, kot mati,
izreče:
»Z otroci nisem nikoli
imela nobenih problemov
in želim, da bo kirurški
poseg na Onkološkem in-
štitutu v Ljubljani pri mo-
jem mlajšem sinu uspe-
šen ...«
SVOJO KRONO
NOSIM V SRCU, NE
NA GLAVI...
(Shakespeare)
Ob delu za strojem, v
Društvu invalidov, skrbi
za sinova, je Lojzkino živ-
ljenje razpeto še dalje...
»V Delovni organizaciji
Veplas, TOZD Galip, sem
trenutno predsednica
Osnovne organizacije sin-
dikata, vodim pa tudi kul-
turno skupino v delovni
organizaciji... S tem de-
lom sem začela že v mla-
dinskih delovnih briga-
dah in ga obdržala do da-
nes. Smo manjša kulturna
skupina, ki nastopa ob
priložnostnih praznikih.
Ljudje radi sodelujejo, v
glavnem pa je to mladina.
Za naše delo imamo polno
razumevanje pri različnih
organizacijah v delovni
organizaciji in posamezni-
kih. Vsi nam priskočijo na
pomoč... Sem tudi dele-
gat v SIS socialnega var-
stva. Dela je veliko od po-
djetja za vsakdanji kruh
do družbeno-političnega
dela, tako da mi časa žal
za družino že skoraj
zmanjkuje. Kljub vsem
naporom pa še vedno naj-
dem nekaj minut za dobro
knjigo ter ogled TV dnev-
nika. ..«
ŠEST LOJZKINIH
MODROSTI
(TV)
1.	Več mladih bi morali
voliti in jim zaupati, kajti
marsikdaj imajo mladi
prav pa jih mi pobi-
jamo ...
2.	Danes so prevelike
razlike med osebnimi do-
hodki in to ni prav!
3.	Človek brez šol je za-
dovoljen z delom in za-
služkom. Da, kolikor
more.
4.	Bolj cenim prosto-
voljno, kot plačano delo.
5.	Ce pravilno pristopiš
do človeka, je kar hitro
tvoj... Ne smeš pa ga na-
lagati, kajti potem si po-
gorel ...
6.	Na vsa dobljena priz-
nanja sem ponosna, ven-
dar nisem prepričana, če
sem jih za svoje dosedanje
delo že zaslužila!
MIRNA VEST JE
NAJBOLJŠE
VZGLAVJE
(Ljudska modrost)
Takšna je Lojzka Za-
leznik iz Šoštanja iz Tito-
vega Velenja. Po svojem
sedanjem delu prav. go-
tovo predstavlja enega
izmed mogočnih spome-
nikov slovenskih žena.
Štiri velike odlike ima:
skromnost, poštenost, de-
lo in materinstvo, ljube-
zen pa razdaja od družine
preko delovne organiza-
cije do Društva invali-
dov.
Tekst: TONE VRABL
Foto:
LOJZE OJSTERŠEK
št. 52 - 30. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 7
ŠTORSKI ŽELEZARJI V LIBIJI
KJE SI, NAŠE ZNANJE
NA TUJEM?
PIŠE MITJA UMNIK
Prizadevamo si za čim
večji izvoz, pri tem pa
imamo v glavnem v mi-
slih blagovno menjavo s
tujino. Res je tudi. da naj-
več deviz zaslužimo z
izvozom blaga, dosti manj
z izvozom storitev ali izvo-
zom domačega znanja in
tehnologije. Pa si oglej-
mo, kako smo na širšem
celjskem območju močni
oziroma šibki pri takšnem
izvozu.
V	glavnem drži, da smo
s svojim blagovnim izvo-
zom še vedno nezadovolj-
ni, še manj pa smo lahko
zadovoljni z neblagovnim,
tistim, v katerem je na viš-
ji stopnji predelave vgra-
jena naša ustvarjalnost ali
kar preprosto povedano,
domača pamet.
Na širšem celjskem ob-
močju moremo komaj na
prste obeh rok našteti or-
ganizacije združenega de-
la in druge inštitucije, ki
se lahko pohvalijo, da so s
svojim znanjem in tehno-
logijo osvojili tuja tržišča
ali prodrli v poslovnem
smislu v druge dežele.
Med	najstarejšega
izvoznika znanja prav go-
tovo lahko prištevamo
hmeljarski inštitut, ki de-
luje v okviru sestavljene
organizacije združenega
dela Hmezad v Žalcu. Z
izgradnjo oziroma kom-
pletiranjem usnjarske
proizvodnje na tujem se
že dlje časa lahko pohvali-
jo tudi v konjiškem Ko-
stroju. O Gorenju in nje-
govem prodoru v svet ni
treba veliko govoriti, da
se je iz velenjske občine
dobro s svojimi programi
izgradnje kurjih farm uve-
ljavil rudarski šolski cen-
ter. Tudi celjski Etol sodi
na seznam izvoznikov
znanja, pa šempeterski
SIP, ki je začel oblikovati
svoje proizvodne progra-
me male kmetijske meha-
nizacije z Avstrijci in Švi-
carji, pa kasneje samostoj-
no razvil in dopolnjeval to
proizvodnjo. Celjski In-
grad se je dobro uveljavil
pri gradnji mostov, saj so
zgradili vrsto monolitnih
mostov in viaduktov po
sistemu premičnih opa-
žev, prav tako so uvedli v
gradnjo najsodobnejšo te-
hnologijo taktovne grad-
nje betonskih mostov
brez podpiranja z vzdolž-
nim pomikom.
V	novejšem času, vsaj -
pet let nazaj, pa so se sicer
skromnemu seznamu
izvoznikov znanja in do-
mače tehnologije s širšega
celjskega območja pridru-
žili še zreški Comet, celj-
ski Toper in preko sloven-
skega Smelta, ljubljan-
skega poslovnega združe-
nja inženiring, še štorski
železarji.
Zreški Comet je svoje
znanje prenesel na sredo-
zemsko otoško državico
Malto, predvsem zaradi
osvajanja severnoafriške-
ga trga z umetnimi brusi.
štorski valjarji in jeklarji
so v Libiji postavili prvi
valjarsko-jeklarski žele-
zarski kompleks, Toper
pa se je s pliberškim Top-
sportom "uveljavil na sila
konkurenčnem zaho-
dnem tržišču z delom pro-
izvodnje športne opreme.
Skupaj sešteto srno to-
rej na našem območju
uspeli evidentirati le de-
set delovnih organizacij.
ki s ponosom nosijo ime
izvoznika svojega znanja
in tehnologije. Lahko, da
smo kakšnega s tega sez-
nama le izpustili, čeprav
smo ga preverjali tudi na
celjski medobčinski go-
spodarski zbornici. Tudi,
če se ne spuščamo v glob-
lje analiziranje, lahko ugo-
tovimo, da je delež izvoza
znanja za celjsko območje
še vedno zelo skromen.
Morda si od prihodnjih
izvoznih bitk našega zdru-
ženega dela lahko obeta-
mo tudi uspešnejši prodor
domače pameti? Vsaj mo-
rali bi si ga!
ŠTORJANI V LIBIJI
Da so štorski železarji v
okviru poslovne inženi-
ring skupnosti Smelt iz
Ljubljane že pred leti v Li-
biji pognali v obratovanje
prvo libijsko jeklarno je
že star podatek. Dve 5-
tonski jeklarski peči sicer
ne pomenita velikih proiz-
vodnih zmogljivosti, ven-
dar pomenita za Libijo za-
četek jeklarstva oziroma
železarstva. Ker pa so se
jeklarji dobro obnesli na
tujem, so jim sledili še va-
ljarji, ki so Libijcem ne sa-
mo postavili prvo valjar-
sko progo za valjanje je-
klenih p.alic v profile od
10 do 18 milimetrov skup-
no še z dvanajstimi konti-
ogrodji, ampak že dve leti
v okviru jugoslovanske
tehnične pomoči tudi
omogočajo redno obrato-
vanje.
Pogovarjali smo se z
ing. Ferdom Halerjern, ki
je vso dobo libijskega pro-
jekta štorskih železarjev v
okviru Smelt na tekočem.
saj smo predvsem hoteli
izluščiti poudarke temu
izvozu izkušenj in»znanja.
Gre za trajno usmeritev
na tem severnoafriškem
območju, kjer so bili že ta-
koj doseženi vsi najpo-
membnejši pogodbeni
proizvodni parametri: ko-
ličina, kakovost, potroški
ipd. Pri poslih na tujem v
takšnem obsegu, kot je
štorski v Libiji, je izjemno
važna organizacija dela in
skrb za delavce, ki v izme-
njajočih se skupinah dela-
jo v tuji deželi. V začetku
so bile delovne razmere
bolj trde, sedaj pa 28 de-
lavcev dela v dobrih de-
lovnih in življenskih ra-
zmerah. Končno se je tre-
ba zavedati, da so razmere
v tuji deželi popolnoma
drugačne od domačih, za-
to je tudi psihološka in
vsakršna organizacijska
priprava nujno potrebna.
Pri delu na tujem, ki za-
hteva predvsem posredo-
vanje znanja in izkušenj,
pa ne gre samo za eno-
smeren proces, saj si naši
delavci pridobivajo tudi
svojstvene izkušnje. Pred-
vsem so to izkušnje znaj-
denja v novih situacijah,
potrditev delovne samo-
zavesti in samostojnosti
pri odločanju. Takšnih
dragocenih izkušenj si je
nemogoče pridobiti samo
teoretično, če nisi vržen v
»vodo«, v kateri moraš iz-
plavati ...
Nemalokrat so morali
štorski železarji ob po-
manjkanju rezervnih in
drugačnih delov tu in tam
narediti tudi kaj »nemo-
gočega« (Primer: ob po-
manjkanju mikrometra,
so ga lepo naredili samil)
Čeprav je prav sedaj pri
poslih v Libiji v okviru
domače železarne zadol-
žen TOZD valjarne II., pa
so v delovni skupini de-
lavci tudi iz drugih toz-
dov, energetike, vzdrževa-
nja in priprave dela, elek-
troplavža in delovne
skupnosti za kadre in
splošne zadeve. Skupina
je strokovno popolnoma
samostojna celota, čeprav
je nosilec vseh poslov po-
slovna skupnost Smelt, ki
v Libiji vzdržuje tudi svo-
je lastno predstavništvo.
Zahvaljujoč temu, delo
prav gotovo teče manj
brez motenj. V Storah si-
cer menijo, da bi z ravni
pogodbenih odnosov ver-
jetno prešli na višje ravni
sodelovanja, kar pa je mo-
goče tudi v bližnji priho-
dnosti. Končno gre za po-
sle v vrednosti okrog mili-
jon dvesto tisoč dolarjev.
To pa je tudi čisti devizni
priliv železarne Store.
»Brez čvrste organizacije
in dobre priprave je ne-
mogoče delati na tu-
jem ... Pa v dobri poveza-
vi z ostalimi delovnimi
organizacijami. Sicer pa
je tako: mi učimo druge,
sami pa tudi veliko pri-
dobimo. Predvsem izkuš-
nje pri samostojnosti od-
ločanja in znajdenja v
novih, drugačnih razme-
rah od domačih. To so
nadvse dragocene izkuš-
nje.«
Skupina valjarjev v prostorih nove, prve libijske valjarne. Delovni posnetek za
spomin...
Konti-ogrodje, eno od dvanajstih, pred jeklarsko pečjo tudi po svoje oznanja novo,
železarsko obdobje naftne Libije
Pogled na valjarski kompleks v novi tovarniški dvorani je rezultat različnih
strokovnih delavcev železarne Štore
Od uglasenosti delovne skupine, njenega strokovnega znanja in tudi medsebojnega
razumevanja je vse odvisno.
8. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 52 - 30. december 1981
Franc Okorn z ženo. Spominja se, kako je nosil očetu
malico. Z njim se pogovarja avtor članka Friderik
Jernejšek.
IZ PRETEKLOSTI
RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA V ŠTOR AH
so ŽULJI ŽE
POZABLJENI?
Vzrok, da je bilo zgodo-
vini tehničnega in gospo-
darskega razvoja naše in-
dustrije v preteklosti po-
svečeno vse premalo po-
zornosti, leži predvsem v
dejstvu, da je bila indu-
strija v slovenskih krajih
večinoma v rokah tujcev,
predvsem vladajočih
Nemcev, ki so brezobzir-
no izkoriščali naša narav-
na bogastva, izžemali so-
cialno šibkega slovenske-
ga delavca in si prizadeva-
li germanizirati slovenski
narod. Tako so šle v poza-
bo mnoge slike in prikazi
takratnega gospodarske-
ga in socialnega življenja,
ki bi nam bile danes verne
priče težkega življenja in
hudih socialnih borb na-
šega človeka za vsakdanji
kruh.
Tako tudi ni čudno, da
obstaja le malo pričevanj
o življenju in delu ter uso-
dah ljudi, ki so daljši ali
krajši čas kopali in sprav-
ljali na dan rjavi premog
iz rovov nad Štorami v ča-
su od leta 1845 do 1. 1926,
ko je bil rudnik dokončno
opuščen zaradi vdora
vode.
Eksploatacija premoga
je bila v rokah zasebnikov
odnosno delniških družb,
t.zv. »družbe na kukse«.
Posest kuksov je namreč
dajala pred delnicami do-
ločeno prednost glede
davčnih olajšav. Gospo-
darske krize in brezposel-
nost je naše ljudi tirala v
tujino, kjer so garali v bel-
gijskih, nizozemskih in
nemških rudnikih, odha-
jali pa so tudi v Ameriko.
Usoda je bila še dvakrat
hujša, saj so tako bili odtr-
gani od svojih družin.
Lastniki rudnikov pa so v
»črnem zlatu« videli le vir
za svoje bogatenje, za so-
cialne razmere delavcev
so se malo brigali, prav ta-
ko jim je bilo mar za var-
nost rudarjev, zato so bile
tudi pogoste nesreče, ki
niso terjale le invalidnosti
ampak tudi življenja, kot
posledico pa osirotelost
družin.
Pričujoči prispevek, naj
skromno posvetilo vsem,
ki so v medlem soju karbi-
dovk v rovih tukajšnjih
nekdanjih premogovni-
kov kopali premog ali pa
ga spravljali do namemb-
nih mest ali pa opravljali
kakršnokoli drugo delo v
jamah. V posvetilo vsem,
ki jih že krije domača ali
tuja zemlja, v obujanje
spomina pa vsem še žive-
čim, ki danes uživajo za-
služeni mir kot upoko-
jenci.
Danes je le še redka sled
za to dejavnostjo: gozd in
druga vegetacija je prera-
sla površine, vhode v ro-
ve, vemo le še za mesta,
kjer se je to nahajalo.
Sledeč geološki oprede
litvi, so premogovna sloji-
šča nad Storami vzhodno
nadaljevanje premogov-
nega okoliša Savinje ter
nekako v sredini tako
imenovanega srednjega
sloja Slovenije, ki se pri-
čenja v Tuhinjski dolini
pri Kamniku ter se razteza
proti vzhodu čez Motnik,
Zabukovco, Libojo, Pe-
čovnik in Store, nato pa
vodi v smeri proti Roga-
ški Slatini.
Podjetje v Storah je na-
stalo kot rudarsko podjet-
je in viri navajajo kot usta-
novitelja Ignacija Novaka,
ki je bil tudi lastnik Spod-
njega Lanovža, steklarne
v Rakovcu nad Vitanjem,
Jelšingrada in izvira kisle
vode v Kostrivnici. Po-
djetje je ustanovil kot Ru-
dnik rjavega premoga,
pozneje se je pridružila že-
lezarna. Jamske mere si je
Ingacij Novak pridobil na
podlagi patenta z dne 21.
julija 1819 in na podlagi
fevdnih pisem.
Odprli so več rovov, ta-
ko: rov sv. Boltažarja, rov
sv. Frančiška, rov nadvoj-
vode Ivana, sv. Viljema,
sv. Ignacija, sv. Rajmunda
in kasneje še več. Posa-
mezen rov je zaobsegal po
1 jamsko mero. Rove so
poimenovali po svetnikih
ali pa po posvetnih mo-
gočnikih, včasih tudi ime-
nih družinskih članov. Za-
vetnica rudarjev je bila sv.
Barbara.
Površina tako imenova-
ne montanske posesti je
znašala 36 ha. V železarni
so že zelo zgodaj uporab-
ljali kot energetski vir mi-
neralni premog iz lastnih
premogovnikov. Leta
1857 so na Štajerskem le
še 3 druge železarne upo-
rabljale tudi premog, tj.
rjavi in črni, ne pa tudi
lignita. Ze ustanovitelj po-
djetja, za njim pa tudi
Paul v. Putzer sta bila
istočasno tudi lastnika
premogovnikov v bližnji
okolici.
Premogovniki Paula
Putzerja so ležali v Gov-
cah, Pečovju in Breznem.
V letu 1863 so dajali ti pre-
mogovniki 112.915 metr-
skih stotov, v letu 1865 pa
že 279.875 m. stotov pre-
moga (ca. 28.000 ton.) Vse-
ga premoga niso porabili
v Štorah, večje količine so
ga prodajali. Transportira-
li so premog do postajali-
šča ob Južni železnici s
pomočjo vprežne živine,
transport sam je bil dokaj
težaven. Zato se je direk-
cija podjetja že leta 1856
ukvarjala z mislijo, da bi
dala zgraditi ozkotirnico
od premogovnika v Gov-
cah do postajališča v La-
škem. Načrt ni predvide-
val transporta s pomočjo
lokomotive, teveč z vprež-
ni silo, pa tudi z izkorišča-
njem nagiba ali strmine.
Lastniki zemljišč, kjer naj
bi bila zgrajena železnica,
so se upii-ali in niso bili pri
volji, da bi dali svoja zem-
ljišča na razpolago za
gradnjo, pa tudi oblasti so
bile mnenja, da ta gradnja
ni v splošnem interesu, ta-
ko na primer, kot je to bilo
z Južno zeleznico. Kljub
temu, da se je .štorska di-
rekcija pritožila, je prete-
klo še nekaj let, preden se
je načrt uresničil. Direkci-
ja Rudnika in Železarne je
namreč leta 1861 zadevo
znova pognala v tek in to-
krat je Okrajno poglavar-
stvo v Celju načrt ne le
odobrilo, temveč gradnjo
celo nadvse priporočilo.
Zemljiškim posestnikom,
ki so se še upirali, je bilo
zapreteno z razlastitvijo,
pa so popustili in 28. av-
gusta 1861 je bila dana pri-
volitev za gradnjo proge
od premogovnika v Gov-
cah odn. Breznem pa do
železniške postaje v Rim-
skih toplicah.
Po razpadu Avstro-Ogr-
ske, po prvi svetovni voj-
ni, je montanska posest
obstajala iz 4 dvojnih jam-
skih mer, lastništvo ru-
dnika pa je pripadalo od 1.
1921 do 1946 Rudarski in
plavžarski združbi Štore,
nakar je lastništvo prešlo
v splošno ljudsko premo-
ženje SFRJ.
Za razdobje od 1. 1921
do 1925 imamo na razpo-
lago nekaj podatkov o šte-
vilu zaposlenih in količini
izkopanega premoga:
V	Pečovju je rudnik tri-
krat zalila voda in je tri-
krat stal: od 1. 1889 do
1897, od 1. 1913 do 1917 in
končno od 1926 dalje po-
vsem in dokončno.
Leta 1921 je rudarsko
glavarstvo v Ljubljani po-
delilo združbi rudno polje
Nove Štore v katastrski
občini Krasnike z rjavim
premogom visoke kalorič-
ne vrednosti (6000 kal.) či-
gar ugotovljene rezerve so
znašale okrog 100.000 ton,
premogovno ležišče je bi-
lo odprto, s 135 m globo-
kim jaškom in mnogimi
rovi in vpadniki. Zaradi
vdora vode So bile leta-
1925 vse zunanje naprave
demontirane.
V	razdobju od 1. 1878 do
1936 se je v tedanjem Ru-
dniku in Železarni Štore
zaposlilo (in iz različnih
vzrokov tudi zapustilo de-
lo) 5070 delavcev. Od tega
jih je bilo 1770 samo iz raz-
nih delovišč v premogov-
nikih: kopači, izvažalci iz
jaškov, rudniški delavci.
Podatki kažejo na izredno
fluktuacijo, saj je pretežna
večina na teh deloviščih
delala manj kot eno leto,
le redki delavci so ostajali
od dveh do 4 let Rudniški
nadzornik Loibner Alek-
sander in nadzornik Husz-
ka ter kopač Verbovšek
Valentin so bili zaposleni
več let. Delovni pogoji v
premogovnikih so bili ze-
lo neugodni, saj so bile tu
tako imenovane mokre ja-
me. Samo v času od 1. 1900
do 1905 se je zaposlilo in
zopet zapustilo delo 520
delavcev, medtem ko je
večja ustaljenost nastopi-
la z letom 1918: od tega
leta pa do 1. 1925 ugotovi-
mo v enakem sorazmerju
le 196 delavcev, čeprav je
razdobje daljše,, namreč 8
let in je bilo povprečno
število v tem času zapo-
slenih 40 delavcev.
V	nadaljnjem navajam
poimensko nekaj delav-
cev iz različnih obdobij, ki
so bili v premogovnikih
tu zaposleni, tako da bodo
morda nekateri bralci
med njimi našli sami sebe
ali pa svoje sorodnike.
Leta 1898: Oset Anto,
Okorn Ivan, Mraz Ivan,
Centrih Matija, Gajšek
Ivan, Karner Martin, Ko-
prive Ivan, Verdev Peter,
Vengust Ivan, Rata'j Ja-
kob, Stegenšek Ivan, Ko-
lar Matija, Planko Franc,
Jelovšek Ivan, Perše
Franc, Kozole Mihael, Ko-
rošec Ludvik, Jesenšek
Anton, Kamenik Anton,
Jevšinek Martin, Novak
Anton, Pilko Rok, Vovk
Mihaele, Plahuta Jakob,
Brečko Martin, Blatnik
Miha, Peček Anton, Gra-
dišnik Anton, Košak Gre-
gor, Recko Ivan, Štor Mi-
ha, Planko Franc. Nadzor-
nik rudnika je bil Andras
Huszka, po rodu Madžar.
V	letih od 1919 do 1926:
Ulaga Jože, Vizjak Jože,
Gobec Stane Mraz An-
drej, Murn Jurij, Skober-
ne Jože, Doberšek Jakob,
Brglez Jože, Golob Jože,
Inkret Franc, Pecigus
Ivan, Oprešnik Ludvik,
Pavline Alojz, Mihevc
Franc, Majoranc Franc,
Žohar Ivan, Flis Kari, Su-
šeč Anton Zaje, Ivan, Dra-
me Ivan, Hrastnik Ivan,
Knez Franc, Centrih Jože,
Pišek Mihael, Močnik
Ivan, Radej Jernej, Znidar
Anton, Flis Jožef, Geršak
Andrej, Rozman Franc,
Gorjup Ignac, Cokan Pe-
ter, Lubej Janez, Lubej
Franc, Borovšak Martin,
Šeško Leopold, Drobne
Miha, Kolšek Miha, Krulc
Franc, Hrovatič Franc,
Kroflič Valentin, Majo-
ranc Konrad, Haler An-
ton, Gorjup Jože, Košec
Franc, Mastnak Ivan,
Kajtna Franc, Žohar Gaš-
per. In seveda še mnogi
drugi.
Prejšnji lastniki, zvečine
sodelavci okupatorja, so
se deloma umaknili v tuji-
no, deloma pa zaradi svo-
jega delovanja prišli pod
udar zakona. V enem de-
setletju - od 1. 1926 do
1936 se je v predvojni Ju-
goslaviji smrtno ponesre-
čilo 500 rudarjev, nepri-
merno večje pa je bilo šte-
vilo invalidov. Med oku-
pacijo pa niti ne moremo
govoriti o eksploataciji v
normalnem smislu: teror
okupatorja nad našimi na-
rodi in narodnostmi, ki v
zgodovini nima primere,
je spremljal tudi nenasi-
ten rop našega naravnega
bogastva.
Neizprosni zakon po-
nudbe delovne sile je silil
ljudi, da so se morali vdi-
njati, komaj dobo zatem,
ko so zapustili ljudsko šo-
lo: s šestnajst in nekaj več
leti so se že znojili v jami.
Sloji premoga so bili sicer
dobri, kvalitetni, toda ja-
me so bile mokre: orodja
so bila kladivo, kramp, lo-
pata. Seveda se je tudi raz-
streljevalo. Delo je bilo na
tri izmene, po osem ur. Iz
tistih časov je tudi izraz
»barabanje« - če je bil v
železarni zastoj, so delav-
ce poslali v premogovni-
ke, pa tudi obratno. Kopa-
nje je bilo skrajno napor-
no, kopalo se je stoje, leže,
v upognjeni ali skrčeni le-
gi, kapljalo je s stropov,
zaščitnih oblek ni bilo,
ventilacija je bila neza-
dostna za razsvetljavo pa
so služile karbidovke ali
acetilenke, v začetkih celo
oljenke in repično olje.
Delavci so se delili v:
kopače (Hauerji) predko-
pače (Vorhaeur) priučene
kopače (Lahrhauer) voza-
če huntov (Laufer, Foer-
derer) in zunanje delavce.
Vodilno oziroma vodstve-
no osebje so sestavljali
nadzorniki in merilci
(Steiger, Markscheider)
Zunanji transport se je.
opravljal s hunti (vprega)
in vlečnicami.
Mezde so bile nizke, de-
lavec s številnejšo družino
je zelo stežka shajal, neko-
liko na boljšem je bil tisti,
ki je imel krpo zemlje, ki
mu je dodatno dajala za
preživljanje. Nekaj stano-
vanj je dajalo podjetje.
Kot materialni dodatek je
bil iztrošeni jariiski les,
družine so dobivale depu-
tatni premog, katerega pa
so si morale same znosti
oziroma spraviti domov.
Obveznega socialnega
in pokojninskega zavaro-
vanja seveda ni bilo. Ob-
stajala je t. zv. Bratovska
skladnica, kot nekakšna
medla prispodoba današ-
njega sistema. Pičlo nado-
mestilo, so delavci dobiva-
li v primeru bolezni ali
nezgode in borne pokojni-
ne. Prispevki so se odte-
govali od mezd, le-te pa so
se izplačevale tedensko.
Močnejše organizacij-
ske povezanosti ni bilo,
tudi tedanja oblast je
»skrbela« za to, saj je v
delavskih organizacijah in
mezdnih gibanjih, naj so
bila še tako upravičena,
nevarnost za svoj obstoj.
Pravega štrajka na tem
območju (razen v šamo-
tarni) ni bilo, manjkala je
enotnost, zlasti tudi zaradi
različne socialne struktu-
re zaposlenih.
Živila so delavci odno-
sno njihove družine kupo-
vali v tovarniškem konzu-
mu, ki je bil sveda v režiji
podjetja. Res je, da naku-
povanje tam ni bilo obvez-
no, vendar so razmere sili-
le v odvisnost. Enkrat let-
no so se delavci z družina-
mi razživeli, ko je bilo ta-
ko imenovano Barbarino
slavje. Sv. Barbara je na-
mreč bila zavetnica rudar-
jev. Po slavju in veselici
pa je zopet k^ljal znoj na
»črno zlato«. Zal pa so bila
tudi gostilniška veselja
pri »Franclju«: pijača je za
bežne trenutke zastrla mi-
sli na trpko životarjenje
od rok do ust, srd nad kri-
vičnostjo in izkorišča-
njem je utrl nepravo pot,
nesmiselna medsebojna
obračunavanja s pestmi in
včasih nožem.
Ni znano, da bi se bil v
štorskih premogovnikih
kdo smrtno ponesrečil, bil
pa je zlokoben dogodek 1.
1925, koje iz'kaverne ne-
nadoma prihrumela talna
voda s hudourniško silo.
Vdor vode bi lahko bil
imel usodne posledice.
Upokojenec Jože Vizjak
se dogodka živo spomi-
nja. Njegovo razumno de-
janje je rešilo življenja.
Kopaču Perku je odtrgalo
uho, enemu kopaču je zlo-
milo nogo, nekaterim je
vodna stihija dobesedno
strgala obleko s telesa.
Malomarnost, ki je mejila
na kriminal, s strani last-
nikov, ki so v sli za dobič-
ki, puščali v nemar var-
nostne ukrepe in ureditve
in umazana konkurenčna
igra, sta imeli" vmes svoje
prste.
Stanovanja so štorski
rudarji imeli, v kolikor ni-
so bili na svojem v sam-
skem domu, navajajo se
hiše, kakor: »perkpau«,
»Zaklova štala« nadzorno
osebje pa v »Loibner-
haus«, »Huszkahaus«.
Samske delavce so nazi-
vali kot »purše«; z delom
na domačijah so si odslu-
žili stanarine.
Kot omenjeno, je bilo v
1. 1925/1926 kopanje pre-
moga ustavljeno, naprave
pa demontirane. Seveda
so pod našimi okoliši še
vedno znatne količine do-
brega premoga, vendar ob
današnjem močnem pora-
stu potreb, bi vlaganja
vsekakor ne bila renta-
bilna.
BESEDILO:
JERNEJŠEK FRIDERIK
FOTO:
STANE ARZENŠEK
VILI ŽOHAR
Nekdanji »EMA šah t« na Pečovju
št. 52 - 30. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 9
PREVZGOJNI DOM RADEČE
SAJ NISMO
ANGELČKI...
O življenju v prevzgoj-
nih domovih in podobnih
institucijah ni veliko napi-
sanega. Kot da so to živ-
ljenjski prostori, ki z na-
mi, z našo družbo, nimajo
nič skupnega. Eden od
vzrokov, da so za našo jav-
nost še dokaj anonimni je
tudi dejstvo, da so bile in-
stitucije te vrste še do ne-
davna zaprte vase, skup-
nosti navidez odtujene.
Pa imajo prevzgojni do-
movi vendarle veliko
skupnega z nami, z druž-
bo, v kateri živimo. Lju-
dje, ki tam bivajo, so naši,
še bolj naši zato, ker so
mladi in ker so sami še
najmanj krivi za to, da je
način njihovega življenja
drugačen od življenja ve-
čine mladih. Tega se vse
bolj zavedamo, zato se, s
spreminjanjem družbe-
noekonomskih in medčlo-
veških odnosov, s po-
družbljanjem vzgoje in
izobraževanja, spreminja
tudi življenje in delo v
prevzgojnih domovih. •
Danes to niso več zaprti
in hladni prostori. Življe-
nje znotraj teh skupnosti
je pestro in bogato, odnosi
med mladoletniki in stro-
kovnim osebjem pa topli
in tovariški. Tudi v Prevz-
gojnem domu za mlado-
letnike v Radečah je tako.
Letos so v Prevzgojnem
domu Radeče proslavili
30. obletnico obstoja.
Nekdaj je bil to tipično re-
presivni zavod, ki se da-
nes vse bolj spreminja v
tretmansko-vzgojno insti-
tucijo s sodobnimi meto-
dami dela. Sem prihajajo
mladoletniki iz vseh kon-
cev naše republike, fantje
in dekleta od 14. do 23.
leta starosti, ki jim je sodi-
šče izreklo vzgojni ukrep,
ne glede na vrsto vedenj-
ske in osebnostne mote-
nosti. Število mladoletni-
kov, ki prihajajo, se iz leta
v leto zmanjšuje, kar je
pripisati vse večji stro-
kovnosti in organizirano-
sti socialnih služb oziro-
ma disciplinskih centrov
v občinah. Trenutno so v
radeškem prevzgojnem
domu samo fantje, kakih
60 jih je, največ povratni-
kov.
VZROKI IN RAZLOGI
Tatvine, nasilniško ve-
denje, vlomi, redki krvni
delikti in posilstva so le
vzroki za vzgojni ukrep, ki
ga izreče sodišče. Takšna
in podobna dejanja pa so
vselej posledica razlogov
in razmer, ki so mladega
človeka pripeljale na kri-
vo pot.
V	družini, kjer vlada al-
koholizem, sovraštvo med
staršema in še rnnogi dru-
gi spremljajoči pojavi
takšne skupnosti, ni pro-
stora za normalen razvoj
otroka. V takih družinah
navadno tudi ni ljubezni,
topline in občutka varno-
sti, vsegar kar je dorašča-
jočemu bitju potrebno kot
voda in kruh.
V	družini, kjer vlada
materialno blagostanje in
korupcija na račun odre-
kanja starševskih dolžno-
sti, pozornosti in ljubezni,
prav tako ni prostora za
srečno otroštvo'.
Tam, kjer je oče pretira-
no strog in mati preveč
popustljiva (ali^ obratno),
je navadno žarišče nedo-
slednosti pri vzgoji in
ugodna tla za otrokovo
beganje iz takšnega oko-
lja.
Skupni imenovalec ve-
čini razlogov, ki pripeljejo
mladega človeka na krivo
pot je torej pomanjkanje
ljubezni in topline doma-
čega ognjišča. Mlad člo-
vek pa ne uide iz družine z
namenom, da bi postal
slab. Uide preprosto zato,
ker doma ni lepo. Mlado-
letniki, ki danes žive v
Prevzgojnem domu Rade-
če, so večinoma iz takšnih
družin. Med njimi je tudi
nekaj Romov in otrok
staršev, ki so na delu v tu-
jini.
SPREJEM
Letno najde novi dom v
radeškem prevzgojnem
domu približno 30 mlado-
letnikov. Sprejemu oziro-
ma seznanjanju sledi
diagnostična konferenca,
ko strokovni delavci do-
ma, skupaj s socialnimi
občinskimi službami, izo-
blikujejo okviren vzgojni
program. V tej pomembni
fazi sodeluje tudi mla-
dostnik, ki ima vse mož-
nosti izražati svoje želje
glede šolanja, poklica, in-
teresnih dejavnosti, sti-
kov z domačim okoljem
in podobno.
TERAPEVTSKA
SKUPNOST
Sledi skupinsko in indi-
vidulano delo: razgovori s
ciljem osveščanja in vzga-
janja ter prilagajanja no-
vemu okolju, riovi skup-
nosti. Vsak teden se sesta-
ne terapevtska skupnost.
Mladoletniki, skupaj z
vzgojitelji in ostalimi stro-
kovnimi delavci razrešu-
jejo tekočo problematiko
doma. Gojenci takrat po-
vedo, kaj se jirn zdi prav,
kaj je po njihovem mne-
nju narobe, kaj bi bilo lah-
ko bolje. Medsebojni
odnosi se tako poglablja-
jo, zaupanje raste, vedno
je manj primerov samo-
kaznovanja, protestnega
vedenja, grobosti in po-
skusov pobegov. Pogo-
varjajo se tudi o izhodih iz
doma. Ob koncu tedna je
dom skoraj prazen, saj se
velika večina mladoletni-
kov vrača domov in tako
redno vzdržuje stike z do-
mačim okoljem ter opo-
zarja nase. Še pred leti je
bil v praksi le enkraten
letni dopust.
OD JUTRA DO
VEČERA
Dan, ki ga mladoletniki
preživljajo v prevzgojnem
domu ni dosti drugačen
od našega običajnega
vsakdanjika. Vstajajo ob
6. uri, pozajtrkujejo, nato
pa sledi šolski pouk ali de-
lo v delavnici. Vmes je še
malica, ob pol dveh po-
poldne kosilo in do 15. ure
počitek. To je prosti čas,
ki ga vsak po svoje izkori-
sti. Počitku sledi za šo-
loobvezne učenje, ostali
pa so zaposleni ob dodat-
nem delu in sprostitvi kot
je urejanje skupnih pro-
storov in okolja, športna
rekreacija ter vključeva-
nje v mnoge interesne de-
javnosti v krožkih: dram-
skem, glasbenem, foto-
grafskem, literarnem ob
urejanju domskega glasila
ter v sekciji tabornikov.
Razgibanemu popoldne-
vu sledi večerja, po njej pa
trikrat tedensko skupin-
sko delo, ko se mladolet-
niki seznanjajo z najak-
tualnejšimi političnimi in
gospodarskimi vprašanji
v naši družbi in v svetu.
To je tudi čas za kviz tek-
movanja in za pripravlja-
nje priložnostnih proslav
in prireditev. Dom ima tu-
di bogato knjižnico in či-
talnico, radijske spreje-
mnike v sobah in skupen
televizijski sprejemnik. V
program dejavnosti sodi
tudi vsakoletni pohod k
pomnikom revolucije.
DOMSKO
SAMOUPRAVLJANJE
Organi samoupravljanja
so svet domske skupno-
sti, svet šolske skupnosti
in svet mladih proizvajal-
cev. Na sestankih teh sve-
tov mladoletniki urejajo,
skupaj z mentorji, najbolj
življenjska vprašanja dela
na posameznih področjih.
Na svetih se sprejemajo
najbolj pomembne odlo-
čitve. Ena takšnih je, na
primer, odločanje na sve-
tu domske skupnosti o
tem, ali si je posamezni
gojenec z delom ifi vede-
njem zaslužil odhod iz do-
ma ob koncu tedna.
DELO,
IZOBRAŽEVANJE
Vsi šoloobvezni mlado-
letniki morajo v okviru
izobraževalnega centra
doma končati obvezno šo-
lanje. Vsakdo ima mož-
nost priti do poklica, bo-
disi v internem, skrajša-
nem programu ali po
sprednjem programu
usmerjenega izobraževa-
nja v šolah. Vsakdo se lah-
ko tudi izobražuje ob delu
v vseh programih srednje-
ga usmerjenega izobraže-
vanja. Skrajšani program
v okviru doma omogoča
opravljanje ključavničar-
skega, mizarskega, ple-
skarskega in kovaškega
poklica.
DELAVNICE
Mladoletniki s pokli-
cem in tisti, ki se izobra-
žujejo ob delu, so »zapo-
sleni« v samostojni gospo-
darski enoti prevzgojnega
doma, v delavnicah, kjer
skupno ustvarjajo potreb-
ni dohodek. Nagrajevanje
je, morda bolj kot kjerkoli
drugje, odvisno od dela:
kakovosti in obsega ter
vloženega truda mladolet-
nika.
NAŠ KLEPET
V učilnico so stopili:
Marko, Janko, Edo, Mari-
no in Branko. Sami prijet-
ni fantje, Štajerci, razen
Marina, ki je prišel s Pri-
morskega. Prisedli so in
kmalu smo se pogovarjali
tako kot da se že dolgo
poznamo. Niso me zani-
male njihove življenjske
zgodbe niti razlogi za
spremembo njihovega bi-
vaUšča. Zanimalo me je
predvsem, kako gledajo
na svet, na življenje in"
prevzgojo v domu. Prese-
netila me je njihova kritič-
nost do sebe in do drugih.
Niso se sprenevedali, mi-
slim, da so govorili odkri-
to in pošteno. Seveda ima-
jo o določenih stvareh po-
vsem svoje mnenje, ki
izvira iz želje po prostosti,
ki jim je, kljub vsemu,
okrnjena.
Janka moti preveliko
število neprijaznih pazni-
kov. Meni da vsi nimajo
kaj početi.
Pravijo, da se takrat, ko
pridejo domov, na dopust,
največkrat napijejo, da
delajo pač vse tisto, česar
v domu ne smejo.
Edo bi bil rad glasbe-
nik, v domu pa se »mora«
učiti za kovinostrugarja.
2e danes ve, da tega po-
klica potem, ko bo zunaj,
ne bo opravljal. Obiskuje
glasbeno šolo v Radečah.
Tam se s fanti lepo razu-
me, nikdar ničesar ne »uš-
piči«.
Marka moti železno
okovje na oknih, ne zani-
ka pa, da je to potrebno,
da je svoboda včasih pre-
več mikavna.
Branko je mnenja, da je-
pripor kot vzgojna meto-
da čisto odveč, posebno
takrat, ko kdo prekrši
domski red in si svojevolj-
no podaljša dopust. »Ce bi
si jaz nameraval podaljša-
ti izhod bi to storil ne gle-
de na to, ali me čaka pri-
por ali ne.«
Marino je molčeč. Ne
vem, o čem ves čas ra-
zmišlja.
Janko se pritožuje nad
preveč enoličnimi kosili
in nad tekmeci v športnih
tekmovanjih. Pravi, da
morajo vedno tekmovati
le z ekipami starejših, radi
pa bi se pomerili z vrstni-
ki iz šol, krajevnih skup-
nosti.
Edo: »Ko bom svobo-
den, bom šel tja, kjer me
nihče ne pozna in začel či-
sto znova. Ko hodimo v
skupini po mestu, nas gle-
dajo postrani. Saj nismo
angelčki...«
PIŠE: MARJETA AGREŽ
FRANC	KOVAČ,
upravnik: »Naše delo je
bilo pred tridesetimi leti
amatersko, ustanova je bi-
la navzven zaprta, pogoji
dela težki. Strokovnih ka-
drov ni bilo, zato smo se
srečevali tudi z metodami,
ki so že davno preživete.
Danes dela pri nas močna
strokovna ekipa pod vod-
stvom prof. dr. Miloša Ko-
bala.«
STANE ZAKONJŠEK,
pedagoški vodja: »V času
trajanja vzgojnega progra-
ma se med nami in mlado-
letniki razvijajo tovariški
odnosi, ki temeljijo na
zaupanju in medsebojnem
spoštovanju. Približno 10
odstotkov je pri nas tudi
mladih Romov, ki so oseb-
nostno še najbolj zdravi.
Pri njih gre bolj za social-
no preobrazbo. Na žalost
se skoraj vsi vrnejo v staro
okolje.«
DAMJANA VILČNIK,
socialna delavka: »Neka-
ko tri mesece pred predvi-
denim odpustom ima naša
služba zelo zahtevne nalo-
ge. Ves naš trud bi bil za-
man, če bi se naš gojenec
znašel ponovno na cesti,
brez dela, brez stanovanja.
Od nikogar se ne poslovi-
mo ne da bi mu pripravili
vseh pogojev za enako-
pravno vključitev v življe-
nje in v družbo.«
RADOVAN ZUPAN-
ČIČ, psiholog: »Poglobi-
mo se v vsakega mladost-
nika posebej, saj vemo, da
vsak živi v svojem svetu,
ki nam ga mora odpreti.
Samo pod takšnimi pogoji
lahko računamo na uspeh.
Naša terapevtska skupina
se srečuje tudi z duševno
in ne le z vedenjsko mote-
nimi osebnostmi.«
JOŽE SIMONČIČ, vo-
dja strokovnega izobraže-
vanja: »Želimo, da bi vsak
naš mladoletnik opravljal
tisto delo, ki ga veseh. Se
pred leti so morali v naših
delavnicah delati tudi ti-
sti, ki so se šolali, sedaj pa
so ti fizičnega dela opro-
ščeni. To se nam pri
ustvarjanju dohodka sicer
pozna, vendar sledimo či-
sto drugačnim ciljem.«
10. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 52 - 30. december 1981
PIŠE MILENA
B.POKLIČ
V CELJU CELOVITA OSKRBA POŠKODOVANIH IN OBOLELIH ROK
TA ROKA BO ŠE KOVALA
SVET ALI ČLOVEK
MOČNEJŠI OD STROJA
»Kako preprosto je opisati to, kar
udarja in blagoslavja, daje in jemlje, diri-
gira, bere za slepe, govori za neme, spre-
jema prijatelje, preganja sovražnike,
uporabljamo pa jo lahko tudi kot kladi-
vo, kot klešče in kot abecedo.« Tako jo je
opisal francoski lirik Paul Valery, o njej
govore ljudski pregovori, o njej pojo pe-
smi.
Svet je zgradila. Razprta, pričakujoča
dlan, ljubkujoča in odločna, stisnjena v
pest, potrta, za nohti zaritimi v dlani.
Takšna, kakršni smo, kot kar hočemo.
ROKA. Naša moč, naše bogastvo in naše
orodje. Ne rečemo zaman: »Dvoje zdra-
vih, močnih rok ima, bo že kako.« Vedno
pa ni tako. Roke so le del človeka, moč-
nega, a tako krhkega in občutljivega za
bolezni in poškodbe. Zaradi vsega, kar z
njimi opravljamo, so še bolj izpostavlje-
ne kot drugi deli telesa, še hitreje oma-
hnejo v nemoči. Pot do vrnitve njihove
moči in njihove sposobnosti je dolga in
zapletena. V Celju to težko pot premagu-
jejo spretne roke, ki jih vodi trdno zna-
nje, zdravstvenih delavcev na oddelku
za plastično kirurgijo in kirurgijo roke,
roke fizioterapevtov in delovnih terapev-
tov in trdna volja tistih, ki hočejo s svojo
bolno ali poškodovano roko še naprej
sodelovati, v življenju in delu.
V	CELJU CELOVITA POMOČ
V leto 1963 segajo skromni začetki, iz
katerih se je v celjski bolnišnici razvil
oddelek za plastično kirurgijo in kirurgi-
jo roke. Na njem se ukvarjajo s celotno
kirurgijo roke poškodovancev ali rekon-
strukcijami po poškodbah in z operacija-
mi bolezni - tudi revmatičnih. Precejšen
del dejavnosti zavzema tudi opeklinska
kirurgija, le skromen pa estetska kirurgi-
ja ali drugače rečeno popravljanje napak
izgleda človeka. Dobra tri leta delajo tu-
di mikrokirurške posege - posege na
drobnih človekovih delih, kakršno je na
primer živčevje, ki jih je mogoče narediti
le z mikroskopi.
Poleg operativne dejavnosti opravljajo
tudi ambulantne storitve. V ambulanto
za plastično kirurgijo in kirurgijo roke,
kjer pregledujejo tudi opekline, prihaja
dnevno kar po 50-80 pacientov. Tolik-
šen, pravzaprav že prevelik obisk, pa je
razumljiv, saj prihajajo pacienti iz vse
celjske regije, pa tudi iz drugih področij.
V	Celju namreč celovito oskrbi j o poško-
dovane in obolele roke na enem samem
mestu, imajo pregled nad poškodovanci
in zdravljenjem, s tem pa je tudi zdrav-
ljenje lahko uspešnejše.
Težnja, da bi poškodbe roke v celoti
oskrbeli že pri prvem operativnem pose-
gu, je jasna. S tem se izognejo kasnejšim
posegom, skrajša pa se tudi doba zdrav-
ljenja, ki je pri večjih poškodbah razme-
roma dolga. Vedno to seveda ni mogoče.
Potem, po operaciji, je pomembna vloga
fizioterapije, zadnja leta pa v vedno večji
meri tudi delovne terapije. Z njo skušajo
navaditi poškodovanca zopet na stare ali
nove prijeme z rokami, s tem pa mu tudi
olajšati ponovno vključitev v delovni
proces.
Ker je glavna funkcija roke oprijemal-
na z dobro gibljivostjo .prstov in se pogo-
sto tudi v največjih in najboljših zdrav-
stvenih centrih ne da doseči po poškod-
bah prvotne gibljivosti, je glavno vodilo
kirurgije roke vrniti možno funkcijo in
preprečiti invalidnost.
ŠE VEDNO KROŽNE ŽAGE
Ne mine dan brez operacije roke. Zad-
nja leta upada število težjih poškodb,
množijo pa se obolenja rok, zlasti živčev-
ja na rokah. Najhujše poškodbe so še
vedno zaradi krožnih žag, ki jim botruje
tako nepravidnost tistih, ki delajo z nji-
mi, kot nezaščitenost žag. Nevarne so
tudi poškodbe z raznimi valji v industri-
ji, ličkalniki v kmetijstvu in pritiski s
težkimi predmeti, pri čemer so lahko po-
škodovane kosti ali samo mehki deli. Po-
gosto je potrebna operacija, čeprav ni na
zunaj nobene rane.
V Celju opažajo tudi veliko število na
zunaj majhnih poškodb z ostrimi pred-
meti, tudi s steklom, ki lahko povzročajo
v notranjosti roke obsežne poškodbe kit,
žil in živcev. Narava takšne poškodbe in
njen obseg je viden le pri operativnem
posegu. Običajno so operacije pri nekoli-
ko večjih poškodbah ali takih, kjer je
poškodovanih več funkcij, zelo dolgo-
trajni.
Z ROKO JE KONEC!
»Tistega dne, 17. aprila je bilo, sem
prišel na delo v Libelo ob šestih, kot
vsak dan. Takrat še nisem vedel, da bo
dan zame usoden. Nič posebnega ni bilo.
Nek brusilni stroj je puščal olje. S sode-
lavcem sva hitro videla, da pušča viso-
kotlačna cev. Treba jo je bilo zamenjati
in sva jo. Brez težav, saj pri strojih delam
že dvajset let. Le še,zaščito je bilo treba
urediti. Vse je šlo normalno, do zadnjega
vijaka. Takrat pa je spustila jeklena vrv,
ki drži 700 kilogramov težko protiutež.
Padla je z višine 40 centimetrov na mojo
desno roko. Če ne bi bilo tam neke preč-
ne cevi, bi mi roko kar odtrgalo. Tako pa
je utež obležala na roki.
Stisnjen sem bil v kot, za stroj. Nihče
ni mogel do mene. Bil sem pri zavesti in
pomagal pri reševanju, saj sem samo jaz
videl, kaj se je sploh zgodilo. Z roko je
konec, sem dejal. Iz krvave zmede so
štrleli drobci belih kosti. Prepeljali so
me v bolnico. Če bi me takrat kdo vpra-
šal, bi sam rekel, naj jo kar odrežejo.
Prehudo je bilo. Mislil sem, da jo bodo
tako in tako odrezali. Sorodniki so me
želeli poslati v Ljubljano, pa so jim pove-
dali, da bo primarij iz Celja že uredil.
Tako sem ostal. Ob štirih popoldan so
me operirali. Prvo, kar sem videl, ko sem
se zbudil iz narkoze, so bile svetle zvezde
na nebu. Takrat so me že peljali na odde-
lek za kirurgijo roke.
Tretji dan po operaciji, ob prvem pre-
vezu, sem se zgrozil. Roka ni bila podob-
na roki. Kar visela je in želel sem, da bi
mi jo vsaj z nečem utrdili, da ne bi kar
padla. Pa je bilo vse drugače. Prevezi,
mavec, fizioterapija, delovna terapija,
doma pa potem tudi ves čas gibanje in
spet gibanje. Od novega leta že delam.
Pred mesecem dni so mi odstranili še
oporo za kost. Delam lahko. V službi in
doma. Ne tako kot včasih, a lahko. Ne
veste, kaj pomeni imeti desno roko. Sko-
raj po čudežu. Tisto, kar je naredil pri-
marij Strokol, se ne da povedati. Never-
jetno delo je opravil. Sešiti je bilo treba
prav vse, odstraniti vse tiste delčke
zdrobljenih kosti... Takim ljudem bi
morali dajati priznanja! Ni mi rešil le
roke. Neokrnjeno življenje mi je rešil:
Življenje, v katerem lahko delam.«
Tako je pripovedoval Leopold Pečnik,
doma iz Smartnega ob Paki. Pripoved
zdravnika, ki ga je skupaj s sodelavci
operiral, pripoved primarija dr. Heriber-
ta Strokola je krajša, bolj zdravniška.
Z OČMI ZDRAVNIKA
»Spominjam se poškodovanca, ki mu
je padla težka utež na podlahet in mu
uničila del kože, razstrgala vse kite izte-
govalke prstov, prelomila obe kosti pod-
lahti tik nad zapestjem in delno poško-
dovala mišice na dlančni strani podlahti.
Spojiti smo morali kosti, nerabne dele
kosti odstraniti, da smo s tem izboljšali
funkcijo preostale kosti in potem oskr-
beti vse kite na hrbtni strani podlahti in
roke ter raztrgane mišice in nato celotno
področje pokriti z novo kožo.
Takšen poseg je zelo dolgotrajen. Naj-
prej sama operacija, nato pa še fiziotera-
pija in delovna terapija. Temu poškodo-
vancu se-je povrnila gibljivost prstov in
zapestja. Tudi sam je k temu pripomogel
s svojim sodelovanjem in s trdno voljo.
Vztrajno gibanje in manjši prijemi k vr-
nitvi zahtevnih funkcij roke veliko do-
prinesejo.«
NADOMEŠČANJE ŽIVCA
Na celjski kirurgiji roke delajo tudi
zahtevne mikrokirurške posege. Znači-
len je primer poškodbe živca na nogi.
Pri padcu na krožno žago si je mlad
fant poškodoval stegno. Ko so prvotno
poškodbo že uredili, so morali popraviti
še živec. Imel je razstrgan živec za spred-
njo mišico na stegnu, ki se je zaradi tega
tanjšala in propadala. Noga je ostajala
brez moči in težko je hodil, ker mu je
klecalo koleno. Uporabili so nevažni
kožni živec iz zadnje strani goleni. S po-
močjo mikrokirurške tehnike pod mi-
kroskopom so z večjimi deli odvzetega
živca nadomestili deset centimetrsko
raztrganino na živcu na sprednji strani
stegna. Sčasoma se mu je vračala funkci-
ja in tudi mišica, ki jo oskrbuje ta živec,
je dosegla določeno čvrstost. Fant danes
nogo dobro uporablja, čeprav mišica ne
bo nikoli taka kot tista na drugi nogi.
Podobne so tudi operacije n^ živcih na
rokah. Končni uspehi so. Boljši pri mla-
dih ljudeh, boljši pri tistih, ki pri zdrav-
ljenju sodelujejo. Čeprav ni nikoli več
tako, kot je bilo pred poškodbo ali bolez-
nijo, je to veliko. Tisti, ki so ohranili
roko, ki lahko hodijo, tisti to vedo.
Leopold Pečnik: »Poslovil sem se že od
roke, zdaj pa lahko delam!«
Poškodb* je bila huda, sedaj pa roka še tesno oklepa orndie.
št. 52 - 30. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 11
ENA OD VOJNIH ZGODB NAŠIH LJUDI
BOŽIČNA KOPEL
RUDARJA-
MORNARJA MED
MALTO IN KRETO
PIŠE JURE KRAŠOVEC
Dolgi sivkastozeleni valovi so dajali vi-
dez ogromne puščave, ki jih je nosila
nekam v neskončnost. Mrtvo morje, ka-
kršno na odprtem nastane po viharju, je
s površine vode bilo čisto drugačno kot s
palube ladje, nekaj metrov dvignjene
nad vodo. Nekam gosta je bila ta voda in
valovi so jih kot potegnjeni griči dvigo-
vali, pa spet spuščali, da je svoje tovariše
videl zdaj zgoraj nad seboj, zdaj spodaj v
globeli, ko da so se šli skrivalnice.
Kako dolgo so že v vodi? Zdelo se mu
je, da že neskončno dolgo, čeprav je ve-
del, da le nekaj ur, da se je zgodilo tam
nekje okoli poldneva in da se je začelo
od vzhoda sem mračiti.
Držal se je za rob kovinskega soda, ki
se ga je bil oklenil, potem ko je ladja šla
na dno. Pobrcal je sem in tja, kadar se
mu je zdelo, da ga odnaša od drugih.
Tudi pogovarjali se niso več, brodolom-
ci, ko da so si že vse povedali. Vsem je po
glavi blodila misel, če jih bodo poiskali
do noči, kajti do jutra bo dolga tale bo-
žična noč.
Nenadoma se jim je zazdelo, da na ob-
zorju vidijo ladjo. Sprva so mislili, da je
kateri od reševalnih čolnov, ki so se že
zjutraj ločili od poškodovane ladje. Na-
posled se je le izkazalo, da fe res ladja, ki
jim je prihajala na pomoč. Bil je nek
italijanski rušilec, ki je plul pod zavezni-
ško zastavo.
Ko so si za silo opomogli in ogreli, ko
so jih nakrmili in preoblekli, je tudi An-
ton Veligovšek na lastni koži in v zavesti
občutil, da besede, ko so jim voščili vese-
le praznike in srečno novo leto, to tudi
res pomenijo.
POSOJEN ZA BRODOLOMCA
Ladijski strojnik, kaplar Anton Veli-
govšek, je bil za to priložnost, ki je bila za
poltovorno ladjo »Kumanovo« usodna
vožnja, kot strojnik posojen s svoje ma-
tične ladje »Ante Starčevič«. Ni bilo
prvič, da so ga posodili na kašno drugo
plovilo, saj si je okusil plovbo na »Črnem
orlu« vse tja do Gibraltarja, kjer je bila
mornarjem paluba pod nogami vselej
vroča.
No, tokrat so na Malti vkrcali kakšnih
150 angleških vojakov, ki so šli baje na
dopust. Smer in cilj vožnje Antonu ni
bila znana in ker se je kot vojak navadil,
da ni spraševal, česar mu niso bili pri-
pravljeni sami povedati, še danes ne ve,
kam so bili namenjeni. Morda na Kreto?
Kakorkoli že, po vrnitvi na Malto se je
kaplar Anton Veligovšek spet vkrcal na
»Starčeviča«, kjer je v novo leto 1945
vstopil, kot temu rečemo, na novo rojen,
kajti tista kopel med Malto in Kreto na
božični večer bi se lahko tudi drugače
končala.
KAJ SE JE LADJI »KUMANOVO«
ZGODILO?
»Kumanovo«, poltovorna ladja nekda-
nje jugoslovanske trgovske mornarice,
se je v začetku vojne med silami osi in
kraljevino Jugoslavijo nahajala v tujih
vodah. Seveda Se je posadka z ladjo vred
ponudila zaveznikom na razpolago. Obo-
rožili so jo in potom je v zavezniških
konvojih plula predvsem po sredozem-
skem morju in sicer pod angleško zasta-
vo. Ladje, ki jih je vojna zatekla na enak
način, ali pa so v zadnjem hipu smuknile
skozi Otrantska vrata iz objema napadal-
čevih sil, so bile v sestavi jugoslovanske
mornarice pod poveljstvom kapetana
bojne ladje, majorja Josipa Sakside, ki je
bil s strani pobegle kraljeve vlade ime-
novan za poveljnika vseh jugoslovan-
skih plovnih enot v Sredozemlju pod za-
stavo angleške kraljevske mornarice.
Te ladje so plule v vojaških konvojih,
bodisi kot prevoznice tovora, bodisi kot
plovila zaščitnih enot. »Kumanovo« je
bila poltovorna ladja, saj je imela precej
potniškega prostora s še kar dobrim
udobjem, zato so jo pogosto uporabljali
za prevoz ljudi. Tako tudi na njeni zadnji
vožnji, na kateri je izplula 21. ali 22. de-
cembra. Ko so bili daleč na odprtem
morju, se je od nekod vzela nemška pod-
mornica in s svojim topom tako hudo
načela trup »Kumanova«, da je po kaš-
nih 40 urah počila na dve polovici in v
dveh kosih tudi potonila. Posadka se je
skoraj dva dni borila z vdirajočo vodo,
skušala popraviti škodo ali se vsaj obdr-
žati na vodi, dokler bi prišla pomoč. Pa
so odpovedale še črpalke, agleški potni-
ki so v rešilnih čolnih zapustili razbito
ladjo, posadka pa je, ko ni bilo več nobe-
nega upanja, poskakala v vodo. Trije
mornarji so končali v vrtincu še delujo-
čih ladijskih vijakov, drugi pa so se še
pravočasno oddaljili od »Kumanova«, ki
se je v dveh polovicah pogreznila^v glo-
bino. Nekaj brodolomcev je še med šaro
na ladji staknilo rešilne pasove, Anton
Veligovšek, ki je moral ubežati iz globi-
ne ladijskega trupa, iz strojnice, najprej
na palubo, je planil v valove kar brez
vsega, dokler se v vodi ni dokopal do
pločevinastega soda...
POT OD RUDARJA DO
MORNARJA
Odkar se spominja, je Antonu Veligov-
šku bila voda pri srcu. Tista v domačem
lavorju najbrž ne toliko, veliko bolj pa
temačen tolmun Savinje v Selcah, kjer
reka med Laškim in Rimskimi Toplica-
mi naredi tisti ostri ovinek pri sedanji
gostilni Nagode.
Tu je deček s Strmce najprej v plitvini
,palezar po vodi, kot čofotanju po mo-
krem elementu brez potrebe v teh krajih
rečejo. Ko pa je splaval, je vsa poletja
sekal vrtince v tistem rečnem kolenu,
dokler ga ni kdo, drgetajočega in posine-
lih ustnic, spodil domov.
Ko je odrastel, so prišle druge skrbi,
kopal pa se je še vedno rad in marsikdaj
se po šihtu v rudniku šel namakat.
Julija 1942 so ga nasilno mobilizirali.
Takrat se še zlasti ni bilo dobro kakorko-
li izpostavljati, saj so bili Nemci sitni kot
ose, zaradi .partizanskega napada na ru-
dnik Laško. Razlog je bil tudi ta, da je
takrat še bolj malo vedel o partizanskem
boju, še važnejši pa številna družina, ki
bi se ji Nemci maščevali.
Tako se je rudar Anton Veligovšek
znašel na peščinah afriških tal, kjer je
maja 1943 nekje v Tunisu visoko dvignil
roke pred nastopajočimi Angleži in od-
korakal v ujetništvo.
V taborišču ALMA-207 so jih naprej
skrbno razsortirali po narodnostih, kar
je bilo dobro, saj so takoj presedlali na
toplo hrano, medtem ko so Nemci otepa-
li suho. Cez tri mesece je v spremstvu
angleškega časnika pred Jugoslovane,
zvečine so bili Slovenci, vstopil mornari-
ški major Josip Saksida in jim ponudil
možnost, da se prijavijo za vojaško služ-
bo na zavezniški strani, pri tem pa ponu-
dil široko izbiro.
Anton, ki je imel od nekdaj rad vodo in
ki so mu oči obvisele na na Saksidovi
mornariški uniformi, ni dosti pomišljal,
zlasti še, ko so mu povedali, da se lahko
izuči tudi poklica.
Po kratkih tednih urjenja v Haifi, so ga
poslali v tečaj za strojniške podčasnike,
ki ga je uspešno končal februarja 1944. V
Aleksandriji se je potem vkrcal na ladjo
■Ante Starčevič«, katere poveljnik je bil
Zeljko Filipovič in ki je imela svojo bazo
na Malti. Tako je Anton Vehgovšek ob
rudarski poklic prislonil še mornarskega
kot mornariški kaplar strojnik.
Kot že rečeno, je plul po Sredozemlju,
večkrat je bil tudi posojen na druge la-
dje, toda v glavnem je bil na »Starčevi-
ču«. Tako je naneslo, da je prvega parti-
zana videl v italijanskem pristanišču Ba-
ri, ki je bil čezmorska baza NOV.
NAPOSLED TUDI V TITOVI
MORNARICI
Med tem je potekal boj za priznanje
nove Jugoslavije. Začela se je diplomat-
ska bitka v kateri je šlo za to, da bi se
zavezniki dokončno odločili prelomiti
stike s četniki, ki so kot takoimenovana
kraljeva vojska v domovini bili odkriti in
brezštevilnimi zločini na strani okupa-
torja.
Veligovšku, četudi je bil kaplar in ne
desetar, tega ne bi mogel nihče očitati,
kot tudi njegovim tovarišem in predpo-
stavljenim ne? Bili so v vojaških forma-
cijah zavezniških sil in ves čas v boju
proti istemu sovražniku, ki so ga imeli
tudi partizani na merilni ,muhi' svojih
pušk.
Naposled je šlo takrat tudi za to, da bi
vse plovne enote nekdanje jugoslovan-
ske trgovske in kraljeve mornarice bile
vrnjene novi Titovi Jugoslaviji. To je šlo
tem lažje, ker so bili v tem času na njih
mornarji in moranriški časniki, ki so se
že odločili za vrnitev v domovino.
Tudi to se je zgodilo na Malti, ko so jih
nekega ane, vse do zadnjega, poklicali v
štab, kjer se jim je v navzočnosti angle-
ški časnikov in vojakov predstavil parti-
zanski major Doretič in jih seznanil z
bojem v domovini in sporazumom med
partizansko vojsko, ter zavezniki, begun-
sko kraljevo vlado. Večina se je odločila
za vrnitev v domovino, vsi seveda ne.
Vsi, ki so od tega trenutka postali Titovi
mornarji, so se vrnili na ladjo, vsi drugi
pa so odšli drugam.
NASUKAL V STRMCI ŠTEVILKA
66
Mornariški desetar strojne stroke An-
ton Vehgovšek je poleti 1945 priplul na
»ANTE STARCEVICU« v Sibenik. Pri-
plule so tudi druge jugoslovanske ladje,
ki so bile Vse od kraja vrnjene novi jugo-
slovanski državi. Bilo jih je celo nekaj
več. Bilo je nekaj bojnih enot, na katerih
so bili Jugoslovani, med njimi tudi poz-
nejši »GALEB«, ki so ga kot admiralsko
ladjo dali Angleži najprej kralju Petru
Karadjordjeviču in je takrat nosila ime
»Beli orao«.
Na teh ladjah so se vrnili tudi večino-
ma vsi mornariški časniki; tudi nekdanji
poveljnik jugoslovanske mornarice v za-
vezniških formacijah Josip Saksida, na-
dalje Zeljko Filipovič, poveljnik »Starče-
viča« in mnogi drugi. Anton Veligovšek
je bil najprej dodeljen štabu flote Jugo-
slovanske vojne mornarice, nekaj časa je
bil strojnik na korveti »Partizanka«, po-
tem pa je do demobilizacije 1947 bil in-
štruktor za strojništvo v mornariški pod-
oficirski šoli v Divuljah pri Trogirju.
Ne ravno, da bi se mu bilo morje zame-
rilo. O, to že ne, tudi če je okusil njegove
muhaste krutosti. Bolj se mu je šlo, da bi
se izmotal iz stroge discipline vojaškega
življenja, ki so jo takrat hudo privijali po
ruskem vzorcu... Pa po domačih brego-
vih se mu je stožilo in ko se je nekoliko
sporekel ter bil prepričan, da bi sčasoma
iz tega spora potegnil krajši konec vrvi,
je zmetal svoje reči v mornarsko vrečo in
jo mahnil nazaj na Strmco, pod katero na
kolenu korita v Selcah Savinja suče vr-
tince.
Spet je šel med rudarje, kupil staro
hišo in nekaj zaplat zemlje, se oženil, se
nabral drobne četice drobiža in spoznal,
da se mu je sidro čvrsto zataknilo v str-
mine Strmce, da je na številki 66 trdno
nasukal.
Potem je bilo še marsiltaj. Predvsem
pa otepanje okoli priznanja njegovega
vojaškega prispevka. Nekdo je celo ugo-
tovil, da je njegova plovba bila nekaj
podobnega kot plavanje v kvislinških
vodah, izključili so ga iz borčevske orga-
nizacije, vse pisarjenje, ki se ga je nabra-
lo kar čeden kup, mu ni dosti pomagalo.
Naveličal se je in stisnil v svojo suho-
zemsko kajuto malce zagrenjen. Tudi na
morje ni šel več pogledat odkar se je
nehal po njem voziti na državne stroške.
Pokojnina je bržkone prekratka in ima
hude težave povezati konec s koncem,
čeprav vešč mornarskega vozlanja.
Vsak božični večer, od tistihmal jih je
že bilo šestintrideset, pestuje svoje spo-
mine, pravzaprav enega samega, kako je
24. decembra 1944 oklepajoč pločevina-
sti sod in šklepetajoč z zobmi čofotal po
hladni vodi^nekje med Malto in Kreto.
Pa srečen 36. rojstni dan - mornar ru-
dar!
12. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 52 - 30. december 1981
PIŠE JANEZ VEDENIK
O MLINU, PŠENICI IN KRUHU
KRUHA NE CENIMO
TAKO KOT BI GA MORALI
Je treba tale novoletni
zapis začeti s kruhom?
Morda s problemom izu-
miranja nekega poklica,
ki po vsej logiki ne bi
smel izumreti? Zaradi
kruha. V današnjih časih
in pri nas. Zapis posveča-
mo človeku, ki je vztrajal
na svoji poti. Se najmanj
zato, ker bi se v tem pokli-
cu čutil socialno varnega.
Ce bi imel denar bolj rad
kot svoj poklic, bi prekinil
očetovo tradicijo. Toda
Konrad Muhovec iz Graj-
ske vasi v Savinjski dolini
se je odločil za pot, ki mu
jo je narekovalo srce.
Ostal je mlinar. Eden red-
kih pri nas je, ki mu prav-
zaprav pšenica, oziroma
mletje pšenice, še danes
daje kruh. Trdo prislužen
je ta kruh, mnogo bolj pa
tekne, ker Konrad danes
ve, da njegovo vztrajanje
vsa dolga leta ni bilo za-
man. Dokazal je, da se lah-
ko včasih tudi družba
moti.
NEKAJ STO JIH JE
BILO
Kaj je pravzaprav doka-
zal Konrad Muhovec? Če
drugega ne, potem vsaj to,
da ga ljudje in še zlasti
kmetje rabijo. Pa ne zato,
ker je eden izmed redkih
mlinarjev pri nas. Tudi, če
bi jih v Savinjski dolini bi-
lo še trideset, pa bi bilo
dela za vse dovolj. Bili pa
so časi, ko so mlinarje vsi
kar nekako postrani gle-
dali. Kot da so ostanki
kdo ve kakšnega zla.
Odraz takšnega gledanja
je bila tudi takratna davč-
na politika, katere rezultat
je čutiti še dandanes. Mu-
hovčev mlin stoji ob po-
točku Konjščica. Konrad
se spominja, da je samo
ob tem potočku bilo vča-
sih kakšnih trideset mli-
nov. V vsej Savinjski doli-
ni jih je bilo do začetka
druge svetovne vojne vsaj
200. In še vedno jih je bilo
premalo. Kljub temu, da
je že takrat veljal hmelj za
zeleno zlato in je pšenica
kmetom v Savinjski doli-
ni predstavljala postran-
sko dejavnost.
TRI MLINSKA
KOLESA
Tudi Konradov oče je
bil mlinar. Mlin in vse po-
sestvo je leta 1908 odkupil
od takratnih domačinov
Turkov. Vse do leta 1951
je tu še bila prisotna idili-
ka mlinskih koles. Tri
mlinska kolesa Muhovče-
vega mlina je gnala Konj-
ščica. Bili so filozofi, ki so
trdih, da je gibalo vsega
voda. Konrad Muhovec ni
filozof, pa vendarle je hva-
ležen potoku Konjščici za
vso energijo, ki je gnala
mlinske kolese, pomagala
ustvarjati pšenico in kruh
in preživljala Muhovce.
Tako vztrajno kot je tekla
in teče Konjščica, tako
vztrajno je očetovo delo
nadaljeval Konrad in tako
kot teče potoček mimo
Grajske vasi, tako so hiteli
tudi časi. Danes Muhov-
čevega mlina ne poganja-
jo več mlinska kolesa. Za-
menjala jih je vodna turbi-
na. Konrada povprašamo,
če pogreša mlinska kole-
sa. Seveda jih. Toda idili-
ka je eno, napredek je
drugo. In idilika je pre-
mnogokrat odraz zaosta-
losti. Te pa se Savinjčani
že od nekdaj otepajo.
DOMAČE JE ČISTO
DRUGAČNO
Pogovor z Muhovcem
smo morali nekajkrat pre-
kiniti. K njemu so prihaja-
li kmetje. Dva sta na vozo-
vih pripeljala pšenico, da
bi jima jo zmlel. Mlada
fant in punca sta prišla
kupit koruzno moko in
ješprenj. Nista še bila sta-
ra več kot dvajset let. S
prijatelji bodo odšli silve-
strovat v neko planinsko
kočo. Dekle bo že doma z
mamino pomočjo skušala
speči koruzni kruh, ječ-
menovo kašo (ješprenj) pa
si bo vesela družba skuha-
la za jutranje urice. Zra-
ven bodo seveda svinjska
rebra. Se predno smo ju
mislili povprašati, zakaj
koruzne moke in ječme-
nove kaše ne kupita raje
kar v trgovini, sta že hitela
pripovedovati, da so takš-
ne stvari, kupljene v mli-
nu tisočkrat boljše. Ko-
nrad se je le nasmehnil in
pripomnil, da to najbrž ne
bo čisto držalo. V velikih
industrijskih mlinih lah-
ko vse to prav gotovo
mnogo bolj kakovostno
zmeljejo. Fant in dekle sta
mlinarju odločno zanika-
la. Težko je čisto natanko
povedati zakaj, toda prav
gotovo sta imela prav.
AJDOVI ŽGANCI IN
MLEKO
Ob tem smo se takoj
spomnili na ajdove žgan-
ce. Vrli mlinar nas je takoj
»potolažil«, da ajdove mo-
ke skorajda ni več. Nad
Taborom je sicer en kmet,
ki še seje ajdo in jo pripe-
lje v mlin in še blizu Ka-
mnika je eden izmed kme-
tov, ki seje ajdo in jo pri-
naša v mlin v Grajsko vas.
Ajdovo moko je danes
izredno težko dobiti. Ko
Konrad spregovori o njej,
se človeku zazdi, kot da bi
govoril o eni izmed svojih
velikih ljubezni. Da, ajdo-
va moka, to je pa nekaj
posebnega! In zabeljeni
ajdovi žganci, politi z mle-
kom! Konrad se jih nikdar
ni preobjedel, pa četudi je
mlinar. Nekaj tako doma-
čega in slovenskega je v
tem okusu, da bi se člove-
ku zdelo kot da je zatajil
delček narodne zavesti v
sebi.
HLADNA TOPLINA
MLINA
V mlinu ne kurijo. Hla-
dno je v njem. In vendarle
to ni mraz, ki bi človeka
stiskal. Mraz v mlinu je
nekako topel. Pogledava
skozi okence na potoček
in zasnežene bregove ter
drevesa ob njem. Konra-
du se za trenutek zazdi, da
ni čisto nič drugače kot
med leti druge svetovne
vojne. V mlin so prihajali
po moko Nemci. Skoraj še
bolj spoštljivo kot do mo-
ke so se obnašali do sli-
vovke. V mlin so prihajali
partizani. Njim ni bilo tež-
ko pomagati, ker so tudi
Muhovci vedeli, zakaj.
Eden izmed Konradovih
bratov je padel v partiza-
nih, drugega je nasilno,
kot mnoge druge pobrala
nemška vojska. Najtežje
je bilo nekoč, ko so v mli-
nu še ropali nemški vojaki
ih še predno so odšli, so
prišli po pomoč tudi parti-
zani, ki niso vedeli, da so
tu Nemci. Samo očetovi
prisebnosti se je treba
zahvaliti, da takrat Nemci
niso odkrili partizanov.
Konrad je ogorčen, ko
na radiu in televiziji, iz
pripovedovanja in lastnih
izkušenj spoznava, kako
malo znajo danes ceniti
kruh. Kruh je v smeteh,
posodah za odpadke...
Niso samo mladi krivi za
to. Kriva je vzgoja. Navse-
zadnje mladi kruha nik-
dar niso stradali in nihče
ne more v času izobilja od
njih zahtevati, da bi mora-
li spoštovati nekaj, za kar
se jim nikdar ni bilo treba
boriti. Boli ga, ko ve, da
mečejo kruh v odpadke
ljudje, ki so si včasih zaže-
leli le še skorjico kruha.
Predobro nam je, pravi sa-
vinjski mlinar. Prav je ta-
ko, toda to še ne sme biti
vzrok za objestnost.
Tudi Muhovcu danes ni
težko. Davčna politika -
kot da bi se s sedanjimi
kriteriji hotela opravičiti
za storjene napake. Muho-
vec plačuje pavšalni da-
vek in tako vsaj nekoliko
v praksi uresničujejo ti-
sočkrat izgovorjene bese-
de, da je treba deficitarno
obrt ohraniti pri življenju.
Osem ur na dan dela Ko-
nrad v mlinu. Lahko bi tu-
di štiriindvajset, toda člo-
vek mora paziti tudi na
zdravje. Konrada tu in
tam včasih zvije kakšna
bolezen. Ne bi rad naen-
krat iz sebe stisnil vse
energije. Rad bi jo ohranil
še nekaj let. Da bi v Graj-
ski vasi še dolgo iz pšeni-
ce nastajala moka in iz nje
sladek kruh. Kajti, tako
sladek kot je naš kruh, ga
ni nikjer! Dolžni smo ga
vsi skupaj ceniti, pa naj si
bo to kruh Dolenjske, Pri-
morske, Gorenjske, Šta-
jerske, Prekmurja...
Konrad Muhovec se je odločil, da bo vse življenje
mlinar.
Muhovčeva domačija je vse leto lepo urejena
Tu so še ostanki nekdanjih mlinskih koles
Takšnih vreč bo iz leta v leto več!
št. 52 - 30. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 13
SOLČAVSKI OTROCI
SNEG JE PRESEKAL
POTI, GREJE JIH
SKUPNO OGNJIŠČE
PIŠE VIOLETA
V.EINSPIELER
Pozno decembrsko po-
poldne je kazalo enega
izmed svojih neprijaznih
obrazov. Bilo je kot bi
megla in mraz stopila v
avtobus, kajti obrazi pot-
nikov so bili mrki in ne-
razpoloženi. Le-tu in tam
je padla kakšna beseda.
Kazalo je, da si vsi želijo
kar se da hitro priti do
doma. Vzdušje je vpjjvalo
tudi name, tako, da sem v
Solčavi izstopila iz avto-
busa brez prave volje do
dela. Poleg mene je izsto-
pilo le nekaj domačinov,
zato osmošolcu Marku ni
bilo težko spoznati tujko
z magnetofonom, fotoa-
paratom in z vso ostalo
novinarsko kramo. S svo-
jo prijaznostjo in gostobe-
sednostjo je Marko v tre-
nutku odgnal moje sive
misli.
POT PROTI
INTERNATU
Pripovedoval mi je, da
živi v internatu še enajst
osnovnošolcev. Tisti iz
prvega in tretjega razreda
hodijo v šolo v Solčavo,
kjer imajo kombinirani
pouk, ostali pa se vsak
dan vozijo v šolo v Luče.
Vsi ti otroci so doma iz
hribovskih kmetij, ki so
razpršene na obrobju Lo-
garske doline. Od doma
do prve avtobusne posta-
je imajo več kilometrov
poti. Dokler ni zapadel
prvi sneg je otroke v ^olo
peljal šolski kombi. Od
prvega decembra kombi
ne vozi več, ker so zaradi
snega poti do oddaljenih
kmetij neprevozne. Tako
otroci tudi to zimo, kot že
nekaj let nazaj, preživlja-
jo v internatu v Solčavi.
Domov hodijo ob koncu
tedna in ob praznikih.
Internat leži ob vznožju
hriba poraščenega z igla-
stim gozdom tik ob cesti,
ki pelje v središče kraja.
Velika stara stavba deluje
od daleč bolj kot tovarni-
ški obrat, ne pa dom. Po-
doba pa se spremeni, ko
oči obiskovalca opazijo
izvirno izdelana lesena
igrala, krmilnice za ptiče
in kopico otrok, ki se san-
kajo in smučajo na po-
bočjih okrog internata.
Kljub temu, da je v zgrad-
bi tudi vrtec, so nekaj
prostorov oddali Iskri.
Z Markom sva stopila v
prvo nadstropje, v dolg
širok svetal hodnik, kate-
rega šolarji uporabljajo
kot večnamenski prostor.
Videlo se je, da jim ta pro-
stor nekaj pomeni. Vsi so
se trudili, da bi ga kar naj-
lepše pripravili in okrasili
za bližajoče se praznike.
Ob najinem prihodu so
otiložili delo, ter posedli
za veliko mizo sredi ho-
dnika. Kmalu se je razvil
živahen pogovor.
OTROKOM NI
DOLGČAS
Tudi Marko se ne prito-
žuje: "V Solčavi se dobro
počutim. Tu imam tudi
nekaj sošolcev s katerimi
se hodim sankat, in smu-
čat, včasih grem h katere-
mu na obisk. Ker imamo
pouk samo dopoldne, v
času podaljšanega biva-
nja, obiskujem foto-kro-
žek. Zvečer po večerji
gledam televizim ali po-
slušam radio. Zal mi je
edino, da nimamo delav-
nice. Doma izdelujem le-
stence iz smrekovih vej in
obeske za ključe. Tukaj
pa tega ne morem,« je de-
jal z nekoliko otožnim
glasom. Najbrž se je v
tem trenutku spomnil
staršev pa bratca, katere-
ga ima zelo rad. »Doma je
vedno veliko dela in star-
šem rad pomagam. Na-
slednje leto se bom vpisal
na kmetijsko šolo, ker že-
lim ostati na kmetiji,« je
odločno dodal in verjela
sem mu.
Marko se še spominja
nekaj let nazaj, ko šolske-
ga kombija ni bilo. Takrat
je vsak dan peš prehodil
sedem kilometrov do do-
ma: »Saj ni bilo tako hu-
do. Moral sem pač. In
zdaj bi tudi, če ne bi šlo
drugače.«
V INTERNATU
VLADA RED
Internat je otrokom
drugi dom. Vidi se, da tu
živijo prijazni in pridni
otroci. Vse je čisto. Vsak
se drži reda. Ce pa katere-
mu ni preveč do tega, da
bi pospravljal, ga vzame v
roke Darinka, ki je tudi
predsednica internata.
»Ti moji prijatelji so do-
bri. Navezala sem se na-
nje in všeč mi je tu: »Da-
rinka živi pri starih star-
ših na Podolševi. Od prve
avtobusne postaje do do-
ma ima 12 km. Včasih jih
tudi pozimi prehodi peš.
Pravi, da jo doma pogre-
šajo. Stara starša ne zmo-
reta vsega dela sama. Da-
rinka pa se loti vsakega
dela tako v hiši kot zunaj;
pri živini ali na polju. Oče
in mama živita ločeno.
Ustvarila sta si vsak svojo
družino, oče na Koro-
škem, mama pa v Avstri-
ji. Vendar skrbita zanjo in
jo prideta večkrat obi-
skat. »Želim si, da bi za
novo leto vsi trije skupaj
praznovali,« pravi z gla-
som, ki še bolj potrdi nje-
no neuresničljivo željo.
Vseskozi je pridna učen-
ka. Sodeluje v veseli šoli,
bere knjige za bralno
značko in ji še zmeraj
ostane dovolj časa za ple-
tenje in štikanje. Morda si
je zato izbrala šiviljski po-
klic.
JAZ SEM DtD
Pogovarjali smo se tudi
o tem, kaj delajo ob pro-
stem času, kakšne intere-
sne dejavnosti imajo in
podobno. Malo za šalo
malo za res, sem vprašala,
če tudi kateri izmed fan-
tov plete, pa je Robi v hi-
pu izstrelil: »Jaz že ne, ko
sem ded, saj nisem baba.
Sem raj za kmetijo!« Po-
gledala sem tega živahne-
ga drugošolčka, ki se je že
nestrpno presedal na svo-
jem stolu. Da bi mu skraj-
šala čas za veliko mizo,
sem ga vprašala, kako mu
gre v šoli. »Lani sem izde-
lal z dobrim in letos ne bo
nič bolje.« Kako to, me je
zanimalo. »Ja, kadar sem
doma imam veliko dela in
se ne morem učiti. V in-
ternatu pa se ne morem
učiti, ker imamo veliko
prostega časa,« je pribil s
širokim nasmehom in na-
gajivim pogledom. V in-
ternatu je z bratom Dar-
kom, ki je šele v prvem
razredu in je za razliko od
Robija bolj zadržan. On je
celo že molzel domačo
kravo. Pravi, da mu je kar
šlo od rok, da pa je v lon-
cu ostalo bolj malo. Ko bo
večji bo že bolje. Važna je
dobra volja. Tudi onadva
se v internatu dobro po-
čutita, kljub temu sta raje
doma pri očku in mamici.
Pa kaj, ko je tako daleč.
Do avtobusne postaje bi
morala prepešačiti kakš-
nih deset kilometrov. To
pa je tudi za taka dva ko-
renjaka preveč.
TUDI TOVARIŠICA
JIM ZAUPA
Ko se človek znajde v
novem okolju, med nez-
nanimi ljudmi, še zlasti
otroci, se najbolj boji, ka-
ko ga bodo sprejeli. Ze ob
prvem stiku z Markom,
Robijem, Darinko in osta-
limi, se je izkazalo, da je
strah bil odveč. Vsi so bili
zgovorni. Morda so neko-
liko bolj resni kot njihovi
mestni vrstniki, vendar
so zelo vljudni in discipli-
nirani. Njihova vzgojite-
ljica, Irena Grudnik, nas
je med pogovorom pusti-
la same. Kasneje, ko so se
kazalci približali uri od-
hoda, je prišla. Tudi njo
ni skrbelo ali bodo otroci
pridni. Pozna jih dovolj
dolgo in dobro, da jim
lahko zaupa: »V internatu
nimamo posebnih pro-
blemov. Otroci so disci-
plinirani. Radi poprimejo
za delo, če je treba kaj po-
storiti okrog stavbe. Tudi
pri šolskih težavah si to-
variško pomagajo. <•
Trda noč je že bila, ko
sem v spremstvu otrok
zapustila internat. Mraz je
segal do kosti, mene pa so
greli vtisi, ki sem si jih
nabrala v pogovoru z
otroci. Taki so kot tisoče
drugih, pa vendar dru-
gačni.' Pomislila sem na
internat. Videla sem že
veliko lepših, bolje
opremljenih, pa so se vsi
povprek pritoževali...
Pomislila sem na otroke,
na teh dvanajst skro-
mnih, zgovornih, veselih
fantov in deklet. Kako to-
pel dom so si ustvarili v
tej majhni skupnosti.
Marko Suhodolmk
Robi Plesnik
Vzgojiteljica Irena Grudnik s svojimi varovanci. V prvi razred hodijo: Kiemen,
.Marina, Darko in Lovro. Samo Robi hodi v drugi razred, v četrti pa samo Mateja.
Šestošoike so Liza, Berta in Danica. V osmi razred pa hodijo Aleš, Marko in
Darinka.
DOMAČA OBRT
JANEZI IN MICKE
GREDO V SVET S
PILŠTANJA
To so lutke, da ne bo dvo-
mov in pomot. Njihovo do-
movanje je pri Zakoškovih
na Pilštanju, kjer ima obrt
Nežka Zakošek, najbrž pa ji
pomaga pri tem delu tudi
mož Tone, pa tudi njegova
mama Marija, vsaj kolikor je
znana po svoji marljivosti,
ne stoji vedno ob strani.
Nežika se je s tem delom
pričela ukvarjati pred tremi
leti. Vozila se je sicer v služ-
bo, kot to počnejo premnogi
Kozjanci v nenehni bitki za
boljši kos kruha. Potem se je
domislila, da bi lahko kaj ko-
ristnega za dohodek pa tudi
za pokojninska leta počela
doma. Ce ima človek še
spretne roke, je to toliko
lažje.
Odločila se je za lutke, za
narodne noše, točneje za slo-
vensko narodno nošo.
Najbrž edina na celjskem ob-
močju. Odkupila je licenco
od Topoleta v Ljubljani in
pričela. Od začetka je bilo
težko, kajti majhno plastično
lutko obleči v slovensko na-
rodno nošo ni lahka stvar.
Vse mora biti verodostojno,
precizno izdelano, kajti trg je
že poln najrazličnejših spo-
minkov in vse kar je na no-
vo, mora biti, če ne že boljše,
pa vsaj enakovredno že ob-
stoječemu. Najprej so bile na
vrsti Slovenke, da jim tako
rečemo, nato še Janezi.
Komplet v škatlici se imenu-
je Slovenska narodna noša,
Zakoškova Nežika pa jih pr-
venstveno dela za Tobak
Ljubljana in še za nekatere
druge odjemalce. Ce bi izra-
čunala vrednost lastnega de-
la na uro, bi prišla do smešno
nizke vrednosti, zato je celot-
no delo kaj slabo dobičkano-
sno. Toda nekaj velja tudi to,
da je lahko doma in se lahko
bolj posveča družini.
So pri delu tudi težave, kot
z materialom na primer, saj
včasih zmanjka tega, včasih
onega, pred kratkim pa je bil
resen problem tudi s svilo.
Zdaj se ukvarja tudi z izdelo-
vanjem lesenih spominkov
kot so cepci za mlačev, stra-
šila za ptiče, ribeže in kravje
telege. Ob tem pa ne more
razumeti, kako, da so ti izdel-
ki, ker so leseni, tako visoko
obdavčeni, saj v bistvu za to
delo uporablja izključno le-
sene odpadke.
Njeni Janezi in Micke ro-
majo s Pilštanja v Ljubljano,
od tam pa, kakor se selijo
turisti, tako tudi spominki:
poleti na morje, pozimi v
smučarska središča. Mnogi
gredo po tej poti tudi čez me-
jo in tako se je tudi starodav-
ni Pilštanj po zaslugi Zako-
škove Nežke vključil v me-
dnarodno delitev dela.
DRAGO MEDVED
SMUČARSKI TEČAJI NA
VSAKEM GRIČKU
Zveza telesnokulturnih organizacij Celje pripravlja v
sodelovanju z ZVUTS Celje vrsto smučarskih tečajev
za cicibane, šolsko mladino in odrasle. Ti tečaji bodo
tako na smučiščih v okolici Celja kot na višjih smuči-
ščih na Celjski koči, Rogli in Golteh.
Za otroke stare od 4 do 7 let bodo pričeli z učenjem
smučanja v ponedeljek 4. januarja prihodnjega leta na
Golovcu, Gričku. Selcah (Marovšek), Polulah. Za-
gradu, Vojniku in Storah. Tečaji bodo vsak dan od 15.
do 16.30. ure. Prijavnino v višini 150 din pa morajo
otroci plačati pred pričetkom tečaja.
Tečaji za šolsko mladino bodo v času šolskih počit-
nic in sicer od 25. januarja dalje na smučiščih, ki smo
jih že našteli. Sicer pa sprejema prijave za tečaj Stro-
kovna služba ZTKO Celje.
Tečaji za odrasle pa bodo na Gričku. Golovcu.
Svetini in na Celjski koči. Na Gričku bodo pričeli z
učenjem smučanja v ponedeljek 4. januarja in sicer bo
trajal tečaj do petka od 17. do 18.30 ure. Na Golovcu
bodo s tečaji pričeli prav tako v ponedeljek, le da bo
pričetek tečajev ob 15. uri. Na obeh smučiščih bodo
tečaji do 22. januarja.
Na Svetini bodo s tečaji za odrasle pričeli prav tako v
ponedeljek 4. januarja in bodo trajah vse do 8. fe-
bruarja 1982 in sicer med tednom od 16. do 18. ure. Na
Celjski koči pa bodo ti tečaji od 15. do 16.30. ure. z
njimi pa bodo pričeh 11. januarja. Sindikalne organiza-
cije. ki bi želele organizirati tečaje za svoje delavce,
lahko dobijo informacije v pisarni ZTKO. tel. 23 278.
F. P.
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 52 - 30. december 1981
NAMESTO ČESTITK DENAR ZA
MODERNIZACIJO BOLNIŠNICE
Medobčinski svet ZKS Celje je predvidena sredstva
za novoletne čestitke v višini 2.000 dinarjev namenil
Skladu za modernizacijo bolnišnice v Celju. Enako sta
storila tudi skupščina občine Celje in izvršni svet, ki
sta namesto novoletnih voščilnic namenila Skladu za
modernizacijo bolnišnice v Celju 3.000 dinarjev.
ZAHVALA CELJSKE GARNIZIJE
Ob dnevu JLA in 40-letnici oboroženih sil Jugosla-
vije, smo pripadniki celjske garnizije prejeli veliko
število čestitk od družbenopolitičnih skupnosti in or-
ganizacij pa tudi posameznikov. Ker se ne moremo
vsem posamezno zahvaliti, izkoriščamo to priložnost,
da se zahvaljujemo vsem, ki so nam čestitke poslali ali
jih kakorkoli drugače izrekli, obenem pa obljubljamo,
da bomo tudi v bodoče še z večjim samoodpovedova-
njem izvrševali naloge, ki nas obvezujejo, da si bomo
še naprej prizadevali za razvoj moralno politične enot-
nosti, za širjenje bratstva in enotnosti in za dobre
odnose med armado in ljudstvom.
Vsem delovnim ljudem in občanom želimo vse naj-
boljše v letu 1982.
PRIPADNIKI GARNIZIJE CELJE
CELJSKI ZBORNIK 1977/81 V
TISKARNI
Niz objektivnih in subjektivnih težav je bil vzrok, da je
bila zaključna redakcija Zbornika opravljena šele v začetku
tega meseca. Gre za 17 redni zvezek CeZb, izdan za leta
1977-1981. V njem se bo predstavilo 29 avtorjev-med njimi
nekaj novih, mlajših imen - s 36 prispevki.
Osrednji del Zbornika, katerega obseg so seveda nareko-
vala razpoložljiva denarna sredstva, so slej ko prej razprave
o preteklem in sedanjem razvoju Celja in celjskega pokrajin-
skega območja, nastale kot rezultati raziskav strokovnjakov
iz raznih znanstvenih panog in z raznih strokovnih področij
(gospodarska zgodovina, pohtična zgodovina, umetnostna
zgodovina, geografija, etnografija), ob njih pa serija analitič-
nih obdelav družbenih dogajanj v Celju v letih po osvobodi-
tvi (procesi komuniciranja in odločanja, gledališče in film,
zdravstvo, ekologija itd.), zaključuje pa ga še nekaj informa-
cij o sočasnih družbenih prizadevanjih v Celju, ki zaslužijo
širšo publiciteto in trajno dokumentacijo za bodoča pokole-
nja.
Zbornik bo z leti čedalje bolj iskan dokument o našem
času in njegovih problemih, zakaj ob listanju starih letnikov
nas o tem ti materiali že zdaj potrjujejo.
G. G.
IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA INVALIDOV
LAŠKO
Društvo invalidov v občini Laško že leta uspešno deluje v
trinajstih krajevnih skupnostih občine.
V mednarodnem letu invalidov je društvo še intenzivneje
vključevalo svoje člane v medobčinska rekreacijska tekmo-
vanja. Organiziranih je bilo več srečanj poverjeniških odbo-
rov. Zadnje srečanje ob zaključku leta je bilo 12. decembra
v Laškem, skupaj s kranjskim društvom invalidov. Gostje
so si ogledali naše društvene prostore in zgodovinske zani-
mivosti Laškega, nato pa še združili prijetno s koristnim in
se kopali v Zdravilišču Laško. Gostje so se lahko tudi sezna-
nili z ostalim delom poverjeniške mreže pri nas. Med dru-
gim tudi z odločitvijo, da bodo pokojne člane v bodoče
počastili s praporom in ne z venci, tako prihranjeni denar pa
bodo uporabili za pomoč družinam pokojnih. Srečanje la-
ških in kranjskih članov društev invalidov je bilo nadvse
prijetno in koristno.
F. S.
DEDEK MRAZ PRINESEL NA DOB JE
DIAPROJEKTOR
Otroci iz krajevne skupnosti Dobje pri Planini so se včeraj
razvesehli novoletnega darila, ki so jim ga prinesli predstav-
niki Gradbenega podjetja Bežigrad. Ta kolektiv je pred leti
prevzel pokroviteljstvo nad to majhno in oddaljeno šolo. V
vseh teh letih delavci iz GP Bežigrad ne pozabljajo na svoje
varovance.
Z darili, ki so vselej praktičnega značaja, tem otrokom
pripomorejo, da so jim učne ure in ure prostovoljnih dejav-
nosti pestrejše in bolj prijetne. Poleg daril, ki so jih zavili za
vsakega posebej, so letos dobjanski otroci prejeli v dar
diaprojektor. Bili so ga nadvse veseli, saj so ga vpisali med
novoletne želje dedku Mrazu.
MP
35 LET CPO »ŽABE«
REGLJANJE, KI
SEŽE V DEVETO
VAS IN ŠE DLJE
PIŠE FRANČEK
PUNGERČIČ
Celjski plesni orkester
ŽABE je v svojem 35-let-
nem delovanju dal pose-
b.en pečat glasbenemu
življenju Celja in tudi
širše okolice. Navduše-
nje, požrtvovalnost in
ljubiteljstvo do glasbe
ter ne nazadnje medse-
bojno prijateljstvo čla-
nov orkestra so dokaz,
da je z amaterskim de-
lom moč doseči uspehe,
ki so večkrat presegli
amaterski nivo igranja.
Zato so letos prejeli naj-
višje občinsko priznanje
GRB MESTA CELJE.
Začelo pa se je kar hitro
po vojni, ko so mladi glas-
beniki Norbert Drugovič,
Avgust Lavrenčič, Mar-
jan Nunčič in Vendelin
Videč ustanovili ansam-
bel, ki naj bi razveseljeval
mladince iz »Žabje vasi«.
Mladi so želeli nadokna-
diti zamujeno med drugo
svetovno vojno tudi na
zabavnoglasbenem po-
dročju in skupina je vadi-
la in igrala z navduše-
njem kar na prostem v
naravi. V spomladanskih
večerih se je njihovo igra-
nje prepletalo z regla-
njem žab, ki jih je bilo v
bližnjiii mlakah v izobilju
in tako so tudi sklenili, da
se bodo imenovali kar
ŽABE.
Glasba je člane ansam-
bla vedno bolj družila in
kaj kmalu so pričeli
vključevati tudi druge
prijatelje, saj so želeli, da
bi igrali v pravi veliki za-
sedbi.
Toda porajajo se tudi že
prvi problemi. V teh letih
je bilo težko priti do in-
strumentov, glasbenih
aranžmajev, not za orke-
ster in podobno. Tudi
glasba Glenn Millerja in
ostalih tovrstnih glasbe-
nikov v tem času pri nas
ni bila posebno priljub-
ljena.
Toda Plesni orkester
Žabe je kljub težavam na-
stopal vse bolj pogosto in
leta 1947-48 so se člani
udeležili tudi delovnih
akcij na progi Šamac-Sa-
rajevo in naslednje leto
na avtocesti Bratstvo in
enotnost.
Vse do leta 1959 igra or-
kester v veliki zasedbi, ko
zaradi različnih težav raz-
pade na manjše ansam-
ble, kot so bili Metronom,
Oktava in drugi.
Toda za praznovanje
25-letnice orkestra se čla-
ni ponovno zberejo sku-
paj in delo orkestra steče
dalje do današnjih dni.
Orkester Žabe se vključi
kot samostojna sekcija v
ŽPD France Prešeren v
Celju in postane trdna
amaterska celota, ki širi
svoj koncertni in plesni
repertoar. Takrat steče
tudi akcija za zbiranje
podpornih članov, ki jih
ima orkester Žabe že več
kot 600.
Izkušnje, ki so jih sta-
rejši člani pridobili s svo-
jim dolgoletnim igranjem
so prenašali na mlade
glasbenike, ki so se šolali
v glasbenih šolah in da-
nes je Celjski plesni orke-
ster prav gotovo najboljša
amaterska skupina v Slo-
veniji.
Svoj delež so k tako
dolgemu delovanju orke-
stra vsekakor dodali tudi
dirigenti, ki so vodili
CPO Žabe. Pričel je Ven-
delin Videč, nadaljeval
Norbert Drugovič mlajši,
pa Edvard Goršič, zadnja
leta pa orkester vodi
France Kapus iz Ljub-
ljane.
Nemogoče je našteti
vse glasbenike in druge
člane orkestra, ki so pri-
pomogli, da Žabe praznu-
jejo letos tako visok jubi-
lej. Pa vseeno izdvojimo
mentorja orkestra Nor-
berta Drugoviča st., dol-
goletnega tajnika in zad-
nja leta predsednika Mi-
lana Gorjanca, Marjana
Ašiča, Janka Cetino, Ro-
mana Fondo, Darka Hor-
vata, Teodorja Kalinška,
Zorana Kovača, Franca
Mauerja, Milana Pleter-
skega, dr. Jožeta Završni-
ka in še in še bi lahko na-
števali.
S posodobitvijo reper-
toarja in s tem, da so zad-
nja leta vključili v orke-
ster tudi več mladih glas-
benikov, je CPO Žabe
stopil na novo pot, kar se
je odrazilo tudi na številu
nastopov, saj so jih pričeli
vabiti tudi na gostovanje
izven regije. Tako so na-
stopili v Portorožu, Ber-
nardinu, Radencih, Ljub-
ljani in tudi Novem Sadu,
kjer so nastopili na festi-
valu jazza med samimi
profesionalnimi orkestri.
Celjski plesni orkester
Žabe je v Celju vsekakor
glasnik glasbe, ki jo igra-
jo, zato je njihovo ime ne-
ločljivo povezano z glas-
benim življenjem Celja in
tudi šriše okolice.
Celjski plesni orkester Žabe zadnja leta vodi diri-
gent Franc Kapus.
Ob drugi obletnici Žab leta 1948 so v ansamblu igrali - sedijo: Vlado Hohnjec,
Norbert Drugovič, Milan Gorjanc, Marijan Nunčič in Janko Cetina; stoje: Janko
Šalamun, Vendelin Videč, Anton Vovk, Avgust Lavrenčič, Avgust Zapušek, Vin-
cenc Prelog in Franc Pristovšek.
Na koncertih CPO Žabe so nastopili številni pevci zabavne glasbe. Na zadnjih
nastopih pa je bila gost pevka Ditka Haberl, ki je pela tudi na slavnostnem
koncertu ob 35 letnici.
št. 52 - 30. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 15
OBISK V POKRAJINSKEM MUZEJU V CELJU
ALI TAM,
KJER ZNAJO
OŽIVLJATI ČAS
PISE MATEJA PODJED
Vabimo vas v Pokrajin-
ski muzej v Celju. Ne za-
to, da bi vas vodila med
izredno bogatimi zbirka-
mi, ki jih čuva in ohranja
ta naša ustanova, kajti to
morate sami videti in do-
živeti na način, ki je lahko
edino pristen: pod stro-
kovnim vodstvom stro-
kovnjakov iz našega mu-
zeja. Papir je prešibak, da
bi prenesel bogato sporo-
čilo vseh zbirk, več kot
34.000 muzealij, ki se raz-
prostirajo v prostorih le-
vo in desno izpod zname-
nitega Celjskega stropa.
Poleg tega trenutno mu-
zej obnavljajo in kot sem
zapisala že v eni prejšnjih
številk, bodo stalne zbir-
ke muzeja na ogled po
proslavitvi častitljivega
jubileja - ob 100-letnici,
ki jo načrtujejo v mesecu
maju. Do tedaj naj bi bile
dokončane tudi priprave
na nove stalne razstave
pod naslovom Celjsko
področje v upodobitvah.
Industrijsko oblikovanje
na celjskem področju. Et-
nološka stalna zbirka,
Izvenevropska stalna
zbirka Alme Karlinove in
Numizmatika. Od maja
dalje, tako upajo delavci
muzeja, bodo omenjene
razstave na ogled v ob-
novljenem pritličju Stare
grofije v Celju. Dokler ne
bodo dela pri obnovi Sta-
re grofije končana, pa je
muzej za redne obiske
zaprt in bo toliko vablji-
vejši za obisk v prihod-
njem letu. Ponovna otvo-
ritev bo praznik, ki ga ne-
strpno pričakujejo še po-
sebno delavci v muzeju in
se nanj skrbno pripravlja-
jo. Enako kot nam, hiti
čas prizadevnim delav-
cem v muzeju, ki morajo
do otvoritvene sloves-
nosti pripraviti še to in
ono in bdeti nad ekspona-
ti, na katere so lahko
upravičeno ponosni. Za
zidovi Stare grofije je z
bogatimi zbirkami ujet
čas od pradavnine do da-
nes.
RESTAVRATORSKI
DELAVNICI
Morda se je le malokdo
izmed vas vprašal, kaj
pravzaprav delajo delav-
ci, zaposleni v muzeju in
kakšno je to njihovo delo.
Preveč bi bilo vsega, če bi
vam to zdaj predstavljala
in naštevala, toda dovolj
zgovorno bo, če vam bom
predstavila delo iz resta-
vratorske delavnice.
Predstavitev le-te pa je
bil moj osnovni namen
predstavitve iz življenja
in dela v Pokrajinskem
muzeju.
Tudi sama sem se prvič
srečala z delavcem iz te
delavnice, ki je odločilne-
ga pomena za obstoj mu-
zeja. Kar prevzelo me je
to delo, moram reči. Prvič
zato, ker je bilo to prijet-
no srečanje z dvema mla-
dima človekoma, ki sta se
z vso vnemo, voljo in lju-
beznijo odločila za sicer
mirno, a zato toliko bolj
vznemirljivo delo v mu-
zeju.
Na koncu hodnika, či-
sto v prizemlju je svetel
prostor,, prepoln različ-
nih, še neobdelanih ek-
sponatov, ki jim znata
pridihniti vso lepoto svo-
jega časa Helena Zorenč
in Emil Oražen, likovna
tehnika. Na okenskih po-
licah je vse polno cvetlič-
nih lončkov, ki so najpo-
gosteje edina priča njune-
ga vestnega, predanega in
že kar ljubiteljskega dela.
Sredi sobe sta dva velika
delovna pulta, preoblože-
na z različnimi eksponati,
ki čakajo na spretnost
njunih rok. Tudi na poli-
cah, ki obkrožajo delovni
prostor, se najbolje znaj-
deta kar sama. Helena de-
la tu štiri leta, Emil eno.
Sola za oblikovanje v
Ljubljani, ki sta jo konča-
la, jima je dala dovolj teo-
rije, pa manj tovrstne
prakse, zato jima je prav
to delo največja šola.
Emilova posebna strast je
keramika, saj se je bil v to
smer tudi specializiral, ko
je priložnostno opravljal
restavratorska dela na Fi-
lozofski fakulteti v Ljub-
ljani. Heleni je, prav tako
kot njenemu delovnemu
tovarišu, vsaka stvar, ki
jo naredi, uspeh zase.
Vsak nov uspeh pozida
kamenček v mozaiku za-
dovoljstva pri delu.
RAZBIT VRČ
Ne, to ni tisti razbiti vrč
iz pravljice, ki smo jo po-
slušali v mladosti in jo da-
nes pripovedujemo na-
šim otrokom. To je po-
vsem svojstvena zgodba
o tem, kako zna Emil oži-
veti tak vrč, ki ga je nagri-
zel čas ali pa držala v ro-
kah nevešča roka.
Našla sem ga prav pri
restavriranju takega vrča,
ki bo potem našel svoje
mesto v stalni zbirki mu-
zeja. Več primerkov te
stare keramike so bili
pred nedavnim dobili iz
Liboj in muzej je prevzel
skrb nase, da jih ohrani in
jim dopolni to, kar jim
čas ni prizanesel. Iz frag-
mentov, košček za košč-
kom se vrača prvotna po-
doba keramični posodi in
tudi vsem drugim ekspo-
natom, ki jih oživljata He-
lena in Emil. Tisto, kar je
bilo nekoč nekomu
odveč, je danes v muzeju
lahko najdragocenejša
zbirka. To je vodilo vseh
delavcev v muzeju, ki če-
sto odhajajo na teren, da
bi rešili tisto, kar se rešiti
še da. Zaradi malomarno-
sti in seveda tudi neve-
dnosti ljudi, je marsikaj
za vselej izginilo. Tudi
nad miselnostjo ljudi se
hudujejo v muzeju. Tistih
ljudi seveda, ki hočejo
imeti v svojem stanova-
nju starine samo zaradi
starin in za vsako ceno in
pri tem dobesedno ropajo
našo bogato zakladnico iz
minulih dob. Zaradi take
miselnosti marsikdaj pro-
pade kakšna dragoce-
nost, ki bi jo znali očuvati
samo strokovnjaki, ka-
kršne imamo tudi v celj-
skem muzeju. Tisti pred-
meti, ki zaidejo v muzej,
pa gredo skozi restavra-
torsko delavnico in skozi
številne postopke, ki jih
obvladata Emil in Hele-
na. Vsak, še tako nezna-
ten košček, ki ga je zlomil
čas ali roka, je tudi zanju
neprecenljive vrednosti.
Pri svojem teoretičnem
in praktičnem delu sta
prodrla v bistvo. Vesta,
da sta rja in lesni črv naj-
večja sovražnika, s kateri-
ma se dnevno spoprije-
mata. Tudi potem, ko je
eksponat že postavljen na
razstavne police. S svo-
jim delom nista nikoli do
konca zadovoljna. O
vsem skrbno vodita do-
kumentacijo, da bi tudi
kasnejši rodovi vedeli,
kako in na kak način sta
oživila predmet, ki bo te-
daj morda spet potreben
vešče obdelave restavra-
torja. Vsak komad, ki pri-
de njima v obdelavo je
enkraten in vreden svoje
pozornosti in tudi v tem
je mik dela restavratorja.
Se posebej težko je delo s
tkaninami in papirji in če
česa le ne zmoreta sama,
se raje posvetujeta s stro-
kovnjaki za katere meni-
ta, da to vedo bolje od nji-
ju. Tako se iz dneva v dan
učita, razmišljata tudi po-
tem, ko se za njima zapro
vrata delovnega prostora.
Razvijata svoje tehnike,
svoje metode in včasih
kar s strahom pričakuje-
ta, kaj bo prinesel čas.
Trudiva se umetno po-
daljšati čas nekemu pred-
metu, sta mi dejala.
Umetno znava podaljšati
cel vek, sta dodala v sme-
hu. Toda jaz sem prav v
tem dojela stvarnost in
privlačnost tega dela. Od
nenehnega iskanja, do
končnega evidentiranja
je včasih dolga pot in ne-
malokrat se zgodi, da jo je
treba prehoditi znova,
brez priokusa slabe volje.
Eden največjih uspe-
hov laboratorija v Pokra-
jinskem muzeju je prav
gotovo restavracija mo-
zaika, ki je bil najden pod
objektom pri nekdanji
Turški mački. Dvignjen,
prenešen, očiščen in re-
konstruiran je bil v Celju.
Velik prispevek pri tem
sta dala nekdanji delavec
restavrator Lojze Umek
in Helena Zorenc. Glavni-
na dela je bila opravljena
v domačem laboratoriju.
Seveda mozaik zdaj boga-
ti zbirko celjskega mu-
zeja.
Kod droben kamenček
IZ mozaika je bila tudi
moja pripoved iz Pokra-
jinskega muzeja, oziroma
iz restavratorske delavni-
ce. Vse, kar je več tega.
tako sem prepričana, je
treba doživeti ob pogledu
in strokovnih razlagah na
bogate zbirke. Zato pa bo
potrebno počakati do me-
seca maja.
MATEJA PODJED
Prazgodovinsko posodo iz Gomila v Pongracu pri
Grižah je bila odkopana leta 1964. Na fotografiji se
nazorno vidi, kako spretno sojo sestavili v domačem
laboratoriju.
Helena in Emil v svojem svetu, ki jima ne pomeni samo delo, ampak je to že
ljubezen do eksponatov iz neke dobe.
SPOMINI
KAKO SMO
PRETIHOTAPILI
PARTIZANKO
Ko sem zadnjič poslušala radio, me je napovedovalcev
glas, bil je to Saša Veronik, spomnil, da je 13. december V
hipu so se moje misli vrnile za 37 let nazaj.
V noči iz 14. na 15. december 1944. leta so partizani rešili iz
Starega piskra tedanje zapornike. Med njimi je bila tudi
partizanka Terezija Ušen, sekretarka šaleškega okrožja. Bila
je v Zavodnjah, pa je nekdo izdal partizane. V boju so jo
močno ranjeno ujeli Nemci. Dva meseca je bila v celjski
bolnišnici, potem pa so jo zaprli v Stari pisker. V omenjeni
noči, ko so partizani in aktivisti odprli Stari pisker in priga-
njali zapornike, naj zbežijo, ni mogla verjeti, da je svobodna.
Težko je hodila, tudi nogo je imela v mavcu. Pa vendar se p
je nasmehnila sreča. Neki delavec jo je dal na kolo in jo
peljal k stricu. Nemci so bili besni, začeli so s hišnimi
preiskavami. Partizanko je bilo treba nekako spraviti na
varno. To je bila težka naloga. Na vsak način pa jo je bilo
treba spraviti iz mesta.
Ne spominjam se točno, ali je bilo 17. ali 18. decembra,
vem le to, da je bilo vreme približno takšno kot ga imamo
letos. K meni sta prišla dva partizana in mi eden pravi:
»Ančka, greš jutri s Praprotnikovo Rezko v Celje po Parti-
zanko?«
»Bom pa šla,« sem rekla. Zmenili smo se, da se ob 7. uri
dobimo pri Bedenikovi Lojzki v Malem vrhu v Smartnem
ob Paki. Dala nama je konje in voz. Na voz je dala nekaj
zabojev krompirja in jabolk in tako sva se odpeljali.
Ker je stric stanoval v bližini gozda, sva se morali peljati
mimo vojašnice, farne cerkve in mimo svečarne, da sva
prišli do njegove hiše. Tam naju je že čakala partizanka,
oblečena v staro ženico. Na usta si je dala robec, kakor da jo
bolijo zobje. Ko smo se peljale proti vojašnici, pravi parti-
zanka: »Ojej, gestapovci so tam! Bomo prišle srečno skozi?«
To smo imele vse tri v mislih. Toda niso se zmenili za nas,
stali so v krogu in se pogovarjali. Naš voz pa je oddrdral
naprej proti Levcu. Ne vem več natančno, iz kakšnega
vzroka se je konj nenadoma splašil in zdirjal s ceste. Na
travniku je zadel z zadnjim kolesom v električni drog in to
ga je ustavilo. S Praprotnikovo sva šli z voza, da bi ga
premaknili. Toda polni zaboji, najina partizanka, pa seveda
sam voz, to je bilo za naju pretežko. Na cesti je bilo polno
nemških vojakov. Videli so najino nemoč, stopili k vozu, ga
odmaknili in spravili voz in konja na cesto ter nam zaželeli
srečno pot. Samo spogledale smo se in bile srečne. Pot je še
bila dolga, konj pa je bil bolj star pa tudi mračiti se je že
začelo. Zato sva morali v Šempetru prositi za prenočišče.
Dobile smo ga, toda gospodinjo je bilo zelo strah. Celo noč
ni nič spala, vendar je šlo vse po sreči.
Popoldan smo v spremstvu partizanov prispele k Praprot-
niku. Partizani so nas pričakali že v Hudem potoku. Bili so
že zelo nestrpni, saj jih je skrbelo, kako bo z našo vožnjo.
ANČKA LESKOVŠEK
Veliki vrh, Šmartno ob Paki
PRIZADEVNI INVALIDI IZ GORENJA
RAZSTAVILI so
ROČNA DELA
Kljub izredno slabemu
vremenu so v petek, 18. de-
cembra številni Soštanjčani
in člani društva invalidov
občine Velenje ter drugi go-
sti napolnili avlo kulturnega
doma v Šoštanju ob svečani
otvoritvi razstave likovnih in
ročnih del. Tokrat so s svoji-
mi izdelki pripravili presene-
čenje člani aktiva invalidov
iz tovarne gospodinjske
opreme GORENJE iz Tito-
vega Velenja. Razstavo so
pripravili za zaključek in v
počastitev letošnjega tedna
in mednarodnega leta invali-
dov, katerega geslo je bilo
POPOLNO SODELOVA-
NJE IN ENAKOST INVA-
LIDOV.
V imenu društva invalidov
Velenje je prisotne razstav-
Ijalce in goste pozdravil
Edvard Centrih. Sledil je pri-
srčen kulturni program, ki
so ga izvedli vokalni kvintet
iz Prevalj na Koroškem pod
vodstvom Albina Krajnca
ter pianistka Irena Zakonj-
šek iz Žalca. Posamezne toč-
ke programa pa sta domisel-
no povezovali Majda Zaverš-
nik in Tajda Lekše, gimnazij-
ki iz Šoštanja. Po zaključku
programa je v imenu pokro-
vitelja tovarne GORENJE
razstavo odprl predsednik
sindikalne konference Gore-
nja Jože Meh, ki je hkrati če-
stital vsem razstavljalcem, se
zahvalil nastopajočim ter
izrazil pripravljenost, da bo
Gorenje tudi v godoče po
najboljših močeh pomagalo
svojim delovnim invalidom.
Ne bo odveč, če zapišemo
kdo so invalidi ustvarjalci, ki
so pripravili tako lepo razsta-
vo, za katero so izdali tudi
priložnostni bilten iz katere-
ga je razvidna vsa dejavnost
aktiva invalidov iz Gorenja.
Svoje likovne stvaritve in
ročna dela so razstavili: Bo-
silika Podrumec, Stanislava
Hudournik. Marija Cuješ.
Emilija Dalsašo. Anka Me
lanšek, Mustafa Halilovič.
Jožefa Onič, Zofija Povše.
Adam Rošer, Katica Kadli-
ček. Mara Radič, Marija Ste
fanič. Zorka Vivod, Zagorka
Rajkovič, Ivanka Mlinar.'
Ana Žižek, Alojzija Lorger.
Jožef Angelo. Ciril Podkriž-
nik. Ana Turinek, Martin
Podkrižnik, Marija Podbrež-
nik in Janko Plesec.
Ob zaključku tega zapisa
je vsekakor treba pohvaliti
še prizadevnega organizator
ja razstave in vodjo akti\-a in
validov v tovarni GORENJE
Jožeta Angela, ki je širši jav-
nosti poznan tudi kot odlični
športnik in naš dr.-avni re-
pre/entant na prett-kn oliin
pijadi invalido\- v Hi)laiidiji.
VIKTOR KOJC
16. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 52 - 30. december 1981
PIŠE DAMJANA
STAMEJČIČ
PRI KMETU ŽAMETU ULČNIKU IZ GOLOBINJEKA
KMETJE PRA VIJO,
NI VSE ZLA TO, KAR
SE SVETI
Sama ne vem zakaj, toda že od nekdaj
se mi je v zavest zarisala podoba sloven-
skega kmeta natanko taka, kot jo na zu-
naj kaže 2ane Ulčnik iz Golobinjeka.
Morda je k temu malce pripomoglo ob-
vezno šolsko prebiranje Martina Krpana,
ko sem bila vsa navdušena nad močjo in
prebrisanostjo tega slovenskega kmeta
iz Vrha pri Sveti Trojici. Ali pa je podoba
povezana tudi .5 pogostim razmišljanjem
o zemlji kot tiste vrste ljubeči materi,
katere sinovi morajo biti močni in trdni,
če naj preživijo s sadovi njenih nedri. Ne
vem. Toda ko sem se pogovarjala s tem
mogočnim človekom, ki je preudarno, le
tu in tam za spoznanje bolj hlastno pri-
povedoval o kmečkem življenju, opravi-
lih, tegobah in razočaranjih, se mi je zde-
lo, kot da ga že dolgo, dolgo poznam.
ULČNIKOVI SO ŽIVINOREJCI
Le nekaj deset metrov dlje od križišča
v Golobinjeku, ko zavije cesta proti Vir-
štanju, stoji Ulčnikova domačija. Že na
zunaj ji je videti, da ji gospodari sodoben
kmetovalec: veliko gospodarsko poslop-
je, silosi za krmo, dobro ohranjena stano-
vanjska hiša, kmetijski stroji. Kmetija
sodi med večje v občini Šmarje pri Jel-
šah, saj obsega 10 hektarov obdelovalne
zemlje pretežno na ravninskem delu
Imenskega polja in 3 hektare gozda. Ob
tem pa imajo Ulčnikovi še pol hektara
vinograda na Virštanju, ki ga zelo inten-
zivno obdelujejo in kjer po njihovih be-
sedah pridelajo vsako leto dobro vinsko
kapljico.
Čeprav pridelajo pri Ulčnikovih letno
po tri tone pšenice, dvajset ton koruze,
osemnajst tisoč litrov mleka, spravijo po
petindvajset nakladalk sena in zredijo
tudi pet do šest prašičev, je vendarle vse
to podrejeno živinoreji, ki je glavna de-
javnost, kot sami pravijo. V sodobno
urejenem-hlevu so vse do letošnjega leta,
ko je odšel srednji sin med vojake, pitali
po trideset, celo petintrideset glav živi-
ne. Ker pa se dve močni in pridni roki na
kmetiji še kako poznata, imajo sedaj, ko
Vilija nekaj časa ni, v hlevu devetnajst
glav živine: osem krav, telico in deset
bikcev.
Kup dela, ki mu včasih res ni videti
konca, si seveda po močeh razdelijo do-
mači. Največ ga sloni na triinpetdesetlet-
nem Žanetu in njegovi ženi Faniki, ki sta
morala sedaj prevzeti tudi delovno bre-
me sina Vilija, bodočega gospodarja te
kmetije. Popoldne, ko se iz Celja, kjer je
zaposlen, vrne sin Marjan, poprime za
delo tudi on, hčerka Ida pa ime že tako
preveč opraviti s šolo, da bi lahko kaj
dosti pomagala doma. Se sreča, da sta
Žanetova starša, oče Jakob in mati Mari-
ja, kljub skoraj osmim križem še tako
čila, da marsikatero delo brez večjih na-
porov še vedno zmoreta.
NEUREJENE CENE KALIJO
ODNOSE
Žane Ulčnik je kmet že tako dolgo, kar
se zaveda. Kje pa, še zdaleč mu ni žal, da
je ostal doma na kmetiji! Včasih ga pri
srcu zaskeli le zato, ker ni poslušal pa-
metnih nasvetov in odšel v kmetijsko
šolo, kjer bi se lahko marsikaj koristnega
naučil. A kar je, pač je, zato je treba
toliko več sedaj brati, napenjati možgane
in se še vedno učiti, pravi Zane. Veliko-
krat to ni lahko, saj je glava že utrujena.
Toda kmet mora biti razgledan, sicer ne
more dobro gospodariti. Zato pa se mora
seveda nenehno izobraževati skozi časo-
pisje, televizijo, v razgovorih in tudi na
sestankih.
Kar Žane pomni, je njihova kmetija
tudi kooperantsko povezana. Prej z za-
drugo, sedaj s Kmetijskim kombinatom
v Šmarju pri Jelšah. To sodelovanje je
dobro zastavljeno, vendar pa odnose
med kooperanti in kombinatom prepo-
gosto kalijo neurejene cene.
»To je že smešno, kako dolgo se vpra-
šanje cen mesa ne uredi!« zamahne z
roko Žane Ulčnik. Ko ga prosim, naj
nekoliko bolj nazorno obrazloži vpraša-
nje teh cen, mi pove, da je zadeva zelo
preprosta. Na Hrvaškem je odkupna ce-
na za kilogram mesa precej višja kot
Sloveniji, zato veliko šmarskih kmetov
prodaja živino na Hrvaško. S tem po eni
strani zmanjšujejo ponudbo mesa na
celjskem območju, po drugi strani pa
rušijo odnose med kmeti in zadrugo in
postavljajo tiste kmete, ki živino oddaja-
jo kombinatu, v neenakopraven položaj.
»Ste vi že kdaj prodali kaj živine na
Hrvaško,« vprašam Žaneta. V Golobinje-
ku so trije veliki kmetje vključno z njim,
mi pove, ki so dobih ugodne kredite od
kombinata, s katerimi so zgradili nova
gospodarska poslopja. Ker se je tedaj
kombinat izkazal do njih, se sedaj tako
obnašajo tudi oni do kombinata. »Mi
smo se raje odločili, da bomo živino, ki je
v hlevu, bolj intenzivno pitali. Tako lah-
ko dosežemo kar ugodno ceno, s katero
smo kar zadovoljni.« pravi Žane Ulčnik.
V primerjavo pa še doda, da za normalno
pitanega šeststokilskega bika dobi kmet
na Hrvaškem okoli tri tisoč dinarjev več
kot pri nas v Sloveniji.
NEZAUPLJIVI DO HITRIH
SPREMEMB
Vsi kar dobro vemo - kmetje pa so to
najbolje občutili - da celotna naša druž-
ba v preteklih letih ni imela najboljšega
odnosa do kmetov. Resda so bili strate-
ški cilji razvoja kmetijstva, socialne var-
nosti kmetov in številna druga vprašanja
opredeljena v skladu z naravo odnosov
samoupravne socialistične družbe. Ven-
dar pa je tudi res, da se je dnevna politi-
ka velikokrat odmikala od teh strateških
ciljev družbe in dopuščala, da so se ra-
zraščali problemi, ki jih kmetje občutijo
še danes.
Toda - v bitki za večjo proizvodnjo
hrane je širok družbeni interes izpilil
takšno politiko, ki je podrejena dosega-
nju osnovnega cilja. Postavlja pa se
vprašanje, kako na te spremembe gleda-
jo kmetje sami, kako jih občutijo in kako
se vključujejo v resnična prizadevanja
jugoslovanske družbe, za doseganje več-
je kmetijske proizvodnje in več hrane?
Žane Ulčnik je odgovoril z eno samo
besedo: z nezaupljivostjo. Kmetje res ni-
so slepi, da ne bi videh vseh velikih spre-
memb družbe do kmetijskih vprašanj in
do kmetov samih. Očitni so premiki pri
izboljšanju socialne varnosti kmetov sa-
mih. Očitni so premiki pri izboljšanju
socialne varnosti kmetov, posebej po-
kojninskega zavarovanja. Kljub temu pa
se kmetje boje, da je sedanja politična
akcija kratkoročne narave in da bo usa-
hnila, ko bo cilj dosežen. Zato so nezaup-
ljivi in velikokrat tudi omahljivi, ko bi
bilo treba sprejeti kako pomembno odlo-
čitev, ki bi prispevala k večji kmetijski
proizvodnji. Mislijo si: Ni vse zlato, kar
se sveti! Primer, ki ponazarja to nezaup-
ljivost, je akcija v zvezi z melioracijo
Imenskega polja. Za Kmetijski kombi-
nat v Šmarju pri Jelšah je to velik nalož-
beni zalogaj, prav tako pa za kmete, ki so
pristali na ta dela. Res je pri tem tudi
njihov interes velik, saj dajejo sedaj rav-
ninska, a zamočvirjena zemljišča zgolj
kislo krmo, po melioraciji pa bi na ureje-
nih poljih lahko pridobivali koruzo.
Kljub temu pa nekateri kmetje še odki-
mavajo z glavo, češ, nismo ravno prepri-
čani, da je vse to tudi za nas dobro. Boje
se, da bodo ogoljufani, da jim hoče nek-
do izven njih samih vsiliti svoj interes.
Zato oklevajo in se ne odzivajo v akcijah
tako hitro, kot bi načrtovalci in usmerje-
valci kmetijske politike radi.
KMETJE MORAJO NAJTI
INTERES
Pa tudi sicer bi kmetje ne mogli kar
čez noč povečati proizvodn jo na svojih
kmetijah, de Žane Ulčnik. Zase ve, da je
že doslej proizvajal toliko, kolikor kmeti-
ja zmore, več pravzaprav niti ne bi mogel
izcimiti iz nje. Tisti, modruje Žane, ki so
že doslej usmerjali svojo kmetijsko pro-
izvodnjo, so že tako in tako naredili kar
največ, da bi dosegli donosne rezultate.
Kar je res, je res, zato velja podčrtati, da
mora imeti vsak kmet čisto ekonomsko
računico, če se naj odloči za večjo proiz-
vodnjo. Marsikomu pa računi ne znesejo
njemu v prid, saj so stroški proizvodnje
vse večji, krmila so draga, dragi so stroji,
da o vlaganjih ne govorimo. Ob tem pa
vsak kmet vidi nepravilnosti, ki se doga-
jajo. Poglejte primer, ponazarja Žane
Ulčnik. Pred leti je pospeševalec prišel
na kmetijo, se dogovoril s kmetom, koli-
ko krmil potrebuje in kombinat je želje-
no količino krmil dostavil na kmetijo.
Danes pa kmet kupuje krmila preko tr-
govine, ki se je kot nekakšna stranska
dejavnost razvila v okviru kombinata.'
Toda ta trgovina pobere deset odstotkov
marže, ki je prej - ko je kmet kupoval
krmila brez posrednika - ni bilo treba
plačevati. To je torej takoj precejšen
strošek več, ki ga mora kmet vračunati v
vsoto stroškov proizvodnje. Takih pri-
merov pa je še več, pravi Žane Ulčnik in
seveda motijo kmete. Kajti po eni strani
jim višajo stroške proizvodnje, po drugi
strani pa gradijo ceno končnemu proiz-
vodu.
DRUŽBENA AKTIVNOST ODPIRA
OBZORJA
Veste, razlaga Žane Ulčnik, kmetje so
danes že močno razgledani, kljub temu,
da večinoma nimajo šol. Vsak kolikor
toliko napreden kmet se redno seznanja
z vprašanji kmetijstva in kmetijske poli-
tike iz sredstev obveščanja, poleg tega
pa ne smete pozabiti, da je vse več kme-
tov vključenih v delo krajevne skupno-
sti, v delegacije, v samoupravne organe,
če so kooperanti in v druge organizacije.
Povsod, kjer so, pa so kmetje najbolj
verni poslušalci, saj so jim različne raz-
prave in pojasnila pomemben vir izobra-
ževanja.
Žane zase pravi, da mu je samouprav-
na, delegatska in politična aktivnost vse-
skozi odpirala obzorja tudi pri gospodar-
jenju na kmetiji. Bil je delegat v republi-
ški skupščini, v krajevni skupnosti, v
občinski skupščini, je član delavskega
sveta TOK Kmetijskega kombinata in
član odbora za melioracijo Imenskega
polja. Vse te dolžnosti pa mu omogočajo,
da veliko sliši in da marsikaj lahko vpra-
ša, če si ni na jasnem. Zato se lahko
dnevno, pri delu na kmetiji, lažje odloča
o tem in onem.
»Kmet mora biti vedno odprt, vseskozi
mora sprejemati novosti, ki prihajajo,«
razmišlja kmet Ulčnik. »Seveda mora
vse to početi preudarno, vendar pa mora
v korak z razvojem. Kajti sicer ga čas
povozi...«
Ko mi je ob slovesu Žane Ulčnik podal
svojo raskavo roko in tako velik, močan
in odločen postal na hišnem pragu, me je
znova prešinila misel na Martina Krpana
in na njegove besede: Tak les raste za
vsakim grmom, Krpana pa ni za vsakim
voglom, še na vsakem cesarskem dvoru
ne, hvala bogu!
Žanetov srednji sin Vili je v JLA, sin Marjan dela v Celju, hčerka Ida je v šoli, tako
da delo sloni predvsem na njegovih ramah, pa na ženi Faniki, marsikaj pa še
postorita tudi starša, oče Jakob in mati Marija.
Žane Ulčnik ima trenutno v hlevu 19glav živine: osem krav, telico in deset bikcev.
št. 52 - 30. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 17
VES SVET SE JE ČUDIL
RAZKRINKANA
SKRIVNOST UWE
GELLERJA
Čarovnike si navadno v
mislih naslikamo kot
skrivnostne možake s ci-
lindrom in črno pelerino,
ter dolgo carovniško pali-
co. Takšne pač, kakršne
smo srečevali v babičinih
pravljicah, takšne kakrš-
ne smo videli na varietej-
skih predstavah, ob kate-
rih nam je zastajal dih.
No, Mirko Nikolič ni niti
malo takšen. Ničesar
skrivnostnega ni na njem,
še svojih dvaintrideset
let, kolikor jih v resnici
ima, ne kaže.
Srečanje je bilo kar se
da nenavadno. Kdo bi ne
pogledal debelo, če mu
nekdo ponudi, da mu raz-
krije skrivnost slavnega
trika, kot je sločenje in
lomljenje jedilnega pribo-
ra. Ampak o tem pozneje.
Mirko Nikolič je namreč
imel povedati še veliko
drugega.
Ko se odpravljam k nje-
mu na obisk, razmišljam
ali je vsaj njegovo stano-
vanje v vili na vrhu maj-
hnega hriba nekoliko ča-
rovniško skrivnostno. Pa
spet nič. Sa pajčevine no-
bene, kaj šele netopirja.
Mirko me sprejme v svet-
lem, lepo urejepem stano-
vanju in medtem ko nje-
gova prijateljica kuha ka-
vico, midva že klepetava.
Marsikaj ima povedati.
Predvsem to, da poklic
čarovnika, ki ga je sam
opravljal trinajst let - si-
cer pa se z magijo ukvarja
že dobrih 21 let - ni samo
blesk odrov, barov in
dvoran, da je v njem prav-
zaprav mnogo več temne-
ga, kot pa bleščečega.
»Pri nas si res težko slu-
žiš kruh s tem poklicem.
Predvsem zato, ker v Slo-
veniji - pa tudi drugod po
Jugoslaviji ni dosti bolje
- ni nobene agencije, ki bi
skrbela za te stvari. Ob-
staja sicer Zveza artistov,
ampak ta se razen za svo-
jih deset odstotkov ne
briga kaj dosti za svoje
člane. Pri nas si veliko
oreveč odvisen od agen-
cij oziroma menažerjev.
Preden se sploh začneš
dogovarjati, moraš prine-
sti steklenico viskija, ka-
vo in pa seveda primerno
debelo kuverto oziroma
dogovor, da agentu od-
stopiš določene odstotke
zaslužka. Šele potem se
lahko pogovarjaš o delu.«
»Sramotne stvari se do-
gajajo pri nas,« pravi Mir-
ko in doda, naj ga raje ne
sprašujem, kaj vse je vi-
del in doživel v barih, kjer
je nastopal.
Pa ga res ni treba vpra-
šati, kajti sam takoj nada-
ljuje:
»Večje možnosti imaš,
če dela s tabo dobra strip-
tizeta, ki je pripravljena
zlesti v posteljo direktor-
ju hotela. Tako lahko po-
tem upaš, da boš še dobil
aganžma v tem hotelu.
Najbolj me je vedno je-
zilo, ko sem videl, kaj vse
si lahko nekateri privo-
ščijo z družbenim denar-
jem. Enkrat je šest direk-
torjev zasedlo bar v ne-
kem hotelu - imena no-
čem izdati. Nam čarovni-
kom ni bilo treba nasto-
pati, dobili pa smo dvoj-
no plačo. Ostala je le
striptizeta, ki je naslednje
jutro povedala, da je bila
nora noč. Račun - več kot
šest starih milijonov - so
direktorji plačali seveda z
naročilnico. Pa to ni edini
primer.«
Drugod po svetu je čar-
novniški kruh debelejši
in bolj cenjen. Mirko je
precej časa nastopal na
Zahodu. Tam je tudi ob-
činstvo drugačno in de-
nar res zaslužiš s svojimi
sposobnostmi, ne pa s
spletkami in podkupova-
njem. Posebna komisija
oceni program, ki ga je
treba vsakih šest mese-
cev menjati, če hočeš še
naprej nastopati. Pri nas
pa so čarovniki, ki že leta
prodajajo iste trike.
»Poznam precej ama-
terjev v Mariboru, ki so
boljši od marsikaterega
profesionalca, pa se ne
morejo prebiti. Saj, začeti
je res težko. Pred štirinaj-
stimi leti, ko sem hotel
pričeti nastopati, bi po-
treboval za nakup rekvi-
zitov šest starih milijo-
nov. Tak denar še danes
niso mačje solze, takrat
pa... Odšel sem v ZRN in
tam zaslužil potrebno
vsoto.
Medtem iz temnega
kovčka že izvleče pro-
spekte belgijskega Mep-
hista, kjer kupuje rekvizi-
te. In ko smo že ravno pri
rekvizitih, ki mi jih razka-
zuje, mimogrede navrže
še nekaj trikov. Miljon-
krat izvedeni trik v vseh
možnih variantah, vidim
zdaj čisto iz neposredne
bližine - žogica za namiz-
ni tenis izginja, pa se spet
pojavlja, zdaj v levem,
zdaj v desnem žepu, zdaj
v rokavu pa v ustih, od
nekod pričara Mirko še
svileno rutico - pa čeprav
še tako napenjam oči, da
bi odkril tajno skrivnost-
nega potovanja bele žogi-
ce, je Mirkova spretnost
nedojemljiva.
•>S samimi rekviziti si
pravzaprav ne moreš do-
sti pomagati, pa čeprav je
v prospektih opisana tudi
njihova uporaba. Poznati
moraš sistem. Že uveljav-
ljen sistem potem nekoli-
ko spremenim, dodam
nekaj svojega, malo kom-
biniram in tako nastaja
program. Veliko rekvizi-
tov pa naredim tudi v
svoji delavnici. Tako pri-
hranim marsikak dinar,
pa še bolj izviren sem.«
Največja Mirkova lju-
bezen, s katero je pravza-
prav tudi začel, pa je hip-
noza. Zraven uporablja
tudi akopresuro. Ta mu
pomaga pri premagova-
nju razdalje med njim in
osebo, ki jo želi-hipnotizi-
rati. Mnogi so namreč
prepričani, da jih ni moč
hipnotizirati - in v resnici
mora biti oseba dovolj
skoncentrirana in pri-
pravljena sodelovati, da
je to mogoče. Mirko jo z
majhnim akopresurnim
poskusom prepriča v svo-
je sposobnosti in potem
oseba voljno sodeluje.
Nazadnje se le odloči,
da bo odkril veliko skriv-
nost svojega trika. Ne-
strpno pričakujem, kako
bo Mirko s pogledom
usločil vilice in zlomil
žlico.
»V Guinessovi knjigi
rekordov sem omenjen
kot prvi Jugoslovan in če-
trti na svetu, ki je izvedel
tak trik. Da sem se doko-
pal do skrivnosti sem po-
treboval tri leta in pol.
Gledal sem Uwe Gellerja
in sem vedel, da je vmes
trik, toda nisem in nisem
mogel ugotovit), kakšen.
Dolgo sem se mučil s tem
vprašanjem, dokler ni-
sem dobil v roke ključa,
ki ga je ,magično' zlomil
pri svoji predstavi. No,
tudi takrat še nisem pri-
šel skrivnosti do dna.
Ključ sem dal v analizo
kemikom, pa niso znali
ugotoviti, na kakšen na-
čin je ključ zlomljen. Mu-
čilo me je, da moram, mo-
ram odkriti tajno. In res
sem jo - čisto po naključ-
ju sem odkril, da takšen
zlom nastane pri nava-
dnem lomljenju, kjer veli-
ka toplota, ki nastaja, ne-
koliko spremeni odlom-
Ijena konca, tako da se
potem ne prilegata več či-
sto natančno.«
Vseeno sem pričakoval
vsaj nekaj mističnega v
tem triku pa je bilo vse
skupaj tako preprosto, da
sem bil skorajda razoča-
ran. Mirko jedilni pribor
prej nalomi in zvije ter ga
spravi v predal posebne
škatle. Gledalec si lahko
izmed številnih žlic in vi-
lic sam izbere po eno in jo
vloži v predal. Mirko mi-
mogrede nevidno spretno
premakne predala, vzame
že nalomljeno žlico in zvi-
to vilico, ter s spretnimi
prijemi prepriča gledalce,
da jih je pravkar usločil z
»magičnim« pogledom.
»Ljudje pač raje verja-
mejo v nemogoče kot mo-
goče,« se nasmehne.
Trik mu je dolgo časa
predstavljal osrednjo toč-
ko v njegovem programu
in največjo reklamo. Za-
gotavljal mu je, da bo do-
bil.delo v vsakem baru. In
zakaj potem želi razkriti
senzacijo?
»Nekaj jeze je vmes,«
razlaga. »Trik sem razkril
prijatelju, ki pa me je po-
tem prevaral, zato sem se
odločil, da razkrijem trik
tudi drugim.«
Pravzaprav je človek
kar nekako razočaran, ko
vidi, da je svoj čas senza-
cionalna psihokineza ozi-
roma sločenje kovin z po-
gledom, navaden čarov-
niški trik, ki zahteva le
nekoliko ročne spretno-
sti. Ja, danes tudi čarov-
niki niso več, kar so bili
nekoč.
SREČKO ŠROT
Mirko Nikolič: »Ljudje raje verjamejo v nemogoče,
kot v mogoče.«
Med nastopom - Črna škatla, ki jo drži pomočnica, ima premakljive predale. V
skritih predalih so nalomljene žlice in vilice, psihokineza oziroma lomljenje
kovin z močjo pogleda pa je samo navaden čarovniški trik.
IN MEMORIAM
17. decembra letos je
minilo eno leto, ko nam je
vsem zastalo srce. Bili
smo presenečeni ob ža-
lostni novici, da nas je po
kratki, toda hudi bolezni
zapustil naš dragi Jože
Hren (Finkštov) iz Koka-
rij.
Pa vendar smo bih so-
očeni z žalostno resnico,
da je za vedno odšel od
nas zvest prijatelj, priza-
deven kmetovalec in vnet
borec tudi povojne obno-
ve in graditve domovine.
Jože se je rodil pred 63
leti v trdni, spbštovani in
zgledni kmečki družini.
Kot mnogim, tudi njemu
v življenju ni bilo vse pri-
zanešeno.
Mlada leta je preživel
doma na kmetiji, v mali
vasici Kokarje ob zeleni
Dreti. Z velikim veseljem
je pomagal očetu na kme-
tiji. Bil je nepogrešljiv.
Zaradi očetovega rahlega
zdravja je moral že kot
otrok prijeti za najrazlič-
nejša dela, ki jih sicer
zmorejo odrasli moški.
Ni mu bilo dano, da bi
doraščal na igriščih, v
plavalnih bazenih ali na
smučiščih. Naš jože je ra-
stel pri delu na njivah,
cvetočih travnikih, goz-
dovih ali pa na beli viju-
gasti cesti kot eden mlaj-
ših furmanov tistega ča-
sa. Poleti ga je žgalo son-
ce, pozimi pa ga je rezal
mraz.
Naš Jože je preživel vi-
harna mlada leta v trdnih
sponah stroge vzgoje. Za-
to je kmalu dozorel. Po-
stal je samozavesten in
samostojen. Bil je skro-
men in le malo mu je bilo
treba, da je bil dobre vo-
lje.
Ko se je vsa dolina razv-
nela in dvignila proti oku-
patorju, je bil tudi Jože na
strani večme. Najprej je
aktivno sodeloval v OF.
kasneje pa je vstopil v
vrste NOV.
Kot mlad partizan je
kmalu osvojil veščine
partizanskega vojskova-
nja in postal pogumen bo-
rec HL brigade KNOJ-a,
kasneje pa vzoren politič-
ni delavec.
Ko je slekel vojaško
suknjo, je nadaljeval s po-
litičnim delom in oprav-
ljal več pomembnih funk-
cij.
Leta 1954 se je vrnil do-
mov in se z vso zagna-
nostjo lotil obdelave svo-
jih njiv, travnikov in
gozda.
Tako je naš Jože ostal
zvest samemu sebi in svo-
jim nazorom. Trudil se je
in garal kot sta delala nje-
gova mati in oče.
Prizadeval si je, da bi
njegovi mlajši živeli lepše
kot je živel on. Vseh ciljev
pa le ni uspel uresničiti,
ker mu je smrt mnogo
prezgodaj zakrila oči.
Za vedno se je naš Jože
poslovil od nas in legel k
počitku na travnik pre-
krit z belo odejo. Ko pa
pride zelena pomlad, bo-
do zopet tudi njegov zad-
nji dom preletavale ptice
in pele prijetno melodijo
za miren sen.
J. H.
MLADI NAM PIŠEJO
IZDALI BODO SVOJE
GLASILO
Zadnjič sem se udeležila sestanka osnovne organizacije
ZSMS Nova vas in ker sem bolj radovedne sorte, sem pred-
sednici Nives Urankar postavila nekaj vprašanj.
Od kdaj je 00 ZSMS Nova vas aktivna?
Se do nedavna je bila naša osnovna organizacija v usta-
navljanju, zaživela pa je v letošnjem šolskem letu.
Kdaj so bile ustanovne volitve v vaši osnovni organiza-
ciji?
Letos julija smo opravili to nalogo.
Kakšne pomembnejše akcije imate v načrtu za to in
naslednje leto?
Pred kratkim smo izvedli očiščevalno akcijo, naši fantje
pa so se v športnem tekmovanju pomerili s pripadniki JLA.
V okviru SLO se bomo udeležili akcije NNNP, v kratkem pa
bomo pripravili pohod do bližnjih partizanskih postojank.
Izdali bomo tudi svoje glasilo.
Ali bo vaša osnovna organizacija v prihodnje organizi-
rala še več podobnih mladinskih zborov?
Seveda. Pokazalo se je, da večina mladincev želi aktivno
sodelovati v naši osnovni organizaciji. Mislim, da se bomo še
sestali.
Je delovni program za leto 1982 že izdelan?
Ne, ker ga ne sestavljamo mi, ampak nam ga pripravi
občinska konferenca ZSMS Celje. Mi potem samo še kaj
svojega dodamo.
Imaš kaj pripomniti na udeležbo mladih na vaših se-
stankih?
Kljub temu, da je bila obveščenost dobra, se je zadnjega
zbora udeležilo manj mladincev kot sem pričakovala, mi-
slim pa, da je bilo za začetek kar dobro.
Slišala sem, da se nameravate povezati z osnovno orga-
nizacijo mladine na COŠ Fran Roš v Novi vasi.
Res je tako. Pogovarjali smo se tudi o tem, da bi združili
naše in šolsko glasilo, vendar je to zaenkrat še v zraku.
Kaj misliš o mladincih na naši šoli?
Vaša šola je zelo aktivna, zdi se mi, da si veliko mladih želi
sodelovati z našo organizacijo. Tudi na sestanke jih pride
kar veliko. Vse dobro o vas.
DURDA STRSOGLAVEC, 8.a
COŠ Fran Roš, Celje
ZAMUJENA PRILOŽNOST
Turistična zveza Slovenije je izdala cenik za žičniške
usluge na slovenskih smučiščih v letošnji zimi. Navaja 24
smučišč, z našega območja pa samo Liboje, Roglo, Store in
Luče. Očitno se drugim ni zdelo vredno, da bi posredovali
slovenski turistični zvezi podatke, da bi tako izkoristili tudi
prednosti brezplačne reklame. Očitno gre mnogim predo-
bro!''
18. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 52 - 30. december 1981
SLOVENSKE KONJICE
VSE PREVEČ NESREČ PRI DELU
Sindikat ne stoji križem rok
Število nesreč pri delu in njihova
resnost v temeljnih organizacijah ko-
njiške občine narašča. Varstvu name-
njajo pravega mesta. Pomanjkljivosti
morajo odpraviti dolgoročno. Takšni
so tudi predlogi in zahteva Občinske-
ga sveta ZSS.
V primerjavi s preteklim letom je
poraslo število nesreč v delovni orga-
nizaciji Comet, kjer je tudi njihova re-
snost še vedno visoka. Prav tako je v
delovni organizaciji Dravinjski dom. V
IMP - Tovarna stikalne opreme se je
število nesreč sicer zmanjšalo, a še ve-
dno močno presega povprečje v bran-
ži. Tu, kot tudi v Kovinarju Vitanje,
sicer dejavnost pogojuje nevarnost za
nesreče, a bi prav zat'o morali za varno
delo storiti več kot drugje. Poleg v
Kovinarju je število nesreč poraslo še
v Kmetijski zadrugi in Gozdnem go-
spodarstvu Vitanje, prav neverjetno
pa v delovni organizaciji Mizarstvo
Skala, kjer kar štirikrat presegajo pov-
prečje v panogi. Število nesreč se je
povečalo tudi v delovni organizaciji
Elektro Radio in v Pekarni - slaščičar-
ni Rogla.
Krivda delovnih organizacij za de-
lovne nesreče je velika. V posameznih
delovnih organizacijah so dela, pri ka-
terih bi moral delavec na sistematski
zdravniški pregled vsaj enkrat letno,
pa se to ni zgodilo že vrsto let ali celo
nikoli. Premalo pozornosti posvečajo
usposabljanju delavcev za varno delo.
Poučevanje delavcev o varnem delu bi
nujno moralo zajeti tudi praktičen del
uvajanja delavca na delo. Moral bi biti
določen program uvajanja, odgovorna
oseba in tudi način preverjanja znanja.
Pri Gozdnem gospodarstvu in v Kme-
tijski zadrugi so po zahtevi občinskega
sindikalnega sveta dolžni pri strokov-
nem usposabljanju kooperantov zago-
toviti ustrezen poudarek varnemu de-
lu z mehanizacijo in različnimi mate-
riali.
V nekaterih delovnih organizacijah
sploh še niso oblikovali komisij oziro-
ma odborov za varstvo pri delu, mar-
sikje pa svojih nalog ne opravljajo.
Ukrepi za odpravo pomanjkljivosti
morajo biti dolgoročni. Povsod morajo
obravnavati in sprejeti srednjeročni
program varstva pri delu kot sestavni
del srednjeročnega plana delovne or-
ganizacije. Program mora zajemati vsa
področja od zdravstvenega varstva, te-
hničnega in sanitarno-higienskega
varstva, varstva okolja, organizacije
prehrane in usposabljanja delavcev.
Občinski sindikalni svet je zahteval od
delovnih organizacij, da zagotovijo po-
goje za bolj varno delo najkasneje do
30. januarja 1982. Ce predloge Občin-
skega sveta ZSS ne bodo upoštevali,
bodo sindikati ukrepali v skladu s svo-
jo vlogo in zakonskimi pooblastili.
MILENA B.POKLIČ
DEDEK MRAZ
POVSOD
v zadnjih dneh leta skoraj-
da ni kraja, kjer ne bi poskr-
beli tudi za obisk dedka Mra-
za. Tega se seveda najbolj ve-
selijo najmlajši, ki jim ne gre
samo za obdaritev temveč
tudi za srečanje s temi prav-
ljičnimi osebami. Na novo-
letno obdaritev so se skrbno
pripravili tudi na Gomil-
skem. Postavili so grad od
koder je prihajal dedek Mraz
s svojim spremstvom (na
sUki)
T. TAVČAR
ZAČETNI TEČAJ (12)
v današnji lekciji si bomo ogledali vrstilne števnike m svo-
jilne zaimke.
Tria - tretji. Vrstilne števnike tvorimo tako, da dodamo
glavnim števnikom pridevniško končnico - -a«. To velja tudi
za ženski in srednji spol. Primeri; unu, unua - ena, prvi; du,
dua; tria, kvara, kvina, sesa, sepa, oka, naua, deka; dekunua -
enajsti, dekdua, dektria, dekkvara, dekkvina, deksesa, de-
knaua; dudeka - dvajseti, trideka - trideseti, centa - stoti.
Per la šlosilo ni malšlosas la pordon de la čambro (malšlosi -
odkleniti; šlosi - zakleniti). Ni rigardu vian čambron, se vi
permesas, kamaradino (ni rigardu - poglejmo).
»Vian« je 4. sklon svojilnega zaimka »via« - vaš. Kakor
tvorimo vrstilne števnike iz glavnih, tako tvorimo tudi svojilne
zaimke. S tem, da dodamo osebnim zaimkom pridevniško
končnico »a«. Mi, mia - moja. vi, via - tvoj; li, ši, ga; lia, sia, gia
-	njegov, njen, njegovo; ni, nia - naš; vi, via - vaš; ili, ilia -
njihov, njihove, njihova.
Permesi pomeni dovoliti. Pazite, da ne boste zamenjevali
glagola permesi - dovoliti z glagolom promesi kar pomeni
obljubiti!
Kio estas en via čambro? - Kaj je v vaši sobi? En mia čambro
estas: lito, sranko, tablo, du segoj, lavujo (lavujo - umivalnik).
Sub la tablo kaj apud lito estas tapišoj. - Pod mizo in ob
postelji sta preprogi, (tapišo - preproga). Poste estas objekto,
kiu montras nin, se ni staras antau gi. - Da to je predmet, v
katerem se vidimo, če stojimo pred njim. (objekto - predmet)
Tiu objekto estas spegulo. (spegulo - ogledalo)
Ni rigardu nun en la spegulo la homan korpon. - Poglejmo
sedaj v ogledalu človeško telo. (homo - človek; homa - člove-
ški; korpo - človeško telo). Homo korpo havas tri čefajn par-
tojn. - Človeško telo ima tri glavne dele. (čefa - glavni; parto -
del; čefaj partojn - glavni deli). Ili estas: kapo - glava; trunko -
trup; kaj membroj - in udje. Antaua parto, de la kapo estas
vizago. Sprednji del glave je obraz, (antaua - sprednji). Beseda
antaua sestoji iz predloga antau - pred in pridevniške konč-
nice -a; vizago - obraz). Sur la vizago estas frunto - čelo, okulo
-	oko (okuloj - oči), nazo - nos, bušo - usta, mentono - brada.
Sur la kapo estas haroj. - Na glavi so lasje. Kelkaj viroj portas
harojn sub la nazo. Haroj sub la nazo estas lipharoj. (kelkaj
veroj). Nekateri moški nosijo lase pod nosom. To so brki. Ni
havas ankau orelojn. - Imamo tudi ušesa. Kapo staras sur la
kolo. - Glava stoji na vratu.
Sur la antau flanko de la trunko estas brusto kaj ventro. Na
prednji strani trupla so prsa in trebuh. Supra parto de la
trunko estas šultroj. - Zgornji del trupa so ramena. Malantaua
parto estas dorso. - Zadnji del je hrbet. Membroj estas: du
brakoj kaj du gamboj: Udi so: dve roki in dve nogi. Brako
pomeni levo roko, to je od rame do zapestja in gambo celo
nogo od stopala do stegna. Sama roka s prsti se imenuje mano
-	dlan in piedo - stopalo.
ZAMERA
A. G. je mož pri poznih srednjih letih, zelo simpatičen in
prisrčen. Čeprav sodi v tisti krog, ki mu pravimo slovenska
politična emigracija, je že davno tega izpregel. S politiko v
smislu emigrantske dejavnosti se ne ukvarja več.
»Zakaj?« sem ga vprašal mimogrede ob koncu kosila, ki
sva si ga privoščila v eni izmed petdesetih (če ne kakšni
več) restavracijah, ki se dobesedno držijo druga druge ob
obali v Buenos Airesu.
»Zakaj?« je ponovil za menoj. »Iz preprostega člove-
škega razočaranja. Videl sem, da to ne pelje nikamor in da
nima nobenega smisla. Vse, kar sem počel do tedaj, ni
položaja naše emigracije ali družbe v domovini spremenilo
niti za las. In kaj bi se potem bodel s tem, sem si rekel«
»Pa kar tako, čez noč?«
»Ali se norčujete?« je rekel. »Take reči zorijo počasi,
nabirajo se zlagoma. Ne moreš kar presekati, ali da sem
natančen: ni res, da bi se nekega jutra zbudil in rekel, da te
je obsijalo spoznanje o resnici. Ne, to gre drugače. Po
malem, vrsta drobnih razočaranj, cela ogrlica neizpolnje-
nih upov, ki počasi zamirajo. In potem vse trdnejše spozna-
nje, da res nima več pomena vztrajati, da je boj izgubljen.«
Natočil si je kozarček vina in mi začel razlagati, za kar
sem ga poprosil.
V Argentini deluje, mi je povedal, skupina nekdanjih
»stražarjev« pod imenom »Slovensko državno gibanje«. To
je pravzaprav južnoameriška razhčica severnoameriških
»stražarskih« ustanov.
»Naši so precej bolj togi in se ne menijo dosti za taktične
spremembe in prilagajanja,« mi je rekel A. G.
»Zakaj?«
»Ne bi vam znal čisto natančno povedati. Takšni so pač,
vem pa, da je bilo precej hude krvi zaradi drugačne taktike
tistih v ZDA, ki so jih obtožili, da se spreobračajo po
vetru.«
O tej zameri kaj dosti ne vem, poročam lahko le o .bolj
otipljivih rečeh, denimo o tistem, kar je mogoče prebrati na
straneh časopisa »Smer v slovensko državo«, ki je glasilo
»Slovenskega državnega gibanja« in izhaja v Buenos Ai-
resu enkrat mesečno. Kot večina emigrantskih časopisov
je tudi to majhen list na osmih straneh velikosti šolskega
zvezka.
Kolikor mi je uspelo prebrati številk, so si bile vse po-
dobne v svojem protijugoslovanstvu. Nikjer ni bilo mo-
goče zaslediti kakšnega ponujanja »sprave« ah posluha za
liberalnejSo smer ali kaj takega (pa sem dobil v roke tudi
neksi starejših številk), kar je sicer nekaj let nazaj objav-
ljala »Slovenska država« nekaj tisoč kilometrov severneje.
Namesto tega so »Smeri v slovensko državo« sestavki pri-
bližno naslednje vsebine:
»Težak položaj političnih kaznjencev v Jugoslaviji« je
naslov članka, v katerem trdijo, da so v Sloveniji »politični
zapori prazni«... In čeprav sem ta članek trikrat prebral,
sem zaman iskal kakšno zvezo med vsebino in naslovom in
se trudil odkriti, s čim pravzaprav naslov članka upraviču-
jejo. Ampak to je stvar uredniške politike tega časnika.
Precej dobra ilustracija vseuine časopisa »Smer v slo-
vensko državo« je članek »Marx in Engles sta bila tudi
rasista«. Pod tem naslovom piše, da sta bila Marx in Eng-
gels »navdušena zagovornika vojne, imperializma in kolo-
niaMzma ter rasista«. Podrobnosti glede tega ne objavljajo,
pač pa z izdatno mero slabega okusa (ne glede na ideološko
prepričanje ali politiko bi tako nizko raven le stežka našli
še kjerkoli) pišejo dobesedno tole:
»Slovanski narodi so bili za Marxa in Engelsa balkanski
ušivci, Bolgari pa narod prascev, najbolj svinjsko ljudstvo
na svetu.«
Ob koncu tega neverjetnega sestavka piše dobesedno
tudi:
»Marxove in Englesove zločinske nagnjenosti k iztreblja-
nju celih narodov so se zvesto držali tudi slovenski komi}
nisti. Vsem nam še zveni v ušesih zatrjevanje slovenskih
komunističnih voditeljev, da ni prav nič važno, če po revo-
luciji ostane živ en sam Slovenec, samo da bo komunist«
In v tem smislu gre pisanje naprej, od strani do strani,
skorajda bolestno zagrenjeno, fanatično zakrknjeno, prav
neverjetno za svet druge polovice dvajsetega stoletja.
Če nič drugega, dokazujejo vsaj eno, da se je čas zanje
nepreklicno ustavil pred tridesetimi leti, da ta svet druge
polovice dvajsetega stoletja ni njihov, da živijo v nekem
drugem.
MRAČEN SIJ
Skupina, ki se zbira okoli časopisa »Sij slovenske svo-
bode«, ki ga kot mesečnik (poprej štirinajstdnevnik) izda-
jajo v Buenos Airesu, je živa podoba razcepljenja in frakcij
v slovenskem emigrantstvu. Ljudje, ki sodelujejo pri »Siju
slovenske svobode«, so bili nekoč sestavni del »Slovenske
krščansko demokratske stranke«, pa so se (kot se je to
pogosto dogajalo) zaradi razlik v stališčih in mnenjih odce-
pili od matične organizacije ter ustanovili svojo.
»Slovenski krščansko demokratski stranki« so zamerili,
da ni dovolj trda in nepopustljiva do nove Jugoslavije, in če
preberete nekaj številk »Sija slovenske svobode«, boste
kmalu lahko ugotovili zakaj.
Ta časopis namreč izraža skrajno klerikalna stališča, in to
z besednjakom, ki komaj kaj zaostaja za »Smerjo v sloven-
sko državo«.
»Sij slovenske svobode« je dolgo urejal Rudolf Jurčec (ki
je bil, mimogrede rečeno, na seznamu vojnih zločincev), po
njegovi smrti pa so to delo prevzeli nekateri njegovi sode-
lavci. Jurčec je bil, kot mi je uspelo zvedeti, tudi sicer
duhovni vodja te nekam nenavadne druščine. Kdo je da-
nes, ne vem.
Nenavadna je ta druščina najbrž predvsem zaradi svo-
jega ozadja in zgodovine. So namreč nekakšni nasledniki
tako medvojnih in predvojnih »stražarjev« z ljubljanske
univerze kot »mladcev«, ki jih je okoli sebe zbiral profesor
Ernest Tomec, o čemer sem poročal nekaj več v enem
prejšnjih poglavij.
Iz tistih časov so ohranili svoj skrajno klerikalno totali-
tarni pogled na svet, v čemer so bili podobni zadnji dikta-
turi na Portugalskem, preden je vojska izvedla državni
udar.
SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA
št. 52 - 30. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 19
VASA STRAN
PREDOBRO NAM
GRE!
Ob koncu novembra sva
bila z ženo po nakupih v Ce-
lju. Ko sva hodila po Prešer-
novi ulici od Tkanine proti
slaščičarni Zvezda, bilo je
okoli poldneva in je bila uli-
ca skoraj prazna, nama je ne-
nadoma korak zastal. Na sre-
di ceste je ležala tretjina ma-
le žemljice. Morda je padla iz
rok kakšnemu otroku, more-
biti iz torbice starejši ženski''
Kakor koh že, tam je ležala.
Sredi ceste.
Čeprav se že bližam se-
demdesetim letom in se tež-
ko sklonim, sem jo pobral.
Začel sem se ozirati, da bi
našel posodo za odpadke ali
košek za smeti. Nekaj korak
naprej sem jo zares zagledal
in z bolečino v srcu sem spu-
stil tisti ostanek željice med
smeti.
Premišljeval sem in ugoto-
vil, da nam gre predobro, da
tako brez občutka zametuje-
mo naš kruh! Nehote sem se
spomnil poročil in slik na te-
levizijskih ekranih. Pone-
kod, tudi na Poljskem, zdaj
dolge vrste pred prodajalna-
mi živil. Lačni otroci po sve-
tu. In partizanska leta, ko je
bila skorjica kruha velika
vrednost in bogastvo.
Postali smo prevzetni. Za-
kaj tako?
M. P.,
Male Braslovče
UREDNIŠTVO: Pismo ni
anonimno. Tudi mi smo ga
prebrali z bolečino v srcu.
Da, da... predobro nam gre,
postali smo prevzetni. Otro-
kom, doma, v vrtcih in šo-
lah... bi morali več govori-
ti o kruhu, znaku blagosta-
nja.
HVALA DOBRIM
LJUDEM
18. decembra sem izgubil
denarnico v Celju. Ostal sem
brez denarja in dokumentov
v mestu in se brez pomoči
dobrih ljudi, ki me poznajo
le na videz, ne bi mogel niti
vrniti domov. Zato vam pi-
šem to pismo, da bi se vsem,
ki so mi v stiski pomagali,
iskreno zahvalil za pomoč
kakor tudi kolektivu celjske
Pošte, kjer se je izgubljena
denarnica našla in so mi jo
tudi vrnili. Še enkrat iskrena
hvala vsem.
FRANC KRHLANKO
Rogatec 74 a
UREDNIŠTVO: Tudi nam
je prijetno ob spoznanju,
kako dragocena je pomoč
sočloveka v pravem trenut-
ku in na pravem mestu.
ZAKAJ TAKŠEN
ODNOS
ZELŠŠČARJA Z
VINSKE GORE?
Sem po poklicu šofer in
imam hude težave s hrbteni-
co. Bil sem že tik pred tem,
da me operirajo, pa sem še
iskal izhod pred tem zadnjim
posegom. Znanec mi je sve-
toval, da bi mi lahko poma-
gal zeliščar Franjo Robek v
Vinski gori. Odpravil sem se
na njegov dom v upanju, da
mi bo človek pomagal, seve-
da proti plačilu, pa me je gro-
bo odklonil, češ da zdravila
ima, pa mi jih ne da. Ko sem
videl, da je vse zaman sem ga
prosil, če lahko pomaga mo-
jemu očetu Antonu Zajcu, ki
je star 78 let in ima močno
poapnenje žil. Dejal je, da
takšna zdravila ima, da bi jih
lahko dobil. Tako sem pripe-
ljal očeta, pa je tudi tokrat
odklonil vsako pomoč. Dejal
sem mu, da je bil oče dve leti
v partizanih pa je name zav-
pil: »Kaj me briga, če je oče
bil v partizanih, ne dam zdra-
vil, pa konec!« To me je moč-
no prizadelo, še bolj pa moje-
ga očeta, saj sta v istem času
neki Italijan in Nemec odne-
sla kopico raznih zdravil
skozi vrata. Sprašujem se,
kako lahko nekdo, ki doma
prodaja zdravila, ne more da-
ti zdravila vsem. To seveda
močno diši po nedovoljeni
trgovini, če tisti, ki kaj pro-
daja, noče prodati vsako-
mur, ki pride do njega. Pa
me zato zanima, kako v obči-
ni gledajo na takšno prodajo
in v mnogih primerih celo v
devizah. Ce pa ima tovariš
Franjo Robek svojo dejav-
nost registrirano in prijavlje-
no, bi pa moral imeti druga-
čen odnos do bolnikov, ki v
stiski prihajajo k njemu po
pomoč.
STANKO ZAJC
Mozirje 232
UREDNIŠTVO: Tovariš
Zaje nam je poslal svoje pi-
smo že pred časom, medtem
pa se je še posebej oglasil v
uredništvu in opisal potek
dogodkov pri omenjenem
zeliščarju. Zdaj to pismo
objavljamo, vprašanja pa je
avtor pisma že postavil
sam. Morda pa bi lahko del
odgovora dala tudi ustrez-
na služba v žalski občini.
DRAGI
PRIJATELJI
NOVEGA
TEDNIKA IN
RADIA CELJE
Iztekajo se dnevi, ko bomo
zaključili vse, kar je bilo sla-
bega in dobrežga v tem letu.
Teke so bolečine, če so dolge
kot leto. Ze od zgodnje po-
mladi sem v bolniškem sta-
ležu, včasih sem mnogo bolj
sodelovala tudi z vami in
vam kaj več napisala. V zad-
njem času nisem zbrala po-
guma, da bi še kaj napisala,
razen takrat, ko sem vas po-
trebovala in sem bila v stiski
zaradi bolezni pa ste mi veli-
ko pomagali z nasveti, ki ste
jih dobili od zdravnika. Mo-
rala sem na zdravljenje, priš-
la sem med nove ljudi in
spremenila okolje. Da bi no-
vo leto prineslo zdravja! To
želim tudi vam vsakemu po-
sebej v letu 1982.
Vedno vaša bralka in poslu-
Šdllcd
ŠTEFANIJA TIMPRAN
iz Dobrne
UREDNIŠTVO: Draga to-
varišica Timpran. Hvala za
pozdrave in novoletne želje.
Tudi mi vam želimo čim-
prejšnjega okrevanja in se-
veda zdravja, pa poguma,
da bi spet kmalu segli po
peresu in nam kaj napisali.
Pogrešamo vas.
PRIJETNI
SPOMINI NA
KOLEKTIV LIK
SAVINJA
Leto se poslavlja, nam pa
ostajajo prijetni spomini na
kolektiv LIK Savinja v Ce-
lju, kjer smo delali, dolga le-
ta. Niso nas pozabili, upoko-
jence in vedno nam pripravi-
jo kaj prijetnega. Tako se še
vedno živo spominjamo sep-
tembrskega izleta na morje.
V lepem spominu nam bo
ostala tudi letošnja proslava
ob dnevu republike. Najbolj
nas je razveselilo poročilo di-
rektorja, ki je dejal, da kljub
mnogim težavam kolektiv
nima izgubo, kar nas je upo-
kojence še posebej razveseli-
lo. Prijetno se je vračati v ko-
lektiv, kjer dobro delajo in
nikoli no pozabijo na svoje
nekdanje delovne tovariše.
Mnogo zdravja in dobre vo-
lje vam želim v letu 1982 tudi
v imenu nas upokojencev
LIK Savinja.
ŠTEFAN DOLAR
Frankolovo
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo in pozdrave ter novo-
letne želje, tudi mi vam želi-
mo v novem letu vse naj-
boliše._
MUZEJ REVOLUCIJE
v muzeju revolucije je odprta
za obiskovalce stalna razstava
vsak dan razen ponedeljka od 9.
do 12. ure, ob sredah pa tudi po-
poldne od 14. do 17. ure.
POKRAJINSKI MUZEJ
Pokrajinski niuzej je odprt
vsak dan razen ponedeljka od 9.
do 12. ure, ob sredah popoldne
pa od 14. do 16. ure. Obiskovalci
si lahko ogledajo stalno arheolo-
ško zbirko, rimski lapidarij in
stalno razstavo, ki prikazuje kul-
turno zgodovinske spomenike.
Zaradi nujnih obnovitvenih
del je zaprta stalna razstava
umetnostno-zgodovinske zbirke
v I. nadstropju stare grofije.
GALERIJA
TURISTIČNEGA
DRUŠTVA
v Galeriji turističnega društva
na Tomšičevem trgu v Celju je
odprta prodajna razstava novo-
letnih čestitk. Razstava bo odpr-
ta do konca meseca decembra.
Hala GOLOVEC
v hali Golovec bo 2. januarja
ob 20. uri ples, na katerem bodo
do 3. ure zjutraj zabavali goste
Sead Memič Vajta, Moni Kova-
čič, ansambel Pop Asanovič in
Crveni Koralji. Vstopnina je 300
din.
KNJIŽNICA EDVARDA
KARDELJA
v knjižnici Edvarda Kardelja v
Celju je odprta razstava »Sloven-
ska književnost za otroke in mla-
dino 1945-1980 .. Razstava bo od-
prta do 15. januarja v času, ko
knjižnica posluje za bralce.
LIKOVNI SALON
v Likovnem salonu v Celju je
od 18. decembra odprta razstava
grafičnih del Sonje Lamut in Ne-
nada Jakeševiča. Razstava bo od-
prta do 4. januarja.
ZDRAVSTVEN! DOM
Dežurstvo med tednom: po-
možni zdravnik od 14. do 20. ure,
glavni zdravnik od 15. do 6. ure
naslednjega dne. Ob nedeljah je
dežurstvo od 12. ure do nasled-
njega dne do 6. ure zjutraj, ob
praznikih pa od 7. ure do nasled-
njega dne do 6. ure zjutraj.
LEKARNE CELJE
Do sobote, 2. januarja 1982 do
12. ure je dežurna lekarna Center
v Stanetovi ulici, nato prične z
dežurstvom Nova lekarna na
Tomšičevem trgu.
TRGOVINE
Redno dežurstvo do 31. decem-
bra ima samopostrežba RIMSKI
DVOR v Zidanškovi ulici vsak
dan do 20. ure. V tednu od 4. do 9.
januarja dežura samopostrežba
RIO v Prešernovi ulici.
Na Sivestrovo. 31. decembra so
odprte vse trgovine do 17. ure,
trgovine s tekstilnim in tehnič-
nim blagom pa do 15. ure, bla-
govnica Potrošnik Nova vas pa je
odprta do 17. ure.
V nedeljo, 3. januarja pa bodo
dežurne naslednje samopostrež-
be: od 7. do 10. ure: Market Ljub-
ljanska cesta, Market Dolgo po-
lje, Market Hudinja, Market
Ostrožno, Market Lipa, Samopo-
strežba Soča, Samopostrežba
Gaberje, Market Vojnik - živila,
Blagovnica Vitanje - živila. Sa-
mopostrežba Center Otok na
Trubarjevi, samopostrežba v
Cankarjevi ulici, Samopostrežba
Rio v Prešernovi ulici, Samopo-
strežba na Kersnikovi ulici in
Market Solidarnost na Lavi, od
12.30 do 15. ure pa je odprt Kiosk
pri bolnici.
SILVESTROVANJA NA CELJSKEM
Čeprav tik pred zdajci, pa ven-
dar, se nekateri med vami še ve-
dno niso odločili, kje bi preživeli
najdaljšo noč na prehodu iz sta-
rega v novo leto. Zato smo pov-
prašali po gostinskih obratih, ka-
ko so poskrbeli za zabavo svojih
gostov in kaj so jim pripravili, pa
tudi, če imajo še kaj prostih mest
za zamudnike.
CELJE
Hotel Merx: silvestrski menu s
spominskim darilom 900.00 din,
zabaval bo ansambel Žarek, še
nekaj prostih mest.
Hotel Evropa: silvestrski me-
nu 900.00 din, nagrade za lastni-
ke izžrebanih vstopnic, igra trio
Verdnik in Pipipal, še nekaj pro-
stih mest. Pipipal bo igral tudi 1.
januarja v restavraciji.
Turška mačka: silvestrski me-
nu 900.00 din, igra ansambel Ka-
valirji, še nekaj prostih mest.
Hala Golovec: vstopnina
350.00 din, igrata ansambel SOK
in Pepel in kri. V ceni vstopnice
je vključeno spominsko darilo,
pripravili so srečelov, prav tako
pa bo nagrajena tudi vsaka stota
prodana vstopnica.
2. januarja bo ponovoletni
ples, na katerem bosta nastopila
pevca Sead Memič Vajta in Moni
Kovačič ter ansambel Pop Asa-
novič in Crveni koralji. Vstopni-
na je 300.00 din. Tudi v Golovcu
so še prosta mesta.
ŽALEC
Hotel Rubin: silvestrski menu
1.200.00 din, igra ansambel Ču-
dežna polja s pevko Alenko Pin-
terič, vse zasedeno. Ples v resta-
\Taciji hotela bo tudi 1. in 2. ja-
nuarja, igral bo ansambel Čudež-
na polja in pela Alenka Pinterič,
vstopnina je 200.00 din.
Nama Žalec: v žalski Nami,
kjer bo goste zabaval ansambel
Amfore, ni prostora.
TITOVO VELENJE
Nama Velenje: tudi v velenjski
Nami, kjer bodo za zabavo skrbe-
li Šaleški fantje, ni več prostora.
Rdeča dvorana: vstopnina
400.00, konzumacija 100.00 din,
igra narodnozabavni ansambel
Trim kvintet, ansambel Točno
vrijeme in pevec Duško Lokin.
Se dovolj prostih mest.
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
obvešča
cenjene goste,
da je 1. januarja
KOPALIŠČE ZAPRTO.
Prosimo za razumevanje!
Hotel Paka: silvestrski menu
800.00 din, igra ansambel Štajer-
ski fantje, še nekaj prostih mest.
Odprta je tudi diskoteka.
RTC Golte: silvestrski menu
900.00, din, igra ansambel Sovič,
vse zasedeno. Odprta je tudi di-
skoteka, ples pa bo tudi 1. ja-
nuarja. Gondola iz Zekovca vozi
vsako uro.
PREBOLD
- Hotel: tudi v hotelu v Pre-
boldu ni več prostora, za zabavo
pa bosta poskrbela ansambel Vi-
zija iz Maribora in Ljubljanski
kvintet.
TEPANJE
Motel: v ceno silvestrskega
menuja (900.00 din) je vključeno
spominsko darilo, igrala bosta
ansambla Znanci in Obzorja,
vendar je za silvestrovo že vse
zasedeno. V motelu Tepanje bo
tudi novoletni ples, na katerem
bo igral ansambel Znanci, vstop-
nina je 200.00 din, konzumacija
100.00 din.
ATOMSKE TOPLICE
Hotel: silvestrski menu
1.000.00 din, igra ansambel Tor-
nado, poje Edvin Fliser. Se nekaj
prostih mest. Novoletni ples bo
1. januarja.
DOBRNA
Hotel Dobrna: silvestrski me-
nu s spominskim darilom
1.200.00 din, igra ansambel Ve-
nus, odprta tudi videoteka, vse
zasedeno.
Zdraviliški dom - dvorana:
silvestrski menu 1.000.00 din,
igra ansambel Dan, še nekaj pro-
stih mest.
Zdraviliški dom - restavraci-
ja: silvestrski menu 600.00 din,
igra ansambel bratov Trtnik, še
nekaj prostih mest.
Novoletni ples bo 1. januarja v
hotelu Dobrna in restavraciji
Zdraviliškega doma.
ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
Hotel Donat: silvestrski menu
1.100.00 din, igra ansambel Elita,
še nekaj prostih mest.
Zdraviliški dom: silvestrski
menu 1.000.00 din, ostali prostori
800.00 din, igra ansambel MB 5 iz
Maribora, program vodi Mito
Trefalt. Vse zasedeno.
Restavracija Pošta: silvestrski
menu 850.00 din, igra ansambel
Kristali, še nekaj prostih mest.
Slovenski dom: silvestrski rne-
nu 850.00 din, igra ansambel Stv-
ria, še nekaj prostih mest.
Novoletni ples, I januarja bo v
Zdraviliškem domu, kjer bo igral
ansambel MB 5 in v resta\Tafiji
Pošta, kjer bo igral ansambel
Kristali.
35 LET NOVEGA TEDNIKA
1820 številk Novega tednika doslej ali nekaj manj kot 3.000 ton papirja
Viktor Herman, Babno 20:
»Pri nas že od vsega začetka
beremo vaš list Všeč nam je,
radi ga imamo in navadili
smo se nanj. V njem najde-
mo tisto, o čemer drugi časo-
pisi bolj skopo poročajo. No-
vi tednik pa je regijsko glasi-
lo in v njem so stvari, ki nas
neposredno zadevajo. Z za-
nimanjem prebiramo repor-
taže, male oglase, nesreče in
pisma bralcev. Rubrika pi-
sma bralcev mi je še posebej
všeč, ker prinaša tudi odgo-
vore. Radi prebiramo tudi
reportaže o ljudeh, če nam
čas dopušča, se lotimo tudi
križanke. Skratka, vsakdo
najde v tedniku kaj zase. Ve-
seli smo tudi, da nimamo
problemov z dostavo. Se ga
bomo brali.«
Miha Prosen iz Laškega:
»Kot dolgoletni naročnik
Novega tednika lahko re-
čem, da se je njegova kvalite-
ta v zadnjih letih zelo izbolj-
šala, ker obravnava tista po-
dročja, ki SQ zanimiva za na-
šega delovnega človeka in
občana. Pozdravljam novost,
ko poročate tudi o delu so-
dišč v zvezi s kršitvami varo-
vanja našega družbenega
premoženja. Če ste me že
vprašali, o čem bi bilo treba
več pisati, moram reči, da bi
morali še več pisati o življe-
nju v krajevnih skupnostih,
saj vsak krajan rad prebere
kaj iz svojega okolja. Nekate-
rim sicer ni všeč, jaz pa po-
zdravljam vaše kritične ko-
mentarje, mnenja in stališča
novinarjev. Želim vam, da bi
bili še nadalje tako uspešni,
predvsem pa sreče v novem
letu.
Martina Skornšek, Mozir-
je: »Že to, da sem toliko let
naročena na Novi tednik, po-
ve, da sem zadovoljna s tem
časopisom. Tudi s poroča-
njem iz naše, torej mozirske
občine sem zadovoljna, če-
prav se je treba zavedati, da
vsega itak ne more biti naen-
krat v časopisu. Mogoče bi
bilo treba še več pisati iz po-
sameznih krajevnih skupno-
sti. Najbolj so mi všeč pri-
spevki o ljudeh, ki jih opisu-
jejo pri vsakdanjem življenju
in delu, tudi teh bi lahko bilo
v Novem tedniku še več.
Prav posebno všeč pa so mi
tisti prispevki, ki posegajo v
zgodovino, nekdanje stare
običaje, ki so danes že skoraj
pozabljeni, pa ravno po za-
slugi pisane besede še niso
povsem zamrli.«
Fani Pešak, upokojenka iz
Slovenskih Konjic: »Vso
dolgo vrsto let ostajam zve-
sta tedniku, saj mi prinaša
novice in zanimivosti iz kra-
jev, ki jih poznam. Zame
predstavlja tudi stalno vez s
krajem, z občino, kjer sem
včasih živela. Lepo je, ko za-
gledaš v časopisnih straneh
znan obraz, lepo je, ko tako
spoznavaš vedno nove in no-
ve. Mislim, da pestrosti ne
manjka, pa tudi za aktual-
nost kar dobro skrbite. Rada
preberem, če pišete o zdrav-
ju in bolezni, pogrešam pa
morda razne drobne nasvete,
ki bi prišli prav gospodi-
njam. Vem, to objavljajo tudi
drugi časniki, a tega ni nikoli
preveč, pa kaj naj pripove-
dujem: to, da sem na tednik
ves čas naročena, je dovolj
zgovorno.«
Anton Arh, Šentjur: »Več
kot 30 let smo zvesti bralci
tednika. V zadnjem času me
je bolezen priklenila na po-
steljo, zato mi je vsako bra-
nje dobrodošlo. Rad berem
lepe romane, pobrskam za
novicami z domačega kraja,
pregledam nezgode, pisma
bralcev... Vsebina tednika
je dovolj pestra in zanimiva,
da najdemo v njej vsi kaj za-
se. Žena je še posebej vesela,
ker je bila na vašem izletu s
kmečkimi ženami. Jaz pa se
rad spominjam izleta na Gol-
te. Novi tednik nam prinese
na dom dogodke iz celotne-
ga celjskega območja in ne-
strpno pričakujemo poštar-
ja, ki nam ga prinese. Česti-
tam vam k jubileju in vam
želim veliko delovnih uspe-
hov.«
Marija Stupica, upoko-
jenka iz Šmarja pri Jelšah:
»V naši družini smo naročni-
ki Novega tednika že zelo
dolgo, verjetno nad dvajset
let Vedno rada preberem ta
časopis, pričakujem ga kot
prijatelja, ki mi bo natrosil
novic iz domačih krajev.
Preberem pa vsega, od začet-
ka do konca. Najprej seveda
tisto, kar piše o Šmarju in
naši občini, nato pa še vse
ostalo. Velikokrat ga vza-
mem v roke, ker mi ob bra-
nju hitreje mineva čas. Na
vsebino nimam kakih večjih
pripomb, le včasih malce po-
grešam kakih nasvetov o vrt-
narstvu in vrtnarjenju. Mor-
da pa boste kdaj le našh kak
kotiček in nam, ljubiteljem
cvetja, namenih kaj več na-
svetov?«
Jože Leve, kmet, rojen le-
ta 1923 v Vinski gori, sicer
pa doma v Pesju štev. 9 od
leta 1951 pri Titovem Vele-
nju:
»Novi tednik berem od le-
ta 1951, ko sem se priženil na
sedanji naslov. Takrat je
menda izhajal pod naslovom
Savinjski vestnik. Sam rad
veliko berem, zlasti pa še po-
zimi, ko je več prostega časa.
Pred branjem pa je delo. Ve-
liko dela! V kmetijstvu se
ukvarjam z živinorejo. Letno
oddam po pet pitancev. Z že-
no delava od jutra do večera!
Žal imava kmetijo na po-
dročju, kjer se zaradi odko-
pavanja premoga vse pogre-
za. Ne vem, kam bova potem
šla. Hudo je, če se na en kraj
navadiš potem pa... Vsem
pri Novem tedniku želim ve-
liko zdravja in da bi še na-
prej »delali« tako prijeten in
bralen časnik.
Stanko Dolar, Gotovi je:
»Mislim, da je Novi tednik
najbolj objektivni informa-
tor o življenju in delu ljudi v
Spodnji Savinjski dolini, ozi-
roma v žalski občini, če go-
vorimo o njej. Včasih mu
manjka večje kritičnosti do
nekaterih pojavov, ki se ne
bi smeli v naši družbi tako
bohotiti, vendar v zadnjem
času opažam, da tudi Novi
tednik ne izbira več tako po-
gosto besed in so nekateri
prispevki kar konkretni.
Všeč mi je takrat, kadar v
njem najde čimveč besede
tako imenovana baza, da go-
vorijo delovni ljudje izza
stroja ali kmetje. Mislim, da
je vsak časopis najbolj všeč
bralcem takrat, če v njem vi-
dijo svoje interese in svoje
življenje. Še bolj kritični bo-
dite!«
Težko bi sicer merili vre-
dnost ali vsebinsko težo
kakšnega dela samo po obse-
gu ali celo po tonah potiska-
nega papirja. Pa vendar so
tudi svojevrstni pokazatelji
nekega obsega, ki se šele ob
kakšnem jubileju pokaže v
nekoliko drugačni luči, saj
ga ob vsakodnevnem delu
niti ne moremo opaziti.
Novi tednik ob letošnjem ju-
bileju slavi predvsem 35 let
delovnih izkušenj. Povojno
obdobje je terjalo od obve-
ščanja čisto posebne naloge,
ki so prešle v širše interesno
polje s pojavom samouprav-
ljanja, da ne govorimo o da-
našnjih dneh, ko smo kot
glasilo občinskih konferenc
socialističnih zvez sedmih
občin celjskega območja še
kako vpeti v proces javnega
in družbenega obveščanja in
s tem neposredno tudi v
izvajanje raznovrstnih oblik,
ki jih vsebuje naša opredeli-
tev pojma pluralizma intere-
sov. Ko danes prelistujemo
starejše letnike našega časni-
ka, lahko s ponosom ugotav-
ljamo, da so strani polne za-
nimivega branja. Tu mislimo
na prispevke, ki so posegli
na področje politike in go-
spodarstva, pa tudi na po-
dročje kmetijstva, pa vseh
številnih družbenih dejavno-
sti. Časnikarska peresa so
pogumno obelodanjala mno-
ge primere socialne politike,
področje kriminala je mno-
gokrat bilo okrašeno s sme-
lejšimi prispevki kot danes,
a ne za ceno senzacionali-
zma. Ob analizah našega da-
našnjega dela ugotavljamo,
da smo v primerjavi s starej-
šimi kolegi in našimi pred-
hodniki na nekaterih po-
dročjih premlačni m to mlač-
nost bomo v prihodnje mo-
rali vse bolj odločno odprav-
ljati. To pa se da seveda sa-
mo z znanjem, kajti neposre-
dnost, odkritost, predvsem
pa ostrina lahko slonijo le na
argumentih in temeljitem
poznavanju tistega dela, ki
ga opravljamo.
Danes celoten razvoj druž-
benih razmer zahteva odgo-
vornega in razgledanega no-
vinarja. Volja po pisanju je
premalo. Tudi kdor piše o
športu in kulturi, piše o poli-
tiki. Vse dejavnosti so se-
stavni del celotnega družbe-
nega dogajanja in samo celo-
vito gledanje na določene
pojave in probleme lahko da
zadovoljive rezultate.
V	uredništvu se dostikrat
sprašujemo, kako postaviti
mejo med novičarstvom in
poglobljenimi novinarskimi
prispevki. To vprašanje je iz
leta v leto zahtevnejše in ter-
ja vedno znova temeljite pre-
misleke. Tednik bo moral
kot tednik nekaterim temam
in problemom s celjskega
območja posvetiti še večjo
pozornost, ohraniti pa dolo-
čeno mero lokalne kronike,
saj bo le tako lahko vzdrže-
val neposredno vez s sleher-
nim krajem tega območja in
tako tudi z bralci.
V	zadnjih dveh letih nam
je uspelo obdelati marsikate-
ro temo, ki je živo posegala v
bistvo družbenega dogaja-
nja, pa naj je šlo za stabiliza-
cijo, izvoz, gospodarsko p
vezovanje, večjo proizvo
njo hrane, usmerjeno izobr
ževanje, kadrovsko politik
izvajanje ustavnih načt
zdravstveno politiko, socia
ne podpore in še kaj.
S tem smo seveda traso n
log samo utrdili in spozna'
da je treba od statistične^
pristopa preiti h komentin
nju. To je sicer bolj zahtevn
a tudi'potrebno glede na p(
tek dogodkov. Toda to j
hkrati tudi najzahtevnejš
naloga. Kajti dobro se zav(
damo tega, da bomo za bra
ce zanimivi le tedaj, če bom
pisali o stvareh, ki jih zan
majo in so obenem širšeg
družbenega pomena in d
bomo to, kar bomo pisal
morali napisati jasno in vi
zločno, brez slepomišenja ii
umetničenja po nepotret
nem. Stvari in probleme p
lahko z jasno in kleno bese
do povemo le tedaj, če razu
memo to, kar počnemo. Tu(^
slovenski jezik je tedaj pon^
vadi postavljen v lepšo luč.
Posebej se še zavedamp
da je Novi tednik kot sestal
ni člen široko razvejane ver:
ge sistema informiranja do
žan omogočiti vsem delo\
nim ljudem njihovo social
zacijo, izobraževanje, uspe
sabljanje in dvig političn
kulture, mora biti mesto z
motivacijo v vključevanj
vseh družbenih procesoM
Ustava SFRJ določa, da mo
rajo sredstva javnega obve|
ščanja obveščati javnost rej
snično, pravočasno in objek)
tivno. Toda vse to je včasiH
težko izpeljati, ker se š^
mnogi v družbenopolitičnilj
skupnostih ne zavedajo odj
govornosti delovanja v siste
mu informiranja. Še so seje
ki so za nas zaprte, se pa zgoj
di celo to, da na polovici sej^
pošljejo novinarja pred vrai
ta, češ, zdaj pa ne smeš ve4
slišati, kaj se pogovarjamor
Mnogokrat se je v uredniš<
tvu zgodilo, da smo se morali
zbrati na hitro, obveščeni pOi
telefonu, po kurirskih vezah):
Hiteli smo v uredništvo, k te*
lefonom in na skupne seje
da bi se dogovarjali, kaj sto^'
riti, oziroma kako. To so tre^
nutki tišine in zbranosti, kd
je treba racionalno in celovi-,
to gledati na stvari. Poplave^j
potresi, nesreče najrazličnej;}
ših oblik. Ko je treba dojet),
bistvo pojava in ga v primer ,,
ni obliki posredovati javno^,
sti. V petintridesetih letih se^
je nabralo kar precej takšnih,
trenutkov, ko smo obsedeli v
poznih ali gluhih jutranjih!
urah ob pisalnih mizah s tle-fr
čo cigareto med prsti, koe
nihče ni spregovoril niti be-f<
sedice, pa smo vsi dobro ve-b
deli, kaj je treba storiti, lee
kako - to je bilo osrednje|
vprašanje. Ko se je bilo treball
odločati med človekom, ki jeb
Milan benicar
A vgust Ribič
Drago Medved
Boris Rosina
ŠTIRJE ZADNJI, A NE POSLEDNJI
fli nekatere seje občinskih
(hitejev ZK so bile takšne,
irav dobro vemo, da so pri
(vse seje družbenopolitič-
i organizacij, skupščin in
tioupravnih organov jav-
in so omenjeni primeri sa-
5 dokaz, kako malo še ne-
bri spoštujejo novinarje-
:delo.
Jato niso zaman naša se-
Uja prizadevanja usmerje-
;v podružbljanje našega
a, da preko dobrega dela
ajateljskega sveta in so-
Itov odpremo na široko
)ta informaciji, ki je nujno
trebna za boljše samo-
i-avno odločanje, pa ne sa-
to. Vedno manj želimo
vratarji za mnenja naših
[icev, ne samo za primere,
iar gre za kritično ocenje-
ije pojavov v družbi. Sku-
I moramo soustvarjati
Eini našega tednika, kajti
tedaj bo dovolj vpet v bi-
ene trenutke našega živ-
nja in dela, le tedaj bo do-
j živ, le tedaj so lahko in-
macije ob pravem trenut-
in na pravem mestu v re-
čni službi obveščanja, so
Jna možnost za bralca, da
i ve. To seveda ne gre na
ro in enostavno. Zaveda-
t se namreč, da smo še na
logih mestih neučinkovi-
tudi neaktualni. Toda na-
:e, ki smo si jih zapisali v
S dnevni red dela, nas bo-
morale pripeljati do še
Ijših rezultatov. Nenazad-
I tudi zaradi tega, ker je
n način informiranja v ti-
rni obliki postal danes ze-
Irag in družbena sredstva,
(žena vanj, niso majhna in
vsako neodgovorno obna-
ije pomenilo neodpustlji-
ravnanje. Tudi iz praktič-
I razlogov gledano, si ne
iremo privoščiti na stra-
.1 Novega tednika preveč
iznih besed, kajti obseg je
lejen in papir je postal
ate.ška surovina. Od nači-
na, kako ga oplemenitimo, je
odvisna njegova nadaljnja
cena v obliki časnika, to pa
bralci lahko najbolj ocenju-
jete sami, ko časnik berete -
ali pa ga ne berete!
O kadrovskih in finančnih
težavah na tem mestu ne na-
meravam pisati, kajti o tem
smo obširneje pisali v 49. šte-
vilki letošnjega letnika, ko
smo predstavljali vsebinsko
zasnovo za prihodnje leto.
Veseli nas to, da smo uspeli
vzpostaviti nove relacije z
ustanovitelji, kar pa še zda-
leč ne pomeni, da nam bo
nekdo brez našega truda da-
jal denar, mi pa bomo v ča-
snik »pesnili« in lepo in mir-
no živeli.
Tednikov jubilej je samo
priložnost, da se ozremo na-
zaj in ocenimo, kje smo da-
nes, glede na doslej prehoje-
no pot in kaj nas čaka danes
in jutri, da ne bi bili slabši od
naših predhodnikov, ki so
začeli to delo v bistveno dru-
gačnih pogojih pa tudi ra-
zmerah kot danes to počne-
mo mi. Brez dvoma imamo
na voljo več družbenih in sa-
moupravnih mehanizmov,
da z njimi rešujemo naše te-
žave, ob tem pa ne smemo
nikoli pozabljati osnovnega
poslanstva, ki mora biti vse-
lej podrejeno, a zato tudi
oplemeniteno z najširšimi
družbenimi interesi - torej z
interesi bralca. Tako razu-
mevamo naš praznik, ki smo
ga letos obeležili skromno,
potihoma. Ne zato, ker bi ne
imeli kaj pokazati, ampak
predvsem zaradi tega, ker se
zavedamo, koliko dela je še
pred nami. Ob vsaki drobni
vsakdanji delovni zmagi je
zadoščenje veliko in vsak ga
zase doživlja intimno, za pi-
salnim strojem in s skicami v
beležki. Takšna je narava na-
šega dela.
DRAGO MEDVED
In tako so na spisku ostali še štirje
uredniki, dva bivša in dva, za katero bi
mogel izbrati trpno obliko glagola.
Med temi štirimi so tudi trije direktor-
ji, kajti od časov, ko smo imeli z Goj-
mirjem Melikom prvega, brez direk-
torjev nismo več mogli izhajati.
Da bi jih po nepotrebnem ne pre-
stavljali v naslednje, nejubilejno leto,
končajmo z njim v tej, zadnji letošnji
številki. Res so zadnji, vendar ne po-
slednji, kajti dandanašnji se šefi hitre-
je menjajo, tedniku pa seveda od srca
želim še dolgo vrsto let izhajanja.
REKLI SMO MU MILAN IZ
BAZE
Bil je eden tistih, ki so začeli pri
prvem klinu, pišoč z nogami in težkim
magnetofonom ter fotoaparatom na
plečih, ki so žulili stole na sejah in
sestankih, klopi na avtobusih in brusi-
li pete; po asfaltu in blatu, po ravnini
in hribini. Njegov vzpon, če lahko po-
ložaj z več dela tako imenujemo, ni bil
hiter, nasprotno dokaj počasen. Bil je
eden tistih prodornežev, ki bi šli za en
dan ali dva tudi med konjske tatove,
samo da bi prinesli v hišo »bralni ma-
terial«.
Sprva je bil predvsem radijski člo-
vek, pozneje po združitvi redakcij tudi
časopisni. Urejeval je razne rubrike,
bil nekaj let radijski urednik, dokler ni
po odhodu Bojana Volka prevzel posle
direktorja TOZD, glavnega urednika
in urednika tednika. V tej novi vlogi je
odkril v sebi tudi smisel za poslovnost
in z njim je TOZD Tednik-radio, res
pod ugodnejšimi pogoji, ustvaril pre-
cejšen kos dobička.
Pri tedniku in radiu bo ostal zapisan
kot prvi predsednik organizacijskega
odbora TDF, pogosti organizator izleta
kmečkih žensk na morje, pobudnik
nekam zasnulih javnih radijskih oddaj
in še zaradi marsičesa.
PRAVNIK, KI PRIDE, VIDI IN
GRE
Po krajšem času brez »individualne-
ga poslovodnega organa- smo bili spet
na tem, da nam soustanovitelji in izda-
jatelji delegirajo šefa. Avgust Ribič,
pravnik in sodnik temeljnega sodišča
v Celju, je prišel med nas z obilico
dobre volje, s precej manj predstave,
kakšne sorte poklic in kolektiv je
izbral. Lahko bi rekli, da je bil kratek
čas med nami, dve leti, kar je dovolj
dolgo, da ga spoznaš in oceniš in pre-
dolgo, ce ga v tem času nisi vzljubil in
se mu zapisal. Bil je dragocen pri ure-
jevanju vselej dokaj zanemarjene or-
ganiziranosti in pravne urejenosti
odnosov in razmer v TOZD. Ko pa je
spoznal, da mu položaj ni ravno pisan
na hrbet, se je odločil in se vrnil k
svojemu jusu.
OD STAVCA DO
ODGOVORNEGA UREDNIKA -
DRAGO MEDVED
Od nekdaj že velja pravilo, da so
stavci, ti Guttenbergovi učenci, naj-
bolj razgledani med delavci. Ko je pri-
šel v uredništvo Novega tednika za te-
hničnega urednika, je bilo vsakomur
na mah jasno, da knjig ni samo izdelo-
val, marveč tudi požiral, da je imel
širino z raznih področij družboslovja
in kar je najbolj pomembno, prirojeno
radovednost. Na tednikove strani je
vnesel svoj smisel za estetiko, enak cilj
je zasledoval potem skozi objektiv fo-
toaparata in postopoma je vedno več
pisal. Dolgo je bil tehnični urednik in
novinar, pa ob obojnem še urednik
kulturne strani v tedniku, kulturne in
literarne oddaje v radiu.
Daleč od tega, da bi bil redakcijski
inventar. Ves čas sredi življenja ni v
nevarnosti, da bi se znašel na stran-
skem tiru. Aktivist predvsem na po-
dročju kulture, eden od stebrov pri
reviji »Obrazi«, ne^pušča minevati let.
Kot izreden študent celo polaga izpite.
In ker rad takole na široko zamahne,
so po njegovem konceptu nastale sre-
dinske krajevne skupnosti. Rekli bi,
da naše območje še nikoli ni bilo tako
na drobno prečesano.
IN GLAVNI, KI JE PRVE KARTE
ŠELE POLOŽIL
Pravnik in dokaj znan celjski politič-
ni delavec iz vrst mlajših v srednji ge-
neraciji. Ha, pa sem veliko povedal.
Pri nas je šele od sredine leta in se
zaenkrat gre predvsem direktorja. To
pa je področje, kjer je pri nas resnično
največji vakum, pa ima zato veliko ma-
nevrskega prostora. Vendar smo v teh
mesecih spoznali, da ne izgublja časa.
Takole počasi nam polaga karte na mi-
zo, pa čakamo, kdaj nam bo napovedal
pagat ultimo.
Ob štiridesetletnici tednika bo
najbrž treba med množico portretnih
črt izbirati poglavitne. Imam ga na su-
mu, da bi utegnil zdržati, kajti lahek
kolektiv ali kakšen trop poslušnih
ovčk pri naši hiši in pri moji veri -
nismo.
Tako smo skušali v letu 1981 od
prve do zadnje številke predstaviti
vse dosedanje urednike Novega te-
dnika, urednike, ki so se srečevali z
najrazličnejšimi situacijami našega
družbenega razvoja, položaj in vloga
Novega tednika pa je bila in je še
tesno povezana s tem razvojem. Tako
smo končali svojevrstno serijo, naj-
večkrat izpod peresa Jureta Krašov-
ca, kronike Novega tednika. Zapisi se
bodo v prihodnjih letih še nadaljeva-
li. Doslej smo se spomnili tudi vseh
naših kolegov, ki jih žal ni več med
nami in počivajo v svojih preranih
grobovih. Ostali pa so nam še na dol-
gu številni sodelavci, prodajalci, tihe
in delovne mravlje, o katerih nikoli
ne čujemo kaj dosti, pa si brez njiho-
vega dragocenega deleža ne moremo
niti zamisliti izhajanja Novega te-
dnika.
kaj zaznal, bil tudi,.čustve-
prizadet, pa med delav-
Ti na področju javnega ob-
Sčanja, ki mora razbrati bi-
'o, ga oblikovati in napisa-
da ga mogočno elektron-
3 zaznavanje in mehansko
lesje tiskarske tehnike po-
le javnost.
jotovo je bil med takšni-
trenutki najtežji 4. maj
80, ko je umrl naš Tito, ko
bilo treba napisati, da je
enehalo biti plemenito
;e, pa obenem pozvati k
lu in kontinuiteti nadalj-
iga razvoja naše družbe.
5 posebno odgovornostjo
»o se lotih naloge podrob-
jšega obveščanja o pone-
ičenih občanih z našega
močja v letalski nesreči 1.
cembra letos, kajti to je bi-
potrebno, potrebna pa je
la tudi velika mera vztraj-
sti in predvsem spoštova-
nja do mrtvih in njihovih
preživelih svojcev, tovarišev
in znancev.
Nikoli nam v takšnih tre-
nutkih ni lahko, pa naj gre za
poplavo 1954 leta, nesreče v
rudnikih Pečovnik, Laško
ali Velenje, potres na Koz-
janskem in še bi lahko našte-
vali. A povedati je treba tudi
drugo resnico tega spozna-
nja: zadoščenje pa je vendar-
le v nas - v primeru, da to
delo opravimo dosledno, z
vsemi merili etike in spošto-
vanjem do človeškega dosto-
janstva. Kajti tudi takšni do-
godki so del našega življenja
in ne moremo jih izkjučevati
s tem, da o njih ne pišemo.
Vprašanje je samo, kako to
počnemo in če imamo vsi
skupaj kot družba od napisa-
nih besed kaj več v spozna-
vanju vrednost lastnega živ-
ljenja in dela.
Prvič je bila karikatura o načinu financiranja Novega tednika (njen avtor je Vlado Smeh-Heci) objavljena
pred petnajstimi leti. Tokrat jo tretjič poobjavljamo s pripombo, da se je sicer že marsikaj spremenilo, da pa
v nekaterih občinah še ni dolgo od takšnega stanja, kot ga prikazuje karikatura. Da o samoupravnih
interesnih skupnostih materialne proizvodnje sploh ne govorimo...
22. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 52 - 30. december 1981
MOJ STRIC
Dedek m babica sta imela
osem otrok. V tistih časih je
bilo zelo težko nasititi osem
lačnih ust. Posebno težko je
bilo za tiste, ki niso imeli ne
kmetije ne prave zaposlitve.
Ko se je začela vojna, je bilo
stricu Jožetu komaj šestnajst
let. Ker je zgodaj okusil zatira-
nje, je bil še bolj uporen. Zato
si je že v začetku vojne skupaj
s starejšim bratom priskrbel
orožje. Toda nekdo v vasi je
sovražnika obvestil, da imata
orožje. Tako so ju že 1941. leta
zaprli. Nekaj časa sta bila za-
prta v Celju, nato so ju preme-
stili v Rajhenburg (sedaj Bre-
stanica). Domači so bili zelo
zaskrbljeni, saj so vedeli, kaj
vse se jima lahko zgodi. Več-
krat so ju obiskali.
Nista še minila dva meseca,
ko se je začelo šušljati, da bo-
do zaprli tudi ostale člane
družine. In nekega julijskega
dne so navsezgodaj res prišli
ponje. Na hitro so se morali
opraviti in zapustiti borno do-
mačijo. S seboj so smeli vzeti
le nekaj malega hrane. Naloži-
li so jih na tovornjak, na kate-
rem je bilo že več drugih ljudi.
Odpeljali so jih v Maribor.
Tam so jih zaprli v kasarno.
Cez nekaj tednov so jih zopet
naložili in odpeljali v Rajhen-
burg. Tam so se našli z Jože-
tom in Poldetom. Nasljedni
dan so vse skupaj odpeljali na
železniško postajo, kjer jih je
že čakal vlak. Peljali so se čez
Hrvatsko in Bosno v Srbijo.
Med potjo so jih na nekaterih
večjih postajah čakali člani
rdečega križa in jim delili hra-
no. Končno se je vlak ustavil
v srbskem mestecu Trstenik.
TONCI ARLIC, 4. a. r.
OS Šentjur pri Celju
TOVARIŠ VASO
v četrtek popoldne sem
šla s starši v Celje. Ko sva
stali z mamico pred trgovi-
no. je prišel po ulici starejši
tovariš. Ustavil se je in naju
pozdravil. Mamica mi je de-
jala: »Tina, to je tovariš Va-
šo Starovič, ki se je boril kot
partizan na Sutjeski.« Pove-
dala sem mu, da sem prav
danes gledala v šoli film
Sutjeska. Tovariš Vase mi je
dejal: »Veš Tina, na Sutjeski
je bilo še veliko težje, kakor
si videla v filmu.« Zelo sem
vesela, da poznam tovariša,
ki se je bojeval na Sutjeski.
MARTINA PLEVNIK, 2. a.
OŠ Franjo Malgaj, Šentjur
DRAGI DEDEK MRAZ
Lepo te pozdravljam. Že-
lim, da bi prišel hitro med
nas. Dedek Mraz prinesi mi:
zvezek, mandarine in barvice.
Lepo te vsi pozdravljamo iz
šole. Tudi v vrtcu te čakajo.
Moj bratec si želi, da bi mu
prinesel smuči in sanke.
KLAVDIJA KOSTOMAJ, 3.
a.
COS Vindner, Zreče
PIONIR V KRAJEVNI
SKUPNOSTI
Moje zamisli v PO v našem
bloku
Sem pionirka in kmalu bom
postala mladinka. Zelo rada
sodelujem v raznih akcijah in
pionirski organizaciji.
Stanujem v bloku ob Deč-
kovi cesti, torej v Dečkovem
naselju. V bloku je premalo
pionirjev, da bi lahko osnova
li pionirsko organizacijo. Ce
bi jo lahko imeli, bi v stari
pralnici na podstrešju uredili
klubsko sobo. Tu bi imeli se-
stanke, mlajši bi se lahko igra-
li v sobi, pripravljali bi prosla-
ve za 29. november. Novo le-
to, dan žena, 1. maj... če bi
imel kdo od pionirjev rojstni
dan, bi ga lahko proslavljal v
tej tako imenovani klubski
sobi. Prav gotovo bi sodelova-
li tudi v raznih sikcijah izven
naSega bližnjega okolja, torej
po naSih ulicah, ob trgovini,
vrtcu in drugje.
Bilo bi zelo lepo, če bi lahko
v bloku osnovali pionirsko or-
ganizacijo. Vendar se bojim,
da vsega tega ne bo lahko ure-
sničiti, saj so to le moje želje.
JANJA KNEZ, 7. b.
OS Ivan Kovačič - Efenka,
Celje
PTICE POZIMI
Rice so odletele na jug. Ne-
katere ptice so pri nas celo
zimo. Zato pticam naredimo
ptičje krmilnice in jim nasuje-
mo hrano, da ne umrejo. Za
ptice moramo posebej skrbe-
ti, da jih mačka ne požre. Tudi
moj očka bo naredil pričjo kr-
milnico. Ko bodo vse pojedle,
bom nasula ptičjo hrano. Tudi
v šoli bomo naredili ptičjo po-
gačo. Ptičjo pogačo bomo
obesili na drevesa. Pridno bo-
mo skrbeli za ptice.
PETRA PECOVNIK, 3. a.
OS Zreče
OBISKALI SMO
TOVARNO
Tovarna Lip je druga naj-
večja tovarna v Slovenskih
Konjicah. V njej izdelujejo
razno stavbno, sobno in dru-
go pohištvo. Na ogled tovarne
smo šli učenci obeh četrtih ra-
zredov. Vodila sta nad dva to-
variša. Ogledali smo si obrate:
žago, mizarno, stolarno, vra-
tarno, lakirnico in skladišče
gotovih izdelkov. V tovarni je
zaposlenih okrog 500 delav-
cev. Za svoje izdelke rabijo
domač les, nekaj pa ga uvaža-
jo tudi iz Rusije. Svoje obrate
ima Lip še v Poljšanah, Vita-
nju, Slovenski Bistrici in
Oplotnici. Izdelke prodajajo
na domačem tržišču, nekaj pa
jih tudi izvažajo. Med ogle-
dom smo pazljivo opazovali
tudi ljudi pri delu in videli, da
je delo v tovarni težko in na-
porno.
BERNARDA REBRNAK, 4.
a.
OS Edvard Kardelj,
Slovenske Konjice
POMAGAL SEM
SOŠOLCU
Prejšnji teden smo šli po-
magat sošolcu Branku. Zlaga-
li smo opeko za gradnjo hiše.
Branko je bil sam doma. Ve-
selo smo se lotili dela. Zložili
smo že prvi stolpec opeke Pri
drugem stolpcu smo se razpo-
redili v vrsto in si podajali
opeko iz rok v roke. Delo nam
je šlo tako hitreje in lažje od
rok. Nekateri učenci so odšli
na bližnje igrišče. Ko so se vr-
nih, so stepali preproge. Priš-
la je tudi Brankova mama.
Posodila nam je rokavice za
delo in nam ponudila malino-
vec. Brankova mama je bila
zelo vesela. Obljubili smo, da
bomo še prišli pomagat pri
delu. Dokazali smo, da zmore-
mo s skupnimi, čeprav maj-
hnimi močmi, več kot en sam
odrasel človek.
MIRAN FELDIN, 4. b.
OS Franja Vrunča, Hudinja
MAJHNI PRAŠIČKI
Lani smo imeli 13 mladih
prašičkov. Ker niso imeli vsi
seskov, smo dva odnesli v ku-
hinjo. Tam smo jima pripravi-
li dovolj velik zaboj. Kadar sta
postala lačna, sta začela cvili-
ti. Takrat smo jima dali v ste-
kleničko mleka, na steklenič-
ko pa nataknili dudo. Rada
sta pila. Ko sta malo zrasla,
smo jih dali v svinjak. Sedaj
sta že velika. Pozimi jih bomo
zaklali in naredili klobase.
MAGDA
SEMPRIM 02NIK,
OS Tabor
TABORSKA
VOTLINA
Nad Osilnico se dviga mo-
gočna Taborska stena. Tu se
nahaja skalna votlina, ki zav-
zema prostor treh srednjeveli-
kih dvoran. Stena je dobila
ime iz časov turških vpadov.
Tam so taborili ljudje, ki so se
skrili pred Turki.
Leta 1941 se je v to votlino
naselil štab Kočevskega odre-
da. V Roški ofenzivi 24. julija
1942. leta je bil napad na ta
štab. Domači izdajalci so po-
magali sovražniku odkriti
skrivne poti in dostopne pre-
hode. Borba je trajala od
zgodnjih jutranjih ur do poz-
nega večera. Italijani so mora-
li uporabljati minomete in to-
pove, da so iz sosednjih hri-
bov obstreljevali votlino, v
kateri so bili partizani. Sedem
partizanov je padlo, devet se
jih je pa skrilo globlje v votli-
no. Med partizani se je najbolj
izkazal kurir Bombač. Kljub
temu, da je bil težko ranjen v
levo roko, je pred votlino s
strojnico zadrževal italijanski
napad, da so se tovariši lahko
umaknili pred sovražnikom.
Vzidana plošča pred vho-
dom v votlino oznanja redkim
obiskovalcem, da je tudi tu, v
tako skritem kraju tekla kri za
našo svobodo.
V istem času sta se dva mla-
da pionirja Kalčič Vinko in
Turk Jakob vračala v dolino.
Pri vhodu v votlino so ju Itali-
jani ustrehli. Na grobu dveh
pionirjev Kalčič Vinka in
Turk Jakoba raste kamnita
piramida. Vsak obiskovalec,
ki ga pot zanese tod mimo,
položi kamen na piramido.
VESNA KALCIC, 6. b.
OS Planina pri Sevnici
PIONIRSKA
HRANILNICA
Na naši šoli imamo pio-
nirsko hranilnico, da lah-
ko varčujemo. Hranilnica
je odprta vsak petek za
nižjo stopnjo. Ce prinese-
mo deset ali več din, dobi-
mo: brisačo, škarje, ravni-
lo in Značko pikapolonico.
Pri vlaganju moramo ime-
ti s sabo hranilno knjižico.
V knjižico nam vedno na-
pišejo koliko din vložimo
ali dvignemo. Na naši šoli
nas je veliko varčevalcev.
Nekateri zelo pogosto obi-
skujemo pionirsko hranil-
nico. Večkrat zato dobimo
eno izmed daril. Vedno
bom rada hodila v pionir-
sko hranilnico.
MATEJA DRUSKOVIC,
3. a. r.
OS Edvard Kardelj,
Slovenske Konjice
SPOMIN NA BRATA
Zdaj, ko se je na otoku Kor-
zika pripetila tako huda ne-
sreča, sem pomislila tudi na
mojega brata Vinka. Bil je ve-
sele narave. Rad je delal na
polju, v hlevu, rad pa je šel
tudi na potep. Lepega jutra pa
se je odpravil na pot proti šoli.
Prečkal je cesto - trk! - in bil
je mrtev. Bila je velika žalost
v hiši. Zmeraj so govorili, ko
bo dorastel v moža, da bo on
prevzel posestvo. Vedno, ko
prečkam cesto, pomislim na
brata in skušam biti kar naj-
bolj previdna. Bratec moj dra-
ci, počivaj v miru!
ANDREJA PIKL,
OS Gotovlje
NAŠO VAS SO
OBISKALI
PRIPADNIKI JLA
KOZJAK 81
Tudi v naši vasi so bili voja-
ki, ki so preverjali svojo moč,
hkrati pa so se tudi pripravlja-
li, kako bi branili domovino,
če bi jo sovražnik napadel.
Bili so zelo pogumni. Deset
dni so zdržali na snegu nepre-
spani, utrujeni, večkrat tudi
lačni, a kljub temu niso kloni-
li. Zavedali so se, da so morali
partizani nekoč mnogo več
pretrpeti, da lahko mi danes
živimo v svobodni domovini.
Večkrat so se ustavih tudi
pri nas. Mamica jim je vedno
dala kruha in klobas. Bodrila
jih je s prijazno in vzpodbu-
dno besedo.
V nedeljo so imeli vaje. Naši
fantje so imeli rdeče trakove,
sovražniki pa modre. Pri tej
akciji sem pomagala tudi jaz.
Večkrat sem izdala modre, ter
tako pripomogla, da je bila
akcija uspešna.
Na teh vajah so se vojaki
učili braniti domovino. Spoz-
nala sem, da imamo zelo hra-
bro vojsko, ki ne omaga kljub
mrazu in utrujenosti.
IRENA BORNSEK, 7. b.
OS Vitanje
NOVI TEDNIK JE
TISKAL NAŠE
GLASILO »ROŽCE«
V tednu mladosti so prišli k
nam predstavniki Novega te-
dnika in Radia Celje ter Želez-
niško-transportnega podjetja.
F^an Pešec je prišel z njimi.
Igral je šahovsko simultanko
z našimi najboljšimi šahisti.
Drago Medved, urednik No-
vega tednika je že takrat ob-
ljubil pomoč našemu šolske-
mu glasilu Rožce.
Od začetka lotošnjoga šol-
skega leta smo pridno pisali
spise. Zbrane je tajnica prepi-
sala na posebne matrice, tova-
rišica pa je dodala otroške ris-
be. Urejeno gradivo je tovari-
šica Janova že pred 22. no-
vembrom, ko slavimo krajev-
ni praznik in Dan republike,
odnesla v uredništvo. Oblju-
bili so ji, da bodo prispevke
razmnožili, risb pa, da ne bo-
do mogli.
2e naslednji teden sta z ure-
dnikom prišla še dva novinar-
ja. Pripeljali so naše novo gla-
silo. Liste je bilo treba le še
zložiti in speti. Pomagali so
starejši člani dopisniškega
krožka. Vendar smo se še prej
sestidi in pogovarjali v naši
pionirski sobi z novin2irji. Po-
vedali so nam, kako je bilo
ime njihovemu tedniku prej.
Predsednica odbora za glasilo
Tatjana Geršak jih je vpraša-
la, kje oni tiskajo svoj časopis.
Odgovorili so, da v uredniš-
tvu vse prispevke najprej ure-
dijo, nato jih pošljejo v Ljub-
ljano tiskat.
Ob koncu reizgovora so nas
povabili na ogled uredništva
v Celje. Dali so nam tudi znač-
ke, na katerih piše: Novi te-
dnik - Radio Celje.
Za tiskanje glasila Rožce in
njihov obisk se jim člani lite-
rarno-dopisniškega krožka
iskreno zahvaljujemo.
MARICA VALENCAK 4. r
KATJA GABRON 4. r.
MELITA BOZICNIK 3. r.
COS Marija Broz,
Bistrica ob Sotli
ARMADA, KI JI
ZAUPAMO
stojim. Moje oko se zazre v
daljavo. Zlata žitna polja,
travniki, gore, modro nebo...
Vse to je moja domovina,
naša prelepa Jugoslavija. Kaj
mi pomeni? Kaj tebi? Veliko!
Vsakemu nekaj drugega.
Vem le to, da jo vsi neskonč-
no ljubimo in cenimo.
Svoboda in sreča. Največji
bogastvi slehernega človeka,
bogastvi, ki ju žal mnogo ljudi
po svetu nikdar ne občuti. Le-
po je biti Jugoslovan! Lepo je
živeti v deželi, ki je povsod
znana kot dežela sreče, edin-
stva, bratstva in svobode. Za-
vedamo se njene dragoceno-
sti, vsi se zavedamo, da jo je
treba čuvati in braniti, kajti
domovina je le ena.
Braniti jo, to je naloga vseh
nas, najbolj pa je zato odgo-
vorna JLA. To je naša mlada
vojska, ki ji vsi neskončno
zaupamo. Sestavljena je iz le-
talcev, mornarjev in kopen-
ske vojske. Sestavni ael naše
armade pa so tudi obmejne
enote. Vsi ti mladi fantje so
vedno v pripravljenosti, da
zaustavijo sovražnika, ki bi
hotel uničiti neodvisnost na-
rodov Jugoslavije. Njihova
moč je v tem, da so vzgojeni v
duhu bratstva, enotnosti in
popolne enakopravnosti na-
ših narodov. Pogum, zavest,
predvsem pa ljubezen do do-
movine so čustva, ob katerih
se jim naložene naloge sploh
ne zde težke. Dobro se zave-
dajo, da pred štiridesetimi leti
partizani niso imeli sodobne-
ga orožja, pa so kljub temu
zmagovali v težkih borbah z
močnejšim in sodobno
opremljenim sovražnikom.
Ljubili so življenje, vendar so
nemalokrat šli zavestno v
smrt, ker so vedeli, da se boju-
jejo za nekaj pravičnega - za
svobodo svojega njiroda. To
daje vsem še večji pogum in
odločnost. Njihova pot je Ti-
tova pot. On nas je učil svobo-
de, učil nas je, kaj je upanje,
učil nas je miru. Vsi vemo, da
ti hrabri fantje ne bodo nikdar
nikomur dovolili, da uniči vse
tiste čudovite stvari, za katere
je bilo darovanih ogromno
življenj in prelite toliko dra-
gocene krvi.
Jugoslovani lahko z vedri-
no in optimizmom gledamo v
jutrišnji dan, kajti ni moč pre-
magati ljudstva, ki ve za svoj
cilj, ki ve, za kaj se bori. V
primeru vojne pa je naloga
vsakega izmed nas, da se bori
za sleherni košček naše zem-
lje, za sleherno domačo bese-
do, za vse, kar je bilo pridob-
ljeno z ogromnim trudom in
žrtvami. In borili bi se!
PINTER ROMANA, 8. b
OS Franja Vrunča,
Gorica pri Slivnici
PIONIRSKI DOM V
CELJU
Naš dom pomeni vsako leto
za več kot 350 otrok - novi
dom. Otroci radi hodimo v
dom, saj imamo tu svoje so-
šolce, prijatelje in znance. Od-
sotnost naših zaposlenih star-
šev nam nadomestijo tovariši-
ce učiteljice. Pod njihovim
vodstvom naredimo vse po-
trebno za šolo - pišemo nalo-
ge, se učimo, delamo razne
vaje. V prostem času radi riše-
mo, slikamo, prepevamo, po-
slušamo pravljice in se igra-
mo. Včasih gremo tudi na
sprehod v naravo ali pa se
sprostimo na igrišču. Vse
možnosti imamo, da se vklju-
čimo tudi v razne interesne
dejavnosti. Otroci Pionirske-
ga doma smo hvaležni vsem,
ki so kakorkoli pripomogli,
da imamo v Celju tako velik
in lep Pionirski dom.
Učenci literarnega krožka
v Pionirskem domu
SNEG NAM JO JE
ZAGODEL
Lani sem se veselila snega.
Z bratom sem se lahko smu-
čala. 6. decembra pa si je brat
zlomil nogo. Vso zimo je imel
nogo v mavcu. Čeprav se vča-
sih spreva, mu nisem privo-
ščila. Bilo mi je hudo pri srcu.
Ko mu je zdravnik snel ma-
vec, je še dolgo šepal. Včasih
sem se zares skrivaj nasmeja-
la, javno pa tega nisem poka-
zala. Kako tudi, saj je vendar
moj edini brat. Očka nas je
zapustil in nas malokdaj obi-
šče. Oba z bratom sva naveza-
na samo na mamo, starega
očeta in staro mamo. Vesela
pa sva vsega, kar od očka do-
biva iz tujine. Upam, da bo
letošnja zima bolj pridna in ne
bo skuhala kako nesrečo.
MOJCA JAVORNIk, 2. r.
OŠ Gotovlje
PRVI SNEG ME JE...
Vesela sem, saj sem že dol-
go čakala na smučanje in san-
kanje.
DIANA TAVČAR 8. a
Prvi sneg me ni najbolj ra-
z\'eselil, saj ga je zapadlo pre-
malo za smuko in sankanje v
dolini. Ceste so ledene in ne
najbolj primerne za vožnjo s
kolesom in tako se moram za-
dovoljiti s pešačenjem.
KLAVDIJA KAC 8. a
Malo ga je zapadlo, a za ke-
panje in »ribanje« ga je do-
volj.
MILENA SVET 8 a.
Res, najbolj sem vesel sne-
ga, ki zapade čez noč in zagle-
dam zjutraj belo pokrajino.
Malo ga je, a na smučiščih kar
dovolj za smuko.
ROMAN ZVONAR 8. a
Prvi sneg me je razveselil,
ker rada smučam. Malo ga je,
a sem po drugi strani vesela,
ker mi ga ni treba odmetavati.
ANITA LONČAR 7. a
Razveselili in razžalostil me
je. Kepali, smučali se bomo,
toda kaj, ko ga ni zapadlo toli-
ko kot sem pričakoval.
MATEJ ERMENC 7. a
Ko sem zagledal prve sne-
•iinke, sem že pomislil na zim-
ske užitke.
ROBI TRNOVŠEK 7. a
Sneg me ni presenetil, ker
sem ga že dalj časa pričakova-
la. Škoda, da ga ni zapadlo
več.
SAŠA POVSE 8. b
OŠ Bratov Juhart,
Šempeter v Sav. dolini
št. 52 - 30. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 23
V GOSTILNI »PRI MARKU« V STRMCU
KOT VELIKA DRUŽINA
Gostilna Ivana Klinca v
Strmcu pri Vojniku, ki se
ji po domače reče tudi
»Pri Marku«, je zanimiva
iz dveh razlogov. Prvi je
ta, da se je v zadnjih nekaj
letih prebila v krog hva-
ljenih in dobro obiskanih
gostiln, drugi pa tiči v
tem, da predstavljajo last-
nik z ženo in pet ostalih
delavk v tej gostilni eno
samo veliko družino, ki
se med seboj zelo dobro
razume in se trudi, da bi
bila čimbolj uspešna.
Gostilna »Pri Marku« je
po letih že kar stara, saj so
si jo v družini Kline poda-
jali iz rok v roke že trije
rodovi. Leta 1976 je po-
stal njen lastnik Ivan
Kline, ki si je že takoj v
začetku zastavil nalogo,
da bo lokal obnovil. To je
kmalu tudi storil, tako da
ima njegova gostilna se-
daj lepo urejeno točilno
sobo, dve posebni sobi in
sodobno urejeno kuhinjo.
V vseh prostorih se lahko
posede 85 gostov in Ivan
Kline pravi, da je to za
enkrat kar dovolj. Ne ra-
zmišlja torej o tem, da bi
gostilno še širil.
Kmalu po tem, ko je
prevzel gostilno iz mami-
nih v svoje roke, je novi
lastnik uvedel novost: go-
stilna je gostom ponujala
pestro in okusno hrano.
Najprej samo jedi z žara,
nato pa je ponudbo razši-
rila na vse običajne jedi
po naročilu, razen bifte-
kov. Kot posebnost pa je
gostilna ponudila gostom
Markov zrezek in obča-
sno tudi pečene svinjske
krače. Glas o dobri kuhi-
nji se je hitro razširil nao-
krog in v gostilno »Pri
Marku« je prihajalo vse
več gostov. Danes zagoto-
vo sodi med najbolj obi-
skane te vrste gostinske
lokale v celjski okolici. O
tem priča tudi podatek,
da so rezervacije za silve-
strovanje v tej gostilni že
Zdavnaj pošle. Kaj tudi ne
bi, saj je bila cena rezer-
vacije le 500 dinarjev na
osebo, vanjo pa je poleg
začetnega obloženega
kruhka, obilne silvestr-
ske večerje in pol litra vi-
na vključena tudi glasba!
Goste bo ves večer ve-
selo zabaval harmonikar-
ski duo iz Raven na Koro-
škem.
Dobre gostinske po-
nudbe pa seveda nikakor
ne bi mogel zagotoviti
lastnik Ivan Kline sam,
ne da bi mu pri tem po-
magalo tudi ostalo oseb-
je. Prav pri tem pa je
imel, kot kaže, srečno ro-
ko, kajti na kupu so se
našla dekleta, ki se med
seboj, pa tudi z lastnikom
in njegovo ženo, izredno
dobro razumejo. Vse so
zatrjevale, da se počutijo
kot doma, da so zadovolj-
ne, čeprav je dela zelo ve-
liko, da so zadovoljne tu-
di z osebnim dohodkom.
Pet deklet je, ki delajo po-
leg Ivana Klinca in njego-
ve žene Silve v gostilni
»Pri Marku«. Jožica Sko-
fek je priučena natakari-
ca, Brigita Kristan kvali-
ficirana kuharica, Irena
Arlič pomaga v kuhinji,
Marija Krivec je čistilka
in Vida Mavhar natakari-
ca, čeprav j« po poklicu
izučena kuharica. Vseh
pet je tudi vključenih v
osnovno organizacijo sin-
dikata delavcev, zaposle-
nih pri obrtnikih v celjski
občini in zelo dobro poz-
najo pravice in dolžnosti,
ki izvirajo iz članstva v tej
osnovni organizaciji. Po-
vedale so, da jim je last-
nik sam predlagal, naj se
vključijo v sindikat in da
jih sproti seznanja tudi z
novostmi, ki zadevajo
odnose med obrtniki in
pri njih zaposlenimi de-
lavci, kot jih predpisuje
tudi kolektivna pogodba.
Takoj v maju, ko je bila
sprejeta nova kolektivna
pogodba, jim je lastnik iz-
plačal višje osebne do-
hodke, kakršen je bil pač
dogovor v Sloveniji. Re-
dno dobivajo tudi regres
za letni dopust, dvakrat
letno se vsi skupaj, z last-
nikom na čelu, odpravijo
se na izlete po širši celj-
sko okolici. To odtehta
tudi željo, da bi se kdaj pa
kdaj udeležile izleta, ki ga
pripravlja osnovna orga-
nizacija sindikata. Zaen-
krat to še ni mogoče, ker
so izleti navadno ob kon-
cu tedna, tedaj pa imajo v
gostilni »Pri Marku« rav-
no največ dela. Zato so
dekleta predlagala, da bi
organizacija morda v pri-
hodnjem letu pripravila
za tiste člane, ki so zapo-
sleni pri obrtnikih gostin-
ske stroke, izlet v začetku
tedna, da bi se vsaj katera
od njih lahko tega izleta
udeležila.
In kaj so si zaželele ob
koncu leta? Vse v en glas
so dejale, da želijo vsem
delavcem, ki so zaposleni
pri obrtnikih, toliko tova-
riškega duha in toliko ra-
zumevanja, kot ga imajo
one same. Skratka, da bi
se v vseh takih kolektivih
tako dobro razumeli, kot
se v njihovem.
Ivan Kline
Silva Kline
Brigita Kristan
Marija Krivec
Jožica Škoflek
Irena Arlič
Vida Mavhar
OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA DELAVCEV, ZAPOSLENIH PRI
OBRTNIKIH, ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM IN OBRTNIKOM CELJSKE
OBČINE SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1982
15
Na tleh jedva štiri korake od vrat proč je ležala stara
gospodična omedlela in pri steni se je gibala človeška
postava, od Liščeve sveče na pol obsevana.
»Kdo je?« zagrmi Lisec. Krčevito, kakor za boj priprav-
ljen, stisne nož v roke in dvigne luč više, da bi videl, kakov
strah je tu in kako se bode trebalo boriti.
»Posvetite rajši sem bliže, da vidiva, ali se je stara, suha
goska babja od strahu preselila k Abrahamu. To se več, če
Izakov oče tudi stare, grde device v svoje naročje jemlje, ali
pa bode še dalje ljudi obrekovala. Posvetite sem. <<
To je bil glas - doktorja Zobra. Lisec pristopi. Starka je
bila od strahu omedlela, ko je pred seboj zunaj zagledala v
temi človeško postavo na hodniku.
»Pobila se ni. Imate vode v sobi? Prinesite in precej je
dobro,« govori doktor. Lisec prinese iz sobe vode. Medtem
je bil doktor gospodičnino svečo pobral, zopet v svečnik
vtaknil in prižgal. Moči jo z vodo in ona se kmalu zave.
»Spremite jo v postejo, tu imate še to luč, kaj boste po
temi hodili nazaj, vraga!« reče doktor in se kar v Liščevo
sobo obrne.
Lisec spremi starko, ki niti govoriti ni mogla od prestra-
šenja do konca hodnika, tam se vrne
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE
v svoji sobi najde starega doktorja. Ob tej uri in s takim
uvedenjem! Zadnji prizor ga je bil ujezil, da bi bil zdaj
ponočnega gosta najrajši skozi duri ven vrgel. A časa ne bi
bil imel. Jedva je bil namreč v sobo stopil, zakrohoče se
starec, močno in Lesec opazi, da ima tudi svojo puško s
seboj, katera je slonela ob njegovi mizi.
»Čudno se vam zdi, da tako nanagloma padem k vam, ah
zjutraj ah ponoči, kadar je,« reče starec.
»Pač je nekako naneslo,« pravi Lisec nevoljen.
Zober se zasmeje zopet na ves glas in reče:
»I, prijatelj moj mladi, ako niste hoteli, da vam vaš zani-
mivi rendez-vous motim in na vratih poslušati moram,
kako me stare babe obirajo in črnega malajo, kakršen je
baje hudič sam, e, potem bi bih i vi mene morah na miru
pustiti.«
»Vi ste na vratih poslušali?«
»Imel sem čast, gospodine; sicer pa prosim, da že preveč
obrabljenega in zato neduhovitega pregovora o poslušalcu
na steni, ki vam je na jeziku, ne vlečete na svetlo. Pretrivia-
len je že. Posebno na mene ne ide danes. Glejte, jsz sem
prišel k vam kot vljuden človek, Vi ste izkazali tako skrblji-
vost za mojo kožo in moj denar, ki morda še celo iskanja ni
vreden, da ste mi pisali, kar vam je povedal slepi Lovš - ali
kako se zove lopov. To je vendar zahvale vredno in zato
sem tukaj. Torej najprej se vam zahvaljujem, posebno še
zato, ker ste mi naredili prav vesel večer, kakor sem ga baš
sedaj imel. - Ah sedite, spat se vam vendar ne mudi, da
vam povem!«
Lisec sede.
» Veste, kjer se pravi v Rogovih? Sedaj: priMici na Rogo-
vih?« vpraša potem z velikim zanimanjem dr Zober.
»Čul sam, da je to koča neke stare babe, ki žganje pro-
daja, in ta kraj sem vam menda imenoval, ko sem vam
poročil, kar mi je oni človek pripovedoval, ki ste ga že prej
v mislih imeli. Sam nisem bil še tam.«
»NE? Škoda, da vas nisem prej popoldne doma dobil, ko
sem vas iskal tod mimo gredoč. Povabil bi vas s seboj.
Videh bi bili kako znam jaz lopove učiti strah poznavati.
Ha, ha, ha! Nobeden ne pride streljaj blizu moje strehe.
Znate, mi smo po takih krajih hodih, kjer je treba, da je
človek sam svoj prvi žandar. In danes sem jaz svoj bil.«
»V Rogovih?« čudeč vpraša Lisec.
»V Rogovih, kamor so od nekdaj tatovje hodili,« odgo-
vori stari doktor »Sedaj prav prihajam od tam. Mislil sem
tod mimo domov iti. Ko vidim, da pri vas še luč gori, stopil
sem k vam. da bi vam povedal, kako se mora z neumnimi
lopovi delati, da se nas ogibajo. Od nocoj dalje bodo še bolj
preverjeni, da z Zobrovim doktorjem se ne more vsak
plaščar poskušati. Že od otročjih let pomnim to vedno,
enako, pol podrto, grdo kolibo v Rogovih in že mlademu
človeku mi je čudne misli vzbujala, tako da ponoči bi me
tačas samega ne bi bil spravil mimo. ker od nekdaj so bih
tam ljudje, ki so bih na sumu poljske tatvine itd. Ko sem
vaše pismo dobil, domislil sem se vsega tega; prav veselilo
me je, ker danes sem drug, nego sem bil kot dvanajstletni
študentek. Da vidim, kako bode! Pozvem, da tam zdaj stara
baba žganje toči in kakovi ljudje zahajajo tja. Baba je bila
ravno olje prižgala, ko sem jaz pod okno prišel; in videl sem
okoli mize šest capinov in zanikrnih kmetov pri žganju. Ta
vaš slepi Lovš je bil tudi med njimi. Danes imam prav
posebno srečo, ne le tu pri vas, nego tudi tam je bilo enako:
kamor pridem, govore o meni. Lovš je ravno pripovedoval
to, kar ste mi vi pisali, a vrag me vzemi, če nisem bil takoj
na pol prepričan, da se on pripravlja na kako tatvino in da
je basen o onih beračih izmišljena. Čakaj! Na oknu uderem
papirnato šipo, pomolim puško noter in ustrelim - v eni
cevi sem imel kroglo - v kočo; zelena steklenica se raz-
drobi, žganje se razlije po mizi, bratci pa so od groma moje
puške kar otrpnili. Jaz sem bil v hipu med njimi; tri pote
prekolnem vse vkup po stari šegi, Lovšu pstnico okoli ušes
založim in povem, da dobi on in njegov berač v glavo tako
kroglo, kakor je ta v leseni steni, če le še enkrat pomisli na
tatvino pri meni, plačam potem prestrašeni babLsteklenico
in razlito žganje in grem. Ha, ha, ha!«
»Ah malo nevarna igra je bila,« reče Lisec.
»Človek mora včasih mlad in neumen biti in jaz sem
danes enkrat zopet bil. To se imam vašemu pismu zahva-
liti, sicer bi mi tak gaudium niti na misel ne bil prišel in bi
ne bil vedel kako tam o meni govore kakor tudi tu pri vas.
A propos, zdaj imava midva obračunavanje. Stara babja
čeljust je s svojim strahom že kaznovana. Kakor kmetje,
tako je tudi ona prepričana, da me je sam vrag prinesel
pred vaše duri. Ali ni to zares ljubeznivo, kako se slučaj in
naključje veže meni na uslugo, da svoje nasprotnike kaznu-
jem. Naj kdo drug poskusi. Ha, ha, ha!«
Toda v sredi smeha doktor premolkne, obraz se mu
zresni in tih korak dva pota po sobi gor in dol. Lisec
spočetka ne odgovori ničesar preveselemu starcu.
»S čim vam morem sicer postreči, gospod doktor?«
vpraša pak vendar, ko je stari tri pote roke mencaje si sobo
premeril.
»Nu« ogleduje doktor stene, »ali ne stanujete tu mnogo
ugodneje nego v moji stari koči ? Pak stvari. Veseli me. da
niste stari goski. ki je pri vas bila. kar precej verjeli, da v
meni stanuje sedem hudičev, če več ne. Znate, sicer mi je
vseeno, čisto in popolnoma vseeno, kaj kdo o meni misli,
vendar me je malo razveselilo, da ste se majhno na mojo
stran postavili, ko me je vam tako ljubo risala; postavil
sem seji nalašč na pot potem, vedoč. da se bode po babje
ustrašila. Malo je bilo morda preveč, ali nič ne škoduje.
Maščeval sem se, in sicer precej. Vi pak. mladi moj prija-
telj, niti ne veste, kaj ste sedaj tu v gradu! Kaj sem jaz
moral storiti, da se - gospa ni več branila, vzeti vas ped
svojo streho.
24. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 52 - 30. december 1981
Zakaj je tako...
ZAKAJ PIHA VETER?
Veter - to je močnejše ali
slabše gibanje zraka. Veter
nastane, če je toplejši zrak
lažji od hladnejšega in se v
času menjave temperature v
atmosferi topel zrak vzdigne,
hladen zrak pa se spusti niže.
Tako zrak kroži in imamo ve-
ter.
Na površini zemeljske kro-
gle je neenakomerna tempe-
ratura. Nenehno se namreč
menjavajo zdaj hladni, zdaj
topli valovi, kar povzroča gi-
banje zračnih plasti. Ko _se
topel zrak kot lažji vzdigne
in nižjih v višje plasti atmos-
fere, njegov dotedanji pro-
stor hitro napolni hladen
zrak, kije težji. Tako nastaja-
jo zračni tokovi. Ti so nepre-
stani, da, celo takrat so, ko se
nam zdi, da jih ni, ko je vse
mirno. Poznamo stalne v^e-
trove, ki pihajo v določenem
času v določeni smeri, in ob-
časne, ki so odvisni od dnev-
nih sprememb temperature.
ZAKAJ NAM OTRPNE
NOGA?
Ce sedimo v neprijetnem
položaju, npr. če podvijemo
noge podse, nam bo prav go-
tovo otrpnila. To je zato, ker
smo v takšnem položaju pri-
tisnili na krvne žile v nogi in
se kri ni mogla normalno
pretakati. Noga bo spet zdra-
va, ko se bo kri normalno
pretakala.
Po našem telesu se nene-
hno pretaka ah cirkulira kri
v istem ritmu in pod istim
tlakom. Kri pa lahko normal-
no kroži, če ima za to potreb-
ne pogoje. Ce to kako pre-
prečimo (npr. s podvito no-
go), bo cirkulacija manjša ali
deloma ustavljena. Takrat
nam bo tisti del telesa otrp-
nil in po nas »zagomazijo
mravljinci«. Ko nogo ali ro-
ko spet zravnamo, mravljin-
ci zginejo, pa tudi otrplost
kmalu mine, saj kri spet nor-
malno kroži.
Ker sem v letu 1981 bil diskreten
in nikdar preveč konkreten,
nisem dobil nagobčnika kot tale krava,
ker so intrige ji bile zabava.
Z vami se novega leta veselim
in vam srečno 1982 želim
I
jšt. 52 - 30. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 25
f<EGLJANJE
NOV OBJEKT IN USPEHI
Celjani znova pokalni prvaki SFRJ
\ Novi športni objekt pri
SRC Golovec, to je pokriti
bazen in moderno desetstez-
[no kegljišče, že prinašata
prve rezultate pri razvoju
dveh športnih panog - plava-
nju in kegljanju. Tokrat se
bomo ustavili pri kegljanju,
• kijev letošnjem letu doseglo
pravi preporod.
, Naj uvodoma takoj pove-
'mo, da so celjski kegljači
'vsekakor letos najboljši keg-
^Ijaški kolektiv v republiki.
Boljši od njih so morda le še
predstavniki Medveščaka iz
Zagreba in to zaradi uspeha
v pokalu državnih prvakov.
Celjski kegljaški klub je
namreč s svojo žensko in
moško ekipo dosegel oba na-
slova republiškega prvaka.
Iln to v močni šestčlanski re-
jpubliški ligi. Moški so v do-
jdatnem tretjem srečanju
I premagali Triglava, dekleta
ipa Konstruktorja. In s tem
so tudi nastopili na držav-
jnem prvenstvu. Moški so ob
koncu osvojili tretje mesto,
dekleta pa drugo!
Mimo tega imajo Celjani
med kandidati za državno re-
prezentanco Ludvika Kači-
ča, Stanka Nareksa in Jožico
Šeško. Ludvik Kačič je osvo-
' jil naslov republiškega prva-
ka in četrto mesto na držav-
nem prvenstvu. Največji
uspeh pa so dosegli celjski
kegljači tudi letos v borbe-
nih igrah v tekmovanju za
pokal Slovenije in Jugoslavi-
je. Potem, ko so osvojili re-
publiški pokal so nastopili
na zveznem tekmovanju,
kjer so že v četrtfinalu nale-
teli v Zagrebu na najboljšo
vrsto iz Hrvatske - Jedin-
stvo. Po ogorčeni borbi so
Celjani zmagali z rezultatom
886:862. V polfiaalu so pre-
magali Slogo iz Bosanskega
Novega 959:890 in v finalu še
drugega predstavnika iz Hr-
vatske Metalca iz Sibenika
903:864.
Tako je lep prehodni pokal
že drugič zapored v rokah
celjske ekipe. Toda omeniti
velja, da so naslov državnega
prvaka Celjani v borbenih
igrah osvojili že leta 1952 in
1967.
Člani in članice kegljaške-
ga kluba Celje so te dni zelo
aktivni. Na kegljišču Golov-
ca se vrstijo tekme za tekmo.
Tu se tudi marljivo dela. Za-
to nas ne čudi izjava pred-
sednika Vlada Gobca, ki pra-
vi: »Z novim objektom smo
kegljači v celjski regiji do-
bili vse pogoje za kakovost-
no delo. Možnosti za vadbo
imajo tudi mladi, katerih je
vedno več v naših vrstah.
Ce bi imeli še rešeno finanč-
no vprašanje bi naš uspeh
bil vsekakor še večji, kajti
vsem kandidatom za najviš--
ja mesta bi omogočili vad-
bo tudi na težkih terenih
izven Celja. Z letošnjo sezo-
no smo izredno zadovoljni.«
O finalu državnega tekmo-
vanja v borbenih igrah nam
je povedal nekaj več veteran
celjske ekipe in tehnični vo-
dja Viki Vanovšek:
»Borba v Zagrebu na keg-
ljišču Internacionala je bila
izredno dramatična. Naši
igralci so pričeli dobro in
preveč samozavestni doma-
čini, kegljači Jedinstva, so
morali priznati našo pre-
moč. Homogenost, borbe-
nost in tovarištvo je v tej
kegljaški panogi najbolj po-
membna. In v teh treh po-
gledih smo igralci naše eki-
pe izvrstni. Sedaj pa se mo-
ramo pripraviti za redno
tekmovanje v mednaro-
dnem slogu. Tu bo težko,
kajti Gradiš, Triglav, Tek-
stil in Carda so izvrstni. Za
našo ekipo pa so v Zagrebu
kegljali: Ivan Šrot, Alojz
Urh, Anton Grilanc, Danilo
Sivka, Ludvik Kačič, Boris
Kompan, Zdravko Žigon,
Slavko Tomažič, Stanko
Nareks, Marjan Grešnik in
Viki Vanovšek.«
Kegljaška ekipa Celja je
zdrav kolektiv, ki ima ob no-
vem in sodobnem objektu
vse možnosti, da se kegljanje
v Celju razvije v jugoslovan-
ski kegljaški center.
J. KUZMA
ODLIČNA ANIČIČ IN
TOVORNIK
Košarkarji Libele so v na-
daljevanju tekmovanja v II.
zvezni ligi igrali v 1. kolu
drugega dela doma proti No-
volesu iz Novega mesta. Po
dobri igri so gladko zmagali
z rezultatom 122:96 (57:52),
čeravno so imeli priložnost,
da dosežejo še boljši rezultat,
kajti v 38. minuti so vodili
celo 114:80. Tu pa sta se po-
tem v napadu le nekoliko
preveč poigravala Tovornik,
ki je bil najboljši strelec z 52.
koši in Muha. Škoda, kajti
potrebno se je boriti za vsak
koš v letos izjemno izenačeni
ligi.
V prvem polčasu je bila
igra dokaj izenačena, kajti
gostje so sojenje dobro izko-
ristili, ko so videli, da sodni-
ka dovoljujeta porivanje in
ostro igro v obrambi. Mimo
tega pa jim je bil met izredno
točen. Toda v nadaljevanju
se je v celjski ekipi razigral
Aničič, ki je bil tudi najboljši
v celjski ekipi. Celjani so z
zmago na vrhu lestvice. Pri-
hodnjo tekmo pa bodo igrali
šele 26. januarja v gosteh
proti Alkarju v Sarajevu.
Koše so proti Novolesu so
dosegli: Tovornik 52, Aničič
24, Cencelj 5, Sagadin in Pro-
dan 4, Muha 18, Turk 2, Ku-
gonič 3 in Kafedžič 10.
J. K.
NOVOLETNI TURNIR
SKAVTOM
Na novoletnem turnirju v ma-
lem nogometu v športni dvorani
Golovec so imeli največ uspeha
Skavti, ki so v finalu premagali
Aero 2:1 in igrali 1:1 proti Pena-
lu. Aero pa je premagal Penal 3:0.
Končni vrstni red: 1. Skavti, 2.
Aero, 3. Penal, 4. Lopata, 5. Gro-
fija in 6. Partizan Gaberje.
SMUČARSKI SKOKI PONOVNO V
CELJU
Smučarski klub Izletnik je odlično izvedel skakalne tekme
na obnovljeni skakalnici na Gričku. Blizu 800 gledalcev si je
tako lahko po petnajstih letih ponovno ogledalo večjo ska-
kalno prireditev v mestu ob Savinji. Nastopilo je 32 skakalcev,
med njimi tudi reprezentanta Bojan Globočnik in Branko
Benedik, ki sta trenutno na služenju vojaškega roka.
Med člani je zmagal Bojan Globočnik, Branko Benedik je bil
drugi, toda postavil je nov rekord skakalnice s skokom 50 m.
Najboljši skakalec iz Celja je bil Dušan Lipovšek, član Izlet-
nika, ki je presenetil s skokom 49 in pol metra.
Omeniti velja dobre rezultate ostalih skakalcev iz Celja in
Velenja. Pri mlajših pionirjih je bil najboljši Ivan Kovačič iz
Izletnika. Drugi je bil Marko Centrih iz Ljubnega skupaj z
Tomom Muršičem iz Titovega Velenja.
Pri starejših pionirjih je zmagal Iztok Golov iz Titovega
Velenja pred Brankom Kovačičem iz Celja. Mladi Sandi Pintar
je bil drugi med mlajšimi mladinci in Mitja Ščuka tretji med
starejšimi mladinci. Skratka prireditev je popolnoma uspela.
Predsednik SK Izletnik Zvone Mirt ob otvoritvi skakalnice. »V
okviru SK Izletnik je po 20 letih ponovno zaživelo delo
skakalnega športa. Z mobilizacijo starejših športnih delav-
cev skakalnega športa in ob vsestrani pomoči gospodarskih
in družbeno političnih organizacij smo pripravili to tekmo-
vanje na skakalnici na Gričku, ki je bila izgrajena pred 48
leti in na kateri so na otvoritvi sodelovali celo norveški
tekmovalci, rekord 33 metrov pa je postavil njihov tekmova-
lec Guterusen. Tradicijo so potem nadaljevali vse do II.
svetovne vojne Križmanič, Mejavšek, Tkalčič in Fedor Gra-
dišnik. Po vojni pa so delo nadaljevali Lužnik in A. Goričar.
Današnja skakalna sekcija šteje že 57 članov iz krajevnih
skupnosti Pod gradom, Ostrožno, Lava, Medlog. Babno in
Vojnik.«
J. KUZMA
NOVOLETNI TURNIR GOLOVCA
Celjski Src Zavod Golovec je pripravil prvi novoletni keg-
ljaški turnir najboljših slovenskih in hrvaških ekip. V izredno
izenačenem tekmovanju so ob koncu odločali »minimalni«
keglji o končnem zmagovalcu. Slavili pa so domačini, kegljači
Celja in kegljavke Ljubljane.
Toda zmagovalca sta bila znana šele v zadnjih metih. Med
moškimi so vseskozi vodili kegljači Carde. V zadnjem nastopu
je za celjsko ekipo izvrstno kegljal Ludvik Kačič, ki je z rezul-
tatom 978 kegljev na stezah od 5 do 8 postavil nov rekord
kegljišča, s tem pa so Celjani tudi prehiteli Cardo za pet
kegljev. Carda je druga, od tretjega Konstruktoraj, četrtega
Triglava in petega Gradisa pa je razlika ponovno samo za pet
kegljev.
Enako je bilo med ženskami, kjer so Ljubljančanke prehitele
Tekstilca iz Zagreba za štiri keglje in celjsko ekipo za 21
kegljev. Končni vrstni red I. novoletnega turnirja.
Moške ekipe: Celje 5474, Carda 5469, Konstruktor 5383, Tri-
glav 5381 in Gradiš 5378. Posamezniki: Kačič (Celje) 978, M.
Steržaj (Carda) 964, Znidaršič (Kon) 946. Celjani so dosegli
naslednje rezultate: Urh 881, Tomažič 892, Kompan 909, Sivka
911, Nareks 903 in Grilanc (izven) 912.
Ženske ekipe: Ljubljana 2525, Tekstilac Zg 2521, Celje 2500,
Kamnik 2446, Avto Hrvatska 2439, Gradiš 2417 in Konstruktor
2402. Posamezno: Zeleznik (Lj) 453, Krištof (T) 444, Brajkovič
(T) 440, Gobec (Celje) 440, Bajde (Ce) 435. Ostale celjske tekmo-
valke so dodale: Seško 422, Ludvik 416, Pečovnik 377 in Les-
jak 416 kegljev.
J. KUZMA
35 LET ŠOLSKEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA KAJUH
Mineva 60 let od rojstva Karla De-
stovnika-Kajuha in 35 let od ustanovi-
tve šolskega športnega društva Kajuh
na gimnaziji v Celju. Prav ti dve oblet-
nici sta nam služili kot osnovni povod
za razstavo s katero smo želeli prikaza-
ti razvoj, delo in uspehe ŠŠD Kajuh.
Razstavljenih je bilo preko 150 naj-
lepših fotografij in blizu 200 najpo-
membnejših pokalov, ki so se nabirali
v našem arhivu vse od leta 1946 dalje.
Danes šteje ŠŠD 799 članov. Delamo
ravno tako zavzeto, kot ob ustanovitvi
društva in uspešno ohranjamo bogato
tradicijo in ugled, ki so si ga pridobile
naše predhodne generacije. Že od vse-
ga začetka sodimo v vrh srednješol-
skega športa v republiki, v katerem
želimo ostati še naprej. Pot do tega pa
postaja vedno težja, kajti stara in do-
trajana telovadnica nam ne zadovolju-
je vseh potreb. Delo društva temelji
izključno na idejah nas dijakov, ki se
samoupravno odločamo o naših nalo-
gah. Sodelujemo z vsemi društvi in
organizacijami na šoli, pod naslovom
»Tudi športniki se zanimamo za kultu-
ro«, pa nastopamo na kulturnih mara-
tonih.
Uspešno smo vzpostavili tudi stike s
ŠŠD Ravne na Koroškem, naša sreča-
nja pa so postala že tradicionalna. Z
reprezentancami sodelujemo na vseh
občinskih prvenstvih, turnirjih in pri-
jateljskih srečanjih.
Glede na naše delo pa tudi rezultati
ne izostajajo. Nedvomno so posledica
zavzetega dela naših predhodnikov v
društvu, med njimi naj še posebej
omenim prof. Slavka Kokota, ustano-
vitelja in dolgoletnega mentorja ŠŠD
Kajuh.
Šport nekoč in danes. Prav gotovo
obstaja tu velika razlika. Nekoč je bil
poudarek v našem društvu na gimna-
stiki in množičnih prireditvah, danes
pa se vse bolj usmerja v kolektivne
igre. V celotnem razvojnem obdobju
športa pa so člani našega ŠŠD vedno
prispevali velik delež v republiških in
državnih reprezentancah. Veliko, ta-
krat naših dijakov, se je razvilo v vr-
hunske športnike. Še danes se razve-
selimo vsakega uspeha posameznika
ali kluba, ki je z razvojem pričel ravno
v naši sredini. Zato organiziramo šte-
vilne razgovore s športniki - bivšimi
gimnazijci in tudi na tak način primer-
jamo utrip društva nekoč in danes.
Zelja po športu pa nas je prisilila
tudi v delovne akcije. Z lastnimi roka-
mi, žulji in kapljami znoja na čelu smo
zgradili naše igrišče. Veselje ob otvori-
tvi novega športnega objekta je bilo
tem večje, saj so bile v športne površi-
ne prelite lastne sile.
Vsekakor nam šport in delo v ŠŠD
Kajuh pomeni nekaj, kar nas združuje
in medsebojno tesno povezuje, kajti:
»Ponosni smo, da smo lahko člani
ŠŠD Kajuh, najstarejšega šolskega
športnega društva v Sloveniji«.
MATEJA ZALOŽNIK
STRELCI V LAŠKEM
Začela se je občinska liga v
streljanju z zračno puško serijske
izdelave, kjer nastopa deset ekip
v devetih kolih. Prvo kolo so
imeli na streliščih v Zidanem
mostu in Rečici pri Laškem.
Zmagala je ekipa Zidanega mo-
sta I 1330 krogov pred SD Dušan
Poženel Rečica pri Laškem 1325,
SD Stane Rozman Laško 1266
krogov, sledijo pa SD Stane Bo-
stič Zidani most II SD Pivovarna
Laško, SD Celjska četa Breze,
Papirnica radeče. Rečica II in Se-
draž. Posamezniki: 1. Boris Gori-
šek (SD Stane Bostič Zidani
most) 361 krogov, 2. Franci Pa-
velšek (SD Stane Bostič Zidani
most) 350 krogov, 3. Roman Ma-
tek (Pivovarna Laško) 348 kro-
gov, 4. Ludvik Lavrinc (Pivovar-
na Laško) 344 krogov, 5. Zdravko
Kuzmič (SD Stane Rozman La-
ško) 341 krogov itd. II. kolo bo na
istih streliščih 10. januarja 1982.
VINKO LAVRINC
MEMORIAL MIRA
BOFULINA
Obnova Celje in kegljaški de-
lavci v Celju so pripravili prvi
memorialni turnir v spomin na
Mira Bofulina, kegljača in izvrst-
nega kegljaškega delavca v Ce-
lju. Na turnirju je sodelovalo 15
ekip, v borbenem kegljanju.
Zmagala je ekipa Pionirje iz No-
vega mesta 593 keglje, sledijo:
Ingrad 546, Zasavje (Trbovlje)
535, Obnova I. 525, Cementarna
Trbovlje 521, Invalid Celje 497,
LIK Savinja 490, Cinkarna 454,
Remont 437, Obnova III. 426 keg-
ljev.
J. KUZMA
BOŽO ŠTUCL KONČNI
ZMAGOVALEC
Celjski šahisti so se zadnjič v
letošnjem letu pomerili v hitro-
poteznem šahu. Pod pokrovi-
teljstvom delovne organizacije
EMO so izvedli novoletni turnir
in svoj deseti letošnji turnir za
najboljšega igralca leta.
Na turnirju je nastopilo 16 ša-
histov. Zmagal je Božo Stud, ki
je zbral vseh 15 točk. Sledijo: Pe-
šec F. 14, Mikac 12, Jazbec in
Skok 11 in pol, Ojstrež 11, Bervar
10 in pol, Pertinač 8 in pol, Les-
jak 8 točk.
S tem turnirjem se je končalo
tudi letošnje tekmovanje za po-
kal Celja v hitropoteznem šahu.
Letošnji zmagovalec je Božo
Stud, ki je zbral 50 točk. Sledijo:
Bervar 43, Mikac 31, Pertinač 24,
F. Pešec 23, Ma. Crepan 21, Ja-
zbec 15, Bogadi in J. Pešec 11,
Streicher 8, Lesjak 7, Matko,
Skok in Mikac T. 6, Prislan 5
točk, Pajk 3, Zalokar in Ojstrež 2,
Stankovič 1 točko.
CIJANOV MEMORIAL
INGRADU
v DO Ingrad je sindikalni
športni in šahovski klub pripra-
vil že četrti memorialni šahovski
turnir v spomin na ing. Ivana Ci-
jana, znanega šahista te ekipe.
Med petnajstimi moštvi so tudi
letos zmagali šahisti Ingrada
pred KIL Liboje in Kongradom
iz Dravograda.
26. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 52 - 30. december 1981
št. 52 - 30. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 27
28. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 52 - 30. december 1981
Delovna organizacija
Kovinotehna v Celju se je
ob letošnjem Novem letu
odločila za drugačno
predstavitev vsem, ki jo
skozi leto in leta obisku-
jejo, z njo sodelujejo. Gre
za predstavitev njenega
razvoja v besedi in sliki
od prvega njenega kolek-
tiva do sodobnih skladišč
in poslovne zgradbe, kjer
se odvija današnje življe-
nje. Pregled je zaradi pro-
storskih omejenih mož-
nosti manjši, kot je bil na
razstavi, ki so jo pripravili
ob letošnjem 29. novem-
bru, vendar vseeno do-
volj plastičen, da bo bra-
lec dobil vtis o težkih in
skromnih začetkih, iz ka-
terih se je z voljo delav-
cev ta kolektiv na svojem
področju razvil in uvrstil
med najmočnejše v Jugo-
slaviji.
Odličen vodič skozi
zgodovino Kovinotehne
je bil MIHABEVC,kijev
delovni organizaciji že 25
let. Z veliko ljubeznijo je
zbral najrazličnejši mate-
rijal (preko 1800 fotogra-
fiji), ga kronološko uredil
in razstavil. Tako je nasta-
la zbirka, ki je izrednega
dragocenega pomena za
tiste, ki so kdajkoli v Ko-
vinotehni delali in tudi ti-
ste, ki v Kovinotehno ko-
maj prihajajo. Miha Bevc
je pred razstavo obiskal
vse upokojence Kovino-
tehne in tako prišel še do
dodatnih dragocenih ust-
nih, pisanih in fotograf-
skih materialov. Še zdaj,
ko razstave ni več, mu
mnogi pošiljajo gradivo.
Tako nastaja zbirka, ki bo
stalen pomnik o nastan-
ku in razvoju takšne de-
lovne organizacije, kot je
Kovinotehna. Ta reporta-
ža pa je tudi novoletna če-
stitka vsem delovnim lju-
dem in občanom, poslov-
nim partnerjem in kup-
cem z željo po dobrem so-
delovanju tudi v prihod-
njem obdobju oz. letu
1982!
Z MIHO BEVCEM SKOZI RAZVOJ KOVINOTEHNE
KOVINOTEHNA V1800 FOTOGRAFIJAH
Z delavci, voljo in konjsko vprego do najmočnejših v Jugoslaviji
Na posnetku so člani kolektiva imenovanega Kovinski servis leta
1948. Od delavcev na posnetku je danes v Kovinotehni samo še Stane
Brglez (šesti v prvi vrsti od leve proti desni).
Leta 1953 je podjetje za razkladanje izdelkov črne metalurgije dobilo
prvo dvigalo »Coles« nosilnosti 7,3 ton. Izredno vesel dogodek so
takole proslavili!
Že po dveh letih je ta stavba kot skladišče postala premajhna in zato
so v starih skladiščnih prostorih ponovno začeli z ročnim delom.
Od leta 1948 pa do leta 1952 se je v Kovinotehni praktično delalo vse
ročno, edini »tehnični« pripomoček so bili usnjen naramnik, predpa-
snik in ščitniki za dlani.
Leta 1959 so zgradili takoimenovani hangar za skladiščenje izdelkov
črne metalurgije. Prevozna sredstva so bile v glavnem konjske
vprege (na posnetku pred tovornim vlakom in hangarjem).
Leta 1974 so zgradili skladišče črne metalurgije z moderno mehani-
zacijo in z možnostjo skladiščenja blaga preko programa mehano-
grafskega centra.
Vskladiš - je blaga za široko potrošnjo v regalnem
sister^.)-^ iadišču Bukovžlak.
Leta 1980 je bilo zgrajeno večnamensko skladišče na
Hudinji, v katerem je tudi Prodajni center.
Poslovni prostori Delovne organizacije Kovinotehna
Celje ob Mariborski cesti.
št. 52 - 30. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 29
PUŠNIKOVA MAMA
NA NJENIH 88 LET!
V Matkah je Pušnikova
mama prav gotovo med naj-
starejšimi, če že ni najstarej-
ša krajanka. Dobro vidi, sliši,
tudi zdravje ji tie nagaja;
skratka, njena jesen je umir-
jena, skromno in tiho uživa
sadove trnove poti.
Rojena je bila v Šaleški do-
lini; bila je hči železničarja, v
družini je bilo precej otrok in
zarana je morala v svet za
kruhom. Z mirnim srcem, s
čisto proletarsko vestjo lah-
ko pove Kajuhove stihe:
Daj nam danes naš vsak-
danji kruh,
hlapcev vernih se usmili!
smo vsak dan Boga prosili,
pa ni slišal, bil je gluh.
Mati, in kako drugače z va-
šim življenjem?
Kako? Ko sem bila mlada,
sem bila prav tako rada vese-
la kot vsi mladi ljudje. Če-
prav sem garala od ranega
jutra do poznega večera. Po-
tem so prišli nezakonski
otroci. Skrbela sem zanje,
ASCCOOCCOOOGOCCCOSOCO
kolikor sem zmogla, kmalu
pa so morali po moji poti: s
trebuhom za kruhom; trije
so bili: eden je padel med
zadnjo vojno, dva pa še živi-
ta, življenje sta si pač po svo-
je ustvarila.
Pozno sem se poročila in v
zakonu sem rodila še dva: si-
na in hčer. Najprej iz stano-
vanja v stanovanje, iz ene
bajte v drugo, po tabrhih od
kmeta do kmeta, dokler si
nismo v Matkah ustvarili
svoj lasten dom. Še kako do-
bro se zavedam pregovora:
Ljubo doma, kdor ga ima.
Kako so leta minila? Zdi se
mi, da sem komaj shodila in
že si zadevam deveti križ.
Gledam, podoživljam življe-
nje okoli sebe, v mislih se
vračam na prehojeno pot in
ponavljam besede: življenje
ni praznik, je delaven dan.
Torej, Pušnikova mama,
na vaših 88 let!
-dk-
30. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 52 - 30. december 1981
št. 52 - 30. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 31
NAŠI SMUČARSKI REPREZENTANTI
V letu 1982: povezovanje z makedonskimi tekstilci, izvoz in lahka športna konfekcija
Bleščeči uspehi naših smučarskih re-
prezentantov so neločljivo povezani z
imenom našega renomiranega proizva-
jalca športne konfekcije, celjskega To-
pra. Na najvišjo stopnico se je pred krat-
kim v novem Toprovem smučarskem
tekmovalnem kombinezonu po zmagi v
veleslalomu v Cortini d'Ampezzo povz-
pel Skofjeločan Boris Strel. Poleg Elana
je slavil tudi Toper. Ne prvič in ne zad-
njič!
Pliberške Topsportove Toprove roka-
vice bodo nosili vsi avstrijski skakalci, v
Val dTseru so jih že nosili nekateri smu-
kači... Zgodba se nadaljuje!
V	letošnjih desetih mesecih je Toper
izvozil za 90 milijonov dinarjev, lani v
vsem letu nekaj čez 60 milijonov... Lani
je bil prihodek na zaposlenega delavca
dobrih 400.000 dinarjev, letos že dosežen
preko 600.000 dinarjev.
Toprovih 1400 delavcev je lansko leto
ustvarilo 420 milijonov dinarjev skupne
realizacije, v letošnjih devetih mesecih
že 530 milijonov. Najbolj »divja« meseca
pa sta november in december...
V	vsej skupini slovenskih konfekcio-
narjev je Toper po glavnih kazalcih
uspešnosti v gornji polovici seznama, pa
čeprav je splošno znano, da se mora še
vedno otepati posledic starih poslovnih
grehov iz prejšnjih obdobij.
V	zadnjem, devetmesečnem obračunu
poslovnih rezultatov je moral Toper v
dveh temeljnih organizacijah združene-
ga dela prikazati še izgubo. Ob koncu
letošnjega poslovnega leta izgub ne bo!
S proizvodnimi problemi so se spo-
padli tudi nxnogi režijski delavci in okre-
pili vrste v neposredni proizvodnji. Kot
na primer v Šentjurski temeljni organi-
zaciji združenega dela, ki do svojega zad-
njega izdelka vse izvaža na konvertibilno
tržišče...
V	prihodnjem letu 1982 se bo Toper
čvrsteje povezal s sestavljeno organizaci-
jo Inteks iz Skoplja, to pomeni z združe-
no tekstilno industrijo Makedonije. V tej
družbi bo prevzel funkcijo nosilca kon-
fekcijske proizvodnje in poslovnega pro-
dora na konvertibilno tržišče, istočasno
bo dolgoročno rešil vprašanje oskrbe s
surovino...
To je le nekaj športno jedrnato napisa-
nih dejstev, s katerimi vstopa kolektiv
celjskega Topra v novo leto 1982. Z opti-
mizmom in poslovno odločnostjo!
32. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 52 - 30. december 1981
zavarovalna skupnost triglav
OBMOČNA SKUPNOST CELJE
NOVOSTI V AVTOMOBILSKEM ZAVAROVANJU
AO'PLUS ie novost leta 1961, v prihodnjem letu je razširjena še na voznike avtobusov in
tovornjakov
Razgibano delovanje
delegatske baze v zavaro-
valni skupnosti Triglav
rojeva nenehno potrebo
po novih oblikah zavaro-
valne zaščite, ali pa terja
sprotno izboljševanje ozi-
roma prilagajanje obstoje-
čih možnosti po tej vrsti
ekonomske varnosti. Ure-
janje novosti, izboljšanje,
spreminjanje oziroma pri-
lagajanje pa je seveda
možno le prek ustaljene
zavarovalne tehnike, v ka-
tero sodijo na prvo mesto
poslovne podlage. Le-te
so v zavarovalstvu zavaro-
valni pogoji, premijski ce-
niki in različne priložnost-
ne klavzule.
Zelje in zahteve po no-
vih in boljših oblikah za-
varovalne zaščite, ki jo
izrazijo zavarovanci
upravljalci, je torej po-
trebno prevesti v poslov-
ne pogodbe, ki so osnova
za sestavo dobre zavaro-
valne pogodbe. Javna raz-
prava, v kateri se strokov-
nost poslovnih odborov
nosilnih rizičnih skupno-
sti srečuje s širokimi dele-
gatskimi pobudami in
mnenji, je zato tista oblika
na poti do sprememb in
izboljšav, ki jo mora gojiti
delegatsko zavarovalstvo
v samoupravni socialistič-
ni skupno.sti. Na dveh
osnovnih temeljih mora
sloneti socialistično zava-
rovalstvo: na principu so-
lidarnosti, pod katerim je
treba združevati čim več
sredstev, in na principu
gospodarske varnosti, kar
še posebej velja za druž-
beni sektor, za družbeno
lastnino, ki jo je treba za-
varovati.
V letošnjem letu je bila
uveljavljena nova cestno
prometna zakonodaja, ki
zahteva od voznikov spre-
menjeno , ravnanje. Te
spremembe pa lahko vpli-
vajo tudi na pravice pone-
srečenih in oškodovanih v
prometnih nesrečah, ki
jih imajo proti zavaroval-
nim skupnostim. Vsaj na
kratko se poglobimo v ne-
katere nove in spremenje-
ne določbe. Varnost na
naših cestah je zaradi izre-
dno visokega krvnega
davka, ki ga terjajo naše
ceste, pogosto predmet
razprav in naših vsakda-
njih pogovorov. Potrebe
po varnosti v prometu se,
žal, zavemo ponavadi ta-
krat, ko slišimo o promet-
nih nesrečah, še bolj pa,
če smo v nesrečo sami
vpleteni. Analizirati zač-
nemo vzroke, iskati kriv-
ce, saj smo navadno pre-
pričani, da to nismo mi sa-
mi. Redko, in še to po
trezni presoji vseh okoli-
ščin, se zavemo, da nesre-
če sploh ne bi bilo, če bi
udeleženci v prometu skr-
beli za varnost. Prvi pogoj
zanjo pa je spoštovanje
pravil, ki veljajo v prome-
tu. Taka pravila vsebuje
prometna zakonodaja, v
Jugoslaviji od 1. maja
1981 nov zakon o temeljih
varnosti cestnega pro-
meta.
»^epiav je zvezni zakon
temeljni zakon in ga bodo
dopolnjevali ustrezni re-
publiški zakoni, lahko tr-
dimo, da bi bil promet va-
ren že, če bi spoštovali
njegova oravila. Kliuh
večkrat površnemu očit-
ku, da tudi prometna za-
konodaja ni popolna, lah-
ko ob analizi marsikatere
nesreče ugotovimo, da je
ne bi bilo, če bi bila spo-
štovana prometna zako-
nodaja. Za vsako konkret-
no napako najdemo kon-
kretno rešitev v zakono-
daji.
Varno voziti pomeni
imeti razvit čut odgovor-
nosti do sebe in drugih
udeležencev v prometu
ter znati pravilno ravnati.
Za primere, ko varnost
odpove in se zgodi nesre-
ča z vsemi usodnimi po-
sledicami, poznamo inšti-
tucijo, ki pomaga odpravi-
ti ali vsaj ublažiti posledi-
ce nesreče, ali vsaj ublaži-
ti pomembne škodne
komponente nesreče. To
je zavarovanje. Zavarova-
nje si prizadeva, da bi po-
sledice nesreč, pri katerih
nastajajo škode, porazde-
lilo na širši krog ljudi, ki
so izpostavljeni istim ali
podobnim nevarnostim.
To načelo velja tudi pri za-
varovanju v prometu.
Škode, ki nastajajo ob
prometnih nesrečah, trpi-
jo vsi vozniki motornih
vozil, s tem da plačujejo
premijo. Ker število ne-
sreč nikdar ni sorazmerno
s številom tistih, ki hočejo
ob nesrečah deliti isto
usodo, je delež udeležbe
pri škodah, to je premija,
tem manjša, čim več je ti-
stih, ki to premijo plačuje-
jo - zavarovancev.
Pravice iz zavarovanja
so močno odvisne od voz-
nikovega spoštovanja za-
konskih norm v cestnem
prometu. Kadar bo voznik
grobo kršil predpise in bo
zaradi tega nastala škoda,
je zavarovanje ne bo krilo,
temveč bodo krite le ško-
de drugih udeležencev in
narobe. Zato je poznava-
nje predpisov o varnosti
cestnega prometa tudi iz
tega razloga potrebno.
V nadaljevanju sestav-
ka si oglejmo najpo-
membnejša zavarovanja,
ki krijejo škode, nastale v
cestnem prometu.
ZAVAROVANJE
AVTOMOBILSKEGA
KASKA
To zavarovanje krije
škode zaradi poškodova-
nja ali uničenja lastnega
zavarovančevega vozila v
prometni nesreči. Skoda
je lahko krita v celoti, ali
pa zavarovanec del škode
nosi sam (samopridržaj ali
franšiza). Poleg škode za-
radi poškodovanja v pro-
metni nesreči krije to za-
varovanje tudi škode zara-
di drugih nevarnosti (po-
žar, eksplozija, toča, tatvi-
na in druge), vendar so
najpogostejše prav škode
zaradi prometnih nesreč.
Zavarovanec je upravičen
do povračila škode ob
vsaki prometni nesreči,
tudi če jo je sam zakrivil.
Nobene pravice iz tega za-
varovanja pa ne bo imel
tisti zavarovanec, ki, bo
nesrečo povzročil pri vož-
nji pod vplivom alkohola
ali brez veljavnega vozni-
škega dovoljenja.
ZAVAROVANJE
AVTOMOBILSKE
ODGOVORNOSTI
O tem zavarovanju smo
sicer že spregovorili v po-
sebnem sestavku, tudi na
tej strani. Vendar povze-
mimo še nekaj določil. To-
rej, AO-zavarovanje krije
zavarovanca pred škodo,
ki jo ima zaradi zahtevkov
drugih oseb, ki jih je v
prometni nesreči poško-
doval, ali je poškodoval
njihove stvari. Ker to za-
varovanje ne krije škode
tistega, ki je zavarovanje
sklenil in plačal premijo,
temveč drugih oseb, se je
udomačil sicer ne poseb-
no posrečen izraz »zavaro-
vanje proti tretjim«. Se
bolj udomačeno pa je poi-
menovanje »obvezno za-
varovanje«. To pa iz pre-
prostega razloga, ker ga je
vsak lastnik in imetnik
dolžan skleniti, preden
vozilo registrira. Zakono-
dajalec je tudi določil, za
koliko se morajo imetniki
vozil najmanj zavarovati
za svojo odgovornost. Ti
zneski so pri osebnih av-
tomobilih 2,5 milijona di-
narjev, pri tovornjakih in
avtobusih pa pet milijo-
nov dinarjev. Praksa je
pokazala, da so postale te
vsote prenizke in ne zago-
tavljajo več popolne eko-
nomske zaščite. Zavaro-
valne skupnosti zato omo-
gočajo zavarovancem
sklepati zavarovanja s po-
dvojenimi zavarovalnimi
vsotami. Tako zavarova-
nje je nedvomno gospo-
darno sklepati, saj daje
100-odstotkov višjo zava-
rovalno zaščito, pri čemer
zavarovanec plača le 10
odstotkov več premije od
tiste, ki jo plača za mini-
malne zavarovalne vsote.
Kot srno pri kasko zavaro-
vanju ugotovili, kdaj izgu-
bi zavarovanec pravice iz
zavarovanja, velja podob-
no tudi za zavarovanje od-
govornosti. Zavarovanec
ne bo krit v primeru vož-
nje pod vplivom alkohola,
vožnje brez vozniškega
dovoljenja ali vožnje z vo-
zilom, ki tehnično ni v re-
du oziroma, če ni varno za
promet. V takem primeru
bo zavarovalna skupnost
žrtvi-oškodovancu plača-
la škodo, vendar jo bo po-
tem izterjala od zavaro-
vanca nazaj.
O zavarovanju AO-
PLUS smo že govorili po-
sebej. Ponovimo samo to,
da gre za novo, dopolnilno
zavarovanje voznika in
potnikov v osebnih avto-
mobilih proti škodi zaradi
telesnih poškodb. Zavaro-
vanje avtomobilske odgo-
vornosti krije škodo, ki jo
je voznik povzročil dru-
gim, medtem ko AO-
PLUS krije škodo, ki so jo
voznik-zavarovanec in
njegovi svojci pretrpeli
sami zaradi telesnih po-
škodb. Zaščita pred ško-
dnimi posledicami, ki na-
stanejo ob prometni ne-
sreči se s tem zavarova-
njem razširi tudi na vozni-
ka in svojce. Navedene
osebe bodo lahko zahte-
vale povračilo škode iz te-
ga zavarovanja, kadar je
ne bodo mogle uveljaviti
proti drugemu vozniku
oziroma njegovi zavaro-
valnici, torej kadar bo za
nesrečo odgovoren voz-
nik sam, ali pa zanjo ne bo
nihče odgovarjal. Pouda-
riti pa vendar kaže še en-
krat, da to zavarovanje ne
krije škode zaradi po-
škodbe vozila in drugih
stvari^ temveč le za škodo
zaradi telesnih poškodb.
NOVOST: AO - PLUS!
V našem vsakdanjiku je avtomobil že zdavnaj izgubil mesto
posebneža. Postal nam je potreben v neizprosnem boju s časom.
Potrebujemo ga in tudi on nas potrebuje. Izpostavi jen je najrazlič-
nejšim poškodbam in je sorazmerno lahek plen tatovom. Eno od
avtomobilskih zavarovanj je dobro poznano. To je zavarovanje
avtomobilske odgovornosti. S tem zavarovanjem se kot uporabnik
motornega vozila v prometu lahko zavarujete za materialno in
nematerialno škodo, ki jo povzročite drugim ali jo oškodovanci
terjajo od vas.
Zavarovalna skupnost Triglav je uvedla v letošnjem letu no-
vost, v zavarovalniškem jeziku na kratko označena kar AO-PLUS!
Gre za izvirno vrsto zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ki
ga morate sicer po zakonu obvezno skleniti, da se kot uporabnik
motornega vozila zavarujete za materialno in nematerialno škodo,
ki jo povzročite tretjim osebam. Vaš zakonec, otroci in osebe, kijih
vzdržujete - prav ti pa so ponavadi vaši sopotniki - v pravnem
pomenu proti vam niso tretje osebe. Z vašim zavarovanjem avto-
mobilske odgovornosti torej ni krita škoda, nastala tem osebam ob
nesreči, ki jo povzročite sami.
Zavarovalna skupnost Triglav je zaradi tega uvedla zavarovanje,
ki zagotavlja zavarovalno zaščito prav svojcem voznika - sopotni-
kom v primeru, kadar ta voznik povzroči nesrečo ali pa jo povzroči
oseba, ki nima ekonomske moči za povrnitev škode (taki so kole-
sarji, vozniki vprege, pešci itd.). Po tem zavarovanju ima zavaro-
valno zaščito za škodo zaradi telesnih poškodb celo voznik sam.
Odškodnina za škodo zaradi telesnih poškodb bo izplačana tudi, če
gre zgolj za nesrečo, ki jo povzroči na primer eksplozija gume,
divjad, vihar in podobno.
Zavarovanje AO-PLUS lahko sklenete le pri Zavarovalni skup-
nosti Triglav, dodatno k svojemu osnovnemu zavarovanju avto-
mobilske odgovornosti, zato so ga tudi poimenovali kar AO-PLUS.
Za to široko zavarovalno zaščito pa plačate le 20 odstotkov pre-
mije, ki ste jo plačali za zavarovanje avtomobilske odgovornosti.
Morebitno škodo, ki nastane na vašem vozilu, pa zavarujete le s
sklenitvijo kasko zavarovanja.
o zavarovanju AO-PLUS kaže razmišljati dosti preden se odpravimo na pot. Da pa je zavarovanje AO-PLUS v
letu 1982 - gre za zavarovanje voznika in drugih oseb v avtomobilu za škodo zaradi telesnih poškodb -
razširjeno še na voznike avtobusov in tovornjakov, pa je pomembna novost, ki jo je uvedla samo Zavarovalna'
skupnost TRIGLA V.
št. 52 - 30. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 33
34. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 52 - 30. december 1981
POSEBNA SKRB
IZOBRAŽEVANJU
Zreška delovna organi-
zacija Comet se ne more
ravno pohvaliti z izobra-
zbeno strukturo delav-
cev. Zavedajo se tega, ta-
ko kot potrebe, da zahtev-
na dela opravljajo ustrez-
no kvalificirani delavci.
Danes združuje delo v
Cometu 510 delavcev, od
tega jih je 7 z visoko izo-
brazbo, 11 z višjo, 62 s
srednješolsko, 85 delav-
cev je kvalificiranih, kar
274 pa je nekvalificiranih
delavcev.
Neugodno kvalifikacij-
sko strukturo želijo
izboljšati z izobraževa-
njem učencev v nekovin-
ski usmeritvi in z zaposlo-
vanjem na ustreznem de-
lu v proizvodnji. Delav-
cem, ki že dalj časa uspeš-
no opravljajo svoja dela,
bodo njihovo uspešnost
tudi priznali kot tako
imenovano interno kvali-
fikacijo. Možnosti jim da-
je usmerjeno izobraževa-
nje in zakonodaja.
Temeljne organizacije
Cometa so pristopile k
posebni izobraževalni
skupnosti za kemijo, far-
macijo, gumarstvo in ne-
kovine. Ta posebna izo-
braževalna skupnost je
sprejela vzgojno izobraže-
valni program za pridobi-
tev strokovne izobrazbe v
srednjem izobraževanju
za poklice, ki ustrezajo
potrebam Cometa. V ne-
kovinski usmeritvi je ta-
ko mogoče v dveh letih
pridobiti poklic emajler-
ja, ki ga uvrščajo v tretjo
stopnjo zahtevnosti dela,
v treh letih keramika,
opekarja in izdelovalca
brusov, ki so uvrščeni v
četrto zahtevnostno stop-
njo in v štirih letih poklc
keramijskega tehnika, ki
je uvrščen v peto stopnjo
zahtevnosti dela.
Tudi v kemijski usme-
ritvi je mogoče pridobiti
izobrazbo za poklice, ki
jih potrebujejo v Cometu.
V srednjem izobraževa-
nju prve stopnje je pro-
gram za opravljalce na-
prav, ki zagotavlja izo-
braževanje za več pokli-
cev. V drugi stopnji je
program za kemike, z
izbirnimi deli programa
za zahtevnost dela in
smeri pa so v njem pokh-
ci: pripravljalec kemika-
lij, plastikar, galvanizer,
kemijski laborant, ke-
mijski procesničar in ke-
mijski tehnik. Osnova vi-
sokemu izobraževanju v
kemijski usmeritvi so
vzgojnoizobraževalni
programi štirih usmeri-
tev: kemijske, gumarske,
nekovinske ter izbirnega
dela programa naravo-
slovno-matematične
usmeritve.
Šolskih možnosti za
pridobitev ustrezne izo-
brazbe je torej kar nekaj,
ob tem pa še vedno ostaja
izobraževanje ob delu in
na delu. Zakon navaja kot
pogoj za opravljanje del
in nalog poleg strokovne
izobrazbe še delovno
zmožnost. Sem sodijo pri-
dobljena strokovnost ter
razvite spretnosti in psi-
hofizične sposobnosti, ki
si jih je delavec pridobil z
uspešnim opravljanjem
del oziroma nalog in
vztrajnim izobraževa-
njem ob delu. Ce je torej
delavec z doseženimi de-
lovnimi uspehi dokazal,
da je usposobljen za
opravljanje določenih del
oziroma nalog, mu bodo v
Cometu to tudi priznali.
Ugotavljanje z delom pri-
dobljene delovne zmož-
nosti bodo opredelili v
samoupravnih aktih, po-
goj pa so seveda merila, s
katerimi bodo to ugotav
Ijali.
Z izobraževanjem
učencev in ugotavljanjem
pridobljene delovne
zmožnosti bodo v Come-
tu gotovo izboljšali izo-
brazbeno strukturo.
Proizvodni program delovne organizacije Comet iz Zreč je bogat, pestra pa je
tudi potrebna vrsta in količina znanj, ki jih morajo za opravljanje del obvladati
dela vci.
št. 52 - 30. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 35
TOZD
GRADBENAENOTA
CELJE
v središču Celja je Gradiš pred kratkim zgradil so-
dobno poslovno zgradbo, ki se zanimivo spaja s svojo
okolico.
Gradbena podjetja ljudje poznamo predvsem po stanovanjski izgradnji, čeprav le-ta še zdaleč ne pomeni celotne
njihove dejavnosti. Na sliki je stanovanjski objekt, ki ga je celjski Gradiš zgradil v Žalcu.
Med objekti, s katerimi se Gradisov tozd Gradbena enota Celje lahko ponaša, je tudi sodobno skladišče
Kovinotehne na Hudinji v Celju. Podobnih objektov je Gradiš zgradil na celjskem območju še nekaj.
V Novi vasi v Celju so pred kratkim zrasli stanovanj-
ski stolpiči, ki jih je zgradil Gradisov tozd iz Celja.
PTT center na Golovcu v Celju je Gradisu prinesel
izkušnje, ki jih s pridom uporablja tudi v Titovem
T/o Ion.-..
Gradiš je dobro poskrbel za tisti del svojih dela vcev, ki so prišli za zaslužkom iz drugih jugoslovanskih republik
in pokrajin. Na Hudinji stoji sodobno urejen in opremljen samski dom za Gradisove delavce.
SREČNO NOVO LETO '82
36. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 52 - 30. december 1981
VELENJSKA NOGOMETNA AFERA
SOJENJE SE JE PRIČELO
V NK Rudar so nogometaši prejemali previsoke nagrade
Pred tričlanskim senatom
velenjske enote celjskega
Temeljnega sodišča se je za-
čela sodna obravnava proti
Draganu Rogiču in Jožetu
Suhlju, ki sta osumljena kaz-
nivega dejanja razsipništva
na škodo družbenega pre-
moženja. Kot predsednika
izvršnega odbora nogomet-
nega kluba Rudar Velenje
naj bi dopuščala oziroma ni-
sta preprečila izvrševanja
nekaterih sklepov.
V	obtožnici tožilec navaja,
da so velenjski nogometaši
dobivali nesorazmerno viso-
ke nagrade, nekateri pa so
imeli tudi odprte račune v
hotelu Paka. Tako so v Ru-
darju v tem primeru kršili
načela družbenega dogovora
o statusu in stimulaciji vr-
hunskih športnikov v SFRJ.
V	skladu s tem dogovorom
bi lahko športniki zveznega
razreda - sem sodijo tudi
igralci druge zvezne nogo-
metne lige - lani prejemali
največ 5700 dinarjev na me-
sec, leto poprej pa 4701 di-
narjev, drugače pa bi morali
biti v rednem delovnem ra-
zmerju ali pa v šoli.
Posamezni velenjski nogo-
metaši pa so prejemali tudi
po 40.000 dinarjev na mesec.
Sicer pa zbrani dokazi priča-
jo, da so v Rudarju v letu
1979 prekoračili izplačevanje
dovoljenih nagrad v skup-
nem znesku 1.180.739 dinar-
jev, samo lani od marca do
julija (v štirih mesecih) pa za
kar 1.156.985 dinarjev. Naj-
bolj radodarno so izplačevali
nagrade v mesecu oktobru
in novembru leta 1979 in lani
v maju in juniju.
Nogometaši, ki jim klub še
ni uspel priskrbeti stanova-
nja, so imeli tudi odprte ra-
čune v hotelu Paka, kjer so
začasno stanovali. Najvišji
račun, ki ga je poravnal klub
za igralce in njegovo ženo, pa
je znašal 51.851 dinarjev.
V Rudarju so izplačevali
tudi premije za pristop oziro-
ma podpis pogodbe, čeprav
so tovrstne nagrade v drugi
zvezni nogometni ligi prepo-
vedane. Tako je naprimer
neki nogometaš dobil za
podpis pogodbe nov traktor
v vrednosti 37.809 dinarjev,
šestim igralcem in trenerju
pa so plačali selitvene stro-
ške v pavšalnih zneskih: po
10.000 dinarjev, dvakrat po
30.000, po 50.000, 75.000,
80.000 in celo po 100.000 di-
narjev, pač odvisno od cene,
ki jo je imel nogometaš na
jugoslovanskem nogomet-
nem trgu. Vse skupaj so »se-
litveni stroški« znašali
375.000 dinarjev, tožilec pa v
obtožnici navaja, da je le del
tega denarja šel v resnici za
selitvene stroške.
Tožilec tudi meni, da je ne-
zakonit samoupravni akt ve-
lenjskega Rudarja in sicer v
tistih točkah, kjer dovoljuje-
jo izplačevanje višjih nagrad
kot pa je to dovoljeno z druž-
benim dogovorom.
Prvi dan obravnave je se-
nat zaslišal oba obtoženca, ki
sta se zagovarjala, da so viso-
ke nagrade pač delili v skla-
du s pravilnikom sprejetem
v NK Rudar.
Ker pa bo potrebno zasli-
šati še nekatere druge priče
in kot dokazni material pri-
skrbeti nekatere listine, je
senat razpravo preložil za ne-
določen čas.
Te dni pa je bila končana
tudi preiskava glede tako
imenovanega črnega sklada
v Rudarju, ki so ga formirali
z denarjem, ki so ga dobih ob
prestopu njihovega nogome-
taša Dubovine v neki Av-
strijski nogometni klub in z
denarjem, ki jim ga je poda-
ril zasebnik iz velenjske ob-
čine. Mnenje o nadaljevanju
kazenskega pregona v tej za-
devi pa bo podalo še republi-
ško javno tožilstvo.
SREČKO ŠROT
POVOZIL MOTORISTA
Pri bolnišnici v Vojniku je
na zasneženem cestišču pa-
del z motorjem FRANC
SREBOCAN, 21, iz Laškega.
Za njim je v prekratki var-
nostni razdalji vozil z oseb-
nim avtomobilom BRANKO
PETRIC, 46, iz Novak pri
Strmcu in ker ni uspel usta-
viti, je povozil na tleh ležeče-
ga motorista, ki je bil pri tem
težje poškodovan.
PREHITEVANJE
CISTERNE
Voznik cisterne s priklop-
nikom SREČKO KRASO-
VEC, 36, iz Verda je v Gomi-
slem dohitel motorista MI-
ROSLAVA RIBICA, 52, iz
Tabora in ga pričel prehite-
vati. Da bi preprečil čelno tr-
čenje s tovornjakom, ki je
pripeljal nasproti, je Krašo-
vec zavil v desno in zavrl,
cisterno pa je zaneslo proti
stanovanjski hiši, ob kateri
je podrsala, zbil pa je tudi
motorista, ki je težje ranjen.
Škode je za 75.000 dinarjev.
PREHITRO PO
KERSNIKOVI
Po zasneženi Kersnikovi
ulici v Celju je vozil z nepri-
merno hitrostjo voznik oseb-
nega avtomobila EDVARD
GAJŠEK, 34, iz Celja. Opazil
je, da nasproti prihaja osel
avtomobil, zato je zavrl,
tem pa ga je zaneslo na 1
vozni pas in tako se je vozi
MARJAN GOBEC, 49, iz (
Ija, zaletel vanj. Pri nesr
se je lažje ranil voznik G
šek, težje pa sopotnica,
letna deklica. Škode na ob
vozilih je za 65.000 dinarje
MOŠKI NA CESTI
V dvojnem ovinku v Lo
ci pri Polzeli je voznica ost
nega avtomobila STA!
SLAVA KOROŠEC, 26,
Založ na kraki razdalji zag
dala na tleh ležečega mošt
ga. Nameravala ga je obvo
ti, zaradi neprimerne hitro
pa ji to ni uspelo. S spre
njim desnim blatnikom
zadela v glavo DTEFA^
GOSPICA, 44, iz Ločice,
so ga težje ranjenega prep
Ijali v celjsko bolnišnico.
Z VIŠJEGA SODIŠČA
VOZNIKU ZNIŽALI KAZEN
Po nesreči Vrtačnik pobegnil
Višje sodišče v Celju je delno
ugodilo pritožbi zagovornika in
30-letnemu Marjanu Vrtačniku iz
Dolenje vasi pri Preboldu zmanj-
šalo kazen dve leti in pol zapora,
izrečeno na prvi stopnji, na leto
in osem mesecev zapora. Vrtač-
nik je decembra pred dvema le-
toma zakrivil prometno nesrečo
v Medlogu, v kateri je umrl Filip
Seles iz Celja.
Zagovornik obsojenega Vrtač-
nika je v pritožbi tudi navedel, da
prvostopenjsko sodišče ni popol-
no ugotovilo dejanskega stanja
oziroma poteka nesreče, vendar
je Višje sodišče pritožbo v tem
delu zavrnilo.
Nesreča v Medlogu se je pripe-
tila 26. decembra 1979 ob približ-
no 22.30. uri, ko se je Vrtačnik v
osebnem avtomobili s sopotni-
kom Marjanom Juhartom peljal
iz Žalca proti Celju. V Medlogu je
z avtom zadel pešca Filipa Sele-
sa, ki je šel po desni strani ceste s
sinom Alešem. Filipa je zbilo na
pokrov motorja, po 45 metrih pa
je padel nazaj na cestišče. Vrtač-
nik, ki ni pritisnil na zavoro, je
odpeljal še kakšnih 40 metrov
dalje.
Po nesreči je Vrtačnik izstopil,
zvlekel okrvavljenega Selesa na
travnik ob cesti in se odpeljal na-
zaj proti Žalcu. Avto je skril, do-
mov pa se je odpravil peš. Male-
ga Aleša je čez približno tri ure
po naklučju našla patrola celjske
prometne milice. Ker je bil težko
ranjen in zaradi mraza podhla-
jen, so mu v celjski bolnici komaj
še rešili življenje.
Vrtačnik je kasneje v zagovor
povedal, da ga je zelo prizadelo,
ko je stopil iz avtomobila in videl
okrvavljenega Selesa in se od te-
daj dalje ničesar ne spominja.
Prometni izvedenec je menil,
da je Vrtačnik vozil s preveliko
hitrostjo, s kolikšno pa se ne da
natančno dognati, ker ni zaviral.
Nesreča se je pripetila na ravnem
odseku in voznik bi moral videti
pešca na razdaljo 100 metrov, če
bo vozil z dolgimi oziroma na 30
metrov, če bi vozil z zasenčenimi
lučmi, nesrečo pa bi lahko pre-
prečil, če bi zapeljal samo meter
proti sredini ceste.
Prvostopenjsko sodišče je pri
odmeri kazni upoštevalo okoli-
ščino, da je Vrtačnik pobegnil s
kraja nesreče. Vrtačnik prej sicer
še ni povzročil prometne nesre-
če, je pa bil že večkrat kaznovan
pri sodniku za prekrške. Korr
jnesec dni pred nesrečo je bil
upravnem postopku zaradi vc
nje v vinjenem stanju, med k
ženskim postopkom pa je sp
vozil brez vozniškega dovoljenj
Višje sodišče je zmanjšano z
porno kazen utemeljilo z nekat
rimi olajševalnimi okoliščinam
ki jih prvostopenjsko sodišče i
upoštevalo. Tako Vrtačnik do tj
krat še ni bil kaznovan zara(
kaznivega dejanja zoper varnoi
javnega prometa, upoštevalo p
je tudi obsojenčevo zdravstven
stanje in iz^'edenčevo mnenj
(nevropsihiater), da je obsojene
lahko pobegnil s kraja nesrei
tudi zaradi strahu.
SREČKO SRO
sccooooeococoooocooooooood
št. 52 - 30. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 37
38. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 52 - 30. december 1981
št. 52 - 30. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 39
BORI ZUPANČIČ V VLOGI DEDKA MRAZA
TABOR
(Weichselstatten),
dvor, graščina
Na ravnici, Višnja vas 1, ob sotoč-
ju Tesnice in Hudinje, tik naselja
Vojnik, kjer se cesta odcepi proti
Dobrni. Občina Celje.
Ludvik Lindeški je dobil 1467 od
krškega škofa v zajem 5 kmetij in
mlin v Višnji vasi ter 2 kmetiji v
bližnji Kaplji. To je prva omemba
posesti, kjer pa še ni besede o dvoru
ali graščini, ki je pozneje postala sre-
dišče manjšega dominiuma. Določ-
nejša je omemba v vojniškem urbar-
ju iz 1524 (Lindeški so od 1510 dalje
upravljali tudi vojniški urad), kjer je
v pogavlju Old Gemau^r (opustelo
zidovje) zapisano: Item die Purger
zaigen an, wie ein odts gemawr in
dem markht abbrochen vnd zu des
von Lindekh Taber gefuert sein sol-
le. Ce si notico prav razlagamo, je
tedanji lindeški gospod Jurij tega le-
ta pričel zidati graščino, vojniški
meščani pa so se upirali, da bi zato
odvažal kamenje kar iz trga.
Imenje so pozneje zastavili žičke-
mu samostanu, a so ga že 1547 spet
odkupili. Simon 2iga Lindeški ga je
nato prodal Hansu pl. Dietrichstei-
nu, 1579 ga je dobil v fevd njegov
brat Jurij, 1601 ga je kupil Moritz
Welzer z Lemberga, 1608 Štefan Si-
benitschki, nato pa je ^rgareta Si-
benitschki (fevdno pismo iz 1619)
izročila posest svojemu soprogu Ma-
tiji Gačniku z Dobrne. S poroko Ma-
tijeve vnukinje Rozine je posest
prešla v last Dienersberga, nato pa je
v lasti Dienersberških ostala do
1802, ko jo je kupil Ignacij Pavel
pl. Resingen. Resingeni so ostali v
njeni posesti do 1852 in so graščino
temeljito prezidali. V 19. stoletju so
se lastniki še večkrat menjali. Pred
zadnjo vojno je bila v lasti grofice
I. Neuhaus. Zdaj delno že sesuta
stavba še vedno rabi za stanovanja.
Graščinska kapela je izpričana od
1716 dalje. Okoli 1800 je bila opušče-
na, vendar je Ignacij P. pl. Reisingen
zaprosil lavantinski ordinariat za do-
voljenje, da si uredi novo kapelo.
1802 je bilo dvoljenje izdano, vendar
je bila graščina ob koncu stoletja
spet brez kapele.
Današnja trinadstropna stavba je
pozidana na pravokotni talni plosk-
vi. Na stranskih fasadah izstopata iz
stene po dva polkrožna stolpa. Stol-
pi so pod vrhom speti s polkrožnima
lokoma, ki opirata zgornje nadstrop-
je. Okna so na vseh fasadah večidel
enotna in imajo maltaste okvire iz
19. stoletja, ki stilizirano posnemajo
historične profile, podobne, kot jih
imajo nekatera redka ohranjena sta-
ra okna s kamnitnimi obrobami iz
časa ok. 1700. Sočasen s starejšimi
okni je kamnitni portal na prednji
fasadi z neogotskimi vratnicami, iz-
delan v renesančni tradiciji s kaneU-
ranima podbojema, ločno preklado
in angelskimi glavicami v trikotnih
poljih.
V pritličju so urejene kleti. Po ši-
rokih stopnicah se povzpnemo v vi-
soko pritličje oz. prvo nadstropje.
Tu so prostori - tako kot v drugih
nadstropjih - simetrično razvrščeni.
Levo in desno od prostorne avle, ki
ima- plitek banjast obok s gosvodni-
cami, je na vsaki strani po ena veli-
ka, obokana soba. V desnem prosto-
ru so robovi sosvodnic okrašeni s
štukom v obliki preslice, na temenu
oboka pa je štukiran okvir zgodnje-
baročne kartuše.
Obokana je tudi avla v drugem
nadstropju, kjer je plitka banja okra-
šena z rokokojskim štukom. Enak,
zelo kvaliteten štuk srečamo tudi na
stopnišču z jaškom na sredi, kjer so
z njim okrašene tako stene kot obo-
ki, pa tudi v tretjem nadstropju. Tu
so štukirani ravni stropi v dveh so-
bah, eni večji in eni manjši, ter v
sobi enega izmes stolpov. Štukatura
je nastala ok. 1750 in je sorodna tisti
v mariborskem gradu.
Graščina Tabor, ki je na prvi po-
gled enotna stavba z rudimentarni-
mi polstolpi, se pri nadrobnejšem
ogledu pokaže kot arhitektura, kate-
re današnja podoba je rezultat teme-
ljitih prezidav. V svoji prvotni obli-
ki, kot jo poznamo z Vischerjevega
bakroreza iz ok. 1681, je bila skro-
men gradič s štirimi okroglimi vo-
galnimi stolpi. Že ok. 1700 so ob nje-
ni prednji in zadnji fasadi napravili
prizidka in jo tako skoraj dvakrat
povečali, obenem pa morda tudi za
nadstropje povišali. Še med obema
vojnama je bila obdana z jarkom.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, LaSko, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija:
Marjela Agrež, Milan Božič, Violeta V. Einspieler, Jure KraSovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Starnejčič, Zdenka
Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo,
Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena
dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 -CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. -Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105.