102. številka. (t Trsta, t Četrtek «jatrq dne 16. avgusta 1897.) Tečaj XXII. „EDINOST" Uhaja po trikrat na teden * ieatlh tedanjih ob tovklh, četrtkih aobotikh. Zjntranje izdanje izhaja ob 6. nri zjutraj, večerno pa ob 7. ari veder. — Obojno izdanje stane: •a Jeden mesec . f. 1.—, izven Avstrije f, 1.50 «» trt mesec . . „ 3.— , , 4.50 M POI let« ; : V._ ™ leto ... 13,— . , 18.— Naratalaa le pla6avatl aapraj ai aareftbe kr«2 priložene aarafialaa aa aprava m ozira. »ifine Številke ae dobivajo v pro* Foaa EDINOST dajalnioah tobaka v lr»tu po Izven Trata po 4 nvč. 01 nvč. Oglaai io račano po tarifa v petita; M naalove s debelimi črkam4 ae plačajo prostor, kolikor obsega navadnih vratte. Poslana, osmrtnice in javne zahvalo, do* mači oglaai itd. ae računajo po pogodbi Tai dopiai naj ae poiiljajo ureduifetvn ulioa Caaerma it. 13. Vsako pumo mora biti frankovano, ker nefrankovann ae ae sprejemajo. Rokopiat se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglaor apre-jena uprarnUtvo ulice Molino pio-eolo hit. 3. II. nadst. Naročnino in oglasa je plačevati taco Trat, Odprta reklama cije ao proste poAtnins, „T mMnoatt J« Po š I r a j k i h. Precej hudo je bilo zavrelo v našem Trstu. Imeli smo štrajkov na vseh koncih in krajih. Valoviti se je pričelo tudi v nas ono gibanje, ki vnema dahove v delavskih masah po vsem sveta. To gibanje je naravno* In kar je naravnega, ni smeti obsojati. Naravno je in odgovarja Človeški potrebi, da skaia in gleda vsakdo, kako bi si tboljšal svoje položenje. V tej smeri se gibljejo prizadevanja vsega človeštva. Mar naj bi zamerili le delavcu, ako dela to isto, kar delajo tudi drugi in to često manje opravičeno nego delavec ?! Naravnost smešen se nam vidi dandanes politik ali državnik, ki bi hotel ali prezirati ali pa dušiti socijalno gibanje, ako bi hotel kar pavšalno obsoditi prizadevanja delavskih mas. Ne, to ne more biti naloga državnika sedanje dobe, da bi dušil, kar se je razvilo naravno, kar odgovarja potrebi, vzraali iz obstoječih razmer, in kar odgovarja nagonu človeškemu: borbi velikega razreda človeštva za zboljšanje svojega položenja; ampak naloga državnika sedanje dobe mora biti skrb, da gibanje ne stopi iz svoja naravne struje, da ne zgubi iz vida svojega pravega in opravičenega cilja. Tam, kjer je doseglo to gibanje, da se je vzravnalo razmerje med delodajalcem in delavcem, tam moramo le blagoslovljati to gibanje. In svojo dolžnost je storila le ona oblast, ki je pritisnila na delodajalca tedaj, ko si je mašil ušesa pred opravičenimi pritožbami delavca, a je zaresno in hkratu odločno svarila tudi poslednjega, ako je bil pretiran v svojih zahtevah. Delodajalci in delavci naj si zapomnijo: vse naše življenje, Jves red in gibanja v družbi človeški se sestavljeni iz samih — kompromisov. Nikdo naj si ne domišlja, ni po-samičuik, ni stan, da si bode mogel urediti svoje razmerje prav po svoji lastni volji, brez ozira na potrebe in zahteve svojega bližnjega 1 Odjenjatimora ta, in odjenjati mora oni, ako hočemo, da bo demo živeli kakor ljudje, da bode življenje res življenje, Človeka dostojno življenje! Gori smo že rekli, da le je že prisojen človeku nagon prizadevanja za zboljšanje svojega stanja. Ta nagon nosijo v sebi vsi ljudje in vsi razredi. Ker pa se to prizadevanje pri posamičnih ljudeh in stanovih giblje v različni in često naravnost križajoči se smeri, gorjć, ako bi ne bilo kompromisov 1! Gorjć, ako bi ne hotel ni za las odjenjati ni ta, ni oni. To bi bila splošna borba, vojna med človekom in človekom, in posledica vsemu — poguba za vseh. V tem slučaju bi se pokazalo socijalno gibanje v svojih najgroznejih, krvavih oblikah 1 In trpeli bi na tem — zapomnimo si to! — vsi 1 Vsi ljudje, vsi stanovi, vsi razredi bi imeli pekel že na tem svetu! Ker je torej že taka razlika v interesih posa-aičnikov in stanov, treba, da odneha nekoliko ta in aekoliko oni in da po popustljivosti na obeh straneh si prideta nasproti na pol poti, kjer naj se razmerje ugladi in vzravna tako, da bodeti vsaj relativno zadovoljni obe strani. Zato pa rečemo lahko v obraz vsem onim agitatorjem, ki nočejo poznati potrebe zmernosti in kompromisov, in ki hujskajo ta ali oni razred v trmoglavo nepopustljivost: da so prava nevarnost ne le onim, proti katerim hujskajo, ampak tudi onim, katere hujskajo 11! V tem pogledu so bili jako poučni tržaški štrajki, zlasti pa oni pekovskih pomočnikov. Štraj-kovci so dosegli marsikaj, česar so si želeli, a nikjer niso dosegli vsega onega, kar so početkom štrajka označali kakor svojo nepremično zahtevo, kakor nekak ultimatum do delodajalcev. Uverili so se tudi naši štrajkovci, da ne gre kar tako, kakor so jim pripovedovali agitatorji. Znani bo nam slučaji in izjave posamičnih štrajkovcev, iz katerih izjav smo sklepali, da bi se bili dotičniki že nekoliko dni po začetku štrajka zadovoljili s primernim poboljškom in da so želeli, povrniti se na delo. To jedno pa nam pritrde gotovo delodajalci in delavci, da so imeli veliko škodo jedni in drugi valed tega, da se niso pobotali takoj, da niso storili takoj, kar so vendar-le storili pozneje. Dal Bog, da bi si jedni in drugi vzeli k srcu pouk, ki si ga morejo izerpiti iz zadkih štrajkov. PODLISTEK Nantaa. ROMAN', Francoski spisal Z., prevel Hinko. Prizadeval si je torej biti prav vesel in neboječ; govoril je mnogo in konečno prepričal tasta, ki se je moral udati globoki razumnosti njegovi. Flavija ga je še vedno gledala in neki mehek izraz se je pokazal za tenotek na njenem obrazu. Do poluDoci je delal Nantas v svoji sobi. Polagoma seje bil razvnel; za njega razveu tega dela ni bilo ničesar, tega financijelnega mehanizma, ki ga ie sestavil on aarn, kolesce za kolescem, u-kljub nešteviluim oviram, ki so se mu stavile nasproti. Ko je udarila ura dvanajst, dvignil je glavo iz navade. Globoka tišina je vladala v hotelu. Na-jedenkrat se mu vzbudi spomin ; v naročju te sence in motka se prešestuje. Ali težko se mu je zdelo zapustiti naslonjač in obžalovanjem je odložil pero. Storil je nekaj korakov, da se pokorava neki prej-šni volji, ki se noče oglasiti. Najedenkrat mu je šinila kri v glavo, oko mu je zažarelo in trdnih korakov je hitel v prostore svoje soproge. Flavija je ta večer odpustila služkinjo prej, nego navadno. Hotela je biti sama. Do polunoči je bila v malem salonu poleg spalnice. Počivaje na divanu je začela listati v neki knjigi. Ta pa jej je odpadla vsaki hip in premišljevaje je zrla pred se. Obraz je bil nenavadno mehkega izraza in včasih je zbežal bled smehljaj po njem. Najedenkrat je planila kvišku. Nekdo je trkal na njena vrata. aKdo je?* .Odprite!" je odgovoril Nantas. Bila je iznenađena in odprla je mehanično. Nikdar ni prišel soprog k njej ob taki uri. Razburjenega obraza je vstopil; med potom ga je zopet zgrabila jeza. Gospodičina Chuin, ki ga je čakala na hodniku, mu je zašepetala, da je gospod pl. Fondettes že dve Gri tu. Zato ni kar nič gledal na prizanašanje. „Madame", je začel on s surovim glasom; „v vaši spalnici je skrit neki mož." Flavija ni odgovorila takoj, ker so bile njene misli kje drugje. Konečno je razumela. „Vi ste ob pamet, gospod", je odgovorila. Ne da bi kaj odgovoril, je korakal proti njeni sobi. Sedaj pa mu je z jednim korakom stopila nasproti in vskliknila: ,Ne vstrajajte... Jaz sem tu v svojih sobah in vam prepovedujem natopiti I" Tresoča se, ravna, je stala tu pred vrati. Trenotek sta obstala nepremično, nista spregovo- In ako so ti poslednji štrajki donesli prepričanje* da v človeški družbi ni smeti butati z glavo ob zid — ker se navadno razbije glava ia ne zid —, ampak da je življenje v tej družbi možno le po kompromisih in koncesijah jednea;a razreda drugemu ; da človek naj skuša doseči le toliko, kolikor je dosegljivo in kolikor mu sosed privoliti more, ne pa vsega onega, česar bi si želel: ako so zadnji štrajki prinesli to spoznanje, potem bi lahko rekli, da je bilo to gibanje v Trstu blagodejno, ker je ostalo v svoji pravi struji in je doseglo svoj cilj. Pa še v nekem drugem poglede je bilo važno to gibanje: dovelo je kar hkratu ad absurdum gosp. Angelija in vso družbo v mestnem zboru. Ko je gosp. Angeli se svojim absurdnim predlogom hotel napraviti nekak kitajski zid okolo Trsta, da bi zaprl okoličanom pot v mesto, rekli smo, — pripomnivši, da so ti okoličanski prodajalci pravi dobrotniki siromašnejih slojev v mestu — da v mesecu dnij nastane v Trstu prava revolucija, ako bi se uresničilo to, kar so z onim predlogom hoteli doseči fanatiki v mestnem zboru. In glejte, dva dneva štrajka pekovskih pomočnikov sta zadoščala, da se ženske po cestah zunaj mesta pričakovale naših okoličank, ter jih prosile za božjo voljo, naj jim prodaja kruha. V dveh dneh je bila že razsrjenost tolika, da so gori okoli sv. Jakoba redarji morali miriti razsrjene ženske, zahtevajoče — kruha! A kaj bi še le bilo, ako bi bil Strajk trajal dlje časa? Kaj bi šele bilo, ako bi začeli štrajkati — okoličani ? Ako bi storili tako, kakor so hoteli izsiliti Angeli in družba : ako bi okoličani, bližnji in ualnji, res ostali doma se svojimi pridelki ? ! Da, prava revolucija bi bila tu. Gospfldo je štrajk nepričakovano hitro dovel — ad absurdum, v smešnost. Tu imajo sedaj posledico: nižje ljudstvo prepeva sedaj zabavljice Mauronerju in Hor-tisu t! Kdo bi bil mislil kaj tacega pred par meseci?! Je že t&ko, to tržaško ljudstvo. Kratkovidno je, da se da fanatizovati tudi proti onim, ki mu niso storili ničesar žalega, a komaj so prišla kruta, grenka dejstva, kumaj da se jim je pokazalo rila besedice, oko uprto v oko. On je stal stegne-nega vratu in razprostrtih rok, kakor bi se hotel ; vreči nanjo ter jo pahniti od vrat. »Umaknite se", je godrnjal surovim glasom. „Jaz sem močnejši od vas in ustopim tudi proti vaši volji*. „Ne, ne ustopite; jaz ne dovolim«. Kakor ob pamet je ponovil on: „Neki mož je v vaši sobi, neki mož..." Niti prigovarjanja se jej ni zdelo vredno, zmajala je samo z ramami. Ker je pa storil še jeden korak, mu je rekla : „No, dobro, naj bode tu neki mož, — kaj pa to briga vas ? Ali nisem svobodna ?" V pričo te besede je stopil nazaj, ker ga je zadela kakor zaušnica. Da, v resnici, ona je svobodna. Jeden občutek se ga je polastil, dobro je vedel, da je jačja uloga ua njeni strani in da se on vede kakor bolno, nespametno dete. On se ni držal pogodbe, njegova strast ga je morala pokazati vreduim sovraštva. Zakaj ui ostal v svoji sobi pri delu? Vsa kri mu je zginila z lic in senca nepopisne muke se je razprostrla po obrazu. Ko je opazila Flavija zmedenost, ki se ga je polastila, stopila je od vrat nazaj, oko pa se jej je zasvetilo prijazneje. „Poglejte sami", je rekla jednostavno. (Pride še.) življenje t svoji resničnosti, pa se je streznilo in se srdi na one, ki so je fauatizovali zoper — ue-dolžne. Da, alavna gospoda v mestnem zbora: danes ie ste dovedeni ad absurdu«, in to tako temeljito, d« sooijalistiška glasila govore zaničljivo o vas kakor o stranki, ki — umira! DOPISI. Med raz-„Edinosti* S Pomjanftčine. [Izv. dop.j ličnimi vestni čitali smo nedavno v pod naslovom .Vrhunec italij. kulture v Istri*, mićno, a žalostno dogodbo, ki nam opisuje, kako nizko so padli istrski irredentisti in njihovi poda-jači v s veji dozdevni kulturi. Tudi v Župniji Po-■jan se je, (kakor mi je pravil prijatelj, slučajno mudeči se v Pomjanu), dogodilo nekaj stičnega. Dogodek je sicer smešen, a tudi žalosten; objavljamo ga pa le za to, da svet zazna, kam dovaja nevedno Ijndstvo ona glasovita italijanska kultura, zavoljo katere smo Slovani v Istri še vedno teptani .iz višjih ozirov«. A kaj hočemo, saj znamo ie zdavnej, da skuša italijanska gospoda izruvati is src prostega ljudstva verski, narodni in avstrijski čut, ker nasprotniki rabijo za svoje svrhe le takih ljudij, takih propalic. V vasi Manžan, župnije Pomjan, umrla je nedavno neka žena Res, da bi bilo nekoliko težavno nositi precej težko truplo po hribu proti Pomjanu na pokopališče, a če bi bilo le kaj resne volje, bi se vse lahko zgodilo, ker verski čut premaga vse, tudi slučajne neprijetne duhove. Toda, kaj so si izmislile modre glavice v Manžanu ! Njihov .capo-villa", in sedanji .vredni' občinski prisednik in bivši župan se je lepo odtegnil, misleči si menda: naj store, kar hočejo I dasi je bila njegova dolžnost gledati na to, da se pogreb z vrši po stari navadi in doitojno, kakor zahteva verski čut. A na mesto tega je zginil nekam. Nosilci, prepiti že zdavnej namišljene italij. „avite coltnre*, dobro vedoči, da se jim ne zgodi nič žalega, naložili so meni nič tebi nič krsto na majh'-n voz, jo povezali kakor mrtvo živa!, upregli esega osla in mula, ter hajdi žnjo proti Pomjann ! Smešen, a žalosten prizor se nam je ponudil v Pomjanu: spredaj križ, za križem duhoven, za njimi krsta povezana z vervi na majhnem voziču, v vozič po uprežena osel in ■ula! Omeniti moram, da ondotni duhoven nikakor ni hotel voditi takega spi evoda, ampak zahteval je odločno, da so pristopili nosilci. Mi smo si mislili, da morda v Italiji vozijo tako svoju mrtve k večnemu počitku, ker jih tako radi posnemajo naši LašiCr Morda so pa Abesinci tako pokopavali vojake italijauske, ker jih je bilo preveč, da bi jih nosili. Vendar : nam se je ta prizor videl ostuden, a milovali smo ob jeduem ubogo ljudstvo, katero je italijanska kultura privedla tako nizko. Niti divjaki, Tnrki, bi ne storili kaj takega! Lahko ste sadovoljni gospodje-^uroveii v Kopru l Lepih učencev imate, med tem ko vam naši someščani — ki so vas, žalibog, spoznali nekoliko prepozno, vendar še dobro — obračajo hrbet. Cenjeni čitatelji naj si pa zapomnijo dobro, da se je to zgodilo v županiji Pomjan, ob času, ko vodi občino neka „senca* občinskega upravitelja, oziroma, ko de f*cto vodi občino znani Aut. Bartolich, ob času prisedništva bivšega župana Gugnaza l Pošteni volilcsi občine Pomjan, posebno pa sin umrle, in tako .lepo* pokopane žene, naj si pa zapomnijo še bolj, da bi se jim godilo še slabeje, ko bi prišla italijanska stranka na krmilo o pred* stoječih občinskih volitvah. Mi znamo pozitivno, da so si dali vsi kandidatje italijanske stranke častno besedo — v kolikor se pri takih kreaturah sploh more govoriti o kaki časti — da napadejo najpopred na duhovščino. Kost bi bila sicer trda, tako trda, da bi se jim utegnili polomiti zobje, a vendar bi kaj takega pošteni volilci ne mogli trpeti. Kaj ne, g. urednik, tudi v tem slučaju se kaže vrhunec italij. kulture v Istri! To je mična dogodba s Pomjanščine, a cenj. čitatelji naj pričakujejo v kratkem še mičnejih. Za danes le toliko, da si zapomni marsikdo vele-pomembni dan 1B. avgusta t. 1. Naj bode svet torej govoril in sodil, če pravica počiva in spi — čemo videti, kedo se naveličat Polftiike vesti. TB8TU, da« 26. trgoma 1897. K položaju. Včerajšnji oficijozni listi pišejo ie precej energično o dogodkih v Aschu. Zlog .Reichswehr' je cel6 grozilen. Vprašanje je le, dali bodo dejanja odgovarjala v Aschu. Tako pile sinočnja .Triester Zeitnng': .Mi se bojimo močno« da bode nemSko stvar drago stal sklep nemikih zaupnih mož. Bog zna, ds-li še kedaj pride Nemcem na Češkem predlog za sporazumljeoje pod toli ugodnimi pogoji, kakor se je storilo to v načrtu vlade. Gotovo pa je le-to, da je včerajšnji sklep težko kompromitiral Češko nemške poslance". In na drugem mesta: .Odklonitev predlogov vlade za spravo, odklonitev same ndeležbe na konferenci kaže jasno, kako daleč je prišle z češkimi Nemci. Mi se bojimo, da bode moral občutiti to narod nemški v vseh svojih členih". Včeraj je bilo na Dunaju posvetovanje ministrov. Posvetovanje je trajalo dve nri in pol. Po posvetovanja je imel grof Badeni daljši pogovor z ministrom za vnanje stvari, Goluchovskim. Takoj se je prijavilo vsem povabljencem na spravne konference, da teh konferenc ne bode. Grof Badeni odide te dni v lil, da sporoči cesarja o sklepu ministrov in o položaju. Menenje je uploino, da ministerstvo se mora preo9novati. Le v tem gredo menenja navskriž, da-li se to zgodi takoj, ali pa ie le na jesen. Kamen se je torej jel valiti. Po dogodkih ▼ Aschu, kjer so Nemoi vrgli od sebe zadnje osire do avtoritete države, in po sklepu nemško-čeikih poslancev, morajo odločilni krogi storiti odločilen korak. Ti krogi stoje pred alternativo: ali varovati svojo avtoriteto s pomočjo lojalnih življev na desnici, ali pa kapitulovati pred nemškonacijenalno anarhijo. Toda premislijo naj dobro, kako bi moralo uplivati na vse lojalne življe, ako bi se zgodilo to poslednje 1 Saj so rekli Nemci sami v svojih resolucijah, da ne gre več za češko-nemški prepir, ampak za avstrijsko vpraiaajfe. Tako je tadi res! Ali tudi to je res, da je avstrijskim državnikom dolžnost varovati — Avstrijo 1 In na tem jih ne smejo ovirati nikaki oziri na .voranlenchtende deutsche Kultur*. Dogodki na Češkem. .Nulla dies sine linea 1* bi se lahko reklo danes o Češki. Slednji dan prinaša kaj novega in to Bnovou je pač take naravi, da more pravi človekoljub in pravi avstrijski državljan zmajati z glavo in prašati: „kje smo?" — Poročila iz Asa na Češkem govore o ostudnih orgijah ne le proti vladi in proti narodu češkemu — ampak tudi proti dižavi. Niti nedolžnim vojakom ni prizanašala nemška srditost. Le v kratkih potezah jih h .čemo načrtali svojim cenjenim čitateljem ; zaje Ino pa prosimo tudi veleito* vanega gospoda F r a u sa, da obrne svojo pozornost na te dogodke, to je istega gospoda Frausa, kateremu so bili naši Barkovljani najbolj zdivjani element, kolikor ga pozna njegova mnogoletna praksa. Pozor torej I Duo 21. t. m, je bilo mesto Aš na Češkem vse v zastavah, seveda samo pruskih, ni jedne avstrijske ni bilo. Došlo žandarmerijo je zasramovala svojat na nečuven način. Župan Schiedler in drugi ščuvali so ljudstvo z raznimi surovimi govori. Neki popotnik iz Nemčije se je dejauski zagrešil proti žandarmeriji. Iz Nemčije je došlo vse polno poročevalcev onostranskih listov. Prebivalstvo ni hotelo dati žendarmeriji niti strehe, morali so iskati zavetja v poslopju c. kr okrajnega glavarstva, a niti slame za ležišča ni bilo dobiti. Dne 22. t. m. vrelo je od vseh strani Ijulstva, došlo je do 1B.OOO ljudi. Ker se ni posrečilo zborovalcem, da bi se preklicala prepoved, vlekla se je vsa masa, 15.000 ljudi, preko meje na Bavarsko in Wildenan Na čelu masi so bili avstrijski poslanci Iro, Schucker, Rissinger in Ludvig. Oddelek žendarmerije in dva polit, komisarja sta jih spremljala. Jednega komisarja so vrgli v jarek, ga tepli in ranili. Na meji so jih čakali politični avstrijski uradniki. Ko je le-te, zagledala sodrga, se je vrgla nanje in jih pretepala ter ranila v obrazu. Žandarji so rabili bajonete, a bili so preslabi proti tolikemu navalu. Na večer so se vrnili razgrajalci v Aš in tu jih )e sprejelo dva bataljona vojaštva. Toda svojat je zaničevala vojake, pljuvala po njih in jih ometavala s kame- njem. Ti in mnogo drugih nezaslišnih hudodelstev proti avstrijski oblasti so se ponavljali v pozno noč in vendar se razgrajalcem ni zgodilo druzega, nego da je bilo nekaj zaprtih. Kaj, ako bi se bili spozabili naši Barkovljani tako daleč ?! Predsednik francoske republike t Rusiji. Triumfalni sprevod. Tema besedama je označen vsprejem, ki bo ga priredili v Kronstadtn in Petrogradu predsedniku republike francozke. Ko je Faure dospel v Petrov dvor, pozdravljala ga jo množica neopisnim navdušenjem. Veliki knezi so mu stiskali roko, a car Nikolaj ga je dvakrat poljubil. Predsednik je zajabal konja, da si ogleda častno kompanijo. Med jahanjem je godba svirala marzeljezo. Potem sta car in predsednik sela v kočijo; v drugih kočijah pa so se vozili veliki knezi, ministri in spremstva. O frenetičnom vsklikanju množice sta se vozila car in predsednik. List „Journal de St. Petersburg" vsklika: .Prihod predsednika Fsure-a utrdi še bolj vezi prijateljstva, ki spajajo oba naroda*. Sicer pa govoriti v lapidarnem sloga napitnini, ki sta ja izustili car in predsednik v palači v Petrovem dvora. Car je povdarjal, da vsa Rusija v soglasnem veselja pozdravlja ta obisk, inje razrekel nado, da se ie trdneje spojč vezi prijateljstva in simpatij med obema državama. Pred« sednik Faure pa je povdarjal, da sroa obeh narodov bijejo v soglasju, nadahnjena mislijo vzajemne zvestobe in miru". To so dovolj jasni pojavi — recimo naravnost — trdne aleance med Francijo in Rusijo! Slednjič bodi objavljena še nastopna brzojavka, ki jo je odposlal tžupan praški dr. Pod-lipny gosp. Sansbeufu, predsednik elezaškodota ringiške zveze: .V trenotku, ko predsednik republike odhaja v Petrograd v ta namen, da utrdi zvezo dveh narodov, dovolite prijatelju Francoske, da porabim to priliko in odpošljem francoskim prijateljem svoje najživahniše in najprisrčniše čestitke. „Živela Francija 1 Na zdarl" Red odklonil. „Gaulois* objavlja iz Petro-grada brzojavko, da je sedanji ruski polkovnik princ Luis Napoleon odklonil red črnega orla, katerega mu je podelil ondi cesar Viljelm. Odklonitev je motiviral princ a tem, da kakor jednostavni polkovnik nima pravice vsprejeti tako visokega odlikovanja. — Morda pa tiči vzrok vendar kje drngje ? Ali nemški cesar ni znal sam, v kateri iarži zasluži častnik tako visokega odlikovanja? Ne, to je politiška demonstracija Francoza proti Nemcn. _ Različne vesti. Vseslovenski shod. .Primorski list" piše: „Slovenski narod na Primorskem ima mnogo potreb, mnogo teženj, zato naj podije tudi mnogo zastopnikov na vseslovenski shod. Oni gospodje pa, katerim ne bo mogoče, udeležiti se tega shods, naj javijo topo dopisnici, da se bode moglo tem več drugih zaupnih mož vabiti na to velevažno skupščino. Kakor rečeno, ima biti vseslovenski shod v Ljubljani velikega pomena za slovenski narod. In ker je od usode posameznih narodov odvisna i usoda države, zato bo ta shod tudi važnega pomena za našo slavno Avstrijo. Vsi oni torej katerim je na srcu sreča slovenskega naroda in usoda slavne Avstrije, naj se udeleže tega shoda. Vsakdo, ki je napaden, se mora braniti, da se ohrani, ker mora vsakemu biti lastni obstoj vendar najljubši. Le s tem, da častno obstoji, zamore oporaoči i ostalim. Slovenski narod, i ti hočeš obstati, hočeš častno obstati, zato se pa gani in brani, date n e z a t r 6 tuji navalil V obilnem številu priteci in prideri torej v Ljubljano na vseslovenski shod, govori, prosi in zahtevaj po svojih poslancih to, kar ti gre in pripada po božjih, naravnih in državnih zakonih 1! Ponižna prošnja do slav. c. kr. policijskega voditva. V tč gospodov se mi je pritožilo, da slav. c. kr. policija nima „orožnih listov*, nego v nemškem in laškem jeziku. Prosim torej, slav. policijsko ravnateljstvo naj blagovoli poskrbeti tudi nam, kar že imajo drugi, namreč orožnih listov tudi v slovenskem jeziku. Nadejaje se, da slavno ravnateljstvo gotovo vstreže goii navedeni želji oziroma prošnji, se že naprej zahvaljuje Nebodigatreba. Nekaj žalostnega za smeh. Ta na> člančič je zadela britka csoda popravka, in cel6 uradnega popravka, katerega je treba objaviti po zakona brez vsake opombe. No, radi tega pa stvar ven* dar- le ni zgubila prav nič na smešnosti. Eo smo prejeli popravek, smo ga takoj pokazali mladeniča, ki nam je bil prijavil stvar. Ta se je začel najprej smijati, ko se je spomnil na komični dogodek. Potem pa je postal sila resen ter se začel jeziti na vso moč na ces. kr. priatojbinski nrad; ni mu Slo v glavo, kako se more popravljati taka gola in čista resnica. Zagotovljal nam je, daje vse res do pičice, kar nam je povedal ter je ponavljal še enkrat, da je nesel na c. kr. pristojbiuski urad vlogo, v kateri je prosil neki varuh, da bi smel sa svojega zavarovanca plačevati v obrokih dedno pristojbino, sklicevajese na slabo gmotno s tanje in finančne kalamitete, in da mn je uradnik pri vložnem zapisniku, ki je pregledal in sprejel prošnjo, vrnil isto besedami: .Poiche la istanza tratta di stagno e calamita, bisogna un bollo d i soldi 50M. Rotil se je, da priseže na vsako besedico ter je dostavil: „Saj me š? danes boli trebnh od smeha". O tem je tudi predlagal dokaz po zvčdencih. Mi smo prepričani za trdno, da je vse res, kar nam je povedal ta mladenič, ker ga poznamo in vemo, da je resen, resnicoljub in vsega zaupanja vreden; na uradni popravek pa ne damo ni pi-Skavega oreha v prvo, ker imamo glede popravka na podlagi toli zlorabljenega § 19 tiskov, zakona jako britkih skušenj, v drugo, ker slavni ces. kr. pristojbiuski urad oziroma njega predstojnik ni prav preiskal stvari, ker ni zaslišal niti glavne priče t. j. našega mladeniča, nego, kakor po navadi, najbrže satno krivca, kateremu pa gotovo ni bilo ležeče na tem, da se izve resn:ca; ter je na tak način kozla, ki je saSel v zelnik, postavil sodnikom samemu sebi; in tretjič pa radi tega ne, ker nimamo nobenega povoda, da bi dvomili na resnicoljubnosti svojega poročevalca in ker se nam zdi dogodek povsem verojeten z ozirom na obstoječe razmera. Ta popravek je torej — da se izrazimo po italijanski prislovici — pustil vreme, kakoršno je našel. — Slavnemu c. kr. pristojbinskemu urada pa svetujemo, naj ne popravlja resničnih poročil, nego naj raje popravlja tam, kjer je res treba popravka. Altro che popravki I Iz gotovega vira dozna-jem, da tržaška davčna administracfja razpošilja samo nemško-laške „Erklarung* in .Dichiara-lione" za odmerjenj* pridobnine. Dalie doenajero, da dotičnih tiskovin „tudi* v slovenskem jezika — niti nimajo v Trstu 11 Čas bi že res bil, da bi se jenjalo s tako jednakopravnostjo (?), v kar naj pripomorejo v prvi vrsti obrtniki samistem, da vrnejo omenjene .Dichiarazione" ter da zahtevajo tiskovin, kakoršue bodo mogli razumeti sami brez tolmačev. Barkovljani bi morali biti v vzgled našim mestnim obrtnikom, toda bojim se, da bode malo tako odločnih in srčnih — dasi so narodnjaki sicer —, ki odklonejo drugojezične tiskovine in ki bodo zahtevali, naj se jim dostavi slovensko-nem* ške ali pa vsej trojezične. Obilo naših obrtnikov bi radi zahtevali, da se že enkrat neha se zapostavljanjem slovenskega jezika, ali bojijo se, da bi morali drago plačati to zahtevo. Po mojem mnenju ni opravičen ta strah. Zahtevajte torej, naj občujejo z Vami v Vašem jeziku! Saj Vaši novci veljajo ravno toliko, kakor nemško - laški! Ako ne pomore vse navedeno, treba bode, da poležejo v-mes naši voditelji, ter da stvar ured jo na pristoj; nem mestu, ker tako ne sme več dalje l Nehudigatreba. Nov pripravljalni točaj za c. kr. učiteljišče. S 15. septembrom t 1. otvori se pripravljalni tečaj za c. kr. učiteljišče v Sežani. Vabijo se vsi oni, ki mislijo svoje otroke posvetiti učiteljskemu stanu ali sploh, ki hočejo, da bi se njih otroci izobrazili, da se oglasijo ustmeno ali pismeno dne 13, 14 in 15 od 8—10 ure pred-poludne pri c. kr. okrajnem šolskem uadzorniku v Sežani. So sabo naj p v nesejo krstnico in šolsko iz-vestje, odpustno spričevalo ali spričevalo zadnjega leta. Ce*. kr. okrajni Šolski svet. Sežana, 24. avgusta 1897. Predsednik: Schaffgotsch. Prijava stanovnikov. V tej dobi splošne selitve morajo vsi hišni posestniki, administratorji in njih namestniki prijaviti oblasti vsako osebo na posebno dostavljeni jim listi. Umestno je, da opozorimo naše čitatelje Trsta jn okolice na to stvar, da ne bo kake zamude ali neprijetnosti. Dotične liste (ruoli) je dobiti na pristojnem uradu e. kr. policijskega ravnateljstva, kar se tiče mesta, a na dotičnih okrajnih policijskih komisari-jatih, kar se tiče okolice. Vsaki lastnik ali njegov zastopnik je dolžan priti po tnko listo in jo prinesti zakonito izpolnjeno zopet na pristojni policijski urad skrajno do 15. septembra t. 1. Ako ostane poslopje neobljudeno, je to pripomniti posebno. Razdelitev teh list se prične z dnem raz-glašenja te objave v dveh iztisib, jeden na račun statistično-anagrafskega urada na magistratu. Spremembe, ki se vršč po izročitvi teh list, se morajo prijaviti s posebnimi tiskovinami v 24 urah po izvršitvi. Zanemarjenja te dolžnosti se bodo kaznovala po veljavnih zakonih. Ta prijavljanja se nanašajo tudi na začasne stanovnike in posle. Kolesarski klub „Sokol" v Trstu priredi dne 12. septembra t. 1. o priliki veselice pevskega društva na Opčinah društveno dirko iz Općio v Štorje in nazaj. Nabrežinski oddelek veteranskega druitva naznanja slavnemn občinstvu, da priredi javno tombolo v nedeljo due 29. avgusta t. 1. v Nabrežini na velikem trgu. Začetek ob 4. uri popoludne. Dobitki: ena cinkvina 100 kron a. v., ena tombola 200 kron a. v Srečko (sivčke) se bodo prodajalo na različnih krajih po 20 nč. komad. Dobitki se izplačajo odbivši finančno takso. Prel igro, med in po igri bode svirala za koncert in ples veteranska godba iz Mavhinj. K obilni udeležbi uljndno vabi Odbor. Posojilno in konsumno društvo pri Pobegih (poleg Kopra) vabi na veliko veselico, katero priredi v nedeljo dne 29. avgusta 1897. Razpored: 1. Jenko : Naprej, godba. 2. Pozdrav. 3. Domovini, moški zbor, p«>j6 domači pevci. 4. Denar, šaljivo-resen govor. 5. Ti osrečiti jo hoti, poje moški zbor iz Ricmanj. 6. Mi vstajamo, deklamuje gospica Sabadin. 8. Slovenec i Hrvat, poje moški zbor iz Tinjaua. 8. Na boj I poje moški zbor iz Ricmanj. 9. Istarskim Sokolovom, pojo pevci iz Dekani. 10 Srečkanje na 3 dobitke. Kratek odmor. 11. Ples. Med posameznimi točkami bode svirala domača godba. Vstopnina: na veselico za osebo 25 nvč. k plesu 40 nvč., Bedeži 10 nvč., srečke 10 nvč. Začetek cočnu ob 4 in pol pcpolud&e. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Germanska perfldnost. V Toplicah na Češkem se je imela vršiti na vrtu kneza Clary - ja veselica na korist poplavljencem. Knez je radovoljno prepustil odboru veselice tudi vrtne prostote. Ko pa je prišla knegioja Clary zjutraj pred veselico na svoj vrt, je videla, da je odbor okrasil vse prostore s samimi pruskimi zastavami. Kneginjo je to užalilo m se je pritožila pri predsedniku odbora. Ta pa jo je predrzno zavrnil, da je veselica nemška. „Dosti žalostno* je odgovorila kneginja „saj smo vendar v Avstriji !M — „ Jaz sem najprvo Nemec !" jo je zavrnil predsednik. Z besedami: „Sram Vas bodi lM mu je obrnila kneginja hrbet. In zdaj napada umazana „Ostdeutsche Rundschau" kneza in kneginjo z najnesramnejšimi psovkami. — Torej tudi Čez prag dobrotvornosti si npa ta germa-nofilska perfldnost, da izrablja vsako priliko za svoje izdajske namene 1 To je že osnusno do skrajnosti! Po „Politik". Izseljevanje gallških Malorusov v Kanado. Avstro ogerski konzulat v Kanadi poroča, da se je v poslednjih treh mesecih na ^evern^m delu Kanade priselilo 5000 maloruskih kmetov iz Galicije, ki so pomnožili ondotno avstroogersko kolonijo. Ljudje so se takoj lotili kmetovanja 5n baje dobro izhajajo. V Avstriji pa je vendarle 5000 Slovanov manj. Tudi to je nekaj 1 Kolera. Na parniku „Britania" medjumorske družbe se je med vožnjo iz Bombaya v Brindisi pojavila kolera. Bolniki in njihovi potrežniki so se izkrcali v Suezu in se je dovolilo parniku, da pod nadzorstvom prevozi kanal. Italijanska vlada je ukrenila, da se sme ondi izkrcati samo poŠta. Aretovani socijalist. Urednika lista „Socijalist", Gustava Landauerja iz Berolina, so zaprli na Dunaja. Bicikel simbol intemacijonalizma ? Nekdo se se je izrazil nedavno temu v neki družbi, da je bicikel mejnarodna Un, ker je šport internacionalen. Piscu tega se pa stvar vendar ne vidi tako nedolžna; marveč zasledil je baš v biciklu nekak politični .vehikel". Mi Slovenci smemo reči, dasi smo tudi stratni biciklisti, da vendar ne vozimo toliko v tnje dežele, *akortujcik nam. Pomislimo le, koliko Nemcev privaja bicikel vsako nro v naio domovino! In ako pomislimo nadalje, da so Nemci postali uprav zdivjani politiki proti nam, bi jih skoro smeli smatrati za nekake rokognoscente na biciklu, ki si hodijo ogledavat našo domovino kakor njihovo prihodnjo last. Saj njihovo predrzno, oblastno in izzivajoče nastopanje s kolesom na Slovenskem govori dovolj glasno o njihovi pravi misli. Ne bodimo več tako nedolžni in ne glejmo poslej vsacega nemškega biciklista tako brezbrižno, kakor smo to delali do sedaj. Ponovno smo že opazovali, da tako v Ljubljani, kakor na deželi nemški biciklisti Često naravnost izzivljajo naše slovensko ljudstvo; — in ali je to kaj druzega, nego pojav politiike domišljavosti ? Torej Slovenci, glejmo v bodoče malo bolj na noge — nemškim biciklistom 1 Zanimiva moderna žena. Neki amerikanski list prinaša ponatiska vredno notico o moderni ženi« materi. Mož je vprašal svojo ženico tako-le: .No, Lucija, kaj si vse počela danes ?" — .0 !• odgovorila je žena, „danes sem imela mnogo, mnogo opravila! Ob 9! uri prisustvovala sem predavanju gospć X., divno predavanje! Gospa X. predavala je o arhitekturi glavnega mesta na Martu. Skoda, da nisi bil navzoč! Za tem je predaval prof. W. o hroščih v centralni Afriki. Kako je bilo to zanimivo I" - .To verujem", je odgovoril soprog. — .Ob 11. uri je bil meeting v teosofižkem klubu, a ob 7al2. uri sem prisustvovala odboru „društva za poboljšauje ubijalcev". — „Prav lepo!* —,Ob 12. uri sem obedovala z gospo Z." — ,Še lepše!" — „Popoludne sem morala k gledališčni vaji v „Ibsenovem društvu". Kosem po vaji prišla domov, zagledala sem pred vrati dete, ki se je igralo — prekrasno dete. Veš, da se mi je ljubilo, je pritisniti k sebi in je poljubiti. Oj, ko bi vedela, če« gavo je to dete 1* — Mož: „Ali ni imelo rumenih las?" — „Da" — .Višnjevih očij?" — ,Da, bile so divno višnjeve!" — .In rožnato oblačilce?" — „Da, bilo je lepo rožuato ! —.Torej ti zamorent povedati, čegavo je bilo deta". — .No, čegavo ?• — — .Nase !a — Zares, jako moderna mati! Objavljanje Angiolillovo. Španjska vlada je prepovedala objavljenje posameznosti iz usmrčenja Angiolillovega. Po poročilih, došlih iz San Seba« stiana, se je morilec branil ustopiti v kapelico« Noč pred obglavljanjem je spal malo. Vsi poskusi, spraviti ga z Bogom, so bili zaman. Zjutraj je zav> žil nekaj malega in šel mirnim korakom k šafota. V zadnjem trenotku je zavpil na ves glas: .Ger-minal*. Potem je položil glavo, katere ni pnstil pokriti, pod sekiro in v jednem trenotku je bil mrlič. Truplo je bilo izpostavljeno do 6. ure zvečer, potem so je pokopali. Tržaška pisma. m. Očetjo kaki jih rodili? Tatje, razbojniki so bili. Narodna. Gospod urednik! Mojo dolgo odsotnost v Vašem cenjenem listu oprostite gotovo, ako Vam razodenem, da sera bil odsoten iz Trsta ves jaz s peresom svojim vred. Še-le sinoči sem se vrnil j s parnikom „Fresco iu mare* v Trst. No, veste, moja malenkost seje premetavala v tem mej kamenjem tužne Istre, kamor sem jo, kar na svobodno roko, popihnil za par tednov. Gnal me je nekov posebni instinkt, ogledati si to deželo, kjer so si vzeli v zadnjem času Italijani patent na zatiranje Slovanov. In veste, da sem jo prav pogodil ?! Veste, jaz imam neko posebno teorijo za studiranje ljudstev in njihovih značajev, njihove vrednosti in nevrednosti in ta teorija sloni na psihilogičnem opazovanju ljudstev. Takoj na koperskih tleh sem napravil fulmi-nanten zaključek, da t u Slovencem ne cvete plenica. Koj, ko sem dospel na slano kopersko po-brežje, sem bil uverjen o tem, kajti ljud, ki je stal ob prihodu parnika na bregu, vzbadil je v ■oje« — želodca čut, d« med temi ljudmi ne ■ore dobro biti sa človeka mehke slovenske naravi. In nehotć sem se spomnil zgodovine avstrij-akega rokovnjaStva, katero je imelo bai v Istriji svoj glavni zavičaj. Kaj, ko bi bili ti-le (pri tem sem pogledal po strani na ob brega stoječe prikazni) nekaki potomci tistih slavnih rokovnja-čev, ki so imeli v davnih dobah tnkaj svoja gnezda P In ta naj bi vspevalo — slovenstvo ? Ne, za jedenkrat to ne gre in človek bi skoro dobre volje prepustil tem elementom to pasto, kamenito, ae škorpijoni posuto gnezdišče, naj si je ocr6 na olji, ali kar hočejo I No, mnogo boljših utisov nisem dobil po vsej Istri, kjer žive — jednaki potomci. Le kjer sem prišel med slovanski rod — a tega ne govorim iz Šovinizma —, tam sem se oddahnil po malem in na slovanskih licih si je odpočilo moje oko. Kako to dobro dene 1 Kakor bi obrnil svoj pogled od razdrapanega, zlobno in grdo zročega propalega Luciferja na blago lice Serafovo, tako ae godi človeku, ko obrne svoje oko od fanatičnega Laha istrskega in se ozre v ondotnega Slovana. (S tem pa nočem reči, da ni tudi takih Lahov, ki niso fanatizovani. Tudi takih je zlasti med nižim ljudstvom. Žal, da le-ti nimajo besede za sedaj I Ako torej govorim o Lahih istrskih, menim le oni del inteligencije, ki hujskanjem in fanatizovanjem hrani svojo politisko ekzistencijo in pa one sanseulote, one nižje plasti ljudstva, v katerih je že storil svojo dolžnost oni strup poli-tikujoče in razsajajoče inteligencije. Toliko sem hotel pojasniti, da se ai ne poreče, da žalim vao narodnost.) In zares, že od daleč se pozna v obrazih istrskega lahonstva vse sovraštvo in satirično zaničevanje do Slovanov, v obrazih in očeh, v katerih se kar čita kletev »porco di ščavo !• in človeka kar grabi srd, ko gleda v ta lica bodisi možka ali ženska. In res, to se sme reči tem ljudem, da imajo užgani na čelu pečat sovraštva do nas in kakor posledica temu nikakor ni čudo, da trpe Slovani tužno mufieništvo po tužui Istri: kakor Lucifer črti Serafa, tako Črti laški irredentar v Istri dobrega Slovana. Konečno sem se vendar naveličal lakonskih fizijonomij in njih luciferstva in podal sem se nazaj v Trst baš v pravem času še, da sem se mogel prepričati o lojalnosti Trsta do njegovega cesarja. O tem ne bodem govoril, saj ste že govorili Bami, kolikor se je dalo, ali mnogo se ne da. Pa 2e pride čas, ko bodo tu govorili drugi glasovi in boljše I A svoje začudenje še izrečem na Vaši Najnovejie veatli Paril 24. „Agenee Havas* poroča iz Aten: Odposlanki Francije, Rusije in Britanije predložili so svojim vladam ekapozšje, v katerem dokazujejo, da Grški ni možno plačati višje, vojne odškodnine nego dva milijona fun* tov. Kakor se zagotavlja, je jedna imenovanih vlasti temu nazora že pritrdila. Zatorej je pričakovati skupnega koraka velevlasti v tej zadevi. London 25. Več ko dvajset tovarn za izdelovanje strojev v Glasgovu je včeraj zaprlo delavnice. Sluti se, da store jednako mnoge tvrdke v Ober-deen-u, v Dunberju, Liti in Edinburgu. Trgovinske brioj avke In vaitl. BldiEJroHs. PSenieia v.n jesen 11.07 l'J.09 PSenica za spomlad 1898 11 97 do 11.99 Oreš za jesen 6.12 6.14. — Ri sa jesen 9,— 9.02. Koruza 7. i. september 1897. 5.46' 5.46 Fftnnica nova od 78 kil. f. 12 80—12.85 od 7» kilo 12 96 12 95 od 80 kil f. 12.95—13 — , od 81. kil. f. 13-— 18 05, od 82 kil. for. ——. Ječmen 7'20 10.— proso 6 30' 6'50 Pšenica: Sredne ponudbe, omenjeno povpraševanje., trg mlačen. Prodaja 240000 mt. st. 25—80 nvč. ceneje. Rž 15 nv5. ceneje. Ječmen in oreš nespremenjeno. Koruza 10 nvč. dražje. Vreme : lepo. rajra. Nota: niram 11.65 do ---•—. NotI po f. 11.70. Za notranji trgovini : Centrifugal f. 36'/,-- Conoasse f. 361/,, Četvorni f. 371/., t glavah f. 361/«— 37-Havrc. Kara H«»ntn» gooa mrcm^e m avgust 43.—-m december 44.— Hamburg, Hantos goort »viivnjjn 7september 35.—, za deoemher 36.— za marc 36.25. za maj 37.50. mirno. Dana^tak« bom« 28. »vguatalBB7. vćemi dnnes Državni dol? v capiijn .... 102 30 102.25 „ v srebrn .... 102-30 102.30 Avstrijska renta v alatu . . . 124.04 124.26 „ v kroijivh , . . 101.60 101.60 Kreditne ekcii