249. številka. Ljnbljana, v četrtek 29. oktobra 1896. XXIX. leto. < •••'•«)* Wak dan <»ve*« idraai bedelj; |]| prasnite, Ur elja po pofiti projeuian za a vstro-op srake dc— I Četrt leta . . gld. 8«80 Pol leta ... || ••tfO J Jeden nae«ee. 1*10 la podll|ait)e na dom ae račana 10 kr. ua mene«, HO kr. an četrt trta. 0 pošiljanjem po »> o h 11 vnljut >'ae leto . . ■ gld. 15-— I t'elrt letn . . . gld. i* — Pol leta ... u I Jeden iu<>*«>«• . M 1*40 *'39f~ Narof-nje ne laltko a vanblin «luevoin» m k kratu ne uioru pot»Iati tudi imročalna, ci ruga č« ae ne oalramo aa doticao naroČilo. Upravništvo ..Slovenskega Naroda". Mac Nevin. Poslanec K obla rje v seji poslanske zbornice dne 21. oktobra podal naslednjo interpelacijo: Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je hotelo dne 9. avgusta t. prirediti ob 3. uri popoludne v IVkr'ah v celovškem okraju v prostorih gostilničarja Ruperta Laba društveno zborovanje in zajedno ljudski shod pod milim nebom. Dotično naznanilo društvenega vod-Btva se je političnemu cblastvu, v tem plutaju okrajnemu glavarstvu v Celovcu podalo dne 28 julija t 1, torej žo 12 dnij pred zborovanjem. Okrajni glavar, vladni svetnik baron Mac Neviu, je zborovanje dovolil z dopisom z dne 7. avgaeta t 1., št. 20580, kateri bo je dostavil dne 9. avgusta t. I. ob polu 12. uri dopoludne, in čigar v barbarski slovenščini pihano besedilo se glasi: ,N;u elništvu Katoliškega pelitičnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem v Ca-lovcu. Vloga dno 28. julija 1896 so glede na javen shod v prostorih Iluperta Laba v Pokerčah na zna nje vzame, glede na dalje omenjen shed pod milim nebom se opominja načelništvu, da je za obdrževanje reda samo načelništvo zagovorno. Kaj zadeva zahto-vano kolkovino omenjeno vloge ne bo pri dotični oblastvi razsodila. Celovec dne 7. VIII 1896, C-s. kr. deželni - vladni svetovalec Fr.itherr v. Blao Nevin m. p." Dne 0. avgusta, ob 11. uri dopoludne, torej štiri ure prej začetkom zborovanja, dobilo je društveno vodstvo dopis okrajnega glavarja ddo. 9. avgusta 1860, št. 21105, s kuterim je tisti društveno zborovanju izrecno prepovedal. V utemeljevanje te prepovedi se je skliceval na vlogo župana Sihierja in občinskega svetovalca Moritza, v kateri se pravi, „da je v&s Pokrče vsled kuge na gobcih in pnrktjih zaprta in da h nekateri občinski odborniki mislijo, da bi sa po večjem shoda rečeaa kuga mogla za npsti tu Ji v druge kraje, veltd česar prosijo, naj se eventuvalno hitro prepove naznanjeno zborovanje." Dodana je bila tu ii ie m*lo vrstic obeesa-joča izjava c. kr. okrajnega živinozdravnika P. Li polda, kateri je sodil, „da bi sestanek ljudstva, kakor bode najbrž pri teh zborovanju, mogel kugo zanesti iz Pokrč kam drugam." Glede tega oblastvenega p *panja se mora konstatovati: Vas Pokrče je bila že nekaj dnij prej, nego je okrajno glavarstvo dovolilo prireditev društvenega zborovanja, oficijelno proglašena kot okužena, namreč z izkazom c. k*, deželne vlado z dne 4. avgusta r. I. (.Klagenfurter Zeifung" z dne 7. avgusta št. '80) tako da je to okrujni glavar baron Mac Nevin moral vedeti tisti dan, ko jo dal dovoljenje. Ako tega ni vedel, je na vsak način storil veiiko malomarnost v službi, katere posledice bi bile udala prebivalstvo, zakaj v času od 11. ure dopoludne do 3. ure popcludne ni bilo več mogoče, obvestiti prebivalstva o tej piepovedi. Ako je pa okrajni glavam, kakor bi bilo pričakovati, vedel, da so Pokrče okužeue, potem ae je s tem, da je zborovanje najprej dovolil, naknadno pa je prepovedal, norčeval na neodpusten način li društva in iz prebivalstva tistih krajev ter postopal tako iz stra. karskoag tčvtoričuili ozirov. Biio mu je samo na t- m, da prepreči dotično zborovanje. Ako bi je bil nekaj dnij prej prepove lal, mogoča bi bi-*-, pritežba, s tem pa, da je izdal prepoved nekaj ur pred otvo- ritvijo zborovanja, je hotel onemogočiti vsako, nspeh obetajočo pritožbo. To potrjuje tudi oiclnos^, da je uloga županstva v Pokroah datovanu z dce 8. avgusta, torej dan potem, ko je bilo okrajno gi&Varatvo izdala dovoljenje. Zipanstvo v Pokrčah je v nemskolibe-ralnih rokah, umevno je torej, da je hotelo preprečiti slovenski shod. Dasi je bil kraj že pet dnij okužen, eo se tega občinski odborniki spomniii šele dan prei zborovanjem in prišli na misel, da bi se vsled shoda morala kugi ra&uesti. Karakteristično je tudi naslednje: Ravno tisti žnpan, kateri je pr-jstl, naj bo slovenski shod prepove, je isti dan z več tovariši peljal s konji iz okuženih hlevov v sonedno vas, da prisostvuje ustanovni Btavnosti gasilnega društva. Skozi vas Pokrče je šlo tisti dan tudi mnogo romarjev, mucgo prebivalcev pokrŠkih pa je šlo na cerkveno blavnoBt v Št. Lorenc. Pri vath teh pa se ni biio bati, da razr.eeejo kugo. Zgoraj omenjeni dopis okrajnega glavarja, s katerim je prepovedal Hhod, ee je h koncu glasil do&lovno: .Ako ž^ii (otlbot), sledi pismen od!ok." Do dne 16. oktobra, torej po več nego dveh me-si-ch, se ta odlok še ni dostavil, dasi je drnštveni podpredsednik Vtkoalav Legat dne 9. avgaeta ob polu 1. uri opomdre okr. gUvarja Mac Nevina laneno zanj proBil. S teiu s-j je tudi naknadna pritožba na višje instance onemogočila. Končno bodi še omenjeno — tu se vidi, da zna celovški glavar i/mišljati vedno novih šikan — da je bil v dovolitvi z dne 7. avgusta tudi govor o kolku. Društvenega eakona § IG., zakona z dne 15. novembra 18<>7 drž. zak. št. 154, določi lireoilO, da bo taka naznanila kolka prosta. Z oziom na op sane razmere v upravnem okrožja celovškega gavarstva i'.»<;. po katerih pregledu d )bi o korožkih »Gorenjski slavček". Libreto Foersterjeve opere je spisala Čislana slovenska pisateljica gOBpa Lujiza Pesjakova, pozneje pa ga je m koliko predelal in uredil Emanuel Z ii n g I. Snov je vzeta iz narodnega življenja. Dejanje se vrši v neki vasi na Gorenjskem blizu Bleda in sicer pred I. 1848. Prvo dejanje. Franjo, kateri je več let prebil na Holah v tujini, ee vrne v di rračo \as, da tu počaka, dokler ne debi primerne službe in pa da vidi izvo-Ijenko svojega srca, Minko, hčerko ubožne vdove Majde. Komaj etopi na domača tla, naleti na sta-r,i:;i prijatelja Lovra in koj potem na Minko samo. Veselje zaljubljercev je nepopisno. Kajpada napelje Franjo takoj pogovor na rotila svojega srca in skuša ttvedeti, jeli mu Minka še udana, je li ga še ljubi kakor tedaj, kadar se je odpravljal v svet. Sramoi-Ijiva deklica se seveda umika določnemu odgovoru, a ko jo končno Franjo prosi, naj usliši prošnjo Vegovo in naj reče »da", vzklikne Minka radostnega srca ,da" in zbeži. Nje glas jo slišal na počitnicah mudeči se Francoz Cliansonette, kateri so v obližju sprehaja s svojo soprogo Ninon. Krasni glas Minkin ga tako očara, da hoče na vaak način poznati deklico, ki poje tako lepo. Chansonette irpraŠuje Kranja in krčmarja, kdo je bila pevka s krušnim Bopranom, a ne dobi povoljnega pojasnila. Slučajno se približajo vaška dekleta. Chansonttta jih ustavi, poizveduje, katera mej njimi je »slavček", imeteljica krasnega soprana in jih naprosi, naj mu zapojo. Dekleta se cdzovejo prošnji njegovi in mu zapojo več pesni j, a Chansonette je razočaran, ko spozna, tla mej njimi ni „slavčkau. Prav ko ee bavi z oskrbnikom Štrukljem in njegovim pisarjem, začuje iz daljave Minko, toli iskanega slavčka. Minka pride in Chansonette jo koj povabi, če hoče iti ž njim v svet, da se tam izobrazi kot pevka. Minka niti ne umeje, kaj jej mož nasvetuje, a Še predno se ž njim pogovori, pribiti nje mati in jej sporoči žalostno novico, da jej trdosrčni npnik že jutri proda hišo in jo spodi od doma, ako mu še danes ne plača dolga. Chansonette čuje to in se takoj ponndi, da pomaga ubogi vdovi iz velike Btiske, ako gre Minka ž njim. Minka hoče rešiti domačijo in se ne obotavlja. Želja, pomagati materi, rfšiti jej, kar ima, razžene vse njene pomisleke. Odloči se, da zapusti domaČi kraj in gre s tujim možem v širni svet, da se iz- obrazi kot pevka. Chansonette da materi njeni koj 200 gld. Miuko je pač stiah kaj poreče Franjo, a tu m', četudi tožnega srca, uda, ker ne more sam pomagati Minka ho poslavlja od ljubca in od matere od znancev iu prijateljic. V tem, ko oskrbnik j Štrukelj in njegov pisar vse to začudeno opazujeta, pade zavesa. Drugo dejanje se vrši na ibtam meslu. Dr kleta in fantje prepevajo vesele narodne peami kajt;, vrši se fllavimat po dokončani žetvi. Pisar Rajdi lj in Franjev prijatelj Lovro 6ti v tem tolatcga, a neumnega oskrbnika Štruklja ua-hujskala, naj prepreči, da bi Mmka s Chanionettom zapustila domači kraj in šla v svet. Štrukelj je koj pripravljen storiti po njiju nasveta in gre s spremljevalcema v gontilno. Minki in njeni materi ;e slovo seveda težko. Kar ločiti se ne moieta in otožna mati prigovarja hčerki, naj privoli, da vrne tujcu dani denar in naj ostane doma, a Minka ee ustavlja. V tem, ko se poslavlja od Franja, pride Cliausonetta in sili Minko, naj ee pripravi na odi« d. Tu ga napadejo Strukdj, Rajdelj in Lovro. lied»sti oskrbnik si domišlja, da ima pravico soditi Chansonetta, kakor da je zakrivil kak zločin. Po kratkem humorističnim zaslišanju oLicdi tBkrbnk Šlruktlj CLanso- rszmerali rr.enda ne orijentirana vlada jasno sliko o teh rfzmerah, z ozirom na to vprašajo pođpisanoi: 1 ) So li Njega ekacoienci znane popis »no razmere ? 2.) Hoče-li Njega ekecelenca prisiliti c. kr. okrain^ga glavarja v Celovci, da bode proti slovenskemu ,prc bivalstvn svojega okraja postopal strogo objektivno in prenehal s svojim mnogokrat izkazBnim šikaniranjem? (Slede podpisi.) Državni zbor. Na h u ii n j u, 28 oktobra. Kar je grof Badeni ministerski predsednik, še ni bil v tako težavnem položaja, kakor včeraj, ko mu je bilo v proračunskem cdseku odgovarjati na vprašanja levičarjev, katerih tendenca je bila vse daljesežne^ša, nego je sploh soditi. Levičarji so po-sknsili, prisiliti grofa Bidenija, naj se določno in nedvoumno izreče glede državnopravnih, narodnostnih, kcnfesijcnalnih in Šolskih zahtev vseh njihovih nasprotnikov, cehov, klerikalcev in Slovencev. Ho teli so ga spraviti v tako stisko, v kakršno je meseca decembra 1889. 1. Plener spravil pokojnega TaalT a, poskusili so, izsiliti iz njega odgovor, kateri bi mu nakopal uasprotstvo vseh, levičarjem neprijaznih olenentov, a gr. f Badeni se ni dal zvabiti na to nevarno pot in je odgovotil tako, da nihče ne ve, pri čem da je ž njim. Neposredni uspeli Badeni eve i/.jave je ta, da je v levičarskem klubu nastal velik razpor. Veleposestniki v levičarskem klubu iu njih pristaši hočejo glasovati za dsprzicjki fond, češ, da je B*deai zadosti storil, ker se n: izrekel zoper le/ičarska načela in izjav-I. da stoji na podlagi sedanje ustave, n<>a k poslanci iz Češke pa so z Bademjevim od • govorom do cela nozi dovoljni in bodo glasovali zoper dispoziojiki fond. Ilizpor v kluba je torej •minenton, a spkšns važn^riti je le, bodo-li nemški poslanci in Orške izvajali konsekvence iz svojega h k l" », glasovali zop> r drspozicjski toni : i n »stopili zoper proračun sploh ter zavlekli razpravo — kar jim jo Lino mogoče — tako, da bo gaf Badmi primoran raspustiti zbornico. Tudi slovenskih poslancev ni B a • denijova izjava zadovoljila, a vzlic temu so ))o pogovoru poslancev dr a. Ferjan-č i č a iu It o b i č a z ministerskim predsednikom Badenijem in naučnim ministrom Gautschwm sklenili, glasovati za dispo-zicijski fond. Vlada je zdaj vsled tega sklepa obvarovana nezaupnice, zdaj ima večino za dispozicijski fond, tudi če bi vsi levičarji glasovali proti njemu. Slovenski poslanci so s trnu skl-pora storili grofa Bad niju jako veliko mlugo Ali ss j.m i?.kaže hva-ležngi? Hvaležnost je v politiki jako redka! Poslanska zbornica je v današnji seji dc končala razpravo o domovinskem zakona Rešiti je bdo samo is člen II. O tem členu, kateri dulo*a, da M bode z« pridobitev d inoviuatva določeno bivanj* v jadoem kraju št^lo oi 1. jaauvarja 1891. 1., s- ja une . ii k j4 i dabata nttta, ker j* hotel odpeljati Minko, na 200 frankov glob) n i ti v Ljubljano, napije mu Franjo, I i • j d - J j pa ga prost od- pnidenja sa storjeno mu krivico in zvali v90 krivdo na ».skrbnik* Štruklja. <' aaosonet te je teg* vesel in videval radi al Mi iklno, »11 ostar.e doma, jej podan anetak, kateri jej je bil hotel dat', da gre ž njim v svet, in reii na ta t ačin posestvo njene matere. P:av ko Loče oditi, jiride eel in pr n-^He Pranju pismo, iz katerega raavidi ž-nin, d» je dobil dobro aluŽbo, katera mu ornog iči, s'opiti z Mu ko pred alt .t. Ob iaraaill ujlošue radosti pade zaveda. Kakor je videti iz teh podatkov, je snov libretu bicer priprosta, a jako mioaa« Igra je i ii. a) 8j>retno unjena, je polna poetičnih inomantov, z la-čiiji so m^rknjit-io or s ni, vrh <»ga pa vlada v njej tudi pravi humor, tako da bi la libreto eam imel i; -p ii, ako bi se kdaj kot igra predstavljal. Zoper to določbo je govoril dr. G o l z, kateri je dokazoval trdost tega zakona glede večjih občin, dočim ee je Tittinger potegoval za Žide, dr. Fnnke pa je bičal egoizem zagovornikov te predloge. Govorilili so še dr. Ebenhoch, dr. Keil, Tschernigg in vladni zastopnik baron Schvvar-zenau, potem pa se je vzprejel R o biče v predlog, naj se zaključi debata. Generalni govornik contra, dr. Scheichor, je imenoval novi domovinski zakon socijalnopoli-tično šnšmsrijo, vsled katere bodo avstrijski narodi sužnji dragih narodov, dočim se je generalni govornik pro, posl. G h o n , potegoval za načrt in bičal v Avstriji navad ni odgon, priporočuje, naj se Časa primerno reformuje. Zbornica je po nekaterih priporočilnih besedah poročevalca Schvvarza vzprejela tudi člen II. brez premembe in z veliko večino. S tem je bilo dognano drugo branje tega velevažaega zakona. Zbornica je potem razpravljala o raznh predlogih g'ede podpor po ujmah oškodovanim pokrajinam. Poročevalec dr. Kat liro in je predlagal, naj se vsi predlogi odstopijo vladi k naročilom, da zaukaže potrebne poiavedbe o škodah in stori v podporo oškodovancem, kar more. V debato je tudi posigel V. Pfeifer, kateri se je potegoval za dolenjske okraje. Kathreiuov predlog je bil seveda vzprejet. Prihodnja seja bo v petek. W KJubaJanl, 29. oktobra. Volitve na Moravskom Jutri volijo mesta. O -bi utegnejo jeJen ali dva mandata pridobiti, i ko jim bode sreča rai'a Kako da Nemci zgubljajo zaupanje na Moravskom, pokazalo se je v Prostejovem. V tem mestu so še nedavno imeli v rokah občinski zastop. Letos so pa sklenili, da se deželnozborsk h vol.tev več ne udeleže. V tem mestu ima velik upliv židovstvo. Židje so dolgo volili z Nemci. Naposled so pa spoznali, da to škoduje njih trgovini in so Nemcem odrekli pomoč. Vsled tega ju pa nemštvo v tej mestni občini kar zginilo. Tirolski Italijani. Italijanski listi, naj že izhajajo v Avstriji ali v Italiji, ee grobno jeze, da sa odpravi namestn ški oddelek v Tridentu S tem je grof Badeni, pokazal, da nikakor ne mroč*l o svojem delovanji v cgerakem državnem zboru. Pri tem je pa svojim volilcem na srce poklaJai, naj ao marljivo uče madjaršcine, drža^n^ga jezika. Vstali ga, da odlični Ručani že pošiljajo svoje sinove v og irske zavode, da se madjarski odgoje. Potem je priporočal, da se Reka popoluoma pridruži Ogerikt. K tj so h\ Rečan- mislili potem, ne vemo, č« so kaj bistro umni, so lahko spoznali, da bi j h Madjari radi po-madjarili. Volitve na Ogerskem so se včeraj začele. O njib izidu še sedaj nimamo tečnega poročila Trajale bodo do G. dne novembra. V Trnovem so bili veliki izgredi. Huzarje, ki so prsli d.lat red, eo ljudje pozdravili s kamenjem. .1 oen hozar je ubit. Hazarji so s Rabijatni delali red. D/e osnbi so težko ranjeni. — V Samfalvi je ueki kanonik, ki ja vladni pristaš, zmerjal volilce, da lnčajo voliti z ljudsko stranko. Kanonikove besede pa niso imele zaželenega uspeha Razdraženi vol lei so h oteli kanonika kar pobiti. K sreči je jim ubežal. V Szabadbaranytu so pristaši ljudske stranke ntpali gosttloico, v kateri so bili zbrani vladni privrženci in j h pregnali. Več privatnim hišam so razbili okna. Nižja duuovš':ma hudo agitujs proti vladni stranki in se pri tem pose b io poslažuje civilnega zako >a. Prebivalstvo sj a civilnim zakoni m nikakor se ni sprijaznile. V več Urajih pa vladni pristaši nalaši narede kak nered da se more poslati po vojake. — Vlada ima upanje, da debi pri volitvah veliko večino. ZaoaŠa ee na predsednike volilnih kotnisj, ki s j vladni pristaši. Predsednik na Ogerskem lahko veliko kaki utranki koriHii ah škoduje. On odločuje, katera občina najprej voli. Tako pridejo vladni privrženci najprvi na vrsto, potem šele opoiicijoualci Poslednji večkrat poprej odidejo, Če se le volitev preveč zavlačuje. Včasih traje vtč dni. Trozveza Neki berolinski lis' je objavil jako aenzačno novico, da je Rusija obljubila Italiji Trst ako jo bode podpirala v boja proti Avstriji, l\an. cija jej je pa obljubila južno Tirolsko, ako jo pod~ pira v boja z Nemčijo. Francoski, ruski in italijanski listi to oporekajo. N »jbrž se je poslala ta vest mej svet, da bi se zase jala nezanpnost mej Avstrijo in Rusijo. V Berolinu eo jako nevolju, da sa ja Avs'rija pribijala Raaiji. Na vsak način bi radi razdrli to dobro razmerje. To se pa jim pač ne bode posrečilo. Apanaža italijanskega prestolonaslednika. Po italijanski ostavi ima prestolonaslednik dobivati posebno apanažo, kadar je polnoleten, ali kadar se oženi, če tndi Se ni polnoleten. Sedanji italijanski prestolonaslednik je že nekaj časa polnoleten, a vendar Se ne dobiva apanaže. Vlada je is večkrat priporočala, da se za prestolonaslednika po. s^bna apanaža dovoli z ozirom na ustavo. Kralj je tema vedno oporekal s ozirom na slabe finančne razmere dežele. Sedaj, ko se je prestolonaslednik oženil, se je stvar zopet sprožila. Kralj je mislil, d» bi bilo najbolja, da se stroški za prestolonaslednika še nadalje plačujejo is kraljeve civilne liste. Ko je vlada tema oporekala, je kralj odloČil, da se prestolonasledniku dovoli apanaža, eato naj se pa civilna lista za toliko zniža, da država ne bode imela nič večjih stroškov. Po našem mnenju bi pač Italijani dobro storili, da bi tudi drugod tako štedili in se zlasti ne spuščali v drago kolonijalno politiko. Turčija. Turčija je nameravala z novimi davki nabrati nekak vojni zaklad, da bi se megla vojevati, ako bi hnkoil kak ustanek ali ko bi jej kaka država napovedala vojno. Velevlasti so jej novi davek odsvetovale. Velevlastim ni prav, če bi se Turčija opomogla, čt tudi se ne morejo odločiti za n eno delitev. Poleg tega se je pa bati novih nemirov v Turčiji, ako se npelje kak novi davek. To bi naprav Ijalo diplomaciji nove skrbi. Če bole Turčija s* daj odstopila od svoje namere, se ne ve. — Ruski veleposlanik Nelidov je te dni opozoril sultana v avdijenci, da se prepočasi izvajejo reforme v Aziji. Dopisi. Iz Logatca, 26. oktobra. D.ie 22. t. m. bila je v Dol Logatca neka posebna siavnoat 01-kril se jo nagrobni spominek b*vsemu nadačitelju v Dol. L>gatca V. Rthnikarju. Oa slavnost imela ja znak onega spoštovanja, kojega je rajni v resnici zaslažil. liti dan zbralo se je skoro polnoštevilao učiteljstvo logaškega okraju. A tudi dragi ačitelji, kot zastopnki raznih učiteljskih društev bili so za stopani. Iz Štajerska je prišel g >sp. A Gradišnik, učitelj v Hrastniku Iz Goriške bil je navzoč g. A. B 10 uri bila je slovesna črna sv. maša, pri koji so pevci • učitelji kaj izborno peli, vsaj je pel g. A Rtziuger iz L j ubija e prvi tenor. Po darotani sv. masi podalo se je zbrano učiteljstvo, šolska mladina iu nebroj vaščanov na pokopališče, da odkrije snominek. Dež je prenehal iu iz zatem oelega nebeea posijalo je soloco s toplimi žarki. Pevci on /apeli „Jamico tiho" na kar je spregovoril predsednik „Zaveže" g. L Jelene. V svojem nagrobnem govora spominjal se je z vznesenimi besedami za-s'ug, koje si je blagi pokojnik pridobil kot učitelj, odgojitelj, obča a in oče. Tukaj se je zopet videlo, kaj je bil pokojni Vojteh vsem, kajti ni jedno oko ni ostalo suh i, in marsikaku solza sa jo obrisala na tihem. Mej govorom razkril se je spominek. Spominek dsla pravi kras ne le dolenjelogaSkema pokopališča, temveč lahko rečemo, da ga ni tacega na vsem Notranjskem. V.sok je nad \\ metre. Spodnje stojalo, kjer je napis in slika pokojnika ja iz jako litega kamenja, a vrhu tega je blizu 1 meter visok gen j, ki kaže z levico tja, kjer je vseh dom, kjer uživajo pravični večne plačilo — nad zvezdami. Po odkritji so zapeli pivci staro, a veduo mlado, tugo-joče srce tolažečo pešam RN »d zvezJami". In težka »e bila ločitev cd groba, vsaj it znal vsakdo, dt pod to gomilo, pod tem spominkom bivajo ostanki moža, tAcega, s kakimi nas milostno nebo le redko-kedaj obdaruje. Po odkritji bil je skujini obed v gostilni A kovi v Dol. Logatcu. G. predsednik „učit. društva logaškega okraja" J. Benedok, nadučitelj K Plan j«, zahvalil se jo vsem u.lelež-n - m, posebno pa odposlancem sosednih deiela za uteležttev. G tajnik „učit društva" pa je potem prebral došla pisma in brzojavke, koja so do\\\ iz širne slovenska domovine kot zadnji posirav pokojnemu. Pri obeda s j je pač poznalo, da se pogreša duša, nad Vojt b. Po obeda ostali so zbrani učitelji še nokaj časa v prijateljskem pogovoru skupaj. Tukaj jei napil g- A. Gradišnik v lepih besedah „društvu učiteljev in šol. prijateljev logaškega okrajatt, poudarjaj« posebno fakt, da je to društvo jedino na slovenskom uzemlji, koja ima v svojih pravilih to, da se postavljajo iz pro- ttovoljuih doneskov nagrobni spominki umrlim. „In • jeden sam taksprminek, ki ee odkrije na tak način, kakor danes, gosptda", je rekel govornik „irra večji moral čt-n in rdgojevalui npliv na narod, kakor pa ie toliki in tako slovesno obhajani občni društveni zbori. Da bi se le tndi drug* društva hotela postaviti na to etabft'G. in potečo je n^s upliv in naša moč gotova-. Na to »o pričeli odhajati posamezniki na svoja domovia. In mi, d agi tovariši, poneeimo domov z groba nepozabnega rajnega to sporn.nč.co, to zavest, da mn skušajta o biti jednaki, da se ne b.-idemo strašili vsscega najmanjšega pihljaja, temveč, da bodemo stali eobdarno jeden za dražega, jeden za vse vsi za jednega in to bode najlepši epominok, postavljen v naših aroih rajnemu našemu Vojtehn. Dnevne vesti. V Ljubljani, 29 oktobra.. — (Naša zmaga!) Pri današnji dopolnilni volitvi v deželni zbor v volilnem okraju veliko!a-škem-ribniškem-kočevskem izvaljen je h! z znatno veČino g. Pran Vidni kar. K'erikalna stranka je skuhala volilce slepiti z bahatim naznanilom, da so tri četrtine volilcev na njeni strani, a vzlio tem »t/em četrtinam" je žalostio pogorela. Za ohranitev mandata sa je poganjala z vsemi silami, dobro ji je bi j vsako, tudi najnumoralnejša sred-fitvo , prav pj vrhovnem kler k dnem načelu: „da namsu posve čaje sredstvo*, a dni je ponujala celo odpust grehov za cel.h stj dnij — menda za sto dnij n»prej ali naiaj, kakor je komu všeč —, dasi j a eploh delali , kakor more delati samo etra »k« , kateri je poštenje besoda brez pomena, vzlic timu je propadla n izgubila mand-t kmetskih občin, mandat, ka teri je imel v rokah nje umrli voditelj Klun. Ko BO d i ■ -■ ii I.Tikal :i upre v Id - I , da s svojim i: and i datom nič ne opravijo, ponudili so mandat Nemcem, samo da bi Višoikar ne bil izvoljen. Z oz:rom n< to je ranega g. Všnkarj* toliko večjega pomena, Kaj!i izvolite? kjegova je zmaga političnega pol*.enja n raaeodno-tti volilcev Žito pa kličemo iz veega srca: Slava rnolern, kate:i vo premagali Črnega aosajal — i Nemška skrb za Ljubljano ) V bero-linakem »bnmorietirnem" hstu „Ulk' čitamo ele-deči p bo ii ki geb, katerega ima gotovo na vesti kak umiki nacijonalček rašega mesta: »Sloveuen Prechleit. — Đentacher, dei dureb Kram zi*-ht, meuie Laibach — Die Slovenen g«l/n dir grub zu Laib', ach! — U:d die Stait a»UV heiseen Lli m m e I e i b a 6 h", V koliko so opravičene te besed*, naj sodijo naši nemški someščani in oni naj se tudi pri ssojih bratih v »rajna* za to pri jazt.os«- primemo >ah*aliio, k*jti slovenskega prebi- t valstt v u .'Vm metitu ti pritlikavci, ki ee zovejo naoijonaloi, ne morejo žalit'. — (Otvoritev novih ulic) Z gradnjo novega vladnega poslopja na vog-u Erjavčeve in Tižjšae ceste ee je to dni pričelo S to gradnjo pa j-i postalo aktnelno tudi vprašanje glede projektovanega podaljšanja Hi Še.jevih ulic do Trftaske ».vete. Kakor slišimo, namerava »eama občina, ptojektovano novo cest-.; kru-lu otvoriti ter z naiipavanjein sa let.s prii\r-. bncle c kr. dfieloa vlada potreba) pro stor od b\o,egi, s?»ta pravočasno pr» pa«tile« Aktu vel no ;a j * * udi vnrašinje podaljšanja nove Tržaške cesti« ŠOJ Marin Terezije ce-»to ob tiru jazu* šel« nice do Da »ejske otete. S teoi podaljšanjem bil bi lep ton v regulacijskem načrtu pr jektovhne okrožno ceste gotov, K-r jh to podaljšanje slasti iz prometnih ozirov zelo p.ojco, stopila j« ir-eetna občina z s,o Elizc 8sdUr v doK'ivor zar-d' odkupa njene hišo st. 18 ob Marijo Tsrecije o*sti in j*> torej n^ianje, da se tudi ta cest* kmalu otvori Projektovana cesta rc'h hode t-medi isto .^i ino, kakor Trsaiks ceata in b de oo ob- h straneh t drevjem oha«iena. — (Občni zbor ženskega zbora „Glasbeue Matice") vthiI se j« v ponedeljek due 20. t. m Otvorila ga jo mčelmci gosjpa dr. Jenkova. Po nagovoiu g. svetn ka V e n c a j e a, kateri je Te atital zboru na sijajnih rs>ehib, poročal je druAt veni 1-l.j'jnik g. Petrovčič. Temu sledilo je naročile djuštvene tajnico gospe' L o z a r j e v e Per acclaumtiouem bili so izvoljeni vsi dosedanji člani odbora : 1 načelnici gospa Teretio a dr. Jenkova, II. načelnici gosp^i Julija dr. Ferjanči-čev. , tajnici gOipiOS Lozarjeva. tuhivarici toapioa Zirka Krsnikova, odb .ruieauoi: gospa Pranja dr. Gregoričeva, Lina dr H u <1 n i-aova, luna Peršlova in gospiei Ant J a m-Š e k o v a In Joeipiuu K a j k e I o v a. — Kolesar pred sodiščem ) Danes se je vraila proti Janam Primožiču, mark (-ja kavarna ,Pn u4, pred c. kr. $eielnim sod tacam v Ljub-Jjam kaztnika razprava zaradi pregreaka zoper telesno \ar ost po § 33f> k z. obtožen jo bur Primožič, d.* jo dne 24 avgueta 1896 , ko ae je vozi! ^a kolesa proti Viču, premalo pazil, tak«) da je trčil skopaj a zidarskim polirjem Kog o v še k o m, ki se je iijeau na kolegu na^prot Vt aH, iu ki se le pr; ti j priaki na Jicu mtata ubil. Pri obravnavi se je pa dokazalo, da je bil Kogovšek pri tej priliki viojen in da je tako slabo vozil, da je bda vsa Cfsta njegova, tako da ga je hotel nnki vosnik, katerega jo bil prej kmalu povozil, z bičem udariti. Izvedenca v kolesarstvu gg. Zmagoslav Bohinec in Janko Bar le sta izjavila, da a* je KogovSeku skoraj gotovo ko lo v zadnjem trenotku zateklo preti Primožiču, in da temu ni bilo roogoee se pravočasno ogniti ali nevarnost poprej spoznat', k^r j-1 Kogov-š?k očividno nerodno vozil in sam zakrivil nesrečo. Vnled tega bil je Primožič, ki uživa vsled poročila mestnega magietrata ljubljanskega prav dober glan, od obtožbe popolnoma oproščen. — (Policijske vesti) Trgovski pomočnik Adolf Drafenig, službujoč pri trgovcu H. Kendi na Mestnem trgu, zapustil je dn ■ 27. t. m. svojo službo ter pobegnil iz Ljubljane. Po hišni p;eiskavi, ki so je izvršila v Drafenigovem etanovanja, naSlo je v zaklenjenem kovčekn za 22 gld. blaga, katero je bilo brez dvojbe ukradeno v prodajalnici g. K ude Drafenig, ki je na snmu, da je ukradel tndi cdvetniškfga *nlicifatr.rja Kronab^tvog'a bicikel iz veže kavarne „Evropa*, se zasleduje. — Hlapec pri gospe Mariji Pakelšiiijn. Janez E'jAVC, je našel v rti') raznih tečij, spadajoč h v zapnščioo pokojuega Knerlerja, katere je bil I drug-mi vred že pred nekaj n e««ci aretovani Alojzij Možina ukradel — (Pretep na kolodvoru) Včeraj sta se na juž'-em kolodvoru sprla delavce Jos. P e t e r n e I iz Gline št. 2. in Jur.j A v bel j iz G!inc štev. 41. Peternal je zgrabil blizu s«bo Ieža*:o opeko in udaril ž njo Avbeljna po glavi ter ga težko poškodoval. Avbelja so prenesli v dež. bolnico. — (Črnuški most) je v toliko popravljea, da je politična oblast dovolila pescetd hoditi č-izeoj. Vozovi še ne morejo voditi čez ta most. — (Požar) V Suhemdolu je minolt teden zgorel kosolec posestnika M haela K iu -a. Ogenj »o najbrž zanetili fantje posestuika Zamika, stari po 15, 12 in 7 let, — (Iz Metlike) sa nam piš-* 27. t. m.: Po-rnčam Vhm ves- lo vest, da pri nas vlada ljubi mir. — Novic ni nobtuih. U"ej?ni!o b zanorati častite bralce, da ee je tu dne 26. t m. vršila živinska razstava, katera se nepričakovano h jajno obnesla, Z\ pnrfditnv ra^8 h ve y>. bi izvoljen ad hoo cdbor z načelnikom tukajšnje kmetijske podružnice gosp. Ant'-n R-ijmarjem. Z zadovoljstvom s nemo reči, d i bo bili >zvul|et>i gospo ije popolnoma kos avoji na-logi, Vse potrebno priprave so izvršili tako uaorno, da ni bilo opaz.ti na dan razstavo najrnanjš-g % ne reda Š dski tr^, in mestna hiša eta bila lep j okra šeua. Vihialo je inuogo mat h ia vt likih cesarskih in carodnih zastav. R idovobno in uesebično je etala »a strani odoora tukajšaja mestna ooć;«a, k-it-^ra ja dovolila prosttr na šoUkeiu trgu, prepustita brezplačno godbo, katera nas ja kratk >'at in red nn dan razstave. H-ala in ča^t jej I 7** pri zadnji laSfttavi, katera sj je vršili pred 10 leti, se je izrekel reševalni odbor jako povoljno o .-t n jo tukajšnje živite. Kdor je gledal t -kra- in sedaj, moral se je Badoditl o napredka v teh tnalih k t h. L"pe, sicer ne čistokrvne, tetovfč mešane domače pasme bilo jo v toliki oblici na og'ed pnpe ljaue, da so imeli gospodje ocenjevalci rus jako te lavno nalogo, komo bi priaodili jedno ali dmgj za-bloženo darilo. Na razutavo j h je bilo pripetj inih 113 gav in sicu o gl-1. J.vjk » Hranilo vid iz Metlika Z» ljpe telioes Jors KttRteSic i/. Drmate* 20 gld, Veibl A a 1-ia, IvanatiČ Janea, Kom pare M ta iz M-tlke po 10 gld, Bezek Janez iz M - 1 .len. Slohodmk Jare iz R-adoviCS po 5 go!d. j Premovanih je bilo 20. Prisn^nje so dobili f>ePrano Ž gon, Franc Barbo in Janez Gregor i č Po dovtia* I nem p-emovanji j* sprem«! načetnit takajŠojs kmetijske jjodrcžuice z oc^ujeval«.in-i oUborOOBi h pedžu-I panom in z drugiu?i g-s.oJi vred oba g spoda za-j st^pmka c. kr. kmetij-ke droibs v g istilnjO g Marka i Pefdiroa, kjer se jo ROHp. podiopan F«anc Jatras s topi.mi besedami sabvalil gospodoma zastopnikoma za ti u J, katerega sta imela, piosej ju še dalnje ua-kloiijenoati nasi tužni Belokrajmi — (V velikovško žolo družbe sv Cirila in Metoda; v kateri m je začel pouk dne 26. t. m. se je koj prvi dan ogliiHilo za vstop 72 otrok — (Surovost velikovških Germanov.) Slav-n stna otvoiitev slovenske š;lo v Šr. Ripertu pri Vehkovou se je zvršila / miru Sicer tako n^strpui GKirmani v Velikovcu so ee dostojno obnašali in prav ■ i A list je to pohvalno omenil. Ali slovenska slavnost je pekla izveslne rogovileže v Vehkovcu in k- r sa drugače niso upali nič storiti, boječ se na-r dove jeze, so v noč: od 26. na 27. oktobra pobili o*na nove šjlo. Ob '/»l- nri ponoči so jeli metati kamne iu pobili 15 lip, Jdden kamen je v prvem I nadstropja razbil ob Bfeni etoječo Btekleno omaro. Drugi dan našle so šolske sestre, katere je ta napad germanskih junakov močno prestrašil, po sebah vse polno kamenj*. Napadalci še niso znani, a o moralnih proazročiteljih tega napada na velikovško šo>o ni ilvoria: Moralni prouzročitelj tega kakor vseh drugih napadov je nemškonaoijonalna stranka, katera očitno ia prikrito, v javnih zastopih in v svojem časopisju vedno in do dedno na nečuven način huiska nemško prebivalstvo na S ovence. KorcŠki nemški hsti so pred otvoritveno slavnostjo v Ve* likoven priobčili eovraštva zoper Slovenoe kipeče članke in svoje bralce skoro direktno poživljali naj s s«lo preprečijo otvoritev. Sad tega sistematičnega, o Ino duševno surovost in podlost kazočega hujskanja je napad na našo šolo. Ako stori politična oblast svojo dolžnost, pride napadalcem na sled, ali na) jim pride ali ne, na koroških Nemcih ostane nadež, da so provzročitelji grdega napada na kuturen zavod, katere še divjaki spoštujejo! * (Kupčija z otroci) „Hrvatski radnik" poroča, da živi v Krapnskih Topicah pok Vincen-cij (lun '.e. kateri sa b ivl s kupčevimjem otrok, katera pošilja v L ubn ) na Št«jersko peku G liserju, ki trži z otrok', kar na debelo. Gaiser p'ečuje Gun-■etn za vsakega dečka 10 gld. Vsakemu dei'ku, kat-ri pošlje Gunze na Štijerako. pr*šije na suknjo lietek z napisom „Gaissr-Llobeu* in ga odpravi po železnici. Gaiser ima dečke nekaj časa pri sebi, da jih „drenira", dokler ne dobi nsroMlb, da katerega pošlje. Ddčke prodaja po vsem Gornjem Štajerskem po 20 do 30 gld največ pekom, kitari dobe jako težko vnjeuoe. Pri Gaiserju He n-ibajara zdaj dva dečka. Kolikor se je moglo dognati je ža prodal uekema AV.m^rju tri đačke po 2o gl«l , tri j s prodal v Bruck po 28 gld., dva v Knitt^lf dd i po 22 gld. Dečki morajo delati ko ž.vina in s r\dati ko p«i. Pred nekuj tedai ata bila zopet dva deika na pota v Ljubuo. V Brncku nista \ih opila iz vlaka in so pomotoma pedala du Mii SOS^hlaga, kj^r jih ja kon-dakter vrgel \z vagona Š'a stl nizaj in pnš'a v Gradec, kjer ju je pobcija aretovala in odpeljala ▼ pisarno pekovske zadruga, katera je posredovala, da eta bila izro.ena Gaiserju Ker a'a bila dečka jako slaba ju je Gaiser nroial nekemu Glatzu v Knitte!f-.!du po 15 gld. Gat', le pridržal močuej-špga slnbejštga pa prtlo. Ti dnčki nsta-jhjo d il^o vreo let „učeneiu in dela o kot sužnji bre/.pla"n-\ a vlada se za vso to ne briga. * (Pretep v sodni dvorani) Na Keki se je v sodni dvorani primeril velik škandal. Pri neki obravnavi pred okrajnim ajdiščein Hp.Tekla sta se advokata dr. Hitkov;«-: in dr. Leuac Nastal je mej njima oater prepir, kateremu jo sodnik naredil konec s tem, da je dal dr. Ratkovei odstraniti is dvorane A dr. Rat kovic ae je vrnil :n napadel dr. L nca. Nastal je pravi oravoati t rt p. Navzolni dr. Baič'č ee je o postopanji dr. BVitkoVČl izrekel jato ostro. Dr. R.tkovć g i je vslad baga pozval na dvoboj, a B rčiČ ga je odklonil, ovojih besed pa ni preklical, nego nasprotnika odrekel vsako zadoščenja Kočevje 29. oktobra. Pri današnji d e ž e 1 n o z b o r s k i volitvi je dobil p o s 1. Vi s n i k a r 4 4, klerikalni kandidat Meri, er pa 3 4 glasov, izvoljen je torej Vi sni kar. Klerikalci, videvši, da a svojim kandidatom ne zmagajo, so ponudili mandat Nemcem, najprej okr. glavarju pl. Tho-uiannu, in ker je ta odkloni', Schopelnu, a vzlic nečuvenim intrigam, s katerimi so delati, niso nič opravili. Šest volilcev ni prišlo na volišče. Klerikalna stranka je vsled i'.ida volitve silno potrta. l>unaj 2i), oktobra. Proračunski odstk nadaljuje danes razpravo o diapoaicijskem fondu. Govorili si R o m a n č u k , dr. F u x in dr. K a i z 1. Razprava se je potem za jedno uro pretrgala, a se dožene še daues. Budimpešta 29. oktobra. Doslej so se svršile volitve v 310 okrajih. Izmej novih poslancev jih pripada vladni liberalni stranki 220, ljudski stranki 16, narodni 2.r>, neodvisni 39. Vladna stranka je pridobila 35 mandatov. Pariz 29. oktobra. „Figarou prijavlja Članek nekega diplomata, ki dokazuje, da po) Bismarckovih listih naznanjena tajna pogodba mej Rusijo in Nemčijo sploh ni nikdar eksi-stirala. Bismarck se je pač 1. 1887 trudil, jo doseči, a car Aleksander 111. je ni hotel skleniti*, Narodno-gospodarsKe stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) i) ProSnja slikarja Iv. Pintarja v Novem Mestu za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila v smislu § 1-1, odst. 4. obrtnega reda priporočala pri c kr. deželni vladi, ker je prosilec dokazal, da je nže 11 let izvrševal ta obrt.,/) Prošnje peka J. R. na B. za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila za Blaščičareki obrt zbornica ni megla priporočati, ker prositelj ni dokazal, da bi se bil kedaj učil tega obrta ali pri njem za pomočnika delal. /.) Zhornica je priporočala pri c. kr. deželni vladi v smislu mini-eterskega ukaza z dne 10. septembra 1883, št. 20.701, prošnjo Jakoba Praprotnika iz Krope za spregled doprinesbe učnega spričevala za žrebljarski obrt, ker je prositelj dokazal, da je bil že 18 let za pomočnika pri tem obrtu. /) Prošnje nrarja A. R. v Novem Mestu za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila v svrho zajednega izvrševanja zlatarskega obrta, zbornica ni mogla priporočati, ker Zavzema s'ališče, da zlatarski obrt ni soioden urar-skemu obrtu, sicer pa prositelj ni dokazal, da je zmožen zlatarski obrt samostojno izvrševati, m) V smislu § G. zakona z dne 26. decembra 1893, drž. zak. št. 198 ni deželnovladnega razglasa z dne 28. decembra 1894, št. 16.569, dež. zak. št. 3 iz 1. 1895, se je poročalo o podelitvi dopustil za izvrševanje zidarskega in tesarskega obrta, in sicer: 1. ) Na c. kr. deželno vlado da naj so vsled rekurza Antona J^nežiča iz H rastja, občine Grosuplje, ki se izkazal z 25letno praktično uporabo pri tesarskem obrtu, temu podtdi tesarsko dopustilo za selske občine Šmarje, Grosuplje, Slivnica, Raona in Št. Jurij. 2. ) Na mestni magistrat ljubljanski, da naj se zidarskemu mojstru Jakobu Urbančiču iz Gorenje Vasi v logaškem okraju podeli dopustilo za izvrševanje zidarskih del v pred k rajih Hradeckijeva Vas, Kurja Vas, Črna Vas, Hauptmanca in Ilovca. 4.) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju se je poročalo, da n^j se podeli zidarsko dopustilo Angelu Molina-riju iz okolje Loke in Jarnejn Dolencu iz Gabrške Gote za sodni okraj škofjeloški. Prošnje J. P. iz Podbresja za podelitev tesarskega dopustila zbornica ni mogla pri poročati, ker se prositelj ni izkazal z najmanj 41et.no praktično uporabo pri tem obrtu. 4) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Poetojini, da naj se Alojziju Repiču iz Šturije pcdeli radarsko dopustilo za vf polic iiki okraj prstojintdci. ProAuje Fr. R. iz Vrb: olja zbornica ni megla priporočati, k>-r prositelj i i dokasal, da sa je vsaj 4 leta pra ktično uporabljal pri te.m obrtu. 5 ) Na c. kr. okr. glavarstvo v L gatcu, da naj se Iv. M'ku*n li Zeidlega fodeli zdersko dopustilo za ves politiki ekraj logaški. (J) Na c. kr. okr»jro glavarstvo v No\» m rrer-tu, da tuj se Jan N s»|u iz Vel Ko j seua z* BOdni okraj Žužemperški podrdjeuo zidarbk i j dopustilo raztegne oa sodna okraja r bniški, veliko laški in sat isti in da n j se Lort-ncu Menartu iz Rapreč pedali tesarsko dopustilo za ves poiitiški okra) n<>\<>mi-ski. (Daue prih.l 6uv, n. Deželno gledališče v Ljubljani, ».pr.786, Nova Izvirna opera! V peten, «ln«> :tO. oklohra IMlJ«. Prvikrat G-ox»exijski slavček. Lirično komična opera v dveh dejanjih. Spisala Luji/.a Pesjukova in Etna: »el Ziinjrl. U»;lasbil Anton 1'uo. ster. Kapelnik p lidarij HeniSek. Rezih«'r jr. loa, Nolii. Blagajni, a se odpre ob 7, uri. Zadetek toiMio ub 1 8. nri. Konec ob 10. uri. Cene prostorov so razvidne a gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v nedeljo, dne. 1. novembra 1 *'.•«>. I .«»< (»rljlic irrckr 28. oktobra. V Pragi; 17, 37, 90, 61, 07. Meteorologično poročilo. Oktober Ca« opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrino v mm. v 24 urah 28. !>. »vecer '35 5 10-8 si. svzb. pol obl. 29. n 7. zjutraj 2. popol. 731 8 Tisi* li 77 14 2 si. szab. si. svzb. megla lulačno 1-2 malom Srednja včerajšnja totnpor&tnrn 11*6, nad zom dne 29. oktobra 189« ikapui državni dolg v notah . 'unpui državni dolg v srebrn \ "■atrijska zlata renta . . . ■'>■.<■:. k a 7.hi:a renta 4°/t...... Ogerska kroiuka runta 4"/c, .... 3i7Dtro-oger«ko bančne dblu.ee kreditne delnic«? ... . ... uondon vista ........ Ne m iS ki dri. baukbvoi «a 100 mark . , *0 mark 10 frank v . . ........ itftlijar:iki barjb.ovo' ... , . U. kr. cekini , . .... Dne" 28. oktobra 1896 ♦.•/o državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. Dunava rog. srečke 50/0 po 100 gld. Zemlj. obč. avs.tr. 41,,"/, zlati za&t. listi Kreditne srečke po 100 gld..... Ljubljanske srečke........ Rndolfove srečke po 10 gld..... akcije auglo-avatr. banke po 200 gld. . rrauiwav-drnžt. velj. 170 gld. o. v. Papirnati rnbelj........ V 1 gld 05 k v 101 t ..t> 10 „ . 1. i Ivi i » 16 I ta 60 . 9 15 „ 934 n H 65 E 90 l (19 I 75 p -.8 a 75 , t 1 t 74 KO \4 n 42«;, . 5 i 69 . 143 gld. — kr 1!0 :» 75 „ 129 50 „ 197 * t m 22 76 , 22 ■ s 154 n 25 . 471 m * l ■ »7*74 . priporočajo zdravniki posebno pri brorhijalnem kataru otrok, ki se tako cesto javlja v zimskem časn. 0 dele (iiesshiibleca se zmeša z 1 delom vročega mleka in se zmes pije mlačna. (3142-2) V Vodmatu pri glavni cesti. 5 minut oi sv, Petra corkve, zraven to-vurne salam, *** «i«i<(it*tl a 1. 1101 eiu lirom Jedno stanovanja inia dve s>>bi in veliko kuhinjo, drugo pa 1 bobo iu kuhinjo. 1'ri obeh sta tudi klet in drvarnica. liliiiar v \'il 10 v ■r«un*j vi> A.mfltntton. — OI> 7. ,ir| 10 min. 7jutmj OBobni vtiik ▼ Trhli, Poutahcl, Iloljnk, Ofltivoo, Krarir,— u teste, I.jubiKi, Dunaj ; ter. Holalhal t Solno^riul, uob AniHtetton un Dunaj, — Ob 11. uri 50 min. dopoludno oaohnl vlak v Trbiž, Poutabcl, Holj^fc, r^l lovco, I.jubiin, Hclr.thal, Dunaj. — Ob 4. url populudue osubni vl:tk v TrbU Doljilk, O^lovco, I.juiiio; c. / Sclitthal v BolnOgnul, Tiond-Oantoin, /,,.u u^ jeaoru, Inomuit, UreRdio, Ourili, Oausvo, Vari«; čez dein-Balfllna v Si, , r 1.lin-, Dudojevico, IMzonJ, Mnrijiuo Tara, Heb, Frnucovo vara, Karlovo vnro. Prugu, liipiiko, DumvJ vi* Ainiitotton. Proga v Novo meato ln v Koćovjo. Ob 6. uri 16 min. tjutraj moianl vlak. — Ob 13. url 65 min ,..... pulii.lm. ineaaul vlak. — Ob 0. urt 80 miu. avečer moiani vlak PrilMMl v l.juttljHuo juž. kol.). Proga lz Trbiža. Ob 6. url 69 min. ajutraj oiobni vlak a Dunaja via AniHtoitmi, lilpikega, Praga, Fraucovlli varuv. Karlovlb varov, Jfobu, Mirijluili varnv, Plauja, Iludejavio. Soluogruda, l.iuea, SUjra, Unrninleni, Iselila, Aiinrtc...,, LJuhuu, Celovca, Beljaka, KransaĐkfflsta —Ob lt. uri i< miu OOpoludna osobui vlak i Dunaja via Amitetten, Karlovih varov, lleba, Marijinih var t Plauja, Hudejevla, SolnoKrada, Liinoa, Stuvra, Pariaa, Oanovo, Ouriha, Bri -Rouea, Inomuata, /nll.i ua jnicru, I,»ml IImIhiiu, OJubna, Culovoa, l.in. , 1'..iii..' Ik — Ob 4. uri 55 min. popoludna oauhni vlak a Dunaja, I.juhtik, Solttbula, Moljaka, Oelovo«, KrancouaftMta, Poutabla. —Ob 9. uri 1 Rita, »vočui oiobni vlak a Dunaja via Amatotlau, ia Ojubna, Huljaka, Celovca, Poutabla. Proga lx Novega mesta ln lx Kočevja. Ob 8 uri 1» miu zjutraj metani vlak. — Ob 9. uri 39 min. po. pulii Iu?' nieaani vlak. — Ob 8. uri 35 min avučor tnoiaui vli\k. »dhotl U L.fal»IJitii« (drž. kol.) v Mnuiuik. Ob 7. uri 38 miu. ajutraj, ob 3. uri 6 min. pupulinlno, ob I 60 min. r.večer, ob 10. uri 36 min. svečar. (Poslednji vlak le v oktol.ru ob licUoljab Iu prasuiktri ) l*riho«l v L.|uI»1|mu4> drž. kol.) I« KnimilkH. Ob 6. uri 66 miu. ajutraj, ob H. uri 16 min. dopoludne, ob e. uri 30 min. avečer, ob B. uri 66 miu. svečor. (Poslednji vlak lo v oktobru ob uodeljak iu praaniklh > Alojzij Fotokar c. kr. poštni asistent Antonija Potokar roj* Slibar -^>^* poročena- (sns) Ti V Ljubljani, dno 28. oktobra 18.96. 1 t^ii. —31) Sode TSSME od 56 litrov do 250 litrov, nova posoda . 300 „ , 700 „ stara k., or tudi lil*»tii«* V4^11U«'! N«»«l4' od 30—HO bekt litrov Ima i»» iif4nin| (8144—2J I «mi sotlarski mojster, Ljubljana cesta na Kudolfovo železnico, v baraki. U a. paroAaj, 3© elegantno urejena ter jako dobro obinkovanti brivnica v manjsein mesto, kjpr je tndi fcopliika ses6na kei ne ii.ib-j 1 vedno mno^o lujcev. (3130—.i) «r^»' Dobi se za jako nizko ceno. *^aW £ i Več povo upravništvo „Slovenskoga Naroda" Velika pošiljatev grobnih vencev najnovejše po najnižjih cenah j c došla pri (8168—9) cKaralu Mecknagel Mestni trg št. 2%. o 1 Doktorja p!. Trnkoczy-ja | želodčne kapljice krepčujoče, sleze raztapljajoče, odvajajoče, čistilne in tek vzbujajoče 1 steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 |ll, 3 ducati 4 p. 80 kr. prodaja in razpošilja na vbo krajo svela b prvo pošto: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. "0M^) Trnk6czy, Dunaj, Maraarethen. Trnk6czy, Dunaj, Laudstrassp. Trnk6czy, Dunaj, Josefstadt. Trnk6czy, (iradec, Štajersko. j Lukama Trnh<>oiy v Or»doa. |3 TI Izdajatelj in odgovorni urednik: Jostp No 11 i. Laatuiua in tisk .Narodne Tiskarno". 444