185. Številka. Ljubljana, v sredo 12. avgusta 1903. XXXVI. leto. lisn&jm vsak dan zvečer, teimfii nedelje in praznike, jter velja po posti prejemali za avstro-ogrsk* OeSele aa vae leto Ho K, sa pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s poSilianjecp 0i dom sa vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuj© dežele" tolike lV9Č, kolikor zna&a poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačnje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, č« |3e trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi vaj bs izvole* fraDkovati. — Eokopisi se ne vračajo — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trga 8t. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanili t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je te Vegove ulice Bt. 2, vhod v npravnifitvo pa a Kongresnega trga Bt. 12. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO li. »Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Kapitulacija. Iz Budimpešte, 11. avgusta. Štirideset dni je »ban« — kakor o Madjari imenovali grofa Khuena-Heiervarvja tudi kot ministerskega predsednika — vladal »Magyar-or9 žag« in že je pri kraju s svojo modrostjo Sistem, s katerim je na Hrvatskem izhajal skoro 20 let, je na Madjarskem bankerotiral v šestih tednih. »Ban« mora iti, še predno je zbornica dognala razpravo o njegovem programu. Sleparjenje in nasilstvo — to je vsa državniška modrost tega ljubljenca dunajskih krogov. S sleparstvi in nasilstvi se je držal na Hrvatskem 20 let, na ta način je hotel izhajati tudi na Ogrskem. Predno je postal ministrski pred sednik, je madjareki opoziciji obetal vse, kar je hotela, a čim je postal načelnik vlade, je začel v javnih sejah parlamenta dvoumno prekl.ee-vati, kar je bil prej slovesno obljubil. Sieparil je tudi vse stranke glede narodnostnih koncesij v armadi. Zagotavljal jih je zaupno, da se to in ono zgodi, da se v tem in onem oziru ustreže narodnostnim aspira-cijam Madjarov, med tem ko ni jmel prav nobenega pooblastila za take obljube v tem oziru. Ko ni šlo s sleparenjem, je začel groziti z nasiljem. Grozil je, da razpusti parlament v ex-lex stanju in da ima za to že cesarjevo privoljenje. Razpust zbornice v ex-lex stanju bi bilo flagrantno kršenje ustave, bi bilo najhujše nasilstvo, ki bi bilo lahko provzročilo revolucijo. »Bana bi se tega kršenja ustave ne bil ustrašil, a izvršiti tega nasilstva ni mogel, ker ni cesar hotel dati svojega privoljenja. Tukajšnji listi poročajo, da je kardinal Vaszarv bil poklican k cesarju in da ga je cesar vprašal, kako je njegovo mnenje o razpustu parlamenta v ex-lex stanju. Kardinal Vaszarv je cesarju narav- nost rekel, da bi cesar, dovolivŠi razpust parlamenta v ex-lex stanju prelomil svojo kraljevsko besedo in prisego na ustavo. Posledica tega je bila, da cesar ni hotel ničesar več slišati o razpustu parlamenta/ In ko na ta način ni šlo, je poklical ban svojega bivšega prijatelja — ki ga je pozneje proglasil za slaboumnega — reškega guvernerja grofa Szaparva, da podkupi opozicijo. Tudi to se mu ni obneslo in nastal je škandal kakršnega svet že dolgo ni videl, škandal, ki je pokazal, kako gnjil je madjarski narod in kako korumpiran je madjarski parlament. Sedaj šele je »bana odletel. Štirideseti dan po svojem nastopu je moral naznaniti parlamentu, da je oesar sprejel njegovo demisijo. In še tisti, ki so teh 40 dni banove slave stali na Khuenovi strani, ga brcajo sedaj neusmiljeno od sebe. Opozicija je zmagala. Tekom prihodnjih dni pride cesar v Goi6!0 in tedaj se začne drugo in zadnje dejanje v tej veliki igri, ki se imenuje kriza v dualizmu ali maščevanje 1. 1867. storjenih grehov. In vse kaže, da pride do kapitulacije pred opozicijo in da se ustvari začetek samostojne madjarske armade, kajti da bi se cesar Franc Jožef lotil boja proti roadjarskim pre-tenzijam, na to ni misliti. Napačno je misliti, da se gre Madjarom za to, da se uvede madjar-sko velevanje pri madjarskih polkih. Njim se gre za vse druge stvari. Ko bi bili merodajni krogi, zlasti vojaški, imeli kdaj kaj smisla in razuma za časovne razmere in kaj pogleda v prihodnost, bi bili s pametnim odje-n|anjem lahko ohranili edinstveno armado. Trditev, da more armada biti edinstvena samo, če ima en sam službeni jezik, je puhla in prazna fraza. Dovolj je, če znajo vsi oficirji en jezik, če je vodstvo v jezikovnem oziru enotno. Napoleon niti take ar made ni imel in kake zmage je do segel, in njegovi premagovalci tudi niso imeli jezikovno enotne armade, pa so ga vendar spravili ob krono. Ako bi bila vojna uprava organizirala vojaštvo po narodnosti in uvedla pri posameznih polkih velovanje v jeziku dotičnega naroda — imela bi edinstveno armado in ne bilo bi se ji bati, da se kdaj ustanovi samostojna ogrska armada. Madjari zahtevajo sedaj, da se vse ogrsko vojaštvo organizira kot madjarska narodna armada, in vse kaže, da to tudi dosežejo. Dunaj bo kapituliral in lahko se zgodi, da pošljejo Madjari še slovaške, hrvatske in rumunske polke kot madjarsko armado — proti Du naju v boj. Nekaj besedi k bodočemu imenovanju c. kr. okr. šol. nadzornikov. (Dopis iz učiteljskih krogov.) Dobro šolstvo je podlaga do-brebmu razvoju narodovemu. Na temeljih, ki jih sezida ljudska šola, ljudski učitelj, se razvija narod — narodova duša. K a k o r š o n učitelj, takošna šola; kakoršna šola, takošna družba. In žalostno je, če se učitelj ne zaveda > svoje dolžnosti, te svoje svete, \zvisene naloge. Večkrat vidimo, da _učitelj vzgaja le marijonete, ki se na njegov migljaj, na njegov komando pregi-bajo. Taki učitelji vzgojujejo dobre stroje — ljudij pa ne, ker se ne v globe v dušo učenčevo, ampak stremijo le po tem, da pokažejo nad zornikom dobro izvežbano, na vsako komando pripravljeno vrsto človeških strojev. Za parado so ti otroci kar najbolj izvežbani. Co se jih pa natančno ogleda, natančno preiskuša — se vidi in spozna kmalu lepo, toda goljufivo zunanjo lupino. In s takimi paradami se kaj rado učinkuje na zunanji svet. Naše nadzornike kaj rada preslepi ta lepa telovadba ... In taki učitelji so obenem najhuji nasprotniki onih kolegov, ki P osvete vse svoje moči le šoli . . . Take in enake misli nas obha-j ajo uprav sedaj, ko se bliža imenovanje novih c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov. Spominjamo se nehote dr. Prella, ki pravi v Oto Ernstovem »Flachs-mannu«: »Rtlckstandige Lehrer kon-nen wir nicht brauoben! Ein Lehrer, der nicht fortachreitet, ist wie ein Arzt, der nicht forts chreitet; er \vird zuletzt zum Morder! Morder honorie-ren wir nicht!! . . . In takih učiteljev imamo tudi mnogo, pač — žalibože! Kajti gotovo je v prvi vrsti ravno učiteljeva naloga, da koraka s časom, in vedno napredujoča izobrazba učiteljeva je podlaga njegovega delovanja v šoli. Dokaz sposobnosti še ni nikakor dokaz dobrega učitelja. In kdor z diplomo v roki in z dekretom v žepu obenem z zunanjim aktiviranjem penzijonira svoje nadaljno izobraževanje — se kmalu iz-mozga ter postane prav dober — korperal! Poznamo na pr učitelje, pri katerih ima šiba glavno besedo in katerim je šola le nekako sredstvo v dosego drugih, sebičnih namenov. Tako smo videli, da so svoje otroke prav dobro izvežbaii v cepljenju drv, v pometanju šolskih sob, v iztrebo-vanju plevela . . . Poznamo pa dalje tudi take učitelje, ki so posebno sijajno dovršili svoje študije in takrat so že obetali, da postanejo kaj višjega, kakor navadni ljudskošolski vzgojitelji. Zdaj vprašamo merodajne kroge — so li taki učitelji, ki so vse prej nego učitelji — sposobni, da bi sploh le mislili na mesto c. kr. okrajnega šolskega nadzornika? — Toda pri nas je vs~kako mogoče, vsaj pri nas žalibože še vedno igra veliko ulogo — klečeplastvo. Kdor se zna bolj priklanjati, kdor zna bolj svetniški obraz delati, kdor si zna na stroške svojih kolegov de- lati renome — ta je še najbolj pribljubljen — na vzgor. Premalo se pa posluša takozvani »vox populi«. Kajti po našem mnenju je pravzaprav učiteljstvo skoraj edino merodajno odločati o tem. — Tako na pr. učiteljstvo gotovo ne bode volilo nesposobnih učiteljev za svoje zastopnike pri deželnih učiteljskih konferencijah. In takih priznanih, pedagoško naobraženih učiteljev se pri nas skoraj nič ne vpošteva, ker se samostojnih značajev* gotovi krogi — boje! Trd, čist, neizprosen značaj navadno pri nas nima sreče, ker učiteljev — »reformatorjev« se ne potrebuje. In lepa naloga naših državnih poslancev bi bila, da se pobrigajo nekoliko za to imenovanje c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov. V prvi vrsti naj se ozira na pedagoško izobražene Učitelje, kajti dober korporal — še ni dober učitelj. V drugi vrsti pa naj odločuje tudi čist, trden značaj. Najhujši sovražnik našega šolstva je gotovo — klerikalizem. In ravno nadzorovalne oblasti imajo nalogo in dolžnost, da pazijo na to, da se ne zanese duh mračnjaštva, duh tmine v naše šole. Mi potrebujemo solnca! Da, onega oživljajočvga soinca, ki prenovi duše naše mladine, ki stvari samostojne, svobodne ljudi. Torej proč z mlačneži, posebno pa s takimi, ki sami sebe očitno hvalijo, da niso politično prononsirani. In kdo je pri nas pol.tično prononsiran? — vsak samostojno misleč učitelj. In če se naši poslanci za taka važna dejstva ne zmenijo, morajo pač odgovorni biti tudi za nasledke. Mi hočemo torej na teh mestih v resnici mož — naprednih učiteljev, kajti »die Piidagogik ist eine ernste Sache und will mit Be-sonnenheit und Klarheit behandelt sein!« Nekdaj. Francoski spisal Guy de Maupassant. Grad v slogu 18. stoletja je stal na obgozdeni višini; velika drevesa so ga obsenčevala s svojim temnim zelenjem; veliki log je odpiral perspektive svojih navidezno brezkončnih drevoredov tu v gozdno tišino, tam v obkrožujočo pokrajino naokoli. Par metrov od ograje je bil granitni basin; drugi basini so se vrstili na terasah do podnožja griča, in zajeti potoček je spuščal svoje valčke od basina do basina. Staro poslopje, ki se je dvigalo kakor preživela koketa, in vse je v tem starinskem domovju ohranilo fizijonomijo preteklih časov; zdelo se je, da govori vse o običajih, ki so vladali nekdaj, o preteklih ljubezenskih spletkah in o lahkomiselni eleganci, s katero so se ponašali naši pradedje. V malem salonu v slogu Louisa XV., kojega stene so bile pokrite s pastirji, ki so ljubkovali s pastiricami, kjer so se šalile lepe dame s panirji in galantni, nalepotičeni gospodje med saboj, je sedela v prestarem naslonjaču zelo stara gospa, ki bi jo lahko, ker je sedela popolnoma nepremično, smatral za mrtvo. Ležala je skoraj v globokem naslonjaču in njene mršave, kakor mu-mijske roke so visele ob straneh naslonjača. Njen omračeni pogled se je zgubljal v daljavi pokrajine, zdi se, kakor bi sledila po drevoredih prikaznim svoje mladosti. Skozi odprto okno je vel vzduh trav in cvetlic. Nalahno je zibal bele lase, ki so obdajali njeno razorano Čelo ter je vzbujal stare spomine v njenih možganih. Na njeni strani je sedela na nizkem stolčku miada deklica z dolgimi plavimi lasmi, ki so bili na tilniku na lahno zvezani s trakom, ter je kvačkala altarni podzglavnik. Mlada deklica je imela sanjave oči, in ko so njeni spretni prstki delali, se je videlo, da o nečem razmišlja. Babica obrne počasi glavo. „Berta«, reče, »čitaj mi kaj iz časopisov, da bom še vendar včasih zvedela, kaj se godi na tem svetu.« Mlada deklica je vzela v roke časopis ter ga je naglo pregledala. »Mnogo je politike, babica, ali naj to preidem?« »Da, da, gotovo mala, to izpusti. Ali ni ljubezenskih povesti? Ali je galanterija na Francoskem izmrla ? Ali nihče ne govori več o zavajanju in galantnih dogodkih?« — — — Mlada deklica je dolgo iskala. »Oh, tu je nekaj o ljubezni«, je rekla končno. Pravi se »ljubezenska drama«. »Citaj mi to, ljubi otrok«. In Berta je čitala. Govorilo se je o nekem dogodku s hudičevim oljem. Neka gospa je priležnici svojega moža, da se je nad njo maščevala, vžgala obraz in oči s hudičevim oljem. Porotniki so jo oprostili ter je zapustila sodno dvorano med viharnim odobravanjem množice. Prababica se je nemirno premikala na svojem sedežu ter je ponovila parkrat, nevoljno kimaje z glavo: »To je strašno, nad vse strašno! IŠČi kaj drugega, mala!« Berta je iskala; zopet je bila dogodba izpred sodišča, in Čitala je: »Žalostna drama«. Prodajalko, ki je bila že nekoliko v letih, bo zalotili v objemu mladega moža. Ta mladenič je bil vihrav, vsled zasmehovanja in draienja svo- jih tovarišev je pustil postarno gospodično obsedeti. Postarna gospodična pa je čutila strast ter se je maščevala nad nezvestim s streljanjem iz revolverja. Nesrečnež je ostal pohabljenec. Porotniki — zelo moralni možje — so se zavzeli za za« vračano ljubezen morilke ter so jo oprostili. Sedaj je bila prababica še bo\j razburjena, in zaklicala je s tresočim glasom: »Ali ste dandanes vsi zbesneli? Gotovo ste znoreli! Ljubi Bog vam je dal ljubezen, edino zapeljivo, kar ima življenje; mož je pridružil k tej galanterijo, edino razvedrilo, ki nam ga more prinesti čas, in vi vzamete hudičevo olje in revolver v roko! O! to je grozno, to je ravno tako, kakor če bi se hotelo v steklenico španskega vina vliti kaluže in nesnage!« Berti se je videlo, da ne razume razburjenja svoje prababice. »Ali, prababica«, je rekla, »gospa se je le maščevala. Le pomisli, bila je omožena in njen mož jo je varal.« Stara gospa se je razvnela. »Dobrotljivi Bog, kakšne ideje vzgajajo v vas?« Berta je odgovorila: »Toda zakon je svet, prababica!« Prababica se je stresla v globo-činah svojega srca, ki je pripadalo velikemu pretečenemu stoletju galanterij. »Ljubezen je sveta«, je rekla. »Čuj, mala, jaz, ki sem preživela tri rodove, pač zamorem kaj vedeti o možeh in ženah. Zakon in ljubezen nimata nič skupnega. Zakoni se sklepajo, da se ustanove družine, in družine se oblikujejo, da se zdrži družba. Družba ne more obstati brez zakona. Ako je družba veriga, tedaj pomeni vsaka družina en član te verige. Da se ti člani spojijo, se iščejo ednake kovine. Ako se sklepa zakon, se oziramo na posebnosti, iskati se morajo enaka plemena, delovati se mora za skupnimi interesi, ki imajo za posledice bogastvo in otroke. Zakon se sklepa samo enkrat, mala, ker svet tako zahteva, toda ljubiti so more dvajsetkrat v svojem življenju, ker nas je narava tako ustvarila. Zakon je postava in ljubezen je instinkt, ki nas žene sedaj na levo, sedaj na desno. Naprav-ljajo se postave, ki naj bi pobijale naše instinkte, te postave so potrebne; toda instinkti so vedno močnejši in Edinstvo v hrvatskih strankah. Nedavno smo omenili, daje prišlo v seji hrvatske fuzije do razpora. Hrvatski listi so o tem dejstvu do včeraj molčali, sedaj ga pa popolnoma priznavajo. Kakor pri nas, tako je tudi med Hrvati mnogo idealnih rodoljubov, ki verujejo, da bi bila Hrvatska rešena za vselej, ako bi ne bilo strank. Strankarstvo je tem ljudem največja nesreča. Znano je še, kako je goreči rodoljub, grubišnopoljski župnik Je raersić v seji, v kateri se je skienila fuzija opozicijskih strank, pokleknil pred poslanca dr Franka ter ga pro sil, naj cdneha ter se združi s njegovo stranko, s stranko prava. Največ takih idealistov je med pristaši »obzoraŠev«. Sedaj pa prinaša njih organ »Obzora zelo značilna priznavanja glede sloge. List pravi, da vkljub zedinenju opozicijskih strank ne razvija hrvatska opozicija pozitivnega dela, temuč se zgublja z notranjimi zadevicami. Do prave sloge pa vendar ne more priti, ker »čistia (Frankova frakcija) čakajo na svojo skupščino, pa tudi nimajo voljo sprejeti 4. točko resolucije, ki pravi, da sta dosedanji stranki prava povsem prenehali. Potem izvaja omenjeni list: »Treba se je že enkrat izpovedati, da nas ne bo rešila sama sloga, temuč delo. Ako bodemo tudi vsi složni kot ena duša, a ne bodemo vsi skupaj složno ničesar delali, bo za nas to vsekakor hujše, kakor če ne sedimo vsi pod enim klobukom, zato pa d a vsa k v svoj e m delokrogu dela. Ako smo pa opo zicionalci, našli se bomo v potrebnem trenutku kot eden človek v boju proti sistemu in njegovim zdrževa teljem in pomočnikom. Sloga, za ka kršno se pri nas, recimo, gotovo nepremišljeno, strastno upije, je ne-mogočnost, ako malo natančneje in globokeje premotrimo tiste, ki naj bi se »složili«. Ta zahteva po slogi je za sedaj še nekaj neprircdnega, protinaravnega, kar bi v kratki bodočnosti dovedlo do neugodnih prizorov. Kar po svojih nazorih po svojem mišljenju ne s p a d , v eden edinstveni tabor, naa se netlačivnjega s silo. Vsako forsiranje v tem pogledu bi moglo roditi le zle posledice. Mesto složnega dela, za kojim naši ljudje tako živo hrepene, rodilo bi prisiljeno, nenaravno bivanje elementov, ki ne spadajo v skupni tabor, le to, da bi drug drugega, če tudi nehote, motil še v onem delu, ki bi se ga hoteli oprijeti. Notranje drgnenje in medsebojna nezaupnost bi para-iizovalaže vnaprej vsako koristno delo. Zato je ne samo b^lje, temuč tudi edino pametno in mogoče, da hrvatska stranka prava ostane ali bolje postane ena strankarska orga- nizacija, a »čisti« naj bodo druga stranka, pa naj dela vsaka zase, a obe složno. Ko pridejo veliki narodni momenti, potem se poderejo strankarske ograje same ob sebi in kdor je pravi opozicionalec, bo vedel, kaj in kje mu je delati. Naj vsakdo dela, kakor misli, da je najbolje, ali samo dela naj. Naj dela kot opozicionalec, in naj nikdar ne pozabi, da je naš boj naperjen proti madjaronstvu, a ne proti drugi opozicijski stranki in da nam je naloga slabiti madjaronstvo, a ne zadrževati opozicijo. Ni še nikaka nesreča, ako je več strank. Nesreča za narod so samo slabe in malov redne stranke.« Ti nauki veljajo tudi za tiste slovenske rodoljube, ki bi najrajše točili limonadno politiko. Madjarske zahteve. V avstrijskih političnih krogih prevladuje strah, da bi cesar ugodil madjarski zahtevi ter se prišel v Budimpešto pogajat Zgodilo bi se lahko isto, kot se je zgodilo leta 1867., ko so Madjari nagodbo sklenili z vladarjem, ne da bi se bili vprašali za mnenje zastopniki avstrijske države. Pozneje je avstrijski državni zbor moral te sklepe potrditi pod pritiskom. Tudi sedaj se gre Madjarom za obsežne konoesije. Razpravljalo se ne bo le o ogrskem stališču, temuč tudi o skupni armadi in o avstrijski državi. Ogrska prispeva 44% vojaštva k skupni armadi, plačuje pa samo 34% k skupnim stroškom. Ako bi Madjari tedaj zahtevali lastno armado, ki bi jo tudi zdrževali s svojimi državnimi stroški, bi avstrijski narodi gotovo ne imeli ničesar proti temu. Tuda Madjari hočejo imeti le narodno organizovano armado, ki pa naj ostane skupna, da jo bodo še v za-naprej avstrijski davkoplačevalci zdrževali. Kaže se tukaj ista madjarska »veledušnosta, kakor pri avstro ogrski banki, ki je pod madjarskim vodstvom ter mora služiti avstrijski kapital madjarskim interesom; istotako dovolijo Madjari, da se Bosna skupno upravlja, le železnica se ne sme graditi iz Dalmacije v Bosno, da gre ves promet le preko Budimpešte. — »No-voje Vremja« piše k sedanji krizi na Ogrskem: »Kaj bo iz Avstrije? Ali se bo kot protitežje proti madjar skemu kraljestvu ustanovilo Češko kraljestvo, ali se bo avstrijski duali-zem spremenil v trializem? Ali bo ni počila ustaja Madjarov, ali bo nastala državljanska vojska med Madjari in Slovani? Vsekakor stojimo pred važnimi dogodki, ki se pripravljajo v naši bližini, in ki stoje v enem ali drugem oziru v zvezi s svetovno-zg .dovinsk;mi nalogami.« Politične vesti. — Odstop hrvatskega bana? Ban grof Pejaesevich je odpotoval v Budimpešto, kamor ga je poklical grof Khuen h konferenci. Splošno se govori, da bo ban obenem s ministrskim predsednikom odstopi!. — Odpravljeno obsedno stanje. Obsedno stanje v hrvatskih občinah Gjelekova in Mali Bukovac je zopet odpravljeno. — Razgovor sKossuthom. Neki dopisnik je imel razgovor s predsednikom neodvisne stranke, Ko ssuthom. Kossuth je izjavil po ovinkih, da je prepričan o krivdi grofa Khuena pri znani aferi. Glede narodnostnih koncesij v armadi je izjavil Kossuth, da bi vsled tega moč armade le pridobila. Oikar ima armida skupni poveijni jezik in skupno zastavo, je v vseh večjih bojih podlegla. Navdušenje, ki ga provzroča narodno čustvo, je izginilo, in ako si armada v tej sestavi pridobi slavo, ni to narodna slava. — Dogodek v konklavu. V konklavu se je splošno pogrešalo francoskega kardinala Lecota. Prišel je bil pač v Rim ter obiskal kardinala Sarto, ko je slišal, da bo morda izvoljen. Nagovoril ga je francoski, a Sorto je odgovoril italijanski, da se ni učil francoski. Lecot ga je zavrnil: »Ako je tako, ne mere postati papež, kdor ne zna francoski. Hvala Bogu! Nato je jezen odšel. Drugi dan je bil Sarto papež. — Vrhovnim poveljnikom srbske armade je določen Ar sen Karagjorgjević, brat kralja Petra, ki je sedaj še ruski polkovnik. — Ustaja v Maoedoniji. V adrianopolskem vilajetu je nastal splošen punt. Brzojavne zveze s Carigradom so pretrgane. V Dirdju so ustaši pokončali dve turški kompa niji. Tudi pri Sjroviču se je vršila bitka med ustaši in turško vojsko. Izid še ni znan. — Turška se m o b i 1 i z u j e. Ministrski svet je sklenil takoj mobilizirati 16 evropskih bataljonov ter poklicati pod orožje vse topničarje-rezerviste. Obenem se je sklenilo, ustanoviti nagla sodišča, ki bodo takoj obsodila prijete Bolgare. Vojna z Bolgarsko je zopet stopila v ospredje. Dopisi. Iz Šiške. Slovesneje še, kakor blagoslovljenje zastave l. 1897., se je vršila 25ietnica naše čitalnice. Poročilu »Slov. Naroda« naj bode dostavljeno še to-le: Gospodične Mici Snoj, Štrukelj Antonija in Helena Zakotnik, pod načelništvom gospe Juv&nčičeve oskrbele so, posredovanjem ravnatelja ženskega učiteljišča v Zigrebu gospoda Karlo Matica, zastavi Čitalnice dragocen, umetniško dovršen trak in cd g. Jebačina mojstrsko slikane podobe blagovest-nikov. Mej sviranjem Kovarikove overture »Spomladančica« nastopili so oder barjaktari s svojimi zastavami, gospodje z venci in trakovi, damski odsek z gospo pokroviteljico, pevski zbor in društveni odbor. Ko ' je gdč. Zakotnikova izgovoril: »V imenu šišenskih domoljubkinj poklonim zastavi čitalnioe leta trak v spomin 25letnice«, je privezala istega gospa Juvančičeva. Prvomestnik pa je izrekel za dragoceni dar najsrčnejšo zahvalo, povdarjajoč, »da se privije ta dan v venec zaslug plemenite gospe Juvančičeve novo, zlato pero.« Požrtvovalne domoljub-kinje, delujoče v korist C:ril-Meto dove družbe, »Sokola« in Ššenske čitalnice so bile gospodične: Lavren-čičeva, LampiČ Francka, Zakotnik Helena, Štrukelj Antonija, Jančigaj Ant., Rezika Ulrih, Tončka in Pavla Breceljnik, Berta in Mihaela J^vor-šek, Angela in Mici Snoj, Marija in Zora Juvančič, pod vodstvom gospe Juvančičeve in gospoda Fran Humra, kojim vsim naj velja najiskrenejša zahvala, kakor tudi blagajničarici gospe j Zakotnikovi. Iz Gornjegrajskega okraja. (Okrajna učiteljska konferencija) za okraja Gornji grad in Vransko se je vršila v soboto, dne 8. t. m. v Mozirju. Skoraj polnošte-vilno se je zbralo učiteljstvo obeh okrajev in tudi dva gosta sta se pridružila zborovalcem: gospica Kovač, učiteljica iz Trsta in gospod G o r -j u p Pavel, učitelj v Ljubljani. O šolstvu obeh okrajev je poročal okr. šolski nadzornik ter je pohvalil učiteljstvo, ki stori več kakor svojo dolžnost. V obče je opaziti velik ko rak naprej. Omenjal je šolski obisk, ki bi moral postati sčasoma boljši, ker je pa težavno zavoljo slabih krajevnihrazmer.Všolskem letu 1902 3 bilo je v Vranskem okraju 2053 izkazanih šolskih zamud, 152 strank bilo je kaznovanih, 527 K se je plačalo na globah, 1275 zamud je bilo opravičenih; v gornjegraškem okraju je bilo v isti dobi 2650 izkazanih, 220 strank kaznovanih, 1561 K se je plačalo na globah in 869 absen-tov bilo je opravičenih. Predsedni kovo predavanje je trajalo skoro 2 uri; končal je z željo: ne odstopite nikdar od pota spolnjevanja dolžnosti, iščite svojo zadovoljnost v sebi sami, duševno razvedritev v družbi ljubih, zvestih in odkritosrčnih tovarišev, imejte stanovsko čast čez vse malenkostne predsodke, glejte več krat na vBpehe vašega šolskega in vzgojnega delovanja, kar vas bode razvedrilo — bodite napredni složni in trdi, bodite le učitelji in vzgojitelji. Nadučitelj g. Kocbek razpravljal je o »Redu za šolske sluge«, v debato o tem predmetu so posegli gg nadzornik, Meglic, Farčnik. Dedič, K na 11 č itd. Sprejel se je omenjeni red, ki se bode dal tiskati in po ka terem se ima ravnati v vseh šolah. »O napakah značaja, ki se največ krat nahajajo pri naših šolskih otrocih; kako je iste odstraniti?« govoril je g. Kelc v prav izbranih besedah in so se vse teze soglasno sprejele. G Stritar Josip je obravnaval berilo »Prva skrb« metodično po formalnih ne smelo bi se tako protiviti istim, ker so od Boga, nasprotno pa so postave od ljudi. Ako bi se življenje ne oslajevalo kolikor mogoče z lju beznijo, kakor se mora devati slad kor v otroška zdravila, noben Človek, mala, bi ne hotel vzeti življenja takšnega, kakor je« Berta zre čisto prestrašeno. Mrmra. »Oh, prababica, prababica, samo enkrat v življenju je mogoče ljubiti!« Prababica je povzdignila tresoče, mršave roke proti nebu, kakor bi hotela zaklinjati umrle bogove ljubezni in galanterije. Povse razjarjena je vzkliknila: »Vi ste postali grd zarod, malopriden zarod. Od revolucije se je spremenil svet do nespoznanja. Ve like besede ste obesili vsem svojim dejanjem in vse svoje življenje ste si obtežili z vsakojakimi dolgočasnimi dolžnostmi; vi verujete v enakost in v obstoj večne ljubezni. Celo taki ljudje so, ki pišejo verze, da bi vam dokazali, da se za ljubeznijo umrje. V mojih časih so tudi delali verze, toda le zato, da so se možje poučevali, vse ženske ljubiti. In me ... Ako nam je kak plemenitnik dopo- del, mala, poslale smo mu pažeta. In če se je našemu srcu dopadla nova kaprica, potem smo odslovile zadnjega Jjubčeka . . . ter si vzele drugega, ali pa . . . smo obdržale oba . . .« Stara se je posmehovala pomembno in v njenih sivih očeh je bliskala ona duhovita in skeptična zlobnost, ki jo imajo ljudje, ki vedo, da niso iz istega testa kot drugi, in ki si domišljujejo, da so vzvišeni nad nazori navadne množice. Mlada deklica je jecljala čisto bleda: »Gospe od takrat potemtakem niso imele časti?« Prababica se ni več posmehovala. Četudi je njena duša še obdržala marsikaj od Voltairove ironije, spalo je tudi še nekaj navdušene filozofije Jeana Jacquesa v njeni globočini. — »Nič časti! Zato, ker smo ljubile, ker smo si upale to obstati, naj bi ne bile imele časti? Ali, ali, otroček, ako bi bila katera nas velikih francoskih dam ostala brez ljubčka, zasramoval bi nas bil cel dvor. Bile bi za tarčo dovtipom! One, ki hočejo drugače živeti, lahko brez obotavljanja gredo v samostan. In ve — ve mislite, da vas bodo vaši soprogi celo življenje zvesto ljubili — edino le vas?! — — Kakor da bi bilo to mogoče. Ponavljam ti, da je zakon potrebna stvar za družbo, toda protivi se instinktu našega plemena. Me razumeš? Življenje ima le eno dobro stvar, to je ljubezen. In kako slabo jo razumevate. Kako jo pokvarjate, ko hočete napraviti iz nje nekaj vzvišenega, nekaj kakor zakrament, ali nekaj, kar je mogoče kupiti, kakor blago. Mlada deklica je tipala s tresočimi rokami za zgrbančenimi rokami prababice. »Molči, prababica, zaklinjam te, molči!« In na kolenih, s solzami v očeh, je prosila nebesa, naj bi ji podarila edino, veliko, večno ljubezen, ljubezen, o kakršni sanjajo moderni pesniki; in poljubivši prababico na čelo, ki je še uprav žarelo šarmantnih in zdravih vzrokov, s katerimi so navadno filozofije osemnajstega stoletja branile njene nazore. Mrmrala je: »Pazi, uboga mala, ako hočeš v take bedastoće verovati, boš prav nesrečna v svojem življenju.« Renegat. Povest iz tržaškega življenja. (Po resniCnih dogodkih spisal I. B.) IX. Med 7. in 8. uro zvečer je na korzu jako živahno, ker v tem času zapuščajo šivilje, modistinje itd. itd. svoje delavnice. Kar mrgoli jih po hodnikih in vežah teh živahnih, zgovornih, veselih in koketnih stvaric. Tudi Ema Morosini je v tem času zapustila svojo delavnico. V družbi s svojimi tovaršicami je šla parkrat po korzu gor in dol, potem pa krenila naravnost domov. Tako je delala vsak dan. V delavnici je pač mnogo izvedela, se naučila marsičesa in dobila o življenju vse druge nazore, kakor jih imajo dekleta iste starosti, ki ne žive v delavnicah, ali doslej vendar še ni imela nikdar nikakega ljubavnoga razmerja. Ema je stanovala visoko gori pri Sv. Jakobu pri rodbini, ki je imela več ljudij na stanovanju. Vsi ti stanovalci so skupno večerjali in Ema je vedno skrbela za zabavo in vsi so jo radi imeli kakor hčerko kakega ljube ra prijatelja. Znala se stopnjah. — Iz poročila komisi okrajne knjižnice je konstatirati, o slovenski univerzi v Ljubljani, katero smatramo za neobhodno potrebno za kulturen razvoj slovenskega naroda. — IV. Goriški Slovenci, zbrani na ljudskem — Zakaj ne? je vprašal za čudeno. — To je nemarno. Sancin je bil presenečen in ni vedel, kako naj si to vedenje tolmači. — Izpremenila sem se, kaj ne? je vprašala Ema. — Po resnici — ne vem — — O — zdaj vem vse, je rekla Ema skoraj ponosno. Sancin je razumel. Prijel je Kmo za roko in dejal: Jaz Vas ljubim od vsega srca. — Tudi jaz Vas ljubim, Viktor, je odgovorila Ema in se srečno smehljaje stisnila se k Sancinu ter skoro strepetala pod njegovimi poljubi. — Kako hitro beži čas, je po daljšem molku vzdihnila Etna. Sedem je že. Kmalu bo treba iti. — Sedaj si moja, je odgovoril Sancin. V delavnico te sploh več ne pustim. — Kajpak! Jaz še nisem povsem izufona. — Jaz imam dovolj, da boš lahko živela. — Jaz pa hočem delati. — Saj boš lahko delala, a to, kar se bo tebi zljubilo. — O tem bodeva drugikrat go vorila. — Zakaj ne danes? — Moji stariši bi mi branili. — Ti jih bolj ljubiš kakor mene f — Ljubim — ah, rada jih imam nekoliko — kakor pač vsi otroci svoje roditelje — ali ljubiti se more samo moža . . . — Torej te ničesar ne zadržuje v Trstu. Lahko bi šla z menoj. — Ne morem. Prej morem postati izurjena modistinja, da si bom lahko služila kruh. — Koliko časa je pa še treba, da postaneš uzor popolne modi. stinje ? —« Se celo leto. — To je dolgo! — 8aj se bodeva videla vsak dan. — Da, ali vedno, vse življenje skupaj biti — to je še lepše. — Vse življenje? To je silno dolgo. Recite dolgo Saša — tako obljubo je laglje držati. — Ti me že sumničiš, porednica ? — Kdo mi jamči, da me bodete ljubili. Vsi ljudje se ljubijo samo nekaj časa, potem se drug druzega naveličajo. — Ali v moji starosti je dru gače. Ljubezen v tej starosti je zadnja — zato je trdna in traja do smrti. — To je lepo povedano. Mogoče, da je tudi res . . . Ali, veste kaj — dva meseca mi pustite časa, da si premislim. — Će zahtevaš — — — Da, zahtevam. V tem času se tudi Vi lahko premislite — — O, jaz nimam ničesar premišljati, jaz te ljubim, da bi šel zate v morje. — Sredi drevoreda, ne daleč od zaljubljencev je stal Žid Minzi. Ustne je imel ubrane v zaničljiv smehljaj. Videvsi, kako strastno objema Sancin svojo dekle, se je glasno zasmejal in polno neskončnega preziranja mrmral: — Ti si ravno tak, kakor vsi drugi! Da, vsak Simson dobi svojo Dalilo. javno nastopiti. Popoldne bo slavnost na vrtu slovenske šole pri Sv. Jakobu. — Električna sila za drugo železnično zvezo s Trstom. Železniško ministrstvo je nekatere interesirane zavode povabilo, naj do 1 oktobra t. 1 predlože vladi načrte glede uporabe električne sile na gradeči se železnični progi Celovec Beljak-Trst. Stroji bi morali biti dveh vrst, in sicer ena za osebne in brzo-vlake in druga vrsta za tovorne vlake. Soča bi lahko dajala 14 000 konjskih sil. Dotični zavod ob Soči moral bi biti zgrajen tekom dveh in pol let Železniški minister Wittek da je navdušen zastopnik te ideje. — Naraščanje tržaškega prebivalstva« Zadnje ljudsko šte tje z dne 31. decembra 1900 je izkazalo v Trstu 178 127 prebivalcev. Po magistratni statistiki je od takrat prebivalstvo nenavadno naraslo, tako da se je naštelo v prvi polovici 1903 že 185 041 oseb, tedaj se je prebivalstvo v dveh letih pomnožilo za 6914 oseb. V prvi polovici letos je umrlo 2558 oseb, rodilo pa se je 3065 oseb. — Zakonov se je skle mlo 824. — Misterijozen ulom v prostore hrvatskega Sokola v Spletu. Pretekli teden se je iz vršil nenavaden ulom v prostore hr vat^kega oSokolaa v Spletu. Vidi se namreč, da zločinci niso imeli na mena krasti, Ker niso ničesar ukradli, m o pa tudi imeli namena, napraviti škode, ker niso ničesar poškodovali. J as o o je iz vstga, da se je nameravalo samo pregledati spise »Sokola« v nadi, da bi se našlo kaj kompromitujoČega. To pa se sodi radi tega, ker je bilo v sobi vse drugo v redu, samo vsi spisi so bili razbrskani in razmetani. Vse to pa privatnih oseb gotovo ni moglo Zhmmatt, zato prevladuje mnenje, da je bil naročen in Če se uvažuje, da se je v isti noči tudi vdrlo v kavarno kjer se navadno shajajo socialisti, in v livarno železa Dujma Save, potem pač mora vsakdo uvideti, da so vsi ti dogodki v neki tajni zvezi. Ta zagonetni slučaj skušajo nekateri razvozlati na ta način, da trde, da so provzročitel j i tega nočnega uloma policijski organi, ki si baje domišljijo, da Be v »Sokolu« snujejo zarot« in se naročujejo v livarni Sava bombe.To se zdi vsakomur tembolj verjetno, ker se policija čisto nič ne briga, da bi našla krivce in še tudi ni uvedla nobene preiskave. — Vsled tega vlada v vseh krogih v Spletu največje ogorčenje. Ako se bodo vsa ta domnevanja uresničila, potem je pač jasno, da se hoče tudi v Dalmaciji vladati v — Khuenovem smislu! — Kazenska obravnava proti prof. Pasariću in Stj. Radiću v Ztgrebu je bila včeraj končana. Razprava je bila, kakor se por či, zelo zanimiva, samo škoda je, da se ne sme o njej ničesar pri občiti, ker se je po sklepu sodnega dvora obravnavalo tajno. Značilno je, da se razsodba n i razglasila takoj, kakor je drugače navadno, ampak se šele bode v petek dne 14 t. m. p r e d p o 1 d n e. Iz tega se razvidi, da sodišče samo ni na jasnem, ali sta obtoženca kriva, ali ne. Upanja seveda ni nobenega, da bi se izrekla oprostilna razsodba, ker hrvatska sodišča so popolnoma odvisna od vlade in store vse, kar jim ta ukaže. Zato pa bosta Pasario in Radić gotovo, če tudi morda brez dovoljnih doka zov krivde, obsojena, ker je vladi mnogo na tem ležeče, da se ta dva vsaj za nekaj časa napravita neškod ljivim — Obrtno gibanje v Ljubljani« Tekom meseca julija so pri čeli v L}ubljani izvrševati obrt, in s cer: Alojzij Kune, Gosposke ulice št. 7, krojaški obrt; Anton Preskar, Sv. Petra cesta št^v. 14, trgovino z mešanim blagom; Anton Greiner, Sv Petra cesta štev. 25, obrt stavbnih mojstrov; Albina Kane, Sv. Petra cesta štev. 12, trgovino s papirjem; M-trija Zalaznik, Sv. Petra cesta št 26, točenje desertnih vin, prodajo kruha, slaščic in piva v steklenicah; Julij Klemene, Šolski drevored št 2, me sarski obrt; Marija Mole, Karlovska cesta štev. 30, prodajo jedil, kuhane kave in čaja; Franc Kune, Privoz št. 8, fotografski obrt; Friderik HoiT mann, Dunajska cesta št. 14, trgovino z optičnim blagom; Anton Orehek, Marije Terezije cesta št. 26, mizarski obrt; Josip Bihovec, Sv. Jakoba trg štev. 6, trgovino z galanterijskim iti drobnim blagom; Terezija Weiser, Tržaška cesta št. 21, izdelovanje ovit kov za svalČice; Ivana Kušar, S?. Petra cesta št. 50, trgovino z meša nim blagom; Viljem JerančiČ, Kar lovska cesta št. 8, mizarski obrt; An tonija .itše, Gradišče št. 16, trgovino z živili in žganimi opojnimi pijačami; Anton Ječminek, Sv. Petra cesta št. 14, trgovino z mešanim blagom; Marjana Zalokar, Medarske ulice, prodajo por celanaste posode; Anton Pfeifer, Pre šernove ulice št. 5, trgovino a pre kajenim mesom; Marija Pajer, Marije Terezije cesta št. 11, branjarijo; An tonija Žnidar, Kolodvorske ulice št. 8, sejmarstvo z devocijonalijami in galanterijskim blagom. — Odgiasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Anton Preskar, Sv. Petra cesta št. 14, trgovino z moškim perilom, ovratnicami in krojaškimi potrebščinami; Neža Štefan, Mestni tr#, branjarijo; Miha Preme, liilšerje.ve ulice št. 12, ključ vničarski obrt; Alojzij Kos, Flo-rijanske ulice št 24, Krojaški obrt; Barbara Grablovic, Pogačarjev trg, prodajo živil; Marija Hočevar, Poljanska cesta štev. 10, žensko krojaštvo; Anton Ječminek, Sv. Petra cesta št 14, branjarijo; Anton Pulrich, Slomškove ulice štev. 12, izdelovanje sodavice ; Marija Čelešmk, Pogačarjev trg, prodajo sadja. — Ljubljanska društvena godba priredi dne 6. septembr t. 1. na Koslerjevem vrtu veselico v večjem slogu v korist društveni blagajni. Vspored za to veselico se naznani pozneje. Z ozirorn na priznano potrebo obstoja in nadaljnega razvoja društvene godbe pričakovati je, da se narodno občinstvo te veselice mnogobrojno udeleži. Če bi bilo dne 6 septembra vreme neugodno, se preloži veselica na dan 8. septembra. — Glas iz občinstva. Piše se nam: Razgled z Grada je prekrasen in zlasti tujci hodijo jako radi na Grad. Splošno pa se pritožujejo, da ni na Gradu nobene klopi. Opozarjamo poklicane fakt3rje na ta res občutni nedostatek. — Male tatvine. ILapcu Mihaelu Sumraku na Sv. Petra cesti št 49, je bila danes ponoći iz šupe ukradena srebrna ura, katero jo imel v suknjiču nad posteljo. — Martinu Petriču, strojevodji, stanujočemu na Krakovskem nasipu št. 18, je ukradel včeraj zvečer neki desetletni deček iz stanovanja bankovec za 10 K. — Zasebnici Ani Habe na Poljanski cesti štev. 13, je bila včeraj popoluine iz sobe ukradena srebrna ura. Sumljiva tatvine je neka mlada vlačuga. — Danes ponoči okoli 12. ure ustavil je v Selenburgovih ulicah neki 14 do 16 let stari fant fotografa Murica Feldmana, stanu jočega v Fračiškan-skih ulicah št. 12 in mu ponudil na prodaj srebrno uro. Fotograf je uro vzel in šel k stražniku. Ko je fant zagledal stražnika, je zbežal in uro pustil fotografu. — Drvarju Josipu Marenčiču,stanujočemu v ulici na Grad št 4, je bila včeraj zvečer v gostilni »pri Figovcu« na Dunajski cesti št. 15, iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imel 20 K. — Tatvina v Ribjih ulicah. Včeraj med pol 1. in pol 2. uro odprl je dosedaj neznan tat v veži v Ribjih ulicah št. 4 zaboj, v katerem je bilo manufaktursko blago trgovca Franca Drofenika v Špitalskih ulicah in ukradel štiri kose sukna za ženske obleke, v vrednosti 101 krono 43 vin. Tat je bil delavsko oblečen in je nesel blago po Francovem nabrežju, kjer ga je videl neki zidar. — Samomor vojaka. Danes dopoludne se je v vojašnici v Metelkovih ulicah ustrelil četovodja c. in kr. pešpolka št. 97, Josip Arko. Ustre lil se je s službeno puško pod brado, da je kroglja šla v glavo. Bil je takoj mrtev. Vzrok samomoru ni znan. — Nesreča. Uslužbenec de želne kmetijske šole na Grmu. Peter Vrisk, je bil v nedeljo v Prečni in si je ogledal živino ondotnega župn ka Pri ti priliki ga je župnikov konj tako sunil, da je mož dva dni pozneje v bolnici umrl. — Roko zlomila. Frančiška Lenarčič, 18 let stara kajžarjeva hči v Podgorici št. 27, je včeraj pomagala v gozdu nekemu vozniku nalagati les. Pri tem ji je padlo deblo na levo roko in ji jo zlomilo. — Prihod vojakov. Danes ob pol 12 uri prišel je v Ljubljano pešpolk št. 87 — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 67 oseb. 'Najnovejše novice. Toča je strašno pobila v okolici Dunajskega Novega mesta. Padlo je je toliko, da je bil za nekaj časa promet na cestah vstavljen. Strela je pobila mnogo živine. — Umor in samomor. V Št. Margareti na Ogrskem je ustrelil kmet lleckenast svojo ženo, ki je živela ločena od njega, potem pa še sebe — Ne .u vaden samomor. V \Viesbadenu sta se skupno zastrupila dunajski kemik Ontel in hči nekega gozdarja. Ljubavnega razmerja med njima ni bilo, le jetiČna sta bila oba. — Pri vojaški strelni vaji v Teme š v a r u je bil ustreljen neki kor-poral, ne da bi se bilo dognalo, kdo ga je ustrelil. — Strela je ubila v Kutsteinu arhitekta Reichierja. — Maščevanje učitelja. V Mi csaku je bil odpuščen učitelj Bilesik. Maščeval se je nad občino na ta na čin, da je privezal vrabcem tleče gobe na noge ter jih izpustil. Vrabci ■ so sedli na slamnate strehe in zgo rela je eela vas. — Umrl je dr. Maydl prof. na češkem vseučilišču v Pragi. * Slovaški rodoljubi vendar enkrat oproščeni. Svoj eae smo poročali, da so bili Slovaki brata Markovič in Lj. Čnlik od ogrskega porotnega sodišča obsojeni zaradi „rovanja proti madjarski narodnosti" in sicer dr. K. Markovič na 5 mesecev, dr. Jul. Markovič na 2 meseca in Lj. Onlik na 3 mesece ječe, razven tega bi morali še povrniti tožnc stroške, ki znašajo nad 2000 K. Proti obsodbi so vložili priziv na kraljevsko kurijo, ki je pritožbi ugodila in obtožence popoln o m a o p r o s ti 1 a. To je najbrže prvi slučaj na Ogrskem, da so se Slovaki, ki so bili radi „rovanja proti madjarski narodnosti" v prvi instanci obsojeni, v drugi instanci oproščeni! ' Kakaj se je mažarski kardinal vdeležil papeževe volitve ? „Magyar Orszag" poroča, da se je mažarski primas kardinal Vaszarv vdeležil papeževe volitve v prvi vrsti radi tega, da bi preprečil izvolitev papeža, ki bi bil starosloven-skeinu bogosluženju naklon jeu ; Vaszary se je tudi odločil, da bode glasoval samo za takega kandidata, ki bo obljubil, da bo specijelno odvzel Hrvatom pravico do glagolice, to je do staro-slovenske službe božje. Ako je ta vest ogrskega lista resnična, potem je kardinal Vaszary v naprej že izključil mogočnost, da bi v njega vnišel sveti Dah in bi ga morali ostali kardinali iztirati iz konklava, ker je on navdahnem; e svetega Duha zameujal z mažar-skim Šovinizmom in z mržnjo do vsega, kar je slovansko. * Demonstracije proti ma-djarskim domobranskim kadetom v Dubrovniku. Pri večernem promeuadnem koncertu v soboto dne 8. t. m. v Dubrovniku je na šeta-lišeu mnogobrojna množica burno demonstrirala proti madjarskim domobranskim kadetom, ki so prišli h koncertu. Množica je Žvižgala in neprestano klicala „Abzug" ! Kadeti so bili prisiljeni, iskati zavetja v restavraciji, od koder jih je vojaška patrulja spremila v vojašnico. Na potu v kasarno pa so se demonstracije s podvojeno silo ponovile. * Socialist tožen radi raz-ž aljenja Veličanstva. Državno pravdništvo v Spletu toži vodjo dal matinskih socialnih demokratov, Dor-bića, radi razžaljenja Veličanstva. Obtožnica pravi, da se je Dorbić na ljudskem shodu v Šibeniku javno izrazil, da bi raje več let sedel v zaporu v Kopru, nego bi enkrat zaklioal »Živio F rano Jožef L«, da je bil Kristus hudodelec, ki je zaslužil, da se ga obesi, in ako bi on sedaj zopet prišel na svet, da bi znova moral biti križan. Glavna obravnava bo razpisana v kratkem, ker je obtoženec sam za prosil, da se čim preje določi dan za obravnavo. Dorbie se je tudi odrekel pravici, vložiti ugovor proti obtožnici, da s tem preiskavo pospeši. — Ako je vse res, česar obtoženca državno pravdništvo dolži, bo Dorbića pač zadela občutna kazen! ' Obtoženi katehet. V Sim- meringu je stal pred okrajnim sodi ščem kaplan Weiss pl. Weissenbach obtožen, da je otroke pretepal in mučil. Kaplan je seveda vse tajil ter se skliceval na svoje duhovniško dostojanstvo. Obravnava pa je dognala, da je priče podkupil, vsled česar se je zadeva izročila državnemu pravd ništvu. * Strasna nesreča v Parizu« Odkar je 1. 1897. zgorel dobrodelni bazar, se ni v Parizu zgodila nesreča, ki bi se mogla od daleč primerjati nesreči, ki se je zgodila na podzemski železnici v noči od ponedeljka na torek. Ves Pariz je konster-niran, ves Pariz žaluje in je tembolj razburjeni, ker se še vedno ne ve, koliko ljudi je ponesrečilo. Podzemska električna železnica vozi doslej po progi, ki je kacih 14 kilometrov Jdolga. Ta proga se je otvorila lansko leto in je doslej promet redno funkcijoniral. Glavni vzrok dogodivše se nesreče je menda ta, da so vagoni narejeni iz materijala, ki se jako lahko vname. V ponedeljek ponoči se je odlomil neki košček kovine od vagona in prišel med kolo in med rels, vsled česar se je vagon unel. Tunel, po katerem vozi železnica, je ves obokan in nima skoro nikake ventilacije, tako, da dim gorečega vagona ni mogel nikamor uhajati. Vrh tega pa se osobje gorečega vlaka ni zavedalo nastale nevarnosti. Predno *o še vedeli, kaj naj store, je prihitel drugi vlak. Zdaj so ukazali občinstvu, naj zapusti oba vlaka. Občinstvo je to storilo. Porinili so oba vlaka na drugo progo in ju — peljali naprej. Prej je vagon le tlel, zdaj, med vožnjo pa je hipoma bnknil plamen in nakrat so bili vsi vagoni v plamenu. Med tem je privozil tretji vlak — in zapeljal svoje pasaŽirje v strahovit dim, takorekoč v ogenj. Vse je sililo iz vagonov. Vsak e hotel na ti postaji — Conronne — se prvi preriniti na zrak. Vzbudila se je v ljudeh — beštija. Vsak je hotel rešiti sebe, Četudi vsi drugi ponesrečijo. Ljudje so takorekoč metali drug dru-zega v dim in v plamen. Kešilo se je le malo ljudi. Izmed tistih, ki so ostali v tunelu, so spravili samo enega še živega na dan. Kolikor se ve doslej, se je 96 ljudi zadušilo, več jih je pa tudi zgorelo. 40 trupel so prenesli na bližnjo policijsko postajo, druge pa v „Moruue~, da se dožene njih identiteta. Pogled na mrliče je pregrozen. Vsi so skoro povsem počrneli, vsi stiskajo pesti, vsem je popokala koža. Na mestni palači je v znak žalosti razobešena črna zastava. Ministrski predsednik je ukazal, da se žrtve te katastrofe pokopljejo na državne stroške in da se rodbinam da državna podpora. Obrat na podzemski železnici je vlada ustavila. * Pravda Humbert. Včeraj »e je zasliševanje nadaljevalo. Tereza Humbert še vedno igra zelo spretno vlogo »poštene« gospe. Ako se ne more hitro izviti, simulira omedle-vico ter si dobro premisli Brat sle-parke, Komain Daurignac je odgovarjal humoristično. Ko mu je predsednik oftital, da je bil igralec ter obiskal Monte Carlo, je odgovoril: »Da, bil som tam s svojo ženo. Sicer nisem poročen, toda govorim o materi svojih otrok Poročil se nisem le zato, ker nisem imel časa a Pred sednik: »Vaša žena je izdala 1000 frankov mesečno.« — Komam: »To je pretirano«. — Predsednik: »Imeli ste še eno ženo, ki vas je veljala 6000 fr. na leto.« — Romain se je začel glasno smejati. — Predsednik: »Imeli pa ste še tretjo ženo, blondinko Dalaza. S to damo ste iedali 24 000 tV.« — Romain: »Ne toliko.« — Predsednik: »Vaša sestra jie plačevala vse vaše izdatke*. — Ro main: »To ni res Imel sem hišo, ki je veljala 6770000 fr.« — Predsed nik: »S čim ste jo kupih?« — Romain (smeje): »Pa saj je vendar nisem plačal« Potem je nadaljeval: •V celem mojem življenju so zašle dili tri ali štiri žene. Vprašam vse navzoče gospode, ali je to morda preveč« (Smeh) Na ta način se je vršilo nadaljno zasliševanje. * Fonograf s cesarjevim glasom. Akademiji znanosti na Dunaju je cesar Fran Jožef dovolil, da sme njegov glas porabiti za fonograf, ki je določen za fonogratičen arhiv, ki ga je pred kratkem osnovala akademija in v katerem bodo zastopani „glasovni portreti- historičnih osebnosti. V svrho, da se napravi po cesarjevem govoru fonografska plošča, sta dne 2. t. m. odpotovala delegata akademije znanosti dvor. svetnik Erner in umetnik Hauser v Išl. Cesar ju je sprejel z veliko prijaznostjo povdarjajoč, da ga po cesarski akademiji sprožena ideja zelo zanima, zlasti pa ga je veselilo, ko je izvedel, da so bili vsi fonogratični aparati napravljeni na Dunaju. Cesarja je posebno zanimalo, ko sta mu delegata povedala, da so se za arhiv žs fono-grafično fiksirala razna grška in srb-sko-hrvatska narečja; dotične plošče je cesar s posebno pozornostjo ogledal. Naravnost presenečen pa je bil, ko je fonograf recitiral nek monolog iz drame „Viljem Teli,** ker je takoj spoznal glas dvornega igralca Le\vin-skega. Fonogratično ploščo s riprav-ljena za vsakovrstno trgovino ali obrt. V hiši se je že dosedaj izvrševala pekovska obrt in trgovina z najboljšim vspehom. .2047 - 2) Vse podrobneje pogoje izve se v pisarni dr. Mat. Hudnika, odvetnika v Ljubljani, Kongresni tf& št. 15 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrBtnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in brn rt |z zmanjkuj očimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih pravico do dividende. let vzaje n ei za^ aro valna baaJsa tt Prag-1. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,OOO.OOO.K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z mrHkozI nI<»iniiMku- iinroiliio opravo. (26—91) Va» poiaanilft daje: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastne) bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnino prot požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne |in občnokoristne namene. RL 33 Pred ponarejanjem se brani z vzorcem in znamko. želodec Julija Schaumanna deželnega lekarnarja v Steckeravl. Mnogo let že Izpričano dletetično sredstvo za pospeševanje pre- bavljanja. Odstranjuje takoj ze-qA H ■ H I I I II li I lodčno kislino. Neprekosno za I A ^Lwm ^UP I ^LaV ^y| ^LM ^LW uravnanje in ohranjanje dobrega *"w prebavljanja. Dobiva se v vseh renomiranih lekarnah avstr.-ogrske države. Ona I škfttljlef 14 i-.»O. Razpošilja se po poštnem povzetju če se naročita najmanj 2 škatljici. Crlavna v.alocfa: a (61-5) Deželna lekarna Julija Schaumanna v Stocfeeravi. Moderna, suha stanovanja na dobrem zraku in solnčnem kraju, v pritličju, L, II. ali III. nadstropju, s 3, 4 ali 5 sobami, vsemi priti k linami in vporabo vrt* se oddajo takoj ali za novembrov termin v novih Korsi-kovih hišah na Bleivveisovi cesti št. I. NatHP.čneift se izve pri lastniku istotam ali pa v cvetlični in semenski trgovini v Šelenburgovih ulicah št. 5. a746— 12) St. 964. Razpis učiteljske službe. (2026 - 2) Na mestni nemški deški ljudski Šoli v Ljubljani je stalno popolniti s početkom šolskega leta 1903 4 mesto učitelji* s sistemizovanimi prejemki. Pravilno opremljene prošnje je predlagati uradnim potom najkasneje IJ^T" do 25. avgusta 1903 H pri c. kr. mestnem šolskem svetu v Ljubljani. Na nezadostno opremljene in zakasnele prošnje se ne bo oziralo. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dne 4. avgusta 1903. Priznanje ilirskim testeninam iz krogov veleposestva! Gospodoma Žnideršič & Valenčič — II. Bistrica. Z Vašimi testeninami sem popolnoma zadovoljna, ker so res najizvrstnejše od vseh, kar sem jih poskusila. Tolsti vrh (Št. Jernej), Doienjsko, 12. januvarja I902. U splošno vednost! V konkurzu se nahajajoča bivša zaloga manufakturnega blaga i „pri Amerikancu" Stari trg štev. i j se bo prodajala od 02024—4) sobote dne 8. avgusta do 20. avgusta istotam po res usr nizkih cenah. ts-o O 9 « O O e e o o o 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Naznanilo. Dovoljujem si slav. občinstvu vljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem svojo, do sedaj v Šelenburgovih ulicah se nabajajočo krojaško obrt (2050-2) preselil il na štev. 3 v istih ulicah v hišo gosp. dr. Koslerja, v pritličje kjer je dolgo vrsto let izvrševala svojo obrt dobro poznata krojaška tvrdka Luka Schumi. Z delnim nakupom oprave in drugih predmetov, preje last imenovane tvrdke Luka Schumi, razširil sem sedaj v tem novem lokalu svojo obrt in mi je vsled tega omogočeno, svojim častitim naročnikom in odjemalcem s prav zmernimi cenami postreČi. Zahvaljujem se ob jednem cenjenim naročnikom za dosedaj izkazano mi zaupanje ter se priporočam vsem tudi v prihodnje, in beležim z najodličnejšim spoštovanjem P. Cassermann 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Prodajalni prostori oddajo se takoj v najem na jako ugodnem prostoru. 2065-2 VeS ae ponve na sv. Jakoba trgu *t. 2, v prodajalni. Irafotin Fuc tapetar zaloga pohištva mizarske zadruge v Št. Vidu = pri Xj3"o."bl3 ecia-i ■ laj ubijana v Gradišče at. 5, WSSBSSSHSSHSSSBBSi i w damski pasovi ! srajce in pasovi j za hribolazce in (1671-14; j otroške obleke j £se radi pozne sezone j prodajajo po znatno j znižanih cenah. • V.pl.Gerhauser i Stari trg št. 13. j Istotam se sprejme " 1 ---\/, I : I a WiJhelmovo tekoče mazilo .BASSORIN' c. kr. prlv. 1871. 1 vrčič K 2, poštna pošiljatev = 15 komadov K 24. Wilhelmov c. kr priv. „Bassorin" je sredstvo, čegar zdravilstvo temelji na znanstvenih preiskavah in praktičnih izkušnjah ter se izdeluje izključno v le karoi Franca VVilhelma, c. in kr. dvornega zalagatelja Neunkirchen, Nižje Avstrijsko. Rabljeno kot mazilo, vpliva lečilno olajs-ljivo, manjša bolečine in miri bolesti živcev, kakor tudi v mišicah, sklepih in kosteh Zdravniki uporabljajo isto proti navedenim bol* činam, zlasti, ako se taiste javijo po močnih naporih na potovanju ali pri zastarelih boleznih; radi tega to sredstvo uporabljajo tudi turisti, gozdarji, vrtnarji, telovadci in kolesarji z najboljšim vspehom ter se hvali tudi od mnogih strani kot sredstvo proti mrče-sovemu piku. b v2721—10) Kot Bnamenje pristnosti je na zavitkih vtisnjen grb trške občine Neunkirchen (devet cerkva). Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer te ne dobi, se naravnost pošilja. V zadružnem domu „Kmetske posojilnice" na Dunajski cesti oćlcLa, so 7 stanovanj pO 3 in 4 sobe z vsemi pritiklinami in 2 prodajalnici za setitni termin I. novembra t- f. Po dogovoru Zfcmorejo se ista še preje v nai^m r>dd*t'*. Pojasnila v pisarni „Kmetske posojilnice" med uradnim urami. (1943-:; m im a ročaj te izborno (1384 - 25) ljubljansk s " v I iSKO DIVO 1 B i!E pivovsren alcu in Laškem trgu. mu I Naročila sprejema |-—— Centralna pisarna ¥ Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4. St 234/pr. Volonterski mesti. (2070-1J Podpisani deželni odbor sprejme dva volonterja za deželno knjigovodstvo in sicer za zdaj brez arijuta. Zahteva se z dobrim vspehom prebiti zrelostni izpit kake srednje šole. Tozadevne, s krstnim in domovinskim listom, zdravstvenim ter zrelostnim spričevalom, kakor tudi z dokazi o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje vložiti so do 8. septembra 1903 pri deželnem odboru. Deželni odbor vojvodine Kranjske v Ljubljani, dne 8. avgusta 1903. r I Preselitev restavracije. S tem uljudno naznanjam vsem svojim cenjenim dosedanjim gostom ter častitemu občinstvu sploh, da se dne 5. avgusta 1903 preselim i na iz Rimske ceste št. 24 (,,pri jagru ) Rimsko cesto št. 4 | i bivšo restavracijo „pri Zajcu", S 8 X! Zahvaljujem se tem potom častitim svojim dosedanjim gostom za izkazano mi zaupauje in prosim, da me počaste tudi v novi restavraciji, jjjj Istotako se priporočam slavnemu obeinstu, da mi izkaže svoje razpolago. ^ Pivo se toči v lokalu po 11 kr., čez ulico IO kr. ^ J^S Proseč za mnogobrojni obisk sem z odličnim spoštovanjem J^J § 2016 3 Jožef Koman, 8 J|S restavrater. W| Naznanilo. Podpisani si usojam slav. občinstvu uljudno javiti, da sem odstopil svojo krojaško obrt g. iUoJzSju Bar le« Zahvaljujem se vsem svojim častitim dosedanjim naročnikom za zaupanje in prosim, da isto zaupanje izkazujejo tudi mojemu nasledniku. w Fran Sturm. Priporočilo. Podpisani si usojam slav. občinstvu uljudno naznaniti, da sem s I. avgustom t. I. prevzel več let obstoječo in dobro znano 0^r krojaško obrt od g. Frana Šturma, krojaškega mojstra -v JL^jiit>ljiiiii it«, JDrtdfgU «tv. 1«& ter se vsem njegovim dosedanjim cenjenim naročnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporočam. Alojzij Barle, civilni In vojaški krojač, izvežban in izprašan na obr. tehnologičnem . gg muzeju na Dunaju. (2008—3) Udajatelj;,iu odgovorni srodnik: Dr. i? an Tavi ar« Lsstnins in tisk .Narodne tiskarne" r