204. številka Ljubljana, v petek 9. septembra 1898. XXXI. leto. Izhaja v»ak dan avrfer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o-o ger I k e dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 »M., za četrt leta 4 <•!.! . za jeden mcHMC 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l pld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rafnna se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. — Na naroćbe, brez istodobne vpošiljsitve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje se od fitirismpne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. te se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankov ati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u pra v n i & t v o je na Kongresnem trgu fit. 12. Uprav ni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon 6t. 3-3=. Pred otvoritvijo drž. zbora. Na dan 18. septembra se snidejo vsi češki državni in deželni poslanci na posvetovanje o političnem položaju in o postopanju čeftkega državno-■borskega klnba v predstoječem zasedanju. O stališči vodstva mladočeške stranke smo dobili is vodstva samega naslednjo informacijo: Več kakor tri tedne trajajoče, ves politični svet vznemirjajoče konference cbeh vlad bo glasom uradnega obvestila imele samo ta uspeh, da ss je mini-sterstvo grofa Thuna odločilo sklicati državni zbor na dan 26. t. m. Že okolnost, da so se posvetovanja vlad nanašal.* na vprašanje, ali naj se državni zbor sploh še jedenkrat skliče, in da se je okolo te formalne stvari sukal boj mej vladama, je veli-cega političnega pomena, saj je jako karakteristično za vladajoče javne razmere, da ae je prav avstriiska vlada npirala sklicati dunajski parlament v svrho, da reši sedaj najvažnejšo državno zadevo, avstrijsko-ogersko nagodbo. Dejstvo, da je bil novic sklican državni zbor, M največkrat smatra za zmago Madjarov, zlasti barona Barjffvja, kateri od te zahteve ni odnehal. Nam ae dozdeva, da to ni povsem resnično, da je temveč ilo v prvi vrsti za formalnost, da bi se mogel rger-■ki ministarski predsednik, kateri je bil v državnem zbora izjavil, da ae nagodba samo parlamentarnim potom perfekcijonira, napram ogerski opoziciji sklicevati na to, da je v tem oziru storil vse, kar je bilo možno, da ostane mož beseda. Kaže se, da ima novo zasedanje drž. zbora samo ta formalni pomen, in da ostane brez uspeha. Vlada predloži seveda — kakor je izjavila — po Badeniju svoj čas dogovor-jene nagodbene predloge, da se iste rešijo. Upanja pa ni, da se to zgodi, saj nemška opozicija še sedaj naznanja, da se z razveljavljen jem jezikovnih naredb ne zadovolji, in da zahteva ozakonjenje nemškega državnega jezika, sicer da ne pripusti ntkacih parlamentarnih obravnav. Pri takem odporu Nemcev tudi desnica ne bo hotela sprejeti nespremenjenih nagodbe ni h predlog. Neoporečno pa je, da je potom primernih amendementov, katere bi parlament sklenil, možno odstraniti tiste kvarne določbe, katere ae nahajajo v prvotnem nagodbenem dogovoru. Napačno je torej misliti, da gre v novem za sedanju drž. zbora za to. dokazati novic, da je v dunajskem parlamentu nemogoče vsako delo, temveč gre se za to, omogočiti kroni svobodnejšo roko pri odločitvi glede nasprotujočih si interesov obeh državnih polovic. Iz tega vzroka tudi ta uspeh pogajanj ni iz polnil tistih nadej, katere so se gojile gleda rešitve krize, ker je jasno, da ne gre za principijalno rešitev, ampak samo za obliko, po kateri bi se mogle v nagodbo spadajoče razmere urediti. V raznih listih so se čole pritožbe, da so se češki poslanci baje v Ischlu, v Budimpešti in na Dunaju le gledali, a da se nieo ganili, ter da niso stali na braniku čeških narodnih in političnih interesov. To je neosnovano. Češki poslanci so dogodbe zadnjih tednov pazljivo zasledovali. Skrbeli so za to, da so preprečili češkemu narodu škodljive projekte nemške opozicije. Češki poslanci so na kompetentnom mestu najodločnejše povdarjali, da ne trpe nobenega vladnega koraka, kateri bi nasprotoval interesom češkega naroda, da bi se vsakemu takemu poskusu najod ločnejše uprli in izvajali iz njega vse konsekvence. Vsled tega tudi o preklicu ali o modifikaciji jezikovnih naredb ne more biti govora, kakor je sploh izključena vsaka uredba jezikovnega vprašanja, za katero se niso izrekli češki poslanci. Avstrija bi se sicer izpostavila najljutejšemu boju s češkim narodom. Češki poslanci so se tudi pošteno trudili, da se ne izda s § 14. po načrtih grofa Thuna sestavljeni jezikovni zakon in vztrajajo odločno na stališču, da pristoja zakonita uredba jezikovnega vprašanja v češkem kraljestvu jedino le tega deželnemu zboru. Ni dvoma, da Čaka v bližajočem se državnozborskem zasedanju, tudi če bo le jako kratko, češke poslance težka naloga. Njihova dolžnost je, — ne da oškodujejo naredne interese, in ne da pomorejo nemški obstrukciji do zmage — postopati tako, da se končno v popolno zadovolj -stvo Že z vso pravico nepotrpežljivega češkega naroda urede* sedanje razmere. Moti se pa, kdor meni, da so češki poslanci že izgubili pogum. Nasproti moramo vso javnost zagotoviti, da so vsi češki poslanci brez razločka pripravljeni na vsak boj. Bližajoča se konferenca poslancev stori sklepe, kateri bodo primerni interesom, časti in ugledu češkega naroda, k kor tudi težavam sedanjega položaja. Po shodu slovanskih visokošolcav. i (Dopis iz akademiskih krogov.) V nastopnem članku se ne obračamo do krat-koumn:h političkih strastnežev, kateri po znanih, še kratkoumnejSih slovenskih glasilih po fantovsko napadajo blovensko akademiško mladino in njene starejše prijatelje ter z lažmi in z uprav čifutskim zavijanjem hujakajo naše ljudstvo zoper njegovo visokošolsko dijaštvo. S takimi ljudmi ne govorimo; zakaj nef razsodnemu čitateljstvu ni treba razhgati. Namenjene so te vrste tistim Slovencem vseh političkih strank, ki morejo in ki hočejo mirno misliti in objektivno soditi. Toliko za uvod, da ne bodo zopet kričali razni nepoklicani dervigi! „Kršćanstvo ! Krščanska podlaga ! Krščanstvo je jedina preporna točka mej nami!" Tako se je »pribijalo" na shodu. Kaka je krsčaDska podlaga preogromne večine slovenskega dijaštva in slovenske inteligencije v obče? Slovensko dijaštvo je na krščanski podlagi, kakor vsa naša inteligencija. Vzraslo je iz izključno krščanskih tal in temelji s svojim čuvatvovanjem in mišljenjem v svoji dobi, ki je še vedno krščanska, dasi se pojavljajo v novejšem Času tu in tam hude in opasne krize. To je samo ob sebi umevno. Zahtevati na javnem shodu, da se postavi slovensko dijaštvo na krščansko podlago, se nam zdi ravno toliko umestno, kakor predlagati, da se naj slovensko dijaštvo porodi v petem stoletju pred Kristom. Kar je v krščanski dobi trajno vrednostnega, kar krščanstvo nči in zahteva večno lepega, dobrega, svetega, človečanskega, odmeva v prsih vsakega v resnici izobraženega človeka. Ti sveti nauki, ki se v svojem bistvu nikdar ne izpremenijo, tvorijo v srcu vsakega plemenitega moža krščansko podlago, če že hočete rabiti baš ta izraz. „To je Ma8arykovo krščanstvo, takega nočemo !" LISTEK. »Hiranje darvinizma". Occultari potest ad teropus ve rit asi, vinci non potest. Sv. A.vgn5tin. Našemu klerikalnemu dnevniku se zljubi že nekaj časa vsaj po jedenkrat v letu priobčiti na prvi strani lista nad črto Članek „o biranju darvinizma14 ali podobno nadpisan sestavek. Tako tudi v letošnji Št. 195, z 29. avgusta. Slabo poučeni „ Slovencev * naravoslovec zbere v svoj spis nekaj sebi povoljnih citatov, nabere ne kaj imen izmej nekdanjih veljavnih nasprotnikov darvinizma in ae popne končno do smele trditve, da današnji prirodopisci že u videvaj o, kako zelo so se motili, ko so pred leti toli slavili oni abotni nauk. Tudi v imenovanem zadnjem članku čitamo: „Kako je pa sedaj z darvinizmom? Učenjaki prihajajo in konštatujejo, da uničuje velika slabost darvinizam, če ne celo smrtna sušica". In zaključni stavek se glasi: „To dokaznje, da darvinizem, zlasti nauk o plemenskem izboru, izumira". Mi se ne maramo spuščati v stvarno polemiko • .Slovenčevini" protidarvioovcem. Kajti mnenja smo, I da vprašaje o veljavi teorij o transmutacij^descendenci ter o prirodni selekciji organskih bitij ne spada pred forum slovenskih časopisov, ne znanstvenih, še manje pa polittških. Te teorije štejejo njih privrženci mej najznamenitejše in najodličnejše čine človeškega duha; njih koncepcija in utemeljitev sta plod najnovejše dobe znanstva in trebalo je poprej sto- in tisoČlet nega znanstvenega dela, predno je znamenita inte lektualna stavba dospela do sedanjega viška. Tega znanstvenega dela se Slovenci niso znatno udeležili. Vsa debata o upravičenosti in neopravičenosti onih teorij se je utegnila vršiti le mej velikimi kulturnimi narodi, ki so na svojih visokih šolah od nekdaj sodelovali na raz vitek znanstva. Dokler Slovencem ne napoči srečnejša doba narodne jednakopravne samostojnosti in na njeni podlagi razvita zlata doba blagostanja, vede in umetnosti, nam ne preostaja druzega, nego da paznim očesom motrimo in zasledujemo, kako napreduje velika kulturna stavba znanosti in umetnosti mej velikimi narodi, in se pripravljamo na to, da ob primernem času tudi sami stopimo v vrste graditeljev. Prav iz tega razloga se je že dostikrat po-vdarjala potreba slovenske znanstvene revije, ki bi nau soananjula in opozarjala na na- predovanje človeškega uma. Dandanes sezamo večinoma po nemških takih knjigah, ki bilježi jo znanstvene pridobitve vseli kulturnih narodov. Dokler nimamo slovenske revije, nam naši po* litiški časopisi ponudijo sedaj pa sedaj kak znanstveni, tehniški ali umetniški pregled in le hvaležno bi odobravali, ako se „Slovenec" loti naloge, da nam stvarno in nepristransko očrta razvoj in današnje stališče tako važnih problemov kakor so: Kant-L a p 1 a c e o v a teorija o razvoju našega solnčnega sistema, L y e 1 I o v a teorija o geološkem razvitku zemeljske skorje in paLamarckova teorija o transmutaciji in descendenci organskih bitij naše zemlje, katero je podprl in utemeljil D a r w i n s svojim naukom o prirodnem izboru (natural seleetion). Saj so te tri dopolnjujoče se teorije mogočno upli-vale ne le na prirodopisje, nego tudi na druga znanstva, pred vsem na filozofijo in na svetovno naziranje izobražencev vsega sveta. A nam Slovencem jih še nikdo ni raztolmačil v materinščini! Razumnikom vendar niso ostale neznane. To čuti naš klerikalni dnevnik, iu ker meni, da se one teorije ne ujemajo z njegovim svetovnim naziranjeu), skuša izpodriniti upliv Lamarck Darwi-novih naukov s svojimi pregledi. Na Kant-Laplaco- Imenujte je Massrvkovo ali kakor koli drugače, gotovo je, da ne morete obsojati kot zločinca in po smrti na dno peklenskega bresdna tlačiti moža, ki ima tako krščanstvo in tudi živi pd njem, če ste pravični. In prav tako je gotovo, da bo imelo tako krščanstvo vedno svoja privrženca mej najboljšimi, naj plemenitejšimi Zemljani in mej največjimi duhovi, kakor jih je imelo v preteklosti in jih ima v sedanjosti. — Krščanska podlaga akade mično izobraženega moža pa se ne sme in ne more istovetiti z zapovedjo, da si mora gotove stvari tako predstavljati in o gotovih vprašanjih tako misliti, kakor njegova dt.bra mamica v gorski vasi, in nič drugače! Mislimo, da nas vsakdo razume, kdor nas sploh razumeti hoče! Ker se torej naša krščanska podlaga pametno ne more istovetiti s tako kurijozno zapovedjo, rodi se naravno to, kar imenujejo nekateri „slo vol\"k i liberalizem." Ta „liberalizem* proklinjajo in pobijajo nekateri Slovenci izza znane dobe do danes strastno in slepo, ne da bi pomislili, da je in mora biti ves njihov boj neumtsten in brezvspešen, ker se slovenski l.beralci ne delajo sam svojevoljno in se j1 m ne more šteti za criaien, da niso ostali ves čas svojega življenja v svoji rojstui vasi, naivno-pobožni in priprosti, kakor diužinica v domači liši. Če jih je njihovi duševni razvoj doveJel do tega ali enega naz r»nja, smejo cd on;h, ki so ostali, kar so bdi kot otroci, ker so v prilog svoji osebni sreč', svojemu dušnemu mru hoteli taki ostati in radi t»ga p »kočljivih" vprašanjih sploh niso globlje razmišljali, držeč se krčev to starih tradicij, zahtevati, da trpjo in spoštujejo njihovo prepričanje. To je najmanj, kar se sme in mora zahtevati od vsakega izobraženca. ZnaČiloo je la gotova krogs da pri vsaki prilki viharne, strastno zahtevajo, da se naj tudi „uusprotnil.i" postavijo —■ in s 'cer takoj z obvezno resolucijo! — nt njihovo stališč-', kakor da bi resolucija s tem, da se sprejme, postala čudo tvorn\. Taki predlogi, take zahteve so znamenje nezrelosti in pomanjkljiva izobraženosti. Kdor je prepričan o resničnosti in smagovitosti svojih na zorov, tega uik lo kategorično 1.6 zahteva ! Če je v vprašanjih, ki pridejo tuk«j v poštev, mej našim iu mej nabiranjem Bale pobožne roditelji ce tu li velika razlika, vendar ho ne more reči, da -mo St s tem »odtujili" svojemu narodu, kakor sa je trdilo, če urno prav razume!?, ua shodu; če bi bilo tako, trd j bi morali izločiti iz vsakega na-roJa večji del OLega sloja, ki se običaino zove in teiigeccija, .narod* pa bi bil* jedna jednovita platit, in v duševoem življenja takega naroda, ko bi bil sploh mogoč, bi nastala nekaka — so-cijalistiška država. V tem smislu smo in ostanemo liberalci, — pa naj bo na gotovih palačah razo besen a kdaj kaka zastava ali nobena! Taki smo, drugače ni mogoč ! Čudno se nara zdi, da more kdo pričakovati ka] didiega. To je le v DaSfb malenkostih, vaških razmerah mogoče! Radovedni smo, kako mislijo Slovenci, ki sedaj roke križajo nad svoj > akademiško mladiuo, liberalizmu, kakor smo ga prej označili, z.braniti pot na bo- ovo in Lye,!lovo teorijo se ne ozira. Ali kiko morejo dos* či „Slovenčevi" članki svoj namen, konjih pisatelj iie kuže spoštovanja do resnice, in se ni kakor ne trudi nacrtati nameravano snov kolikor moč nepristransko, in namesto prave podobe o današnjem itsnja vprašanja o veljavi onih naukov nam podaja povsem napačno, v goli strankarski kratkovidnosti očrtano I Ako se doblej nikdo i z tu« j našega posvetnega lazomništva ni oglasil na „iSlovtnčeve" članke ,za-ladi ljubega miru", mora se sedaj vendar priznati, da so isti članki dali nam pravico izreči svoje mnenje o jednem najkočljivejš h vprašanj, kakor je BSlo-venec" izrekel svoje. Ali izjavili smo že, da ne nameravamo na tem metu razlagati Latnarck Daivvin-ovih naukov, niti izrekli se ne bomo, ne pro, ne contra. Le „Slovenčevu zlobno pristranski pregled si dovolimo postaviti v pravo luč in razkrinkati to spako. „SIovencev" članek navaja za dokaz, da strokovnjaki zapuščajo prej toli slavljeni nauk celo profesorja C 1 a n s a ter se opira na nekatere stavke tega zoologa dunajske univerze. (Konec prih.) dočo slovensko univerzo. Mali smo in sami se da-lamo še manjše. Komur to nafte principijelno stališče na more v gfftvo, je s cer lahSo dober človek; mi ga spoštujemo, toda predlagati nam kaj in kritikovati na*, ni zmožen, torej tudi neopravičen. „Le čevlje sodi naj---P Toliko o naši „kršćanski podlagi" I T EJtlbllasni* 9. septembra. Francoski poslanik grof MontebeUo je zapustil svoj" mesto v Peterburgu, kar vzbuja v dunajskih diplomatskih krogih veliko senzacijo. Splošno se smatra odstop Montebella za izraz nevolje v Franciji radi mirovnega predloga carjevega. Aliirana Francija je bila obveščena o carjevem namenu istočasno kakor drage vlasti. To pa je zaveznico Francijo baje sila užalilo. Položaj v Parizu Berolinski „Deutsche Ztg " se poroča iz Pariza, da trpi Francija že več desetletij na propadu vseh avtoritet. Parlament in justica sta se kompromitirala s panamsko afero, vojaške avtoritete pa so se oblatile z I)reyr\isovnn škandalom. Odstop vojnega ministra Cavaiguaca, samomor ll-n rvj.i in odstop Boisd- St \ pa so zapečatili moraličui bankerot francoske armade. Ouraenceau trdi v „Autori" javno, d* so Faure in njegovi minstri vedeli za Henryjeva ia druga sleparstva. Vladi im* sedaj opravka a Dreyfasovimi pristaši iu z vojaško strauko, katero vodi Civaignac. Vohunski sistem fraucoski pride vsekakor v javnosti ni razgovor, ia Ndtnčija bode imela potem morda mnogo povoda za rekla mačje. — „Figarj" iti „Aurore" javljata, da je revizija D'eyfusove obsodbe že principijalno sklenjena. Major Esterhazy pa je bije iigiuil iz Pariza! Revolucija v Kandiji. Pac Akacija Krete se ni posteč.la in veliki pou'ični boji, ki so se pri petili te dni v Kandiji, kažejo, da na Kreti še dolgo ne bo mira iu re la. Pri izgredih in napadih niobamuJaiicev na angleške vojake v carinskih ura dih je padlo več k.ikor 150 Turkov ia nad GO Angležev; mnogo več jih je bilo seveda ranjenih. Vsled dvakratnega bombardiranja je zgorel velik del mesta. Tudi konzulata Nemčije, Anglije in Zje dinjenih držav je uničil požar. Padel pa je v boju tudi iiog^ški vicekonzul. Ubitih je bilo tudi nekaj avstrijskih talegrafi itov. Ruski in avstrijski konzulat sta ostala jedina intaktna. Velikansko vznemirjenje vlada sedij v Kandiji in pi vsem otoku. V varstvo avstro-ogerskih in nemških prebivalcev je prišla pred K and j o torpadovka avstr. križarica „Leopard". General Polavieja v Španiji. Mej najuglednejšimi španskimi generali je Polavieja. Te dni je hotel izdati na naslov španskega naroda javen manifest. V tem manifestu pravi Polavieja, da sicer ui politik, a da tožb dežele ne more več mirno p)*lu-šati. Od vseh etra ij ga poživljajo, naj ustanovi neko nevtralno stranko. Stranke, ki so vladale do-lej v Španiji, so gujile, in to je glavni vzrok nesreče, ki je zadela domovino. Polavieja pravi, da se mora finančna politika reorganizirati ter povedati resnica o h isnčni mizeriji. Notranja uprava se mora decentralizirati in pomanjšati se morajo penzije javnih funkcionarjev. Ako mu dovoli kraljica, h ,<■<■' general Polavieja ustanoviti stranko, ki vsprejme te točke za svoj program. — Vojni minister je ta manifest koi fisciral. Dnevne vesti. V Ljubljani, O septembra. — (Nadvojvoda Rajner) prišel je v soboto popoludne z vojaških vaj na Notranjskem v L ubijano, kjer je obedoval in se nekoliko izprehodil po mestu, potem pa se odpeljal na Gorenje Avstrijsko. — (Osebne vesti.) Občinski svet ljubljanski imenoval je v posledoji tajni seji dosedanjega živi-nozdravnika v Ljutomeru, g. Alojzija Pavlina oskrbnikom mes oe klavnice namesto umrlega Julija Deva. — Prvi strojnik mestne elektrarne, gosp. Dragotin Fakin je na svojem mestu definitivno potrjen. — (Položaj ) Ponedeljski naš članek o položaju je obudil občno zanimanje in so ga izvodoma ponatisnili vsi večji listi, češki, poljski, nemški in madjaraki. „N. Fr. Pr.H, .Deutsches Volksblatt", .Grazer Tagespost" itd. so hiteli konstatovati, da ta članek ni v soglasju s člankom, kateri smo priobčili v soboto, prezrli pa so, da je bil sobotni članek dopis, da je bil kot tak označen in da je izražal le dopisnikovo subjektivno, sicer psi vsega uvažavanja vredno mnenje. — (Trgovska ia obrtniška zbornica ss> Kranjsko) ima jutri, v šouoto 10. f. af.j ob 2. uri poporodne v magistratm dvorani sejo. Doevtti red: I. Čitanje zapisnika sudnje seje 2. Nasnanila predsedstva. 3 Poročilo glede pospeševanja eksportne akademije na Dunaji. 4. Prošnja črevljarske zadruge e Ljubljani za podporo sa črevljarski tečaj. 5. Poročilo o prošnji za semnje v Selcih. 6. Poročilo o 8ejmskih tarifah v Semiču, Lekovcu in Sv. Križu. 7. Predloga zborničnega računa sa leto 1897. 8. Poročilo o premem bi pravil obrtnih zadrug. — (Grof F rano Falkenbajn) vodja nemške fevdalno klerikalne stranke, brat bivšega poljedelskega ministra, člen gospodske zbornice, znan tudi v Ljubljani izza časa potresa, ko je osebno pribit d inspicirat d I>vanje .Rudečega križa", ju umrl n\ gradu Ottenseh'ag v starosti 71 let — (Občni zbor .Narodne šole",) društva v podporo slov ljudskemu šolstvu, bode v četrtek, dne 15 septembra t. I., zjutrai ob 8 uri v telovadnici 11 mestne? dsške šol* na Cojtovi ceati, občni zbor , Društva v pomoč učiteljem, njih >viin vdovam in sirotam na Kranjskem" pa bode v četrte!:, dne 15. sept-mbra 1.1., dopoludne ob 9. uri v H. mestni deški šoli na Coj tovi cesti. — (Svedanostno vrtno veaelioo) priredita skupno v pr slavo petdesetletnega vladanja cesarja Franca Jo/, fa l šentpeterska moška in ženska podružnica družbo sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne II. septembra t. 1. na vrtu Ferlinceve restavracija na Cesarja Josipa trgu št. 13. Iz posebne naklonjenosti sodelujeta slavno slov. trgovsko pevsko društvo in slavna godba meščanske garde v Novem iu*stu. Vstopnina 20 kr. za osebo. — Preplačda se hvaležno sprejemajo. Z i čete k veselice ob 6. ari zvečer. Veselica se vrši pri vsakem vremenu. — (Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana* priredi v nedeljo, dne 18 septembra 1898 III veliko narodno dirko v proslavo 501etnega vladanja Njegovega Veličanstva na dirkališču) po nastopnem vzporedu: ai Vzpored slavnoati. V suboto, dne 17. septembra 1898: Pričakovanja gostov pri vseh vlakih. Ob 8. uri zvečer: Sprevod po mestu z okrašenimi kolesi. Po sprevodu koncert in zabaven večer na vrtu „Narodnega, doma", odnomn v „Sokolovi" telovalnici Vstopnina prosta. V nedeljo, dn- 18. septembra 1898: ob 9. uri dopoludne sestanek v hotelu „Lloyd". Točno ob 3 uri popoludne pričetek dirke. Ob 8. uri zvečer koncert in si»v nos t na razdelitev nagrad na vrtu „Narodnega doma", odnosno v „Sokolovi" telovadanici. Vstopnina 20 kr. za osebo. Kosmati dohodek je namenjen ponesrečenim Sinjanom. Pri vseh dogodljajih svira vojaška gofba sla.„egac. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev štev. 27. b) Slavnostno nagovor, c) Vzpored dirke Vrednost vs-h nagrad: 910 kron. I. Dirka juniorjev: 1000 m = 2Va kroga. Otvorjena za vse vozače „ Zveze slovenskih kolesarjev", kateri na dirkališču še niso dobili 1. nagrade. Vloga 3 krone. Nagrade: Častni znaki prvim trem. II. Jubilejska dirka. A. Predvožnje: 1000 m = 21/* kroga Vozi se v skupinah Prvi trije vsake skupine pridejo v mej-vožnjo. Vodiči, ki prevozijo pri vsaki predvožnji ll/a kroga, dobe nagrado v vrednosti 5 kron, rko so prevozili progo preje ko v jedni minuti Vloga 4 krone. Nagrade: Glej točko VIII! III. D.rka gostov : 2000 m = 5 krogov. Otvorjena za vse vozače stalno stanujoča izven Ljubljane, incl. zunanji členi kluba. Vloga 1 krone. Nagrade: Častna d rila v vrednosti 40, 30 in 20 kron. IV. Jubilejska dirka. B. Mejvožojo: 1000 »» = 2l/a kroga. Najprvo star-tajo prvi, potem drugi in nazadnje tretji iz vsake skupine pri predvožnji. Prvi vsake skupine pride v odločujočo vožnjo. Nagrade: Glej točko VIII. V. Bo-ha za prvenstvo „Kluba slovenskih biciklistov Ljubljana*1: 30O0w = 71/a krogov. Otvorjena le za Člen" kluba. Vloga 5 kron. Prvi dobi naslov „"rvak kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana" za leto 1898 /99.", častno darilo v vrednosti 100 kron in časteu znak, drugi iu tretji častno svetinjo. VI. Jubilejska dirka. C. Kvalifikacija: 1000 m — 21 a kroga. Startajo oni, kateri so startali pri mej vožnji, a niso prišli v odločujočo vožnjo. Prvi pride v odločujočo vožnjo, drugi pa dobi častno darilo v vrednosti 20 kron. Vil. Dirka „Zveze slovenskih kolesarjev" ; 2000 m =aa 5 krogov. Otvorjena za člen 1 zveze. Vloga 5 kron. Prvi dobi naslov: „Dirkall.ški prvak „Zveze slovenskih kolesarjev" za leto 1898./99.", častno darilo v vrednosti 1O0 kron in časten znak; drugi in tretji častno svetinjo. VIII. Jubilejska dirka. D. Odločujoča vožnja: Angleška milja 1609 m = 4 krogi in 9 metrov. Startajo prvi trije iz mej vožnje in prvi iz kvalifikacijske vožnje. Eagrade: Častna darila v vrednosti 10O, 60, 40 in 20 kron. IX. Vožnja s premijami: 40O0 m = 10 krogov. Otvorjena za vse vozače. Vloga 2 kroni. Nagrade: Vsakemu prvemu v prvih 9 krogih premija v vrednosti 5 kron, ako prevozijo krog v 40 minutah, prvemu pri zadnjem kroga premijo v vrednosti 50 kron. X. Handicap: 2800 m = 7 krogov. Otvorjena za vse vozače z vsakovrstnimi kolesi. Vloga 4 krone za osebo. Nagrade: Častna darila v vrednosti 80 prvim, 60 drugim in 40 kron tretjim. Prijave ia pismena vprašanja naj se pošiljajo blagajnika, gosp. Franu Gombačn. Zaključek prijav dne 14 septembra ob 8. uri svečer. Na pozneje došle prijave in na prijave brez vlog ae ne ozira. Klubova pisarna se nahaja v .Narodnem domu" poleg spodnje kavarne. Tam ae poizvedo tudi vse informacije. Od 6.—8. ure zvečer ae dobe odborniki na dirkališča. Brzojavi: Souvan — Ljubljana. — (Glas iz občinstva) Naprošeni amo prijaviti naslednje vrate: Zakaj ae vsiljujejo v trafiki poleg južnega kolodvora Slovencem nm^ke raz glednice in zakaj stanejo potem slovenske razglednice 6 kr, ko se jih vender povsodi — tudi v trafikah t — že za 4 kr. dobi? Zelo radi bi vedeli — zakaj ? — (Ogenj) V noči od 7. na 8. t. m. okoli 12. ure pričelo je goreti pod streho hiše štev. 7 Ulice na Grad. Ogenj ao domači pravočasno opazili in pogasili tako, da ni prouzročil posebne škode. Sumi se, da je nekdo ogenj podložil. — (Tatvina) Včeraj popoludne vtihotapil se je neznan tat v odprto stauovauje starinarja Avgusta Prekuha na Sv. J .i k oba nabrežju št. 19 in je vzel iz odprte omare 18 gld. denarja in pet starih, sre-bernih ur. _ — (Našim županom v pomislek ) Z Dolenjskega r>e nam piše: Skoro da ni ga dneva, da ne bi ta ali oni časnik poročal o teških U- snih poškodbah, Čtstokrat tudi o nesrečni smrti, ki se je prim*riia pri streljanju iz (opicev. Jednaka poročila čitati je bilo osobito v poslednjem času opetovano in nehote vniljuje se bralcu vprašanje: Čemu se ne odpravi ta slaba šega m zak; j ne posežejo višja oblast va vmes V Marsikdo bode odgovoril da ne pomaga ne kadilo ne kropilo, da se odpravi ta razvada. No, — če se je na Nižje Avstrijskem to zgo dilo, mislimo, da se zamore tudi pri nas. Ne tajimo sicer, da se s streljanjem poveličujejo razne slavnosti, a če se jemlje v poštev, da si ne streljanje dokaj denarja, ter da celo manj iinov.li. da se le obrani šega, čeravno teško, darujejo svoje prispevke, in da je pri največji opreznosti — naj e postavi tudi Četa nadzornikov bodisi tudi orožnikov — nesreča mogoča, kar se je p< kazalo ravno v zadnjem času v naši pokrajini, mislimo, da bi bil že skrajni čas, da ee opusti ta r. zvada Postavno odgovoren za slučaj uesreče pri streljanju iz topičev je župan, saj ako on ne da za streljanj« potrebnega dovo ljenja, se isto ne sme vršiti. Županova naloga je dalje, nadzorovati streljanje, in če teg^ sam ne utegne, postaviti mora v to svrho sposobnega namestnika iz občinskega odbora. Ako se pa pripeti nesreča, odgovoren je le on. Ravno pri nas na Dolenjskem dogodilo se je pred kratkim, da je bil župan nekega trga, kfr je dovolil streljanj-, pri kojem je vzlic povsem previdnega ravnanja nade polnega mladeniča zadt-Ja nesrečna smrt, obsojen na 8 dnij zapora, katera kazen se mu je šele po mnogem trudu in naporu in po ogromnih stroških milostnim potom piernenila v denarno globo 50 gld. — Ta slučaj je dovelj poučljiv za nase župane, bodi jim pa tudi svarilo pri izdajanju jednakih dovoljenj v prihopnje. Glede na navedene okoliščine mislimo je pa tudi že čas. da višja oblastva pose žejo vmes, da ^e izkorenini pogubna ta razvada. — (Iz Žirov in Rovt nad Logatcem) se nam piše: Preteklo jesen obljubil je notar Gruntar Žirovćem, da se letos zopet pri njih oglasi. Na notarjevo prošnjo povab 1 je g. Župan vse starešine v nedeljo 4. t. m. ob 8 uri zjutraj v Šolsko poslopje, da bodo navzoči pri posvetovanju o ustanovitvi mirovnega sodišča za občino Žir, o tem, da bo imelo c. kr. okrajno sodišče Idrija za obširno občino Žir, ki šteje nad 4000 duš, na državne stroške vsak mesec nradne dnove v Zireh iu o tem, da bo zahajal okrožni zdravnik iz Idrije vsak teden v 2ire, kjer bodo iskali tudi bolniki iz bližnjih občin, ki spadajo pod sodni okraj Loko, zdravniško pomoč, — Vse te predloge je starešinstvo soglasno potrdilo. O tem sestavi notar Gruntar zapisnik in pri prihodnji občinski seji da župan te predloge na glaao vanje. G. Gruntar jo naprosil tudi predsednika kmetijske podružnice, da skrbi za to, da se udeleže tega posvetovanja tudi udje kmetijska podružnice in drugi za kmetijski napredek vneti gospodarji. Takih poslušalcev bilo je v prostorni Šoli poluo. Tudi ti so odobrili navedene predloge Za tem pojasnjeval je g. Gruntar pomen posojilnic in hranilnic in je izrekel svoje nasvete o umetnih gnojilih in semenih in o sadjereji. To zborovanje se je končalo ob polu 10. uri. Govorniku je izrekel g. uadučitelj Božič za njegov trud zahvalo. — Na dan 8. t. m. zjutraj ob polu 8. p ivabil je pa rovtarski župan nug. Gruutarja prošnjo vse starešine v šolsko poslopje, da izrečejo svoje misli o tem, kar bo g. Gruutar predlagal. K temu posvetovanju povabil je g. župan tudi posestnike, ki so napolnili šolsko sobo. — Starešinstvo in poslušalci so odobrili predloge, da se napravi za občino Rovte gasilno društvo, da se naredi za občino Rovte velika občinska opekarna in da se odpravi pri kmetijski podružnici vstopnina 2 gld. Tudi o teh stvareh je napravil g Gruntar zapisnik. Pri tem zborovanju pretresavale so se tudi druge gospodarske zadeve. G. Gruntar je obljubil obema županoma, da spiše brezplačno vse prošnje, ki bodo potrebne, da se uresničijo navedeni emtsveti. — (Slovensko bralno društvo ▼ Tržiču) je na rednem občnem zboru izvolilo nsslednji od bor: Lenart Klofutar, predsednik, Janko Cvirn, podpredsednik, Kajko Pogačnik, tajnik, Jos. Ster, blagajnik, Mih. Debelak, Josip Klofutar, Jos Resman in Fr. Zoreč, odborniki. Poročili tajnika in blagajnika sta bili odobreni. — (Nesreče.) Mej postajama Rateče in Kranj -skagora je vlak pahnil 71 letno Marijo Puci tako nesrečno po naaipu nizdol, da je ženica še tisti dan nmrla. — Posestnika sin Alojzij Krt iz Struževa je padel v pijanosti tako nesrečno s konja, da se je ubil. — (Imenovanje.) Okrajni komisar koroške deželne vlade, g. Josip Kremenšek, je imenovan deželnosodnim tajnikom. — Gosp. Mak s o Bon-vier v Gradcu je imenovan deželnosodnim svetui-kom v Mariboru. Zgodilo se je torej točno tako, kakor je govoril naš dopis od Drave. — (Resnici na ljubo.) Pred kratkim smo priobčili dopis o umirovljenja poštnega svetnika g. Guo8cherja v Gradcu. Z ozirom na tisti dopis so nas naprosili nekateri graškt Slovenci, naj damo mesto odgovoru. To radi storimo. Doposlani odgovor se glasi: Notica v „ Slo venskem Narodu" številka 197 od 61 avgusta t. 1. pod naslovom navedena BFiat justitia* iznenadila je vsaj večino, sicer pa, kar je meni znanih poštnih uradnikov vse, ker M nikakor DS strinjajo z dotično notico, ampak smo popolno nasprotnega mnenja. Osobje poštnega ravnateljstva v Gradcu je vender vsakemu poštenemu uradniku dovolj znano in da se jako težko dobi tam višjega uradnik*, koji bi bil Slovencem naklonjen, to bndko občuti marsikateri prometni urad mk. To pa ni knvda gosp. Guuscheija, ker sploh s personalom ni imel cipraviti, ampak knvi so tega isti dobri prijatelji Slovencev, koji so bili ravno Ginscherjevi grobokopi. — Kar se tiče gonje proti sloveuskim uradoikom radi družbe sv. Cirila iu Metoda, pa menda dotičnik, koji je s svojo notico imšim prijateljem Scbouererjaucem prav ustregel, niti ne pozna, in tudi menda ni še čul ravno zabavljanja Nemcev proti G., ker je on v prometnem tečaju prevez se bavil z ogromnimi napredki Rus je in kako so se morah učiti v prometu tamošnjem ! Tudi ako ni dopisnik iz samega oseb nega maščevanja sp sal dotične notice, onda bi vender mogel vedeti, ker so mu graške razmere tako dobro sna ne, da je bil Gunscher sam člen akad. podružnica Ciril iu Metodove, in da se je on prav marljivo vdeleževal njendi ves-d c. knkor tudi je prav redko manjkal pri Tnglavovih stavnostih. Slovenski poštni uradniki, kojim se itak posebno d b:o ii' godi, bi bili pa res prav hvaležni, ko bi jih g Gamcber iz same naklonjenosti v „Strafsta tion" v Z danimi si pošdjal! Boga bi pa lahko hvalili, da bi pri graSkem pošnem ravnateljstvu več tako zagrizenih nemškutarjev imeli, kakor je bil Gunscher. Kdo pa da bo njegov naslednik, ako Guseherja ne bodo več aktivirali, se š3 ne ve, da pa ne jio Slovenec in sploh Slovencem prijazen uradnik, zato pa bodo že slovenski poslanci skrbeli. — — Take uradnike nam pošiljajo?) Pred nekaterimi dnevi čule ho se pritožbe, kako vodja slovenjegraškega okr. glavarstva postopa proti zavednim narodnjakom Posrečilo se nam je sedaj dobiti slovensko rešitev, izdano od c. kr. okrajnega glavarstva v Slovenjem Gradcu, v roke. Iz te rešitve je razvideti. kftko barbarsko ta urad mrcvari slovenski jezik. Rešitev se glasi: Visoko c. k. na-mestništvo v Graci je z ukazom 12. avgusta t 1. št. 239GI namenjeno ustanovitev društva „Saleški Sokol" se sedezam v Šoštanj i po obsegu od Vas in tovarišev z naznanilom 25. julija t. I. predloženih pravil porok § G društvenega zakona 15. novembra 1867 dr. zakon St 134 po nijini ustanovi kot nezakonito prepovedali in sicer iz sled^ih vzrokov: 1. Pravila ne dajo način prve utanovitve društva spoznavati, ker po § 4 o sprejetji udov odbor od ločuje, ta se pa vsled §§ 9 in 10 Še le v občem zboru voli. 2 Določilo § 4 o različnih društvenikov je nejasno, ker bi bil skoz ločitev v Soštanji al okoliki, kakor dalje stanuj oči h udov od poslujočih podpiralo«h in častnih udov nasvet opravičen, da bi vsi dejansko in pasivno volilno pravico imeči poslujoči in častni udje niti v Soštanji ali okolici niti dalje tega okolišča stanovati neameli, skozi kar bi določba § 10 netrpežna postala, da bi moralo pet odboruih udov v Soštanji ali okolici stanovitno stanovati. Določba § 9 pravil, da od pravila priproste večine glasov pri sklepanji občega zbora le sklep na premembo pravil izjemo dela, oporeka določilom §. 9, točka 9 in § 16 po katerih bi se tudi pri sklepih za izključno ednega uda oziroma za razpust društva osposobljena, namreč dveh tretjin večina potrebovala. Predložena pravila ne odgovarjajo toraj zahtevkam § 4 lit. b in f navedenega društvenega zakona. Zoper to prepoved je porok § 8 tiste postave rekurza na ministarstvo notranjih zadev dopuščen, kateri se ima v 60 dneh, računjen od dneva vročbe sledečemu dnevu pri namestništvu predložiti. Tega se pod vernitvi 4 iztiskov pravil ovedujete. C kr. okrajno glavarstvo v Slovenjem-gradcu, dne 17. avgusta 1898. ZolT m. p. — (Samonemški pečat) C. kr. okrajno sodišče v Šoštanju rabi le nemški pečat; pričakujemo, da ne bode samo napis, ampak tudi pečat od sedaj naprej dvojezičen, da se s tem pokaže jedna kopra v-nost našega jezika. — (Is Frmnkolova) ae nam piše: V ponedeljek dne 5. avgusta t. 1. bil je veličasten pogreb g Kristine Bezenšek mi. Koderman. Rajnka je bila blagega, dobrega srca. Žalujoči soprog, Dominik Bezenšek, brat profesorja, s tremi otroci je trgovec, posestnik in krčmar na Frankolovem. Bodi umrlici blag spomin t (S Huma pri Ormožu) se nam piše: Dne 11. t. m. se bo vršila tukaj v proslavo petdesetletnice presvitlega cesarja šolska veselica. Začetek ob 4. uri popoldne. Dae 12. pa je slovesna služba božja in po isti majhna razstava šolarskih izdelkov. — (Carletto pred sodiščem.) Carlo Mirti-nolich, znani iredentovski agitator, kateri je že pred več meseci prišel radi velikih sleparij pod ključ, jo sedel v sredo v Rovinju na zatožni klopi. Niegov zagovornik Firlani se je z vso silo zavzel za to, da bi Martinolicha postavili pred porotnike. Zakaj je to zahteval, ni težko uganiti. Izid obravnave nam še ni znan. TelefuniCna in brzojavna poročna. Dunaj 9. septembra. „Neue Fr. Presse", „N. W. TVgblatt" in „ReichswehTM prijavljajo danes vstbino pogovora mej ministerskim predsednikom grofom Thunom in mej dopisnikom lista „Pesti Napio". Pogovor je popolnoma izmišljen G^of Thun sploh ni govoril z nobenim madjarskini žurnal istom. Dunaj 9. septembra. Jedno tukajšnjih okr. sodišč je z ozirom na razne tožbe proti nekaterim poslancem danes odlučilo, da posta nejo poslanci deležni imunitete šele 26 septembra, tisti dan, ko se suide drž. zbor, dočim so tožtni poslanci trdili, da se začenja imuni teta z dnem publikacije cesarskega pattnta, s katerim je bil sklican drž. zbor. Dunaj 9. septembra. Z ozirom na poročila, da je bil posl Zabuda interniran, javlja danes „Freuidenblatt", daaje okr. komisar v Biali v odsotnosti okr. glavarja pač inter-u ral posl. Zabudo in prsi. Kubika, da pa je namestnik grof Piuinski uradoma razveljavil to cdredbo proti kateri ni bila podana nobena pritožba. Praga 9 septembra. Radikalna stranka je v Roudnic&h priredila shod« na katere je povabila tudi poslance Gregra, Vaclava in Hermana Jando ter mej tem umrlega Vašatega. Prišel ni noben poslance. Na shodu so se radikale! spoprijeli s socijalisti. Dr. Rašin se je s socijalnim demokratom Beranom stepel ia je moral bežati v kit t. Orožniki so iz težka preprečili, da socijalni demokratje niso dobili Rašina v roke. Lvov 9. stptembra. V Stanislavu umrli zesebnik Ilohendorf je zapustil jeden mtJijon goldinarjev za ustanovitev kmetijskih šol v G-liški. Budimpešta 9. septembra. Finančni mi-nisttr Lukacs je danes poslanski zbornici predložil proračun za leto 1899. Proračun izkazuje prebitka 68.00'» gld., za 10 000 gld. mini, kakor z -dnji. Atene 9 septembra. Nemiri v Kandiji trajajo se vidno. Turki so ubili nad 400 kretskih kristijanov in 67 angleških vojakov. An gleškega konzula so zadavili. Poslopja angleškega, grškegi in španskega konzulata so ustaši de-in 1 .iv li V pristanu je zdaj osem vojnih ladij. Ateae 9 septembra. List ,Axti" javlja, da je z Malte že odšel večji oddelek vojaštva na Kreto. Oim pride tja, zapusti turška posadka etok. Ruski admiral Skrvdlov je brzojavno prosil novih vojakov. London 9. septembra. „Times" javlja, da so basibozuki in turški vojaki v Kindiji fraternizirali z ustaši, da so najbolj plenili, in da streljali tudi na polkovnika Reida. Ubitih je bilo do 800 oseb. Pariz 9. septembra. „Gaulois" poroča, da je carjev projekt, sklicati mirovno konferenco, dal povoda pojasnilnim notam mej francosko in rusko vlado. Francoska vlada je a dobljenim pojasnilom jako zadovoljna. Berolin 9. septembra. Z ozirom na nasvet, da naj se nevtralizirata Alzacija in Lotaringija, prijavljajo tukajšni listi jako bojevite člauke, naperjene proti Franciji, v katerih se povdarja, da se mir ne da vzdržati drugače, kakor da ima Nemčija vedno pripravljeno močno vojsko. 100.000 kron in trikrat 25.0O0 kron so plavni dobitki velikepa jubilejnega razstavnega srefkanja, ki se izplačujejo le s 20°/0 odbitki ▼ gotovini. Prihodnje »n tkanje bO nepreklicno dne 15. septembra t. 1. Melusine mazilo za lice t'str niu'.t v najkrajšem .'asu vsakovrstne peg«, lliaja in mozolftko (spus^aje). — Popolnoma neškodljivo. 1 lonček »S kr. Higien. medicinićno milo zraven as kr. (387—28) deželna lekarna Ph. Mr, M, Leusteka Ljubljana, poleg mesarskega mostu. Telefon štev. ©Q. fi/. uradnega lista. lavnfcllnr aH ekiekatlvnr ilrnibei Nepremičnino vlož. Štev. f>47, kat. obč. Vrh, cenjeno 55 gld., dne 211 septembra v Črnomlja. Martina Nečemerja zemljišča vlož. Štev. 274, 275 in :i. 9 kat. obč Sv. Križ, cenjena 34151 gld. 81 kr, dne 21. septembra v Kostanjevici. Marije Legan pol>vica zeroljtSca v Gradencn, cenjena %H gld., dne 22 septembra v Žužemberka. f Ilir S i so v Pij U l»B lit li I: Dne 5. septembra: Marija Furlan, gostija, 76 let, Poljanska cesta fit. 18, pljučni edem. Dne 6, septembra: Alojzija JeranSič, zasebnic«, 63 let, Slomsekovu ulice it y, tnrtvoud. V deželni bolnici: Dne 2. septembra: Elizabeta O juter, delavčeva žena, 72 let, oatarelost in pljučni edem. Meteorologično poročilo. Vidina nad morjem 3o6*2 m. Sept. Čas opa zovanja Stanje barometra v mm. S.* a s £ 3 H ->-> Vetrovi Nebo « -a S 3 S S S-■o ^* * »c* 7. 9. zvećer 737 7 19 l si. jug del. obl. 8. 7. zjatrftj 2. popol. 739 8 739 3 14 9 242 brezvetr. sr. vzhod megla jasno oo • it. zvečer 7405 18 0 si. szah jasno 9. • 7. zjutraj 2. popol. 7404 7394 14-1 23-7 si. vzsvzh. si. jjvah. oblačno ; skoro jas.J o-o Srednja temperatura srede in četrtka 193* in 190", ■a 3 3" in 3*1" nad jormalom. dn*» 9. septembra 1898 Bknpnl državni dolg v notah..... 101 l|aao j. k. Prost« Is Trbiža. Ob 5. ari 46 m. zj.itraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, is Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih var >v, Reba, Marijinih varov, Pl/.nja, Badejevio, Soit ograda, Linca, Steyra, Ausseea^ Ljubna, Celovca, Bel akti, Francensfeste. — Ob 7. uri 55 min., sjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 m. dopolndne osobni vlak s Drmaj* vin Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varo- Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza. Geneve Cnriha, Bregeuca, Inomost«,. Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. ari ! 7 m. popoln dne osobni vlak s Dnnaj«, Ljubna, Selzthal«, Beljaka, C«-lovca, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. ari 6 m. zvečer osobni vlak s Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov,. Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabl«. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 9. uri 65 m. vlak ia, Lesc-Bleda. — Proga la Novega mesto la Is K»««v|a. Mešani vlaki: Ob 8. nri 19 m. zjutraj, ob 2. ari 82 m,, popoladne in ib 8. ari 35 m. zvečer. — OdlsoA I« L|ub-IJaae d. k. v Kaoinlk. Ot t. ari 23 m. zjntraj, ob 2. ari 5 m. popolndne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — Prihodi v I.|ubljoao d. k. Is Kamnika. Ob 6. uri 66 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopolndne, ob 6. ur 10 m. in ob 9. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in> praznikih. (1044—64> Gospodična iz dobre hiše, poštenih starifiev, vzprejfflB ta takoj kot prodajalka v slastičarnico. Zahteva se zmožnost slovenskega in nemškega jezika in računstva. — Naslov pove opravništvo „Slov. Naroda". (1382—1) Gospa Eleonora Tonhauser, ki je umrla v Ljubljani dne 20. febr. 1877, imela je portret nadporočnika Ludovlka pl. Kemptkega. — Vsi oni, ki so poznali to gospo, ali ki bi mogli povedati, kam je preila ta rodbinska relikvija, prosijo se, naznaniti svoj naslov. Mihael vitez Kempsky pi. Rakoszyn 2-va.dLa.pedta. X-, Klrdienplatz 4. Žrebanje ie v četrtek! Samo 50 tr. za 2 oll,»*bilek100.000!rf,!l25.000toD Srečke jubilejske razstave (t£o;-7) a 5O lir. Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22.oktobra 1898. priporoča 0". O. ILvf E £3, "barilca tt I^J-uHolJanl. Ravnokar je izlla: Šolske knjige zii srednje, višje dekliške, obrtne, meščanske in ljudske šole ima vedno v zalogi (i38i-i) knjigarna L. Schvventner v Ljubljani ^»■voislri trg- šteT7". 3. Slovenska stenografija. (Sostav Gabttlsbergerjev.) Priredil Fr. >I«i£cH