lihajs Issued daily trap* Sundays and leto-yba* xxxvn PROSVETA t » ► -U GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln uprsvniški prostori: >857 South Lawndate Ava. Office of Publication: 1887 South Lawndate Ava. Téléphona. Rockwell 4904 Cene lista ja $8.00 ■utter January M. ISSS. at fee post-otftos tor Um Act of Conexa« o* March I. IMS. Ruska Me prekoračile reko Niesse | v naglem prodiranju proti Dresdenu Armad« maršala Koneva prodrla 13 milj daleč preko Slezije v smeri Dresdena, glavnega mesta Saksonske, prekoračila reko Queis v več krajih in zasedla sedem nemških trdnjavskih mest. Ruske sile zožile jeklen obroč okrog Kuestrina in Frankfurta. Cez osem tisoč zavezniških letal bombardiralo nemška mesta in industrijska središča.—Kanadske in britske čete prodirajo proti Porurski dolini.—Ljute bitke med Američani in Japonci ▼ Manili se nadaljujejo LONDON. 15. febr.— Ruske Samo na Dresden je padlo čez 15. armada Je prekoračile reko Neisse in prodrla do točke, ki Je oddaljena ie 45 milj od Dreede-na. glavnega meeia Saksonske. Nad tisoč ameriških "letečih trdnjav" ln Liberatorjev Je metalo bombe na nemške policijo kakih 12 mili pred prodirajočo rusko armado. V sadnjih 38 urah Je več kot 11 tisoč zavezniških letal metalo bombe na nacijeke tarče. Čete prve ukrajinske armade pod poveljstvom maršala Koneva so naveeale etike e četami maršala Žukova Jušnovshodno od Berlina. Radio Berlin nasna* nja. da so ruske čete udrle čes reko Neisse na obeh straneh Forsta. ieleeniškega križišča. 62 milj jušnovshodno od Berlina, kar Je enaka rasdhlja severovzhodno od Dreedens. London. 15. febr. — Armada maršala Koneva je prodrla 13 milj daleč preko Slezije v smeri Dresdena, glavnega mesta Saksonske, v zadnjih dvanajstih v več krajih in okupirala sedem nemških trdnjavskih mest. Radio Bern poroča, da so prvi oddelki ruske armade dospeli do točke, ki je oddaljend 60 milj od Dresdena in 71 milj od Berlina. Nemško poveljstvo je priznalo popolno obkrožitev Bresla-ve, prestolnice Spodnje Slezije in osmega največjega nemškega mesta. Bitka za posest Breslave je dosegla višek. Nemška vojaška posadka je v pasti in nevarnosti uničenja. Trdnjavska mesta, katera so zasedle ruske sile v prodiranju proti Dresdenu, so Neusalz, Neustadtel, Sprottau, Goldberg, Jauer, Striegau in Sorau. Slednje mesto leži 84 milj južno-vzhodno od BOrlina. Nemci so priznali, da so Rusi naredili velike luknje v bojnih črtah in ds so bile enote črne vojske (Volks-sturm) vržene v akcijo, da ustavijo ali vsaj zavro prodiranje ruskih sil. Nikolaj Akimov, ruski komentator, je naglasil značilnost prodiranja kolon armade maršala Koneva. On je napovedal, da bodo morali Nemci potegniti vojaške divizije z drugih front in Jih vreči v akcijo proti tej armadi. V drugih krajih vzhodne fronto so sovjetske sile doeegle nove uspehe. Zasedle so nadaljnje postojanke pri Kuestrinu in Krankfurtu ob reki Oder. Jeklen obroč okrog teh mest se je zožil. V akciji proti Nemcem na tej fronti so sile armade marala Gregorija Žukova. Eno krilo te armade se vali proti Stetti-r»u. pfiKtanlščnemu mestu ob baltiškem morju. NVmški komentatorji trdijo, se je bojevanje pri Koenigs-**rgu, glavnemu mestu Vzhodne Rusije, poleglo, dočim Moskvo i"»oča, ds se nemška obrambns nI* krha pod udarci ruskih čet. Zavezniška letalska sila pod P" a operacije ruskih armad c osem tisoč ameriških in britjih letal je bombardiralo nem-^ mesu in industrijske sredi-M" v /adnllh 24 ureh. Bombe v' Padale ne Berlin. Dreeden, ^»emnite, Magdeburg, Bohn, ^rnberg. Dortmund. Boh len. in Maribor v Jugoslaviji dva tisoč zažigalnih;jn razstrelilnih-bomb, ki so porušile mnogo poslopij in zanetile ogromne požare. Drugi roji zavezniških letal so metali bombe na Celovec na Koroškem in železniške proge ter naprave pri Brennerskemu prelazu. Pariz. 15. febr.—«Kanadske in britske čete prodirajo naprej v smeri Porurske doline, središču nemških vojnih industrij, skozi vrzeli Siegfriedove trdnjavske linije. Ustanovile so nova mostišča na severovzhodni strani Kleveja in zapadni strani Kes-sela. Nemško poveljstvo je zagnalo tri divizije v protinapade na pozicije kanadskih in britskih čet, ki pa so bili odbiti in sovražnik vržen nazaj z velikimi izgubami Sto milj južno od fronte, kjer so v akciji kanadske in britske čete, so zbrane sile tretje ameriške armade pod poveljstvom urah. Prekoračil« je reko Oueia l generala Pattona. Te so zasedle nadaljnje pozicije med Wallen-dorfom in Echternachdfn na južni strani Pruema, trdnjavskega mesta, ki je padlo zadnji ^on-deljek. * * 15. febr^-r- FilipinL Ameriška pehoU prodira proti južnim predelom glavnega mesta Filipinov, katere še drže Japonci. Ljute bitke so v teku od poslopja do poslopja. General Douglas MacArthur poroča, da razkačeni Japonci pobijajo civiliste v manilskih predelih, ki so še pod njihovo kontrolo. Razdejali so glavno bolnišnico in več drugih poslopij. Japonci še drže pet tisoč jar-dov dolg sektor Manile med reko Pasig in letališčem Harriso-nom, toda odpor se krha pod udarci ameriških čet. Bombe, katere so vrgli ameriški letalci so utihnile japonske topove na hribu pri Manili, ki so bruhali izstrelke na mesto. Trdnjava Corregidor Je tudi tarča ameri škega bombardiranja Iz zraka. Nemka ipiona obsojena v smrt Vojaško sodišče izreklo obsodbo New York. 15. febr.—William Curtís Colepaugh, bivši ameriški mornar, ki je iel v Nemčijo in se Um izvežbal v špionaži in sa boUži, ln Erlch Gimpel, Nemec ln Colepaughov pajdaš, sU bila Obsojena v smrt na vešalih. Obsodbo je izreklo vojaško sodišče sedmih članov na Govemor Islandu po zaključenju obravnave, ki je trajala osem dni. Colepaugh ln Gimbel sta se izkrcala na obrežju države Maine 29. novembra preteklega leta, tri mesece pozneje pe sU bila aretira na. Spiona je pripeljala nemška podmornice. . HÉPV_ Obsodba bo poslsna vojnemu departmentu v odobritev. A ko jo bo potrdil, bo potem predložene predsedniku Rooseveltu, ki bo podal končno odločitev. Če bo obsodba potrjene. bosU obe špiona obešena v kraju, ki gs določi general Thomas A. Terry. London. 15. febr. — Soglasje glede namenov in ciljev je bilo doseženo na zborovanju tvetov-nih strokovnih unij v Londonu. Pričfkuje se, da bo načrt glede ujjjtarywitve nove mednarodne delavske organizacije *eprejet. Vodilne osebnosti'na zborovanju, so «Walter Citrine, Ujnik Kongresa britskih strokovnih unij, Sidney Hillman, podpredsednik Kongresa industrijskih organizacij, in Vasilij Kuznecov, načelnik ruske delegacije. Ti so imeli važna posvetovanja in vsled tega se niso udeležili debate o ustanovitvi nove mednarodne delavske organizacije. v Doznava se, da sU Hillman in Kuznecov sprejela točke programa, katerega je sestavil Citrine. O tem bodo razpravljali člani posebnega odbora, ki je bil formiran v torek. Program bo priše) na razpravo jutri. „ ^ 4 Debata na včerajšnji seji je bila živahna. Sprožil jo je Vln-^•foenVe Lombardcr Toledano, na-er Čelnik mehiške delegacije. On je v svojem govoru udrihal po voditeljih Ameriške delavske federacije in jim očiUl, da skušajo povzročiti razkol v mednarodnem delavskem gibanju. ADF je bila povabljena, naj pošlje svoje reprezeptante na konferenco, a je vkbilo odklonila. Opt noče imet' zvez iruskimi Unij*,-' trii, o katerih trdi, da nt|o' MP bodne, temveč of-odje sdVjMke' vlade. ' Soglasje na zborovanju unij Mehiški delegat okrcal voditelje ADF •■»i General Marshall na italijanski fronti Rim, 15. febr. — G e n e r a 1 George Marshall,šef ameriškega generalnega štaba, je obiskal iU-lljansko fronto, kjer so zbrane céte pete ameriške armade. On je dospel v Italijo lz Jalte na Krimu, kjer se je udeležil konference "velike trojice." Churchill in Eden v Atenah i Atene, Grčija, febr.—Premier Churchill in zunanji mini- ji poti vila v tem mestu. Oba sU govorila pred VlfllkfH množico. Churchill je v svojem govoru zagovarjal briUko vojaško intervencijo v Grčiji in izjavil, da je U preprečila anarhijo. Ameriške podmornice potopile 31 japonekih parnikov Washlngton, D. C., 15. febr. -Mornarlčnl department je naznanil. da so ameriške podmor niče potopile nadaljnjih 31 Japonskih parnikov in ladij na Pacifiku. Skupno število potopljenih japonskih parnikov in ladij od napada na Peerl Harbor je poskočilo na 1020. Nova fronta V severni Nemčiji London, 1». febr,—Tu prevladuje mnenje, da so bili na konferenci v Jalti ria Krimu odobreni načrti glede ustanovitve nove fronU v severni Nemčiji. Mož- CHI« Por iln CAGO 23. ILL.. PETEK. 1«. FEBRUARJA (FEB. 18). INS Subscription M OO Yearly ôtev.—NUMBER 34 Acceptance far mailing at special rate of postage provided for tin secUon 1101, Act of Oct. 1, HIT, authorised on June 4. 1918. tito namerava podvojiti oboroženo silo Člani ubeine vlade odpotujejo v Belgrad AMERIKA SE POD-P1RA PETRA London. 15. ffbr,—Maršal Tito namerava fcjrmirati armado milijon vojakov, kar pomeni podvojitev sedanje partizanske sile, katero tvori pol milijona mož. Vse kaže, da se Do razvoj dogod« kov v Jugoslaviji zdaj posj>ešlI. Člani ubenže vlade, katere predsednik je dr. Ivan Subašič, bodo nsjbrt* danes zapustili London in odpotovali v Belgrad, kjer bo potem formirana nova vlada, katere predsednik bo Tito, ŠubašiČ pa bo prevzel pozicijo zunanjega Ininistra. Novo vlado bo tvorilo 33 ministrov, med temi 22 Članov Titovega odbora za narodno osvoboditev, Šest reprezentantov federativnih jugoslovanskih držav in i>et članov sedanjega &ubaŠlčevega kabineta. * Izgleda, da spor s kraljem Petrom glede ustanovitve regent-stva ne bo izravnan pred odhodom Šubašiča v Belgrad, ampak rqgenUtvo je aodaj postranska zadeva. Kralj Peter ie Imenoval za regenU Jjuraja Suteja, finančnega ministra v ubežni vladi, a je naletel na Titovo opozicijo. Sutej je ¿ot član kabine-U 25. marca 1.1941 podpisal pakt z Joachimom voij Rlbbentropom, nemškim zunanjim ministrom, Cianom, italijanskim grofom nanjim ministrom, in generalom Hirošijem OŠlmom, japonskim poslanikom v Berlinu, ko so se sestali na konferenci na Dunaju. Tito ne zaupa Suteju, ker deli odgovornost z onimi, ki bo sku» lali potisniti Jugoslavijo M "f^tran oslšča. t Doznava se, da bo regentstvo ustanovljeno v Belgradu kmalu po formiranju vlade narodne enotnosti. Deklaracija •'velike trojice," objavljena po zaključenju konference v Jalti na Krimu, nanašajoča pe na Jugoslavijo, niti ne omenja kralja Petra. On bo užival dolg počitek v Londonu zaradi svoje zablode, ker je Izbral princezo AnasUsijo, mater svoje žene, za glavno svetovalko. Ameriški državni department še podpira Petra. Richard Patterson, ameriški poslanik pri ubežni vladi, Je v privatnih razgovorih s svojimi prlJaUlJl v Londonu priznal, da je dobil navodila, naj ostane v Londonu, dokler ne bo zadeva regenUtya rešena. To temeni, da državni department ie vedno pritiska na TiU z namenom da potolaži kralja Petra. Edini član briUke vlade, ki ie podpira Petra, Je Leopold 8. Amery državni Ujnlk za Indijo. DrugI Petrovi prijatelji so direktorji brtUke korporaclje, ki poseduje rudnike bakra in kroma v južni Srbiji, toda "velika trojica" je na svoji konferenci Izrečno priznala TiU kot gospodarja Jugoelavije ln njegovo zmago nad reakcijo, katero tvo-rt jo izgnani politiki "Velika trojka" je eugerlrsla, naj okrog sto i/med 340 bivših članov predvojnega Jugoslovanskega parlamenta poeUneJo člani nove protifašistične skupščine. Nekateri izmed Uh so se že pridružili Titu. Noben Izmed onih, ki so sodelovali z okupatorji, ne more |>oeUtl član skupščine Tito in Šubašič boeU vztrajala pri zahtevi, da more Jugoslavija dobiti od Italije Istro. Gorico, Reko ln Trn. kjer živi 800,000 Slovencev in Hrvatov. Volitve nost je, da se bodo britske in................... ...... ameriške čete izkrcale na obrei- j t» ustavno skupščino se bodo ju severne Nemčije In FrizlJskih vršile do osvoboditvi vse Jugo-otokth na Severnem morju. slavljc. Domače vesti Is Bridgeporta Bridgeport, O.—Dne 10. t. m. se je poročil Joseph Snoy ml., član društva št. 13 SNPJ, z Bettle Carr v Indianapolisu, Ind., kjer je nevestin dom in mladi ženin je uposlen pri tamkajinjl družbi Allison Ing. Corp. kot eksperlmenUlnl Inženir v mehaniki. Obilo sreče!—Na 15-dnev-nem dopustu se nahaja Sgt. Henry Potnik pri svoji mladi ienl Virginiji.—Veliko ljudi v bližini reke Ohio je preselilo svoje premičnine v višje kraje pred pr* tečo poplavo. Governor Lausche je podvzel potrebne korake, da se v slučaju povodnji prepreči morebitna škoda;, isto je storil Rdeči križ. Nov grob v Pennl - Library, Pa.—Dne 2. jati. je tukaj umrl Vid Kasalec, član društva 388 SNPJ in dpma od Zagreba na Hrvaškem. V Ameriki se je nahajal 32 let. Bil je vdovec in tukaj zapušča eno hčer in dva sinova. Mlajit sin se je vrnil na vojaški dopust po 32 mesecih službe v Indiji in je videl očeta na mrtvaškem odru. Ia Waukegana Waukegan-No. Chicago, 111.— Po dolgi bolezni je dne 5. t. m. umrla Frances Furlan, stara 80 let ln članica društev 118 snpj ln 129 KSK J. Zapušča moža, štiri hčere ln tri sinove. Clevelandske vesti Cleveland, O.—Dne 10. t. m. Je za srčno hibo umrla Mary 2l-vöder, roj. Skute* ln stara 40 let. Zapušča moža, dva sinova, me tet, tri brate \n Štiri sestre Po kratki bolezni je umrl Louis Tolar, po domače Orožnik, atar 78 lat in doma iz Verdna pri Toplicah oa Dolertfskem. bival 41 let. ZapuXfa lino, osem otrok, 15 vnukov ln sestro.— Dne 11. t. m. je zadet od srčne lu uflirl Anton Debe-let in donu 1« Ve-n» Dolenjskem. Bil rultva Št. 5 SNPJ ln tu-' 31 let. Zapuščs le-Ao, dve hčeri in dva sinove (oba pri vojakih), enega vnuka in tri braU.—Dne 12. t. m. je umrla Katherlne Mallnlč, roj. Allč, stara 89 let in doma iz Ljubljs-Bils je članice društvs št Unije CIO pojasnile namene Apel na farmarje za kooperacijo Chicago. 15. febr.—Člani sveta unij Kongresa industrijskih organizacij v Illlnolsu so naznanili razpečevanje brošure, vsebujoče leglslatlvnl program, katerega bodo skušali uveljaviti v tem letu. Brošure so bile poslkne državnim senatorjem ln poslancem, farmarjem, trgovcem in profe-slonslcem zaeno z apelom, naj podpirajo program. Brošura zanika obdolžltve, da je Kongres industrijskih organizacij atran-karskl in repek • demokratsko stranke, zaeno pa poudarja, "da je CIO nestrankarska organizacija, da se vodlUljl ne potegujejo za politične službe, temveč so zainteresirani le v Izboljšanje položaja delavcev." Svet unij CIO se je Izrekel za ravlzljo zastarele državne ustave, program gradnje javnih del v povojni dobi in izboljšanje odškodninskega ter pokojninskega zakona. Člani sveU unij so Samuel Levin, Maurice F. McElllgott, Ernest de Malo, Gerald Flelde, Joseph Germano, Herbert March, Sidney Rissmsn in Joseph Mstt-son. ne. 53 SNPJ in tuksj je blvsla 48 let. Zapušča moža, štiri sinove, tri hčere In brata —Istegs dne je umrl pionirski naseljenec John Germ, sUr 77 let ln doma lz vasi Česnlce pri Žužembergu ns Do-lelnjskem. Tukaj je blvsl 53 let. Zapušča ženo, dv« hčeri ln sina. i » <•• Sleparije pri sklepanju kontraktov Amnriiki davkopla-,.¿svaki ogoljufani Washington. D. C.. 15. febr,— Lindsay C, Warren, federalni ontroler,, je povzročil senzacijo a zaslišanju pred Člani kongres-ega odseka * Izjavo, da so bili meHikl dsvkopleČevald osle-perjenl zs petdeset mllljerd dolarjev pri sklepen Ju kontraktov s kompsnljsmi, ki so udeležene v produkciji vojnegs materiala. To pomeni, da je bil sleherni dr-žavljan ogoljufan za $400. Warren je udrihal po vojaških in mornarlčnih častnikih, ki so slekli uniforme in dobili pozicije v vojnem ln mornarlčnem de- Pomanjkanje kuriva v Angliji m-Ll r liv 1,1,1 Sneg in led ovirata promet London. 15. *febr^-Pomanjkanje premoge ln drugega kuriva v tej zimi, najhujši v šestnsjstlh letih, je Uko skutno, ds sU morala dva ministra apelirati na industrije in javnost, naj varču-jeta. To sU bila OUver Lyttel-ton, produkcijski minister. In Gwllym Ll6yd George, minister za kurivo in električno silo. v Lyttelton je dejal, da produkcijski program še nI prizadet, lahko pa bo, če se položaj ne Izboljša. "Ako bo produkcija orožja, streliva in drugega vojnega maUrUia padla zaradi pomanjkanja premoga, se bo vojne za-vlekla," je dejal. Minlstrs sta pojasnila, ds sneg ln led ovlrsU promet. Mrzel vsi Je zajel Anglijo sredi decembre preteklega leta Glavne železnice operirajo s polovico kapaclU* U. V South Waleeu je sneg usU-vil promet Vojaki so bilj mobllizlrsnl zs dosUvljsnje premoge v nekaterih krajih. Posamezna družina v I>ondonu dobi le deeet funtov premoga na dan. partmentu in oblast sklepsnjs kontraktov. Te službe opravljajo v svojo korist ln škodo dsv-koplsčevslcev. Na zaslišanju pred kongresnim odsekom je Wsrren nagla-šsl dejstvs, ki so znsns kongresu, Dokszsno Je bilo, da so oni uradniki, ki sklepajo kontrekU, dobili ogromne vsote od kompe* nlj. Načelnik odseka, ki vrnil preiskavo oddajanja kontraktov, je kongrosnik Manasco, demokrat iz Alabama. On je namignil, da bodo grešniki prejeli zasluženo kazen. Kongresnik obsodil obrekovanje Udov Washington, D, C., 15. febr — Kongresnik Powel, demokret Iz New Yorka, je okrcal kongresni-ka Kankina, demokrata lz Mississippi, ker Je v svojem govoru zadnji teden napadal in ob-rokoval Žide. "Za resne predsodke In bigoUtvo ne sme biti prostora v Ameriki," Je dejal. Rankln nI hoUl odgovarjati Powellu, Rusija bo Sla v vojno proti japonski Sporazum doseien na konferenci "velike trojice" PREKLIC NENAPA. DALNEGA PAKTA Wsahington. d. cm 15. febr.— Ameriški uradfl krogi so uver-jenl, ds se bo sovjeUks Rusija pridružila Ameriki ln Veliki Britaniji v vojni proti Japonski po porazu nacijske Nemčije. Poročila govore, da je bil sadevnl sporazum dosežen na konferenci mod Rooseveltom, Stalinom ln Churchillom. Stalin Je na podlagi teh poročil pristal na rusko reprezenta-cijo v skupnem generalnem ŠU-bu, katerega zdaj tvorijo le predstavniki Amerike in Veliko BrJUnlje. To pomeni, da Je revidiral svoje stališče, ker je vojna proti nacljskl Nemčiji prišle v fszo, ki zahteva formuliranje skupne strstagije sovjetov in zs-psdnlh zaveznikov. Razlog, katerega je doslej navajal Stalin v.odklanjanju vabil glede reprezenUctje v skupnem generalnem štabu, je bil, da je Rusljs v vojni s Nemčijo, ne ps s Japonsko. To je bil vzrok, da se ni udeležil rszgovorov med Rooseveltom ln Churchillom v Csssblsncl, Kslru ln Quebecu, ki so se nsnsšsli na vojne operacije proti jsponskim silam na Pacifiku in Daljnem vzhodu. SKslin.se je udelelU konference v Teheranu, ki je bila omejena na diskuzije glede, vojne proti Nemčiji, Nobenegs dvoms nI, ds je bil ystop Rusije v vojno proti Je-ponskl predmet diskusij ns konferenci "velike trojice." Rooso-velt ln Churchill ste prepričana, da bo sovjeUks udeleftbs skrajšala vojno proti Japonski. Motnost je, ds bo Rusljs odstopils letslske osze pri Vladivostoku Ameriki in Veliki Britaniji sa bombne napade na Japonsko. Odločitev mords pride v spri-lu, ko bo potekla veljavnoat sedanje nenapadalne ln nevtral-nostne pogodbe med Rusijo ln Japonsko, Vojni lordi v Toki Ju vidijo to možnost ln so alarmirani. SovjeUka vlada bo nsjbrte preklicala to pogodbo ln ila v vojno proti Japonski. Rusijs hoče dobiti nszsj Mandžurijo in druge pokrsjlne, katere je Isgu-fila v vojni z Japonsko pred 40 eti. Nadomestilo ia krvno plazmo odkrito Pasadena, Caltf., 15. febr — Znanstveniki državnega Uhm» loškega Instituta ao razvili zadovoljivo nadomestilo za krvno plazmo po Izjavi dr. D. H. Camp-bella. Nadomestilo je Žolica (ge-latln), ki se Je izkazalo za uapeš-no pri eksperimentih. Ti so bili izvršeni ris pacientih v kliniki Instituta. Ameriški poslanik v Avstraliji resigniral Canberra. Avstrsllja, 15. febr. «—Nelson T. Johnston, smerlškl poslanik, Je potrdil poročilo, de je resigniral. Ns sestanku s časnikarji Je dejsl, da se bo kmalu vrnil v Ameriko. Senator Walsh obsodil odločitev glede Poljske Nova Nimitzeva baza na Cuamu Washington, D. C , 15 febr. Zdaj je bilo razkrito, da je nova baza admirala CheaUrja W. Ni- mltza, poveljnika ameriške boj- Washlngton, D. C., 15. febr.— ne mornarice na Pacifiku, na Senator Walsh, demokret is otoku Guamu Nlmltz Je pred Massachusettsa, ln katolik, Je nekaj Udnt naznanil, da bo pre- obsodil odločlUv "velike trojice" makri 11 svojo bazo naprej. Otok glede Poljske. 'Dejal je, da Je Uusm leži 3800 milj zapedno od odločitev v konfliktu s načeli At- Jlavajskih otokov. lantskega Carterja. 08VETA PETEK, 16. FEBRUARJA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ovyaa of in4 published by Slove«« National Benefit Society Karoinlns n Zdruftene driave llim Chteaga) la Iw* SMI aa late. M-00 sa pol lata. $130 m* ttri Mm, m Chief o in okoUco Cook Co- 1730 » ealo Uio. »3.7$ sa pol lata* «a Inosemstva $0.00 Subscription ratass for the Unit«! States (except Chlcafo) and Canada M-00 par year. Chicago and Cook Comity $7JO par f»ar. foreign countries $$00 par year. Ma ogtaaor pa dogovoro^-Rokoplel depisov In nanaraiwdh ¿lankov sa na vralajo. Rokoplal lUerarne vseWne (Mlaa. drama. pesmi iid.) sa *rnejo po4il|atelJu la * slutaju. At J« prlloW Advertising rata, on s9r..mant _>«a«»^^^ wm»»^tle«. •ad uwolWtad articles will not *»J*™*- O^ -eauacrtpU. such as sleries. plsys. poems, etc.. wUl be returned ta send« only when accompanied by sell addressed and stamped envelope _ t. Mas lev ea vsa. kar lsaa stik s Ms torn: PROSVETA 26S7-&9 So. Lawndala Ave.. Chicago 23« Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (Kc?bruary 28, 1045), poleg vaiega imena na naslovu pomeni, da vam Je s u m datumom potekla naročnina. Ponovita je pravotasdb. ds se vsm list na ustavi. Zaključki velike trojice—II Ne vemo, ali je na visoke državnike treh velesil na konferenci v Jalti vplivala blagodejna krimska klima ali kaj drugega, toda dejstvo je, da so na tem sestanku zopet obudili spomin na Atlantski čar ter, o katerem se je Roosevfclt še pred nekaj tedni izrazil pied časnikarji, da ga nikjer ni. V izjavi, katero so podali po konferenci, je omenjen parkrat. In to v zvezi z Evropo. Citatelj te izjave bi vsekakor sodil, da mora biti krimska klima zelo demokratična in tudi miroljubna, kajti nit demokracije se vleče skozi vse točke, ki se nanašajo na povojno ureditev Evrope —to namreč izven Nemčije. Po svoboditvl izpod nacijskega jarma, izjavljajo te tri velesile, da bodo skupno nastopale in pomagale vsem narodom, tudi bivšim satelitom Nemčije, da bodo mogli reševati svoje pereče probleme na "demokratičen način." "Upostavltev reda in ponovne zgraditve ekonomskega življenja natodov," pravi izjava, "se mora doseči skozi procese, ki bodo omogočili osvobojenim ljudstvom uničenje zadnjih ostankov nacizma in fašizma in kreiranje demokratičnih institucij po njih lastni volji. To je princip Atlantskega čarterja—pravica ljudstev, da si izberejo in ustanove vlado, ood katero bodo živeli—uposta-vite* suverene pravice do samovlade onim ljudstvom, ki so bila oropana te pravice po agresivnih narodih." „ In velesile bodo sodelovale v kateri koli osvobojeni evropski državi: "(a) pri upostavitvl notranjega miru" (na «ličen način kot v Grčiji, Belgiji in Italiji??!!!); "(b) z nudenjem rellfa potrebnim ljudstvom; (c) pri formiranju začasnih vladnih oblasti, ki bodo reprezentativne vseh demokratičnih elementov med prebivalstvom in zaobljubljene, da izvedejo č»m prej svobodne volitve vlad, ki bodo dostopne do ljudske volje; (d) sodelovanje pri takih volitvah, kjer koli bo to potrebno." Vse to zveni zelo demokratično in idealistično. Toda ko človek pomisli, da je Churchill v imfcnu demokracije inggeniral krvapo civilno vojno v Grčiji zato, da ie potlačil levičarsko osvobodilno gibanje in njegovo armado; in dalie, ko človek pomisli, da je tucji Stalin skušal na svoj način oblagodaritl Poljake z "demokratično" vlado, ki je žt po svojih lastn'h izjavah pričela s "čiščenjem" opozicijskih elementov, ki so se vsa zadnja leta junaško borili podtalno proti nacijskim okupatorjem—če človek na vse to pomisli, bo rezerviral svoje navdušenje za poznejši čas, ko bo videl, kakšni demokraciji hodn velesile naklonjene. Ti pomisleki se oglašajo—radi izkušenj!—kljub temu, da se tudi naslednja točka te izjave zelo lepo glasi. Potem, ko velika trojica izjavlja, da ne bo nobena država več samostojno nastopala, marveč se bodo v vsakem posameznem primeru, kjer se pojavijo Iz-ledne razmere, o potrebnih ukrepih medsebojno posvetovale, kakor tudi n provizorlčno vlado prizadete dežele, izjava nadaljuje: "S to deklaracijo ponovno izrekamo vero v principe Atlantskega ¿ar terja, našo zaobljubo v deklaracijo Združenih narodov, kakor tudi našo odločnost, da s sodelovanjem oatalih miroljubnih narodov na podlagi zakona zgradimo svetovni red, ki bo posvečen mitu, zaščiti, svobodi in splošnemu blagostanju vseh narodov." Nihče ne more oporekati, da tudi gornje besede niso lepe, prežite z idealizmom. Ampak /apisali so jih ¿ni državniki, ki so še včetaj igrali—"power politics" in pod machiavellskimi gesli gradili svoje—"sfere vpliva." Mur «o to samo lepe in visoko doneče besede, ki na| služIjo kot adrenalin globoko razočaranim ljudstvom širom sveta nad imperialističnim potekom te vojne, ali v resnici pomenijo preokret v kosmat» zunanji politiki teh treh velesil? Bodočnost bo pokazala. Mi želimo, da bi bilo slednje resnica. Ako «e izkaže, da bo ta deklaracija zopet le kup lepo donečih fraz, ki naj »lužijo le kot opijat, je sigurno to, da jim bo sledilo še večje tazočaranje širom sveta. V luči naših izkušenj v tej, kakor tudi v zadnji vojni, je skepticizem na mestu. Dogodki bodo konkretno pokazali, koliko se predstavniki Amerike, Anglije In Rusije le igrajo z besedami, visoko doneči mi deklaracijami, ali pa so v resnici začrtali nove mednarodne smernice na tel konferenci na Krimu. * Nadaljnji važni sklepi te konferenc« so: 1) Sklicanje konference združi n»h narodov, kt se bo vršila prihodnjega aprila v San Frančišku in k» naj »rdela končni načrt zn novo svetovno organizacijo nu podlagi osnutka, k* je bil sestavljen na konferenci v Dumbarton Oaksu (NVashingtonu). Kot pravi izjava. m» je velika trojica «por.i/umela glede najbolj s)>orne točke, ki nt tiče glasovanja velesil, k* bodo tvorlle vrhovni avet nove lige nateoe za izravnavanje mednarodnih problemov. Taka tw »svetovan la ht bila potrebna že v preteklosti. 3| Soudeležba Francije »>r« okupaciji Nemčije Ker Francija nt bila povabljena na to konferenc*, )e predsednik provtzorične vlade «eneral I>e (Saulle ttlavH e primi» tUa. čeprav je bMa tgnmirnna prt »klicanju konference Ta konferenca |e varkalor ra/btintla vse nadc Hitlerjevih gan-gežev. da pride med veltellam« do odprtega razdora. Zgodilo ae je baš obratno in sleherni Nemec zdaj lahko vidi—popoln pora«. Glasovi iz naselbin RAZNOTEROSTI IZ JOHNSTOWNA Johnstown. Pa,—S pokojnim možem sva bila dolgo let naročnika Pro«vete. Z velikim veseljem sem prebirala dnevne novice in dopise naših rojakov in rojakinj. Včasih je prišlo do polemik in obe stranki sta imeli priložnost povedati svoje mnenje. Potem pa je navadno sledila urednikova pripomba, da je stvar za javnost zaključena. To je. veljalo za vse člane in čita-telje Prosvete. Zadnje čase pa si bivši urednik Prosvete lasti vso svobodo listu. Nas, navadne plebejce, ne zanima njegove vrste ideologija, niti ne njegov bavbav pred komunizmom! Mi korakamo z duhom časa naprej, ker le v tem je napredek. Naj izrazim mišljenje večine članstva: tako inteligentnemu možu kot je prav bivši urednik Prosvete, ne pri-stoja tako nazadnjaštvo! Večina člangtva je mnenja, ako hoče on voditi boj proti nurodni osvobodilni vojski, naj si ustanovi svoj list. Prosveta je last vsega članstva, ustanovljen na demokratični podlagi, zato imamo vsi enake pravice. To naj velia tudi za bivšega urednika! Že smo se oddahnili, da je konec njegovih člankov, pa objavi nadaljnje članke. Vem, da bom dobila odgovor, toda tudi navadnim plebejcem začno take stvari presedati. Je veliko drugih zadev, ki so veliko bolj važne in nujne za priobčitev v Pro-sveti kot pa članki, v katerih se nas žali s "Tituši" in podobno. Želim, da pričnemo rajši razpravljati o naših pravilih in drugih jednotinih problemih. L«ist naj služi v izobrazbo in razvedrilo! f - »I i , V > /{1 j t } i. Konvencija SNPJ se bliža, zato je potrebno, da se o jednotinih problemih javno pogovorimo, kajti vsak nekaj ve in tako bi zbrali gaj boljše sugestije in jih potem skušali realizirati v korist vsega članstva. Apeliram na glavni odbor, naj nekaj ukrene v tem oziru. Imate skušnje In vem, da vam je blaginja in dobrobit članstva najbolj pri srcu. Pridite na dan in povejte, kaj želite, da se spremeni ali doda. Tako bodo dobili delegati navodila od svojih društev, kar bo pomagulo, da se ne bo konvencija preveč zavlekla. Komur Je blaginja in napredek SNPJ pri srcu, nuj se oglasi k razpravi. V Johnstownu imamo veliko snega, zdaj pa so nam pričeli obljubljati še dež. Dobro, da so poglobili in razširili kanalizacijo, zato menim, da se nam ni treba bati povodnji. Ker so vremenski bogovi tako radodarni s snegom in mrazom, imamo težave s transportacijo. «Samo smrt ne vpraša, ali je sneg ali mraz in se vseeno pripelje na obisk. Tako je 110. januarja obiskala daleč okoli poznano družino Frank Zallar, s seboj pa je nepoklican ka odpeljala očeta številne družine, ki bo dobrega In skrbnega rednika zelo pogrešala. Pokojni Frank Zallar je bil po poklicu stuvbenik in zelo sposoben v svoji stroki. Ker je bil vedno veselega atnačaja, je bila družba vedno vesela njegovega prihoda, kjer koli se je prikazal. Rad je pel in če je bilo mogoče, ni nikdar odrekel usluge, zato nas je njegova smrt globoko pretresla. Pred leti je stanoval v Pittsburghu, kjer je imel veliko prijateljev. Njegov pogreb se je vršil po katoliških obredih dne 2. februarja pa slovensko farno pokopališče. Na tem mestu izrekam prizadeti drulini moje globoko Božal je! Od zvezne vlade pa je dobila obvestilo Mary Thomas, da je njen ljubi sin John Thomas padel na bojišču. Lahko si je predstavljati straino žalost matere-vdove, ki Je sama vzgojila otroke v dobre člane človeške družbe. Kako dobro in lepo so izu-čeni njeni otroci, se jasno' zrcali v sinu Johnu. Vzlic temu, da je bil srfm dvakrat ranjen, je rešil z nadčloveškimi napori strašne smrti drugega vojaka, za kar je prejel visoko vladno odlikovanje. A v tretje pa ga je smrt rešila nadaljnjega trpljenja. Ta--ko padajo naši najboljši sinovi— žrtve, krute in zverske vojne. Vem, da ni zdravila, ki bi zacelilo rano ubogi materi, a naj jo tolaži zajest, da vsi, ki jo poznamo, žalujemo z njo. Mi pa, bratje in(sestre, delujmo v smeri, da se nikoli več ne ponovi to strašno človeško krvolitje. Včasih mi kdo reče, da sem srečna, ker nimam sina, a jaz pokažem imena naših članov rekoč: "Ti so vsi moji!" Njih blagor in gorje je tudi moje. Ne morem si pomagati, tako čutim v srcu in želim, da bi bilo ¿im prej konec vojne. Zato proč s prepirom in rajši imejmo več zavednosti in smisla za delavske organizacije! Pozdrav vsem čitateljem prosvete in,članstvu SNPJ! Mary Vidmar, članica št. 3. j- ZAHVALA PODRUŽNICE ŠT. 2 SANSa Chicago, III.—Čitamo in slišimo o hudem pomanjkanju in revščini, v kateri se nahajajo ljudje v naši opustošeni stari domovini. Zato je dolžnost nas vseh, da jim pomagamo in nadaljujemo z zbiranjem prispevkov zanje, kjer koli je mogočo. Pred nekaj meseci smo Slovenci v tem delu mesta napravili kolekto po hišah. Rezultat je $687 in precej obleke. Dne 20. januarja pa smo imeli v ta namen prireditev, na kateri nismo pobirali nobenih prispevkov. Čisti dobiček oz. prebitek bo okrog tristo dolarjev (natančno šc ne moremo ugotoviti, ker niso še vse vstopnice vrnjene). Da je bil uspeh tako lep, gre zahvala vsem—prirediteljem in posetnikom. Ni več kot prav, da omenimo vsaj nekatere, kateri so pripomogli do uspeha in da njih delo ni bilo zaman. Na primer: Hannah Slamnik se je potrudila, da je sama prodala prav sto vstopnic, poleg tega pa je s pomočjo svojega sina preskrbela vse meso po najnižji ceni. Fannie Medizer je prodala 55 vstopnic in prav tako so jih prodali mnogi drugi, katerih imena pa ne bomo navajali, ker bi se dopis preveč zavlekel. Mary Ar-nez in Josephine Sober sta preskrbeli vse druge potrebščine za kuhinjo. Vsaka po eno potico pa so darovale Agnes Katz, Louise Kovačič, Theresa Garden, Jen-, nie Sustaršič in Mary Turk. Agnes Benchan pa je darovala nad sto lepih krofov. Veliko družtvenikov je delalo na veselici od začetka do konca. Dvorana je bila polna gostov, kuharice, točaji in drugi pa vsak pri svojem delu in so bili tako zaposleni, da jih je bilo veselje gledati.- Pomagati so prišli tudi iz južnozapadne strani, namreč uničevati naše trošne listke. Obiskali so nag sledeči prijatelji: predsednik SNPJ Vincent Cain-kar, urednik Prosvete Anton Garden, urednik Proletarca Fr. Zaitz in njegova žena Angela, upravitelj poslopja SNPJ Frank Bizjak in njegova žena Mary, hotelir in gostlničar Paul Ber-ger, elevelandski Čikažan Zorko in več drugih. Posetila nas je tudi skupina naših prijateljev bosariskih muslimanov s severne strani mosta. Skušali smo najbolje postreči, da je bila zabava domača in neprisiljena. Upamo, da nI nikomur žal, ker nas je posetil. V imenu podružnice in prireditvenega odbora izrekamo vsem posetnikom in dflavcem najiskre-nejšo zahvalo in upamo, da se ob enakih prilikah zopet vidimo. * Naj še omenimo, da je dal John Verbich iz Berwyna $10, ker se ni mogel udeležiti priredbe (denar je izročil tajniku Phi-lipu Soberju), enako je daroval $3 Frank Stefe in nekaj oseb po en dolar. John Morsi pa je prinesel $11 i katere je daroval John Gabrovšek in družina iz North-brooka, 111., in pa $12 za vstopnice, ki jih je prodal. Mnogi drugi so zaslužili, da bi se jih omenilo tukaj, toda imejte zavest in zadoščenje, da ste delali in prispevali za dober in plemenit namen. Torej najlepša hvala vsem in vsakemu posebej! Marsikdo nas vpraša, ali še zbiramo obleko In druge potrebščine za staro domovino. Odgovor Je seve DA. Zbiramo tudi de-narnfc prispevke za pomožno akcijo in prav tako fca SAWS. Rojaki, kateri še niste včlanjeni pri naši ali kateri drugi podružnici, pristopite zraven. Letna članarina je dva dolarja ali več. Priporočljivo pa je od naše strani, da plačujete mesečno in se udeležujete naših rednih sej, kjer dobimo vedno važne informacije, zaeno pa pridite enkrat na mesec v prijateljsko družbo. Naše seje se vrše vjako četrto soboto zvečer v Fleinerjevi dvorani, 1638 N. Halsted st.' Peter Šolar, 3019 N. Damen ave., ima zbrane precej obleke za staro domovino. Prinesite ali sporočite temu ali onemu članu tudi vi, ker bomo v kratkem zopet odposlali. Za odbor podružnice št. 2 SANSa: John Turk, tajnjk. ■ -------> Znana trojica: Industrialist Henry J. Kaiser, ki je v tej vojni prekosil vsa rekorda v gradnji ladij, Henry A. Wallace in mri. Eleanor Roosevelt «o «a «ašli na banketu ▼ New Yorku. ki je bil p*dan t priznanje Wallacu kot boritelju sa liberalne ideje. V vojni se nahajamo žč nad tri leta in teče kri malone po vsem svetu tudf od naših mladeničev in mož. Nedolžna mlada življenja padajo kot trava pod koso. Starši, ki imamo enega ali več sinov na bojiščih, smo v neprestanem strahu in skrbi in se bojimo slabih novic. Naš sin Peter se fcahaja nekje v Luksem-burški v lisičji luknji. Domov piše, da zelo želi, da bilo že kaj kmalu konec vojne. Enako žele 'mnogi milijoni mladeničev in seveda tudi matere, katere imamo sinove v vojni. iDa bi bilo že konec tega groznega klanja! V Ameriki zaenkrat še ne trpimo lakote in včasih se tudi malo pozabavam^ ter skušamo na ta način pozabiti na vojno vsaj nekaj minut. Vendar pa nič ne pomaga. Če tudi imamo dosti jesti, ko pa človek nima slasti, in prav tako je zabava v družbi bolj prisiljena kot ne. Smeh na ustih je samo navidezen. Usta se smejejo, srce se pa joče—od srca kapljejo krvave solze, ker moja misel je neprestano pri sinu, ki trpi v lisičji luknji. Pa kaj hočem. Potrpeti je treba v upanju, da bo kmalu konec vojne in da se bodo naši sinovi zdravi in srečni povrnili domov. Ah, da bi že prišel tisti čas, da bi zopet videli naše sinove med nami! Samo da bi bila ta vojna tudi zadnja. Ako bi se evropske države združile v eno močno državo ali evropsko federacijo, potem mogoče ne bi imeli več vojne v Evropi. Rusi delajo Nemcem velike težave in sedaj naglo korakajo dnevu. kako je z delom v hjih krajih. V naši naselbini ne delamo več s polno paro kot poprej, kajti družba ne more dobiti potrebnega materiala, vendar pa še vedno prilično dobro delamo. Nekateri smo malo prizadeti, toda nič ne de, saj smo potrebni malo počitka na stara leta. • Sedaj pa bi rad spregovoril nekaj besed o moji 60-letnicL Pre ram, uboge matere, ki so nepr^ stpno v skrheh za svojimi .sinovi in trepetalo, da nc bi prišlo obelilo o nesreč1, da se ic M ▼.go»'ilo nf»h dragim. V našem kraju so bili obvcsr> j ni o smrt« svojih sinov že d»*« j materi. Barbara Jakše je (iobiU trl ?giam, da le padel nten s,n Joc Jakfa 2. iAnuarja nekje » Mesto n« znano Hi* decembra 1. 1. nn je nadel fetni s»n mrs. Hočevnr S,J bila člana SNPJ. Ofc nv» binarna izrekam globoko bo ja mati. i Tako je tudi z mojim dopiaom.1 V kratkem bodo zopet v pok* j Ako bi ga pisal u knjige, bi gn cali k vojakom mladeniče m m« J t. lahkoto objAflTV javnosti, ta- Amariiko vojaštvo na flllptnakem otoku Lusoa« čaka novel I a sa ud,r T. .lik. ut . k , ' 1 ' k'1 ' Dopisniki bolj malo poročajo. Iv, S'arcü' bomo oa delali '' garali ter se borili za vsakdan* kruh- Tud' laz imam ic dv« 1 na doma, katera bodo najbr» (Dalja aa $. strast) ncrriC H. FEBRUARJA ................ ..... lokaj je Tito moral zmagati ■ Louis Adamič (Nadaljevanje in konec) * pa ponovim: vse je bilo postavno, častno in patriotično; vse na ršju in razumljivo: koristno za Jugoslavijo in Britanijo, za I ¡"hove vrste Jugoslavijo in Britanijo: dobro za civilizacijo, njihove vrste civilizacijo, v kateri so oni vozila, prevažajoč dolgoletne izkušnje in močne tradicije. Ta nakana je razvila tudi mednarodno propagando. V Združenih državah Ji je načeloval (bivši) jugoslovanski podanik Konstantin Fotič, ki je bil nekaj časa precej učinkovit; med 1942-43 je dvakrat odpotoval v London, v prvi vrsti radi pogovorov i pianom Gavrilovičem. Imel je oblast nad organizacijo srbske pravoslavne cerkve v Združenih ' državah (razen nekaterih svečenikov, ki podpirajo partizane) in največjo ameriško srbsko podporno organizacijo, rabivši skupna sredstva za svoje politične namene, vedno povezane z nakano v Londonu, dasiravno mogoče noben srbskih Amerikancev, ki so pomagali, se tega ni zavedal. S pomočjo "četnice" Ruth Mit-xhell so Fotič in njegovi agenti ustanovili in vzdrževali posebno politično skupino, Srbsko narodno odbrano, ki ima podružnice v nekaterih ameriških in kanadskih mestih. Potom nekaterih svojih važnih nejugoslovanskih ameriških pri-jateljev — med temi zlasti Thomas J. Watson, predsednik družbe International Business Machines; William M. Chadbourne, dobro znani newyorški korpora-cijski odvetnik, in Hamilton Fish Armstrong, urednik revije Foreign Affairs — je Fotič obvladoval neko ustanovo po imenu American Friends of Jugo-savija, ki je imela podružnice sirom Združenih držav. Fotiču se je posrečilo prepričati starega škofa Williama T. Man-ninga, kateri mu je pomagal širiti propagando. Imel je prijatelje med kongresniki Hearst-McCormick-Caughlinove struje, ukljut?ivši tri člane Diesovega komiteja, ki so v kongresu čitali govore, spisane v jugoslovanskem poslaništvu, v katerih so svoje kritike denuncirali za komuniste in Stalinove agente. I-mel ie tudi prijatelje v državnem departmentu in med oficirji glavnega štaba. Kot poslanik je Fotič užival kooperacijo tudi nekaterih ameriških žurnalistov, med njimi sta Constantine Brown in Helen Lombard, Waehington Poet; Ray Brock od New York Timo-u, odkoder je leta 1943 prestopil k Hearstu; Spencer Irwin, od Cleveland Piain Dealer; William Philip Simms, Scripps-Howar-dov urednik za zunanje zadeve; Andre Visson, sedaj pri Reader'e Digest; Benjamin De Casseres, Hearstov člankar; William Henry Chamberlin — kakor tudi od urednikov in izdajalcev Chicago Tribune, New York Daily Newa, American Mercury, New Leod-•r. Human Eventa, CoamopoH-t«n. Newsweek ter vseh Hearsto-vih listov. Seveda, večini teh pisateljev, urednikov in izdajateljev, morda vsem, se še sanjalo ni, da so služili londonski nakani. Njihovi politični nazori in stališča, v prvi vrsti konservativni ali reakcionarni ter anti-sovjetski, so enostavno bili taki, da so se lahko srečali s Fotičem na skupnih tleh in so lahko z navdušenjem služili Fotičevim interesom, brez da bi se bolj poglobili v zadevo. In tudi ne dvomim, da Fotič sam s svojega vidika ni imel težave razumeti svojih namenov za drugačne kot patriotične in poštene. Za načrtom je bila tudi komplicirana propagandna organi-ttciJa in politični agenti v Kai-ru kjer je mnogo važnih britan-vojaških in mornariških o-f'cirjcv (in tudi nekoliko ameri sk'hl simputiziralo z njim; prav tako v nekaterih južno ameriš ir/avah ter v Italiji, Tur «Ankara) in seveda v Jugo «laviji. v Nariju, Italija, jeseni 1943 ameriški oficirji, ki so poma j'al> Titovim partizanom, mor^ II Piliti svoje revolverje v ne čredni bližini tudi med obe i1""1 f,a w bili varni pred Ml ''•jlovicemi agenti, ki ao jih na ^^ ameriške gangsterje". Po Mi o tem lahko čitate \ Guns for Tito." ki jo jc •nunski major Loui?' WHEtE THE FUEL GOES PROSVETA relif v Jugoslaviji eden izmed predlaganih Britancev. Tedanje moje informacije so bile, da bi Rebecca West postala ravnateljica pablicitete ip javnih odnašaj ev, če bi bil Anglež imenovan na to važno pozicijo (nad življenjem in smrtjo sto tisočev Jugoslovanov) bi imel oblast, katero bi izvajal potom delitve ali zadržanja relifnih potrebščin. Neki pro-Fotičev uradnik državnega departmenta in pro-Fo-tičev oficir ameriškega vojaškega glavnega štaba se nahajata v Jugoslaviji, ko to pišem, najbrž z namenom, pomagati Mihajlo-viču. Ta oficir, star podpiratelj bivšega jugoslovanskega poslanika, je del majhne klike v Pen-tago/iu (poslopje v Washingto-nu), katera je lansko leto odvedla polkovnika Živana Knezeviča, bivšega Fotičeva vojaškega atašeja, iz Washingtona v Italijo in Jugoslavijo. Njegova misija je bila, "boriti se proti Titu do smrti." Toda misija se ni posrečila in povrnil se je nazaj v Washington, kjer se njegovih pivskih večerink prav dobro udeležujejo ameriški oficirji, ki imajo visoke službe in najzaupnejša mesta v vojnem departmentu. Nekateri mešetarji v Londonu in njihovi agenti po drugih krajih niso opustili načrta niti potem, ko so igro že izgubili, ko sta si Churchill in urad za zunanje zadeve že umila svoje roke; še sedaj niso odnehali, zlasti nekateri onih na jugoslovanski strani projekta. Zanašajo se na eventuelno neslogo med zavezniki in zdi se, da ne dvomijo, da bodo koncem konca Angleži potlačili partizansko - gibanje.' Podprli so najnovejše neuspešno, negativno stališče kralja Petra napram sodelovanju med Šuba-šičevo ubežno in Titovo provi-zorično vlado v Jugoslaviji. Vse te zadeve—povezane tudi z današnjimi dogodki v Grčiji, pomagajo človeku umevati sedanjo napetost med uradno Britanijo in Titom, kakor poroča dnevno časopisje; zakaj se Tito brani angleške vojske v Jugoslaviji; zakaj so Jugoslovani splošno zelo nezaupni napram angleško-ameriškim načrtom za relifno akcijo; zakaj je Tito zaključil, da ne more dovoliti UN-RRA vstopa v deželo pod pogoji, ki so bili furmulirani spomladi 1944 v Londonu; zakaj jugoslovanski partizanski oficirji odklanjajo od britskih oficirjev ponujene cigarete, dasiravno si poželtjo kajenja; zakaj se je Tito, ko je bil povabljen zadnje poletje na kosilo v angleški glavni stan v Italiji, odzval v spremstvu dveh partizanskih stražnikov z ročnimi strojnicami, katera sta mu stala za hrbtom ves čas med obedom. V vsem tem imamo križasto ilustracijo mednarodne spletka-rije, proti kateri se mora Jugoslovanski narod boriti poleg svoje borbe proti osišču. In če bo Balkanu sploh kdaj dana pri-ložnoat in bo Jugoslavija osvobojena v pravem pomenu besede, A MODERN DESTROYER «nore chan 3,000 (aliona of oil an bour at lop speed.' sakaj je Tito moral zmagati— enostavno moral. S tem pa ne mislim namigovati, da bo v Jugoslaviji zunanji kapital prepovedan od nove vlade, ki se sedaj oblikuje. Mislim, da ne bo. Toda vatope v, deželo ne bo imel pod avojimi pogoj L pač pa pod Jugoslovanskimi. Verujem tudi, da bo položaj enak v marsikateri drugi industrialno nerazviti državi. Kajti zdi se mi, da se po svetu pojavljajo spremembe, ki ne bodo dopuščale imperializma starega kova. Nekoč, že celo stoletja,'so finančniki velesilnih držav pričenjali razne naprave v nazadnjaških deželah le v slučaju, da je tam vladala korupcija in generali, nad katerimi so finančniki ali pa zunanji uradi njihove dežele imeli kontrolo in jih obvladovali za namene, ki» so pomenili, iztisniti iz investicije kolikor največ mogoče dobička in obenem služiti splošni imperialistični igri svoje domovine. Včasih je bilo treba narodne voditelje (Radiča v Jugoslaviji, Stambuliskija v Bolgariji) umoriti v namenu, Tukaj smo tudi aktivni zt SANS in smo prispevali že lepo vsoto in jo poslali v glavni urad SANSa, kar je bilo že poročano v Prosveti. Nabrali smo tudi nekaj obleke. Pri tem delu imajo največ zaslug mrs. Tekstar, mrs. inžur in Anton Rosenberger, tajnik podružnice SANSa. Ob zaključku tega dopisa pa najlepše pozdravljam vse čita-telje in čitateljice Prosvete, dopisnikom pa priporočam, naj po-gostoma pišejo v Prosveti, kajti jaz zelo rad čitam njihove dopise in jim želim obilo napredka. John Uhernlk. Predsednik unije CIO protestira Washington, D. C., 15. febr.— Lewis Clark, predsednik unije klavniških delavcev, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, je protestiral pri vojnem delavskem odboru zaradi zavlačevanja odloka v mezdnem konfliktu med unijo in klavniškimi kompanijaml. Dejal je, da Je zavlačevanje povzročilo delikat-no situacijo. Četrt stoletja slovenske univerze Meseca oktobra 1.1, je praznovala slovenska univerza v Ljubljani četrtstoletnico, odkar ao ae prvič odprla vrata sloVenski mladini za vstop k najvišjim vrelcem kulture in znanja. Ko se je slovenski narod po svojih kulturnih prosveti tel jih zavedel svoje biti in svojega življenja, je kar sama po sebi zrasla odločna misel po lastni univerzi. Vzporedno z narodnim prebujenjem in z oblikovanjem slovenskega političnega programa, ki se je zadnja desetletja pred prvo svttovno vojno zlival v eno samo vodilno miseln Jugoslavija, je slovenska univerza v tem programu zavzela prvo točko našega kulturnega hotenja. Dolgo Je doba, odkar se je misel porodila in dolga je tudi doba, ko je ta misel doživela svoje prvo ustvarjenje. Sam Napoleon nam je dal prvo slovensko univerzo, ki so jo dunajski mogotci zopet zaprli. Od tedaj dalje pa je slovenski» univerza postala slovensko Kosovo, zajela je ves narod in postala cilj vsega našega kulturnega snovanja. Trda in težka je bila pot slovenske univerze tudi potem, ko so se pred petindvajsetimi leti njena vrata končno odprla. V svobodni državi ao se vedno našle monopolistično-hegemonisti-čne struje, ki jim je bila rast slovencke kulture v napotje. Je nekaj nerazumljivega in za kulturnega zapadnega človeka nepojmljivega, da smo se Slovenci iskreno in ponosno radovali vsakega kulturnega vzpona pri naših bratih, medtem ko je tam doli vsaka alovenska stopinja navzgor ifevala godrnjanje, zavist in s tem proračunske težko-Če. Cele četrti Beograda je /.gradila država, za dve državni stavbi v Ljubljani pa smo se leta in desetletja borili ter čisto po nepotrebnem netili negodovanje in prepir. Četrt stoleja Je Visela slovenska univerza med Življenjem in smrtjo zaradi par grošev državnega denarja. Z novo dobo*v Zedinjoni Sloveniji kot enakopravni upravni enoti federativne Jugoslavije bodo enkrat za vselej pokopani tudi vsi listi črni dnevi, v katerih smo trepetali za življenje najvišje slovenske izobraževalne ustanove. Z lastnimi življenjskimi soko« vi bo slovenska univerza že prihodnje leto na stežaj odprla svoja vrata tudi primorskim, koroškim in panonskim Slovencem. Ob jubileju 25-lctnice slovenske univerze, ki pada v zadnje dejanje slovenske tragedije in v sredo odločilnih borb za končni vseslovensko osvobojenje, ni napak, če se spomnimo dveh zelo značilnih okolščin: 1. Delo slovenskega možganskega trusta, ki je osredotočeno v najvišji kulturni ustanovi vsakega naroda, to je vrhunaka plaat slovenske kulture in znanosti. Kaj je dalo iz sebe v teh zadnjih treh letih? Težko je iz tujine raziskovati in še težje soditi. Po poročilih pa, ki prihajajo iz slovenske metropole, ta najvišja plast slovenskega izo-braženstva vendarle ni atorila tistega, kar je narod od nje z vso upravičenostjo pričakoval. Zdi se, da so se v teh zadnjih treh letih v zelo vidni luči pokazali kvarni vplivi tujih kultur na naše življenje. Vsa ali skoraj vsa akademska elita je črpala svoje znanje in oblikovala svojo usmeritev 6b tujih ognjiščih, ki so bila le tujcem prava in prikladna duševna vrela. Tihega, kar Jc najbolj naše in za naa najbolj pomembno, tega tam slovenski ■IMMMlMHMiHBnHMfeB 'Jts- d rot», knjlf. Hum A " " tega načrta tudi nia< 1 tujci v uradu UNRRA kulturni tvorci niso našli. Tuji vzori — tuji nazori so za nas ravno tako nejasna, kakor so po-tvorjena gledanja. Zato so v teh treh letih in pri mnogih tudi še prej ostajale individualne narodne vrednote več ali manj zakrite, mnogih pa nedostopne. Zdi se nam, da alovenska kulturna elita zaradi te obremenjenosti, ki jo je prinesla s seboj iz graškega, dunajskega ali katerega koli drugega neslovenskega vseučilišča, ni mogla v polnem doumeti križišča nove dobe in so zato Šli tokovi novega časa mimo nje. To je velik greh. Kulturna elita ne sme pri nobenem narodu oatati zabarikadirana za debelimi zidovi znanoati in vede, pač pa mora njeno delo vsaj slediti resničnemu življenju naroda, če ga že ne more predvo-ditl. Velika krivica bi bila seveda, če bi v vrsto zabarikadiranih akademikov postavili celotni Štab. Velike in čaatne izjeme ao med njimi, posebno iz vrst mlajših kulturnih tvorcev. 2. Slovenska akademska mladina pa je v veliki večini zapustila svoj kulturni hram in stopila v trdo borbo s krutim in nadštevilnW sovražnikom. Mnb-gi slovenski akademiki so stali }n stoje še danes v vrstah narodnoosvobodilne vojske in s tem aktivno gradijo boljšo in lepšo bd-dočnost svojemu narodu. Razredčile so se njihove vrste, ali povsod so se vrzeli spopolnjcva-lc z novimi silarfti. Na žalost je tudi akudemska mladina imela v svojih vrstah nekaj izdajalcev, Rupnikovih po-magačev, ki pa jih bo zgodovina zbrisala, ker bo Ž njimi zbrisala sramotni madež najvišje slovenske kulturne inštitucije. Ob Četrstoletnici jubileja slovenske univerze hite naše misli predvsem na grobove pripadnikov slovenske Alme Mater, ki so s svojo krvjo zasejall novo seme svobodnega slovenskega rodu in s svojimi življenji skovali neraz-družljivo celoto iužnoslovanske povezanosti ln bratstva. Tako so ti narodni heroji v tej vojni dovršili tisto delo, ki Je bilo prejšnji generaciji prihranjeno in so bili temelji prve Jugoslavije»'postavljeni na pesek. Sedanji rod Slovenska Narodna Podporna Jednotcf HI?-»» So. Lawndale Ave. Chleago tt. "Haifa QLAVNI ODBOR VINCENT CA tN KA a. gl prednik ' A VIDER, gl tajaák________ ANTON TROJA», al pomotnl tajnik \IIRKO O. KUHEL. al blagajnik____________mtl LAWRENCE GRADIBHEK. tajnik bol. oéd. Ml MICHAEL VRHOVNIH, direkt m Ud odd* I M81 PHILIP OOOINA. upravitelj glasila ,., ,.. mi *NTON OARDEN, uiwdnik glasila ______ ... MSI MICHAEL R. K UM ER. prvt podpredsednik CAM 1 LUS ZARNICK. drugI podpredaednlk ..... Manta tal loa. CULKAR. prvo okiulje............... lAMEa MAULICH, drug« okrolja _______ KAYMOND TRAVNIK. tieUe okrotje_____ ae. Lawndata Ave.. Chtca|o iL OL ao. Lawndale Ave.. Chtoago M, OL to. Lawndata Ave., Chicago M'IU. ao "Lawndale Ava. Chioago H, IU. ao. Lawndale Ava* Chicago M. III. ao. Lawndata Ave.. Chicago IS. IU. ao. Lawndata Ave.. Chicago IS. IU. So. Lawndata Ave.. Chicago SS. IU. -------N. Universal. Pa Mil W . Mth lt.. Cleveland 1. Ohle JOHN aPILLER. «etrto okrotje. URŠULA AMttltOEIÇH. patu okra COWARD Tonete, «esto okrolje «1 Woodland Ave., Johnatown. Pa. -------------E. O. No I, Oakdaie. Pa. TS* Middle pointe, Dearborn. Mich aar» Randall at. «t. Louis M. Mo Pierce at, S vele Ut. Mian m W Tth at.. Wallenburg. Cole. __O »pa Sankt |fÄT?AIN,S!HP^*,toWln,,,------------.. ™ * »»•» « 10. Ohio r A vToii —--------------- 2Ï! Ï toäti* Av* • chk?*«0 u »» uiiTwftnyiîu^-------—-------— • ail go Lawndale Ave.. Chicago M. III. Se5í EüiÍn ----------------Mnilo_L.wnd.Ue Ave. ChlcaE 11. III. mNNunTffvr.wi 1400 »•«"^■m Ave . Berwyn. Ill aUDOLPit LiaSr ---------- --- * Trumbu" Chicago B. lu. aUDOLPH LISI H--------------------TOO E. MOth BL. Euclid II, O. ANTON EHULAR, predsednik _ PRANK VRATA H ICH _________ PRANK RARBtf____________ ANDREW VIDRICH________ /OEEPHINE MOČNIK______________ PRANK EArrZ, predsednik ANDREW aRu»«!;..____ JOHN OLIP____________ PRED MALOAI JOSEPH riPOLT______ OR. JOHN J EAVERTNIK Porotal edaea ---------------------------lea H, Arma. Kaaaaa ---—. rr .:.:~- lli Tener at.. Luserne. Pe. ------- mil Muskoks Ave., Cleveland II, Ohio ------------------Poreet Ave., John.town. Pa. ---------ITI I. ISSUi atraet. Cleveland 11, Ohio Radaeral edaeb MOI >o. LawndaU Ave., Chicago M m. ......... - -. ^ .j-lJlM Bnuwden, Detroit ||. Mich. -------Ml So Prospect Ave., Clarendon Hills, IU. -------------ac -r* w"toto» Ave., Peru. 111. ------------1M7 R. Mth au Cleveland I. Ohio O la val idr a rola ------Mil Be Rldgeway, Chicago M. IU. Domača fronta Office of War Information Waahington, D. C. PET ZAHTEV 8TRICA SAMA Washington. — Vlada nujno poziva državljane ta teden, dti se odzovejo nujni potrebi za 8,-000 zdravniških WAC& 2ene od 20 do 50 let so potrebne za nestrokovno zdiuvniško delo v bolnicah. * , Pomagajo naj olajšati pomanjkanje zdravnikov in bolničark s tem, da se vpišejo v tečaj za bolničarke pri Rdečem križu. Zahtevajo naj izkaznice od ljudi, ki hočejo vnočiti čeke a-meriške vlade» Lani ja bilo 13,-439 vladnih čekov ukradenih ali ponarejenih. ,. ! Kadar zaprosite za dodatne množine bencina, priložite ved- pa je temelje nove Jugoslavije, no 'T^d T zabetoniral s krvjo in kostmi Slovencev, Hrvatov In Srbov ln I Ht Spomladi in- poleti nrišel velik pritisk nr tan UNRRA v Washing 'la bi bil imenovan za na- bo zato naša nova ttavba nepremagljiva. Slovenska akademika mladini ima svoj velik delež pri tem delu. Ta zavest Je ob sedanjem jubileju gotovo najdragocenejša. KULTURNA RAVEN SLOVENCEV Pri tej priliki ne bo odveč, če si prikličemo v spomin visoko kulturno raven Slovencev, ki nam jo nazorno kažeta obe statistični preglednici, ki smo ju posneli po knjigi "The Slovenes Want to Live" by Joaeph Clis-sold, New York 1942. Zlasti nazorni sta preglednici v odnosu odstotka nepismenosti v Sloveniji nasproti 2000-letni laški kul-turi in glede odnosa slovenske načitalnosti nasproti fašiatovske-mu in nacističnemu "kulturnemu vzponu." Ob jubileju slovenske univerze sta ti dve ugotovitvi goto i/o v upravičen ponos vsakega Woven-ca, Nova Jugoslavija se bo potrudila, da bo po vsej dražvl zavladala taka kulturna raven, s kakršno se lahko poitavlmo Slovenci. Za to imamo že več dokazov. Tečaji za pobijanje nepismenosti že danes, sredi vojne deluje, prosvetno delo pa Je tudi ena glavnih toč k naših osvobodi Icev. V Italiji znaša nepismenost V I^^^H 25'/i, v Sloveniji samo 3.3'i. Re. nju starega papirja. Tu vest se rešena in da boste razbremenili z delom preobložene uradnike ratldnlng boardov, Mnogo avto-mnbiliiftov je to zanemarilo, kar je povzročilo izgubo čaaa in napora. Pomagajte pri produkciji vitalno važne municije. e MANJ AVTNIH OBODOV . Washington,—Office of Pricc Adminiatration naznanja, da ji predvideti novo omejitev pro-duje avtomobilskih obodov za civilne potrebe. Mat. McClul-logh, namestnik OPA administratorja za racionlranje, je de* jal: Omejitev kvot za avtomobilske obode za civilne potreb« nuglaša velikansko važnost takojšnjih in pravočasnih popravil obrabljenih obodov. Vzrok sedanjega pomanjkanja je luhkr razložiti — vojaške potrebe. Hrl gadler gen. Roval Lord, namestnik načelnika glavnega stana pri gen. KlsenhoWerJti, je |>on»ča' pretekli teden, da je največja te žava ravno v tem. Obodi se slin« brzo obrabijo, a vojna zahtev* brzi prevoz, ki je mogoč le z avtomobili. Obodov nam primanjkuj«/' e NABIRANJE 8TAREOA PAPIRJA Washington. — Huda zirna, ki je zastavila promet, je prizadejala mnogo škodi- tudi pri nabira- latlvno po prebivalstvu je bilo pred vojno v Sloveniji izdanih vsako leto tudi več knjig kot v Ni-mčijl ali Italiji. Književno razmerje po prebiva lat vu Je sle-deče: V Sloveniji 9H, v Nemčiji 61, v lUlii samo 1.9. —ftoiovlra. «-ti na rodne komisije zafkonodaie. Predatavnlkl uni) CIO In ADF na akupnem poevetova'niu v Ollmpijl. «lavnem meetu države Washington. Posvetovali ao ae o ekupnem naalopu pred državno sborniro v interesu delavske sa ONI trm MILL on «ha las« Coast burned 10 5,î27,000 gal loes of fuel oil dnriof Ae irit of «bis fear. nahaja v nujnem pozivu za na daljevanje nabiranja tega pred-meta, poziv, ki prihaja od Salvage Division of the War Production Boarda. V decembru Je bilo nabranih le BIH.«43 ton starega papirja, mnogo rhanj kol Je l ila |»ornim v t«*m mesecu, WIJP pravi, da prvi Januarski po njih tekočI račun U* zaprt. Institucije so restavracije, obedovalnlce, hoteli, tovarne, ki dajejo hrano v tovarniških prostorih in elitno. In. dustrljski konzurnenti pa ao tovarne sladoleda, peki, producen-ti jedil za otroke in vb! drugi podjetniki, ki predelavajo racio-nlrano hrano v živežne produkte, ki niso racionlranl. Ali ste napočonl na dnevnik "Prosveto* ? Podpirajte avo) llalI Phosveta RDEČA KOKARDA Roman iz velike jrancogke revolucija STANLEY WEYMAN ♦ WAK HIDDEN IN WINTER BEAUTY (Nadaljevanj«) 'Taka misel je daleč od mene," aem odvrnil, s težavo brzdaje nasmeh. "A dvobojevati se bi bilo toliko kakor ustreči njihovim namenom. Ni ¿e pet minut, kar ste sami tako govorili.. "Ali mi hočete biti za pričo ali ne, gospod?" je zavpil s togotnim glasom. Notar je silil vmes. "Tiho bodite!" ga je nahrulil kapetan tako preteče, da je perogrizec prestrašen odskočil. "Kaj razumete vi o teh stvareh?" "Počasi, počasi, gospod kapetan," sem ponovil, zakaj njegova razjarjenoat ml je šla do živega in bal sem se novih zapletljajev. "Gospod notar izpolnjuje samo svojo dolžnost, ko vas izkuša zadržati. Cisto prav ima . . "Z njim se ne menim. In vi mi po tem takem odbijete proinjo?" •Tega nisem rekel." 'Tedaj vas prosim, da jo izpolnite pri tej priči! Pri tej priči!" je ponovil z mirnejšim glasom. "Srečanje je dogovorjeno za katedralo. Ce mi hočete izkazati to čast, je treba, da me spremite brez odlašanja." Videl sem, da ne popusti in da bi bilo bob v steno siliti vanj. Namestu odgovora sem se odkril in priklonil; nato sva krenila skozi vrata. Notar, branjavec i ur že pol tucata drugih je sililo v naju in naju izkušalo pregovoriti. Ker pa je župnik Benoit molčal, sem odšel s kapetanom. Na ulici ni bilo težko videti, da je imel prepir gledalce. Vznemirjena množica je stala v majhnih skupinah po vsenj trgu in oprezala. Onkraj trga, na cesti, ki je vodila proti stolnici, ni bilo nikogar razen kakih dvajset plemičev z belimi ko-kardami, ki so se po trije in po štirje vštric iz-prehajali sem ter tja. Množica je molče zrla nanje; delali so se, kakor da je ne vidijo. Brezskrbno so .se pomenkovali ln smejali, mežikali z očmi, vihteli palice, poxdravljali se in ustavljali drug drugega, da al ponudijo ščepec tobaka. V njihovem vedenju je bilo prav toliko neprikritega izzivanja, kolikor je bilo boječe neodločnosti v molčanju ljudgtvg, ki jih je opazovalo. Ko sv« šla s kapetanom mimo njih, sem nehote zardel od sramu. Nekateri izmed teh ljudi je bil pred dvema dnevoma priča, ko sem si pri gospe de Sains-Alals pripel belo kokardo; zdaj *o me videli • nasprotnem taboru, ne da bi poznali moje razloge, ln po njihovem zaničljivem zmrdovanju sem uganil, kaj mislijo o tej izpre-membL Drugi, ki so me merili zviška in so mi jedva dajali toliko prostora, da sem mogel mimo njih, so bili tujci; nosili so ordonančne meče in križce sv. Ludvika. Hvala Bogu, da je bila pot prav tako kratka, kakor je bila mučna. Zavila sva ob severni strani stolnice in prišla skozi majhna vratca na obzidan prostor, kjer je vejevje citronovcev dajalo nekaj sence v silni pripeki. Se tisti mah se nama je zazdelo, kakor da je mesto s svojimi ' množicami in svojim hrupom utonilo nekje v daljavi. Na najini deanici so se dvigali zidovi in bizantintke kupole katedrale; pred nama so štrlela obzidja; z leve naju je gledalo zgrban-čeno čelo srednjeveškega stolpa, ki je bil ves obraščen z bršljanom. Na ravni trati ob znožju tega stolpa naju je v senci pričakovala četvorica ljudi. Eden izmed njih je bil gospod de Saint-Alais, drugi je bil Louis; ostalih nisem poznal. In zdajci me je prešinila strašna misel. "S kom se boste bil?" aem vprašal tiho. "Z gospodom de Caint-Alaisom," je odvrnil kapetan. Ker sva v tem že prišla do nasprotnikov, nisem mogel reči ničesar več. Stopili so nama nekaj korakov naproti. "Gospod vikont?" je rekel Louis, ko se mi je naklonil. Skoro ga ne bi bil spoznal, tako resen je bil in zaskrbljen. Mehanično sem pokimal; nato smo stopili nekaj korakov vsaksebi. "O poravnavi menda ni govora?" je vprašal Louis. "Dvomim," sem odgovoril s potrtim glasom. * Groza me je dušila. Le po malem sem se osvečal, v kak položaj sem bil zašel. Ce pade Saint-Alais od kapetanovega meča, kaj poreče o meni njegova sestra, kaj bo mislila o meni, kako mi bo mogla le kdaj podati roko? In z druge strani: ali sem smel želeti svojemu lastnemu borcu pogitbp? Tega ne bi bil mogel opravičiti pred svojo častjo, niii če si ta mož s svojim trdnim in, praktičnim značajem in svojo preprosto hrabrostjo ne bi bil že osvojil mojega srca! In vendar je moral eden izmed njiju pasti. Velika ura nad na|lmi glavami, ki je počasi naznanjala poldne, mi je z vsakim udarcem globlje zabijala to strašno gotovost v glavo. Soln-ce me je slepilo, drevesa so nihala pred menoj in tla so se mi zibala pod nogami. Glasovi množice onkraj zidov so mi zmedeno brenčali na ušesa. Tedajci pa me je osvestil Louisev pokojni glas in jasnost se je vrnila v moje možgane. "Ali bi vam bilo nevšečno, če izberemo ta kraj?" je vprašal. "Trata je suha, ne drči. Bila se bosta v senci in svetloba je dobra." "Mislim, da je vse v redu," sem zajecljal. "Hočete 11 pogledati tla? Jaz nisem našel ne jam ne gruč." Napravil sem se, kakor da gledam. "Tudi jaz jih ne vidim," sem dejal. "Tedaj lahko postavimo nasprotnika?* ' ' "Prosim." - ' vse" Sorazmerne spretnosti óbeh bórjlcev' nisem poznal, toda ko sem se vrnil po Húfehesa, me je presenetila razlika med njunima pojavama. kapetan je bil za glavo manjši; stal je ravno in trdno, z jasnim očesom ln pozornim obrazom. Markiz s svoje strani je bil visok in slok, dolžina njegove roke je morala biti opasna nasprotniku in tudi njegov brezskrbni nasmeh ni bil prav nič pomirljiv. Če sta bili njegova umetnost In hladnokrvnost enaki prirodnim darovom, gorjé gospodu Hughetu ... A že se mi je iznova zvrtllo v glavi. ^Kakšna željifse je hotela poroditi v meni? "Pripravljeni imo," je nestrpno rekel Louis in opazil sem, da ae njegov pogled ne obrača name, ampak na vrata, skozi katera smo bili prišli. "Izvolite preveriti meča, gospod vikont." 1 Tako Bem storil; baš sem hotel postaviti ka-petana na njegovo mesto, ki mi je z znamenjem pokazal, da bi rad govoril z menoj. Ne meneč se za nezadovoljstvo nasprotnikov, sem ga odvel nekoliko v stran. Vsa razjarjenost ga je bila minila; obraz mu je bil bled in zaakrbljen. "Budalost," je rekel kratko in zamolklo. "Ce me ta golobradec nabode, ne bo naključje. Ali ml hočete storiti uslugo, gospod vikont?" Šepnil sem mu, da rad storim zanj, karkoli morem. (Dtljt prihodnjič.) MAtmnn for THg BY! ere the tomato of Germany and Belgium as the snow cUngs 1» the uadtttonuii and creates decorative backgrounds But its a tough and treacherous terrain for the Yanks on patrol dntgr. Hera, making their way among drifts and branches are Prt Frank Tryska. New York (loft) and Sgt Carl Rinos, Teaneck, N. J, both of the 8th Infantry Division. Official U. 8. Army ftignal Corps photo. r ~ DALMATINSKE POV Igo Kaš LJUBIL IN IZGUBIL (Nadaljevanje) "Stani mesto Je tukaj potopljeno," reče tujec sebi, "govoril mi je nekdaj moj oče. Kje so stanovniki onega meata? In kje je sled njih življenja in delovanja? Potopljeno je vse, pozabljeno!" In kakor bi mu srce trla neizrečena bolest, nadaljuje: 'Tudi o meni so morda mislili, d* sem utopljen' Ali sem tudi pozabljen? Skoro ae odloči." Ufnolkne ln gleda tožfco predse Ne vidi lahkih jadrnic, ki z rahlimi jadri plovejo mimo parobroda Po jarugah, vOdečth med njivami kakor stese, ae gibljejo čolni V njih aede možje in žene, ki hite na delo; on ne vidi ničesar, njemu uhaja pogled proti vzhodu, kjer ae je na sivem kamenltem holmcu prikazalo mestece s sivo cerkvico na vrhu Hitro ae vrte koleaa, ln pen K orje ladja pu zeleni vodi. Vedno jasneje ae dviga mesto; sredi zelenih vrtov ae vidijo hišici- ui bele Btrehe. Nekoliko krogov lene reke je še treba prepluli, ih prodno prehodi aolnce pol poti na nebu, obstane ladja pred mostom. kjer se gnete obilo vitkih in majhnih brodov, tako da je v pristanišču na reki več živ ljenja, nego v morskem pristg-nu splitskem. Vsi hite in nosijo na kopno rasno blago, pripravljeno za notranjo deiflo, za Hercegovino. Shranijo ga v varnem zavetju kaenih poslopij ob reki, ali pa ga nalože na vozove in na ko-nje, da ga povedejo nemudoma na od men jeni kraj. Vse gomazi od težakov, mornarjev, kupče-valcev; gneto ae, sujejo in kriče, da ae ti zdi, kakor bi bil kje na ogromnem tržišču. Vae to je možu na ladji nekako čudno, neznano. Bržkone je poznul samo oni Metkovič izza časa, ko je bil do malega pozabljen kot na meji avstrijske in turške države., Zaradi tega si ne more pojasniti veselega življenja in trženja. Ali skoro se vzdrami. Z roko si potegne po čelu, prime mali kovčeg, ki mora biti precej težak, in gre trdnih korakov z ladje. Počagi stopa proti prodajalni-ci na desni gtrani. Na pragu ogovori gospodarja. Ta ga pogleda osupel, zakaj ni ga spoznal na prvi hip. Tem večje mu je veselje, ko ga spozna; čvrsto mu seže v roko, vzame mu kov čeg in ga spremi v hišo. "Tomo, težka ti jg pot, katero hodiš!" reče trgovec, ko stopita za nekoliko časa "Spet na prag. *Bog a teboj!" "Bog ti plati prijateljstvo, Jo-so! Saj veš, da me vodi častna misel!!-«i.«,«: < Precej nato ta odkoraka med razdrtimi vrtnimi ogrijaml, ^reko katerih gleda smokVino drevje in zeleno vrhovj* južnih' ¿v-kaliptov. Po prainl »cesti Attfpa proti jugu. Na levi strani ga spremljaje kamenite vrste ne-visokih holmcev, samo ponekod posejanih š trtami ali smojtva-mi; na detat pa se širi prostrano neretvino močvirje. Vodotoki in jaruge preprezajo njive, aenožetl in vinograde, in žabjimi se ziblje visoko vafovjti cvetočega trsja tja doi modrtJifen-ščečih bregov polotoka KleWa. Mnogi radovedni pogledi srečujejo Tomove oči; ali nikdo ne spozna otroka tega sela, dasl je minulo šele sedem let, odkar je odrinil v tujino iskat sreče, katera mu ni hotela vzkliti v domovini,— Tomo krene sedaj hitrejših korakov v pekočem solnčnem žaru proti ozki dolinici, kjer se mogočna pečina vzpenja iz gostega trstja, kakor skalnat vrh gore, potopljene v močari. Po razpokah ji zeleni gosto drevje in cvetoče grmovje. Na vznožju velikanske te pečine Čepi belostena hišica. Grmiči rmenega in rdečega cvetja, bazilik in druge dišeče cvetice ra-sto v senci visokih zelenih stebel po vrtiču pred vhodom. Nekoliko smokvinih in slivovih drevesc stoji v okrožju; nedaleč izvira studenec pod srebrnoze-lenim vejevjem mladih vrb. Zvedavo gledajo koze izza hišice, na katere nizki strešici mežika v aolncu rmenoproga mačka, in veseli otroški glasovi udarjajo ii i saaaB na tujčevo uho, ki stopa naravnost proti hišici. Tomo. prestopi yrtec in hoče stopiti Vf hišo, tajpiu pride naproti ml#4», preprosto qj)lečena fcna. Oba postojiU osupla.,q¥ spominu fiée vsak podoba druge-8a • • • j - pt "Tomo, ti?" vzklikne žena, na-slanjaje se ob duri, kakor od prevelikega strahu, da ne omahne. "Da, jaz, Mare! Glej, prišel sem z onim imetjem, katero je zahteval tvoj oče. Delal sem in se trudil; ali sedaj sem došel, imo vi t mož. Mare, sedaj najine sreče ne zavira nobena stvar na svetu. Moja si!" "O, Tomo, nesreča je, da si prišel k meni. Tvoja ne morem biti nikoli!" "Nikoli moja? Tedaj si se izneverila besedi? Pozabila si, kar si mi dejala pri slovesu, da me počakaš (k* zadnjega dne! Pomisli i .7' • '.•»• .fopto f« ' "Življenje-je docela drugtf« nego »si ' mislimo v ljubeti mladosti, Tomo! Tudi ti si mor« da izkusil to!" "Izkusil!" odgovori Tomo težko. "Protivijp s? mi je vse! Kjer sem se nadejal •plačila, so se mi rogali; kjer sem pričakoval hvale, našel sem zasmeh; kjer sem iskal ljubezni, videl sem. nevero .. . Jn tedaj s?m miaWncteiaj tudi ti brezobzirno, in—dobro je btlol. Po'vséh bojih me vl<8* tukaj zmagovalca, in zvezda moje zmage si ti, Mare!—Ali nočeva stopiti v hišo? Na pragu . . . "Oprosti, nenadejni prihod tvoj . . ." "Te je prestrašil?" Vstopita v sobo. Tomo sede k oknu, njemu nasproti Mare. Obledela je. Strašna bolest ji stiska srce. Zamolklo nadaljuje: Tomo! Tista nisva več, kakor sva bila pred sedmimi leti! Pomni to!" "Jaz sem pač ostal tisti v mislih in nadejah; ali ti!" ... "Nezgoda me je zasledovala, Tomo! Poslušaj me mirno," reče mu krepko, ko se on razvne-to vzdigne, da ji o4govpri. "Posluj me! Glej, ko si odlèl, mi je umrla mati, in—v peto leto gre—za njootec BO* setfl sama potem pride predobri Mate Ka-čič in mi govori na srce, naj mu bom žena . . Tomo se dvigne .... "Miruj! BU mi je zvest zaščitnik, ker Hft bila kakor ladja brez krmila,«a daljnem morju. Molila som Bofea, prosila Devico nebeško. Tožne ure sem klečala pred njfno podobo. O, več ni Bog, razsvetli mi duha, oj, Mati božja, reši me, vodi me! - "In mene se nisi spominjala?" —zavrne jo Tomo grenko. "V dal jn jih krajih se je zibala moja ladja na valovih in mislil sem le nate. Ko nas je podil vihar, stal sem miren pri krmilu, in moja duša je bila pri tebi, Ma-re! , Hrepenenje mi je polnilo srce,/kadju* sem po mestih bogate Indije kupoval dragocenosti bate, da te razveselim. Ali zaklad še ni bil popoln; moral sem potovati, delati dalje. Oj, da nisi pomnila tega!" "Tomo, tisočkrat sem se te spominjala; ali kaj mi je koristilo? Bila sem zapuščena, in Mate mi je dal domovino in roko. Veruj mi, Tomo, Sblzeča po tebi sem se poprijela blažene njegove roke—žena njegova!" ' Razni mali oglati „ 10 2ENSK tudi iohlca dekleta za zbiranje ln zavijanje semen. Sku-šenost nI potrebna. Tedensko aH "part Ume" delo. od 9. ure zjutraj do 4i Ure pofi. in od 4. ure pop. do 9. ure zvečer. Nujno delo. Vaughan'» Seed Store 133 No. Jefferson 0. nadstr. "BUS BOYS AND HOUSEMEN" STALNO DELO DOBRO DELOVNO STANJE Dobra plača—pridite še danes! Oglasite so Edgevplker Beach Hotel v u pošlo valnem uradu 9387 Sherldan 'Boad . PETEK, 16. FEBRUAR Privihrata nlžnU^ v sobo. Starejša, kaklh S let, prinese cvetice m J2 "Evo ti belega cvetja»" in„ kne. Ugledala je tujca, 12 osorno nanjo; prestrašen stoji. H (Dalje prihodnjič.) Razni mali ogUii Hotelske služkinji in čistilke STALNO DELO DOBRE DELOVNE OKOLlSftJ "P** tirne," kakor^J 992.00 na mesec. Oglasite se EDGEWATER BEACH H0!1 V uposlovalnem uradu 5397 Sheridan Road DELO DOBE HIŠNICE "JANITRESSES' Ženske za čiscepj^ Delovne ure od 5:30 popoldne do 11 ure svtfe,] Vojno nujna industriji. Rabimo tudi pomočnice v Jedilnici VPRAŠAJTE pri» ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY "EMPLOYMENT OFFICT ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street Ali aie naročeni na dnsn "Proaveto"? Podpirajte svoj Ii TISKARNA S.Af.P.J. .¿áüistiS*<-- fr ÍM v<»V; v tUkarako obrt èpadajota déla v , Tlaka vabili as veselioe in shode, vizitnlce, koledarje, letake itd. ? knjigf, koleda aa, hfvatskem, slovaškem, češkttn, angleškem jeziku in drugih........ rar VODSTVO TISKARNE APELIRA IVA ČLANSTVO snpj, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKABMI .... Vsa pojasnila daj« vodstvo tiskan» PlUtt po informacije na naalov. SNPJ .PR1NTERY SSI7-M S. Lawadale Amos . • Chicago tS. Hilad» O tebi ni bilo aledft.' Opuščena sem bila. ;Bog nebeški ve, koliko sem plakala po tebi! Toda ti nisi prišel. Brez tolažbe, samotno in žalostno sem živela v naši hiši, ki mi je hranila toliko žalostnih spominnov! . . . Leto KUHARSKA KNJIGA: Recipes of Ali Nations . RECEPTI VSEH NARODOV »3.00 naroČite si dnevnik prosveto so lahko aaroU aa Hat Pretvs* k ftlaaev Is oao dreRne k eol oust* 9LMM ÄSWIÄ"! lina _ __ _ ______dva. trt štlrt ali pet •tel» Ust Piesveta ateae Se Vae a ae naročnino. Ket oo člani fte ao Itei to prišteje a aareJ . i šiaao SNPJ. Ust__________■ ---1 Je v vaaki dntšinl nekdo, ki M rad šltal list vsak dan. Pojaaatls i—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti tlu SNPJ, ali če se presoli proč od draUno In bo sahteval sam svoj lkt tednik, beda moral tisti član Is dotične družine, ki jo tako skupi» naročena aa dnevnik Prosvele, to takoj naznaniti upravniitvu lisa, In obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveto. Ako tega si stori, todaj mora upravništvo znižati datum sa te vsoto naročnika. Cona )o---P* - Ml _ IJ9 kl|o vaša NOVA IZDAJA STANE SEDAJ PSOSVSTA. SMPJ. ATO. —►Kajif a je trdo vestna to Ima 821 strani tndl v ledkn naroda, ki ma HHnfaMM Ta knjiga je nekaj peoebnega sa one, ki se zanimajo sa kuhaaje iS se hočejo v njem čimbolj izvežbati ln izpopolalti. Naročite pri In ve prtplštto k osoft -ČL awn »oaaoon inivianci Will Is mir la Imw aa i otMll Hat alee sf ÎÎS* •baaH Al» a s^e «a «ms Sart «aan Hrt. Cmme *a« I Cfm Wlpi kMf I MJfeMNI SLOVENIC PUBLISHING CO. JÙL II« Weit IStk Street New York II. N. T.