Smeri razvoja v stavbni tipologiji z ozirom na njen mestotvorni značaj Author(s): Ilka ČERPES Source: Urbani Izziv, No. 14, INOVATIVNO MESTO (november 1990), pp. 34-41 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179951 Accessed: 13-09-2018 10:34 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 10:34:51 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Uka ČERPES Smeri razvoja v stavbni tipologiji z ozirom na njen mestotvorni značaj Prispevek je plod triletnega razis- kovalnega dela na Urbanističnem in- štitutu v okviru naloge Osnově za razvoj arhitekturnega oblikovanja glede na vpliv družbenih in tehno- loških sprememb. Raziskava je in- terdisciplinarna in jo izvaja več delavcev Inštituta ter nekaj vabljenih strokovnjakov, ki so se s svojim de- lom uveljavili na omenjenem po- dročju. Generalni naslov raziskave in pose- bej moj delež v tej smeri Smeri raz- voja v stavbni tipologiji z ozirom na njen mestotvorni značaj nakazujeta těsno zvezo s pojmom inovativnost, zato sem prepričana, da bodo nc- katere misii iz raziskave zaokrožile 14. številko Urbanega izziva, ki je posvečena temi Inovativno mesto. Raziskava temelji na metodi tipo- loške analizę zgradb v Ljubljani. Z medsebojno primerjavo njihovih ti- poloških določnic sem poskusila ugotoviti stopnjo inovativnosti pri iz- gradnji mesta. Vzorec opazovanih zgradb* je po- ljubno izbran in je sestavljen trodel- no: - zgradbe, zgrajene v Lj ubijani v le- tih 1980-1990, - zgradbe, predvidene za izgradnjo v Ljubljani do leta 1991 (2), - obstoječe zgradbe iz preteklih zgodovinskih obdobij, ki so bis- tveno prestrukturirale mestno sliko. Na celotnem vzorců sem opazovala pel tipoloških določnic: - náčin usmeritve zgradbe v mestni prostor, - značaj morfološke enote, v kateri stoji zgradba, - náčin njenega povezovanja v agregat, - prisotnosl in náčin uporabe struk- turnih in izraznih členov zgradbe, - skladnost tipa zgradbe z zastav- ljenim arhitekturnim problemom. S primerjavo naštetih določnic med seboj in z njihovim prostorsko-ča- sovnim kontekstom sem ugotavljala vsebnost inovativnosti v posamezni zgradbi. Pri tem je inovativnost poj- movana v smislu Verbinčeve razla- ge: prenovitev inovativnosti je neod- visna od drugačnosti v primerjavi z znanim - odvisna je od kvalitativnosti in obsežnosti vpliva zgradbe na strukturo mestnega prostora. Večina zgradb, zgrajenih v letih 1980-1990, se podreja predpisanim urabističnim izhodiščem in politiķi. Te zgradbe razdirajo mestni prostor kot kulturno obliko bivanja. S svojo pojavnostjo praviloma povzročajo motnje v mestnih funkcijah (promet) in konflikte med uporabniki ter lastniki zemljišč. Za rcalizacijo zah- tevajo izredne ukrepe v postopkih političnega in ekonomskega odlo- čanja. So navidezno pestro obliko- vane, saj v obilni meri povzemajo arhitekturne člene iz preteklih in modnih svetovnih gibanj v arhitek- turi. Ker avtorji te arhitekture upo- števajo samo elemente sistema, ne pa tudi odnosov med njimi, je rezul- tat objekt, kaotičen v formi in fun- kciji. Primerjava z zgodovinskimi zgledi dokazuje, da te zgradbe skušajo od- govarjati na věčna vprašanja umet- nosti in tehniķe gradnje prostora brez zgodovinskega spomina. Zara- di želje po izvirnosti iščejo nove od- govore na vprašanja, ki so bila v zgodovini že pravilno odgovorjena in preverjena v času. Ob tem jim zmanjka energijc za obravnavo ak- tualnih problemov, ki ostajajo neře- šeni. Posledice se kažejo v njihovem asinhronem odnosu do člověka in okolja. 34 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 10:34:51 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV št. 14 /1990 Zanimivo je, da tovrstne zgradbe prevladujejo v skupni masi novo- zgrajene meslnc substance, a kljub temu ne sprožajo niti javne niti strokovne krilike. Morda zato, ker so kot elementi konformně in ne vzpostavljajo dinamičnega odnosa do mestne slike. V seštevku pa jih je mogoče dojemati kot ceļoto, saj so razporejene na medsebojno nepo- vezanih in oddaljenih lokacijah, pretežno ob robovih mestnega po- merija. V nasprotju z zgoraj opisanimi so zgradbe v gradnji v letih 1988-1990 večinoma umeščene v središče mesta. So v konfliktu z veljavno ur- banistico zakonodajo in politiko, a v sozvočju z zgodovinskimi zgledi in historično strukturo mestne slike. Po obsegu so manjše in prilagojene dimenzijam historične regulacijske mreže. Oblikovane so skromno, z omejenim repertoarjem arhitektur- nih členov, ki so premišljeno zdru- ženi v sinhroni sistem. Skromnost v dimenzijah je nadomeščena s pozor- nostjo do detajla, katerega obliko- vanje jim daje neizbrisni pečat individuálnosti in umetniškega nav- diha. Njihova "neracionalnosť v iz- razu in lokacija "in medias res" izzivata burne reakcije v strokovni in laični javnosti, ki ji prav čitljivost takšne arhitekture, obvladljivost nje- nega merila in subjektivnost izraza omogočajo enakopravni dialog z ak- terji oblikovanja urbane podobě. Tretji del opa/ovanega vzor ca ses- tavljajo projekti in programske zas- nove za nekaj klučnih lokacij v mestu. Med njimi so tudi projekti, ki ne bodo uřesničeni do leta 1991, kot je bilo predvideno. Takšna usoda je doletela zgradbe, ki bi naj pred- stavljalc monumentalno mestno tki- vo (Muzej ljudske revolucije, Biološ- ka fakultet a), medtem ko so zgrad- be, ki sestavljajo anonimno mestno tkivo, pretežno uresničene v pred- videnem obsegu in obliki. Zgornja ugotovitev dopušča sklep, da bomo v naslednjih letih preobli- kovali mesto predvsem s prvinami anonimnega tkiva (stanovanja) in komunálními ureditvami obstoječih mestnih prostorov. Pregled prve družině programskih zasnov za središče Ljubljane potrju- je hipotezo, da se bo mesto v pri- hodnjih letih gradilo "navznoter", z dopolnjevanjem in izboljšavo obsto- ječega. Vse opazovane programske zasnove obravnavajo že grajeni pros- tor v razponu od rekonstrukcije celih mestnih predelov (Stara Šiška) do prenove posameznih hiš v historič- nem mestnem jedru (Križevniška). Kljub različnim vsebnostim historič- ne substance je pristop k preobli- kovanju identičen: - upoštevanje družbene legitim- nosti programa, ki se odraža v tlorisu celóte, - podrejanje časovnemu in prostor- skemu kontekstu pri oblikovanju in ozačevanju odprtega prostora in - uveljavljanje umetniške individu- álnosti pri oblikovanju posamez- nih novih zgradb-arhitektur, s katerimi skušajo avtorji ustvariti novi prostorki kontekst. V oblikovanju arhitekt urnih členov je opazna razširitev fundusa oblik na vsa obdobja arhitekturne zgodovine, tudi na obdobje t. i. modeme. Po obdobju pretiranega liberalizma v oblikovanju, ki je bilo nujno za přelom z moderno, nastopajo časi umirjenega in kritičnega odnosa do akumuliranega zgodovinskega spo- mina. Nevarnost, ki jo nosijo v sebi projekti, temelječi na ekskluzivnem znanju v arhitekturi in urbanizmu, je ta, da so prezahtevni za izvedbo v danih družbenoekonomskih, tehno- loških in socialnih okvirih. Logična posledica njihove neumeščenosti v družbeni kontekst je modifikācijā temeljnega koncepta ali celo nado- mestitev z novim, trenutno sicer družbeno sprejemljivim, a slabšim z vidika arhitekture in urbanističnega oblikovanja. Kljub številnim oviram pri uresni- čcvanju projektov, ki se umeščajo v obstoječe tkivo je zadnji dve leti v Ljubljani opazen premik težišča gradbene dejavnosti z obrobja v sre- dišče mestnega pomerija. Vzrok je gotovo v zaostrenem gospodarskem 35 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 10:34:51 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms STTTlST1™ položaju, ki je prisiiil investitorje k zmanjšanju apetita po prostoru. Vendar je proces obnavljanja in zgoščevanjatudi posledica vztrajne- ga strokovnega in javnega dela ar- hitektov, kije vplivalo na izboljšanje kulturně zavěsti uporabnikov arhi- tekture. Investitorji se pogosteje odločajo za intervencije v središču mesta, ki so skromnejše po obsegu, a kvalitetnejše po obliki. Takšni objek- ti so nujno interpolirani med obsto- ječe, zato so skrajno prilagojeni kontekstu. Zanje ne veljajo recepti, saj je vsak zase poseben problem, ki zahteva posebno rešitev - t.j. inova- cijo v zasnovi in izvedbi. Končno zgradba, ki je interpolirana v obsto- ječo substanco, vanjo tudi posega, jo preoblikuje in prenovi - je drugič inovativna. Arhitektova inoavcija pa je le potrebni in ne tudi zadostni pogoj za izgradnjo inovativnega mesta. Njegova prizadevanja morajo nujno spremljati inovacije v urbanis- tici politiķi in zakonodaji, ki pre- vajajo projekte v stvarnost. Pomanj- kanje inovativnosti v pripravljalnem in izvajalskem delu procesa produk- cije degradira inovativne projekte v izjeme, ki potrjujejo pravilo. Prevaja inovativno mesto v nemesto, in- ovativno arhitekturo v nearhitekturo in, končno, inovativno bivanje v životarjenje. Viri Janez Koželj: Tipologija mestne stano- vanjske arhitekture in njena sovisnost z mor- fologijo mestnega prostora, Krt, Ljubljana 1987. Janez Koželj, llka Čerpes, Vládo Krajcar. Štu-dija arhitektonske preveritve možnosti dolgoročnega preoblikovanja in razvoja mestne oblike Ljubljana, FAGG-Arhitek- tura, 1984. Aleš Vodopivec: Arhitektūra Ljubljane, Ar- hitektov bilten, Ljubljana, 1987. Breda Mihelič: Urbanistici razvoj Ljublja- ne, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1983. V.B.Mušič: Myer R. Wolfe, Urbani izziv 10/89/. Variantně ureditve šest območij v Ljubljani, Z1L TOZD Urbanizem LUZ, oktober 88. Ilka Čerpes, dipl. inž. arh. * Seznam opazovanega vzorca zgradb: 1. Kraigherjeva ploščad 2. Stanovanjski blok ob Igriški ulici 3. Stanovanjski blok med Resljevo in Kotnikovo 4. Prizidek doma upokojencev na Poljanski cesti 5. Medicínská fakulteta 9. Porodnišnica 10. Trgovsko-poslovna hiša Merca- tor ob Dolenjski cesti 11. "L" prizidek inštituta Jožef Šte- fan 12. Cerkev v Dravljah 13. Úpravna zgradba SMELT 14. Prizidek ZRMK 15. Nova cerkev na Žalah 16. Računski center Ljubljanske banke 17. Ureditve ob mostu preko Gru- berjevega kanala 18. Most čez Ljubljanico v Fužinah 19. Ureditev tlaka na Prešer novem trgu 20. Obnova gradu 21. Stanovanjski blok ob Poljanski cesti 22. Stanovanjski bloki ob Tržaški cesti (Žičnica) 23. Center obrtnih dejavnosti ob Tržaški cesti 24. Upravno-servisna zgradba Zas- tava ob Tržaški cesti 25. Stanovanjsko-poslovna zgradba Mercatorja ob Titovi cesti 26. Stanovanjski kompleks v Zupan- čičevijami 27. Stanovanjska soscska Fužine 28. Muzej ljudske revolucije Slove- nije 29. Biotehniška fakulteta 30. Programske zasnove Hotel Lev 31. Programske zasnove Bavarski dvor 32. Programske zasnove Sanatorij Emona 33. Programske zasnove Elektro Ljubljana 34. Programske zasnove Plinarna zdravstveni dom 35. Programska zasnove Bavarska steza 36. Variantně rešitve Križevniška ulica 37. Variantně rešitve Komcnskcga 38. Variantně rešitve Spodnja Šiška 39. Variantně rešitve Prenova graj- skega griča. 36 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 10:34:51 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV oaes št. 14/1990 Opazovani vzorec zgradb Primerjava družbeno - časovnega konteksta z zgradbami zgrajenimi v Ljubljani med leti 1980 do 1990 Duh časa: Spočctka prikriti procesi družbene preobrazbe so v 80. letih izbruhnili v vsej silovitosti, kar daje vtis kriznega stanja. Na podlagi izkušenj polpre- teklih obdobij se je z leti pričel vidno spreminjati temeljni svetovni názor. Drugačno, ne zgolj racionalno doje- manje stvarnosti, je ovrglo veljavne zákonitosti na vseh področjih člove- kovega delovanja, tudi na področju oblikovanja prostora: socialistične ideologije, ki vključuje kot vsaj inter- gralni del tudi politiko gospodarjen- ja s prostorom, Zakon o zaščiti kmetijskih zemljišč, Zakon o urejan- ju prostora, Zakon o urejanju naselij in dr ugih posegov v prostor ter spre- membe Zakona o graditvi objektov so normativně intervencije iz zgod- njih 80. let, ki so formalni izraz ne- moči naše skupnosti, da bi ustvar- jalno urejala konflikte med razio- nimi uporabniki prostora. Kvalitativna razčlemba je nadomes- tila kvantitativno metodo, improvi- zācijā sislemsko organizacijo načr- tovanega procesa, strukturalna ana- liza in sislemski pristop pa geome- trično konceptualizacijo, kot jo je opisał Myer R. Wolfe. K občim spremebam, ki so odločilno vplivale na oblikovanje našega pros- tora, moramo dodati se nekatere, ki so posledica naše specifične druž- beno-politične stvarnosti. 1. odgovor: Nova cerkev na Žalah duh prostora: mestno pokopališče arhitekt: prof. dr. Fedja Košir tip agregata: posamezni poudarjeni objekt izločen iz tkiva tip zgradbe: kompaktna hiša tip odprtega prostora: aleja, ploš- čad. 2. odgovor: Fužinski most čez Ljubljanico duh prostora: oblikovanje rečnega brega arhitekt: doc. mgr. Peter Gabrijelčič tip agregata: disperzna gradnja t p zgradbe: stavbna struktura tip odprtega prostora: kvalitetno oblikovana oarkovna povrsina. 37 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 10:34:51 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms FCO št. 14/1990 Zgodovinski sinonimi Primerjava družbeno - časovnega konteksta z zgradbami iz preteklih zgodovinskih obdobij, ki so bistveno vplivale na strukturo Ijubljanske mestne slike Duh časa: Med obcma svetovnima voj nama je svet zajela gospodarska kriza, Slo- vence pa evforija nad lastno naci- onalno državo. Ljubljana je dokon- čno pridobila status národně pres- tolnice in statusu primerno zunanjo podobo. Želja po oblikovanju národně iden- titete je zajela vse piasti prebivalstva, ki so s skupnimi močmi spremenile Ljubljano v slovensko prestolnico. Pri tej preobrazbi so arhitekti igrali glavno vlogo. Delujoči pod okriljem slovenske šole za arhitekturo, usta- novljene leta 1921, so izkoristili kli- mo in s posegi v središče mesta oblikovali identiteto slovenske arhi- tekture in slovenske prestolnice. Skupna značilnost grajenih posegov iz tega obdobja je njihova večplas- tnost: navznoter so grajeni składno s svetovnimi tehnološkimi novostmi, navzven pa vzpostavljajo harmonični odnos z domačim okoljem, ki ga s svojo pojavnostjo dopolnjujejo v kvalitetno urbano okolje. Brez Pleč- nikovih ureditev ob Ljubljanici, Nu- ka, Žal, Modeme galerije, Dukiče- vih blokov, Nebotičnika, Zadružne hranilnice in Vzajemne zavaroval- nice bi Ljubljana ne bila Ljubljana 1. odgovor: Stare Żale duh prostora: mestno pokopališče arhitekt: Jože Plečnik tip agregata: posamezni povdarjeni ^ ob ekti, izločeni iz tkiva J tip zgradbe: stavbna struktura * - ' tip odprtega prostora: kvalitetno ob- ' likovana ploščad, park 2. odgovor: Ureditve březin Ljubljanice duh prostora: oblikovanje brega arhitekt: Jože Plečnik tip agregata: ulična zazidava v nizu tip zgradbe stavbna struktura tip odprtega prostora: oblikovani mestni trg, ulica z ureditvijo za pešce oblikovana parkovna površina. 38 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 10:34:51 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI izziv št. 14/1990 Opazovani vzorec zgradb Primerjava družbcno - časovnega konteksta s projekti, predvidenimi za izgradnjo v Ljubljani Ieta 1991 Duh casa: V80. letih prikriti procesi družbenih sprememb so Ieta 1990 izbruhnili na dan in se uresničili v obliki zatona realsocializma. Leto 1990 bo zapi- sano v zgodovino kot Ieto revolu- cionarnih dogodkov v Evropi, Jugoslaviji in Sloveniji. Ideja o samostojni Sloveniji v združeni Ev- ropi je poslala stvarnost. Slovenci smo ponovno v borbi za narodno sa- mobitnost. V/postavili smo več- strankarski sistem, izvedli svobodné volitve in přeřezali popkovino z Jugoslavijo. Posledica opisanih dogodkov so ludi korenite kadrovske spremembe v družbeno političnem življenju in spremembe njegove vodilne svetov- nonazorske usmeritve, ki so zausta- vile uresničevanje projektov, izdela- nih pod prejšnjo oblastjo. Arhitek- tom in njihovim investitorjem se ponujajo številne neprehojene poti v bodočnost. Ali bodo składno s his- torično izkušnjo izbrali pot, ki vodi v inovativno mesto? 1. odgovor: Muzej ljudske revolucije Slovenije duh prostora: oblikovanje mestne vpadnice in mestnega parka ob vpadnici arhitekti: Meta Hočevar, J urij Kobe, ^ Aleš Vodopivec tip agregata: disperzna gradnja tip zgradbe: kompaktna hiša tip odprtega prostora: oblikovani mestni park, aleja. 2. odgovor: Prenova Križevniške ulice duh prostora: prenova stanovanjskih hiš, uličně fasade in arhitekturnega spomenika arhitekt: Vojteh Ravnikar s sodelavci tip agregata: ulična zazidava v nizu tip zgradbe: hiša v uličnem nizu tip odprtega prostora: atrij, zazida- no pritličje, dvorišče. 39 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 10:34:51 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 14 /1990 Zgodovinski sinomnimi Primerjava družbeno časovnega konteksta z zgradbami iz preteklih zgodovinskih obdobij, ki so bistveno vplivale na strukturo Ijubljanske mestne slike Duh casa: Prenehanje turških vpadov, splošni gospodarski razcvct in možnost čr- panja iz izvira - Italije - v času rene- sanse so vzroki kulturnega prebu- janja ljubljanskih meščanov. Sim- bolizira ga ustanovilev Academie operosorum Ieta 1693, kije kot nova oblika družbene organiziranosti omogočila radikalno prestruktui- ranje mestne podobe. Stolnica in Rotovž sta dokončno izo- blikovala podobo mestnega središ- ča, zgrajenega v duhu prvotné logikę izgradnje srednjeveške Ljubljane. Rast mesta sta preusmerila na lokacije z drugačnim prostorskim kontekstom, ki je ustvaril pogoje za uporabo novega arhitekturnega tipa - zgradbe palače. Temeljna drugačnost palače je v njeni sposob- nosti, da oblikuje nove odprte mestne prostore, ki dolgoročno vpli- vajo na preobrazbo mestnega pros- tora: zametek Kongresnega trga pred uršulinsko cerkvijo, zametek mestnega parka ob Lambergovem dvorců, ureditve obrežja Ljublja- ice ob Grubarjevi palači. 1. odgovor: Lambergov dvorec duh prostora: oblikovanje mestnega parka ob vpadnici arhitekt: tip agrégala: posamezni poudarjeni objekti, izločeni iz tkiva tip zgradbe: kompaktna hiša tip odprtega prostora: oblikovani estni park. 40 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 10:34:51 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV št. 14/1990 Duh casa: Zakon o upravljanju podjctij, nova ustava in zakon o državni upravi so v 50. lctih omogočili posameznim gos- podarskim osebkom svobodnejše gospodarjcnje z dohodkom. Zahval- jujoč posamičnim interesom so in- vestitoci novogradenj skrbeli pred- vsem za izboljšanje o/jega delovnega in bivalnega okolja, skupni meslni prostori pa so ostali brez gospodar- ja. Zgradbe Skupščine, Impexa in Zadružne zveze, ki so bile zgrajene v tistih časih, kontinuirano preobra- žajo mestno podobo in se sinhrono podrejajo obstoječemu. Prenova atrija Križank je izjema v tedanji gradbeni praksi, ki dokazuje nemin- ljivost kvalitete v odnosu glede na družbene spremembe. 2. odgovor: Prenova atrija Križank duh prostora: prenova zgodovinske- ga in arhitekt ur nega spomenika v mestnem središču arhitekt: Jože Plečnik tip agrégala: karejska zazidava tip zgradbe: stavbna struktura tip odprtega prostora: oblikovani mestni trg, atrij. 41 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 10:34:51 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms