isto iwn. mkd so. v inunjani, v mren 3. muren 1925. Cenn Din 1'SO whm\m vsa* dan popoldne, Isvxomil nt dali« In prasalka. — lasaratl : do 30 petft a 2 D, do 100 vrst 5 D 50 p. večH inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — InseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za Inozemstvo 360 D. i üpravntdtvo: Bnaflova nI loa stov« S, prltllöte. — Telefon stev. 304. Uredništvo: Enatlovs nlloa it 5, L nsdstropje. — Telefon itev. 34 HT PoStnina plačana v gotovini. Naša politika napram Italiji. Kadarkoli se pojavi Čas konference z Italijo, izbruhne v našem opozicijo-nalnem časopisju val klevetniške kampanje proti vladi in našemu zunanjemu ministru, češ da se izdajajo naši življenjski interesi in da Srbija prodaja Jadran Italiji. Ta kletevniška kampanja se nadaljuje tekom konference in se ob sklepu konference še enkrat kvitira s prav debelimi lažmi o definitivnih izda-lah. Dasl se je ta klevetniška kampanja precej obrabila, se vendar še prav izdatno uporablja, znamenje, da naša javnost na njo reagira in da jo sprejema nekritično. Pameten človek ne more odrekati naši zunanji politiki dobre volje. Saj vodi italijansko - juposlovenska pogajanja povečini naš ožji rojak dr. Ry-b a f. Pametna kritika bo kvečjemu vprašala, ali so ta pogajanja dovelj spretno aranžirana, ali se primerno branimo in ali vemo, kaj sploh hočemo! Jasno je tudi na drugi strani, da nas skuša Italija več kot mogoče ociganiti, da zavlačuje definitivne zaključke ter da si prizadeva ustvariti na vzhodni jadranski obali dve trdn! postojanki na Reki in Zadru. Postojanki pa sta po vseh nacijonalnih, demografičnth in gospodarskih zakonih popolnoma nevzdržni. C i m več svobode zahteva Italija od nas za ti dve mesti, tem večja bo nevarnost za nje, da se lepo preko noči po Jugoslavijo. Rekli smo že, da lahko sodimo našo zunanjo politiko napram Italiji samo s tehničnega stališča in da gre pri kritiki kvečjemu za tehnične momente primernih diplomatičnih korakov in sposobnosti. Marsikaj bi bilo lahko bolje, zlasti bi Slovenci danes mogli uživati meje do £t Petra na Krasti In železnico do Reke, da smo se ravnali po Nikoli Pašiču In zavrgli tirade g. TrumbIČa na mirovni konferenci, s katerimi je dosegel, da smo ostali sami z Italijo. Tu tiči zgodovinska krivda In razlog poznejših neuspehov z Italijo. Sama Jugoslavija mora v današnjem svojem stadiju naravno podleči italijanski diplomaciji in današnjemu vojaškemu ter političnemu razmerju sil, na mirovnih konferencah pa smo stali proti Italiji na strani zapad-nih velesil. Njih posredovalne predloge smo dobili po zaslugi g. TrumblČa, sedaj žanjemo žetev izolirane dlplomatfč-nih razgovorov In urejevanj z Italijo. Naši politiki napram Italiji pa ie predvsem manjkala doslej zaslomba v lastni državi, torej zaslomba od strani pre-čanskih krajev! V vseh državah smatrajo tako zaslombo kot predpogoj uspešne diplomatične akcije, pri nas pa smo podporo zamenjali s klevetnfškim sumničenjem ter z razornlm defetlz-fflom. Naša javnost ni pobijala italijanske diplomacije, marveč domačo! Nikdar še nismo čitali v opozicijonalnem časopisju, od »Slovenca« pa do zagrebškega »Obzorja«, »Hrvata« in »Slobod-nega doma« članke proti Italiji in njenim reško-zadersklm a spi racija m! Vse te velike in usodepolne stvari so temu časopisju bile postranska stvar. In opozicijsko časopisje se še izdaje kot časopisje prečanskega prebivalstva, kot glasnik hrvatskega in slovenskega dela našega naroda, ki sta vendar največ in tekorekoč življenjsko interesirana na zunanji politiki proti Italiji! To se mora izpremeniti. Opozicija mora kreniti na pot stvarnosti in realnih interesov. To pomeni v zunanji politiki stvarno podpiranje naših pozicij, in sicer naših gospodarskih pozicij v Dalmaciji in okolu Reke proti izkorlšče-valnim aspiracljam Italije na Reki in v Zadru! Nadalje si fe treba zapomniti, da obstoja naša najjačja zunanja politika proti Italiji v tem, da pospešujemo razvoj našega jadranskega gospodarstva, da dvigamo naše jadranske pokrajine gmotnem, poljedelskem, trgovinskem, prometnem, pfovbenem In obrambnem ožini! Tisti ^pcijonalistlčnl pohod na Jadran In na jadranske obale, ki smo ga tako Idealno in zaneseno Izvajali pred vojno nc Goriškem, v Istri in v Dalmaciji, se mora obnoviti: 1 t Kapitulacija opozicije. Zadnji teden pred sestankom posamnih klabov. — — Beograd, 2. marca. (Izv. Ob 11.) Sedaj se nahajamo v zadnjem tednu pred otvoritvijo narodne skupščine. Te dni se bodo politični dogodki in akcije razvijali z bliskovito naglico. Najbolj zanimivo je, da imajo določiti v tem času vsi parlamentarni klubi nadaljno taktiko za delo v parlamentu. Za jutri je napovedana plenarna seja Davidovičevega glavnega odbora. — Kakor je vaš dopisnik prav dobro obveščen, struja, ki jo vodi Kosta Timo-tijevič, nikakor nc soglaša s politično taktiko Ljube Davidoviča. Ta struja pridobiva vedno ^ečfi teren v glavnem odboru Pavidovič>ve stranke. Ta struja je tudi napram samostojnim demokratom mnogo pomirljivejša in skuša po posredovalcih doseči stike z njimi. Samostojni dernokratje nasprotno opazujejo vse dogodke mirno In oprezno. Samostojni dernokratje se nc oddal je* od začrtanega programa Narodnega bloka. Za sredo 4 t m. ste sklicani seji slavnega odbora radikalne In odbora samostojnodemokratske stranke. Po teh sejah se vrši skupna seja obeh vodilnih strank. Ko bodo določene v klubih glavne politične smernice, se sestane ministrski svet, da v bistvu pretrese delovni program za narodno skupščino, obenem tudi program za verifikacijski odbor. Ostale opozicijske stranke zborujejo v Zagrebu. Ljubljani in Sarajevu. Klerikalci v Ljubljani, radičevci v Zagrebu In bosanski muslimani v Sarajeva. Treba je hi pripomniti zelo značilen pojav, da je opozlcijonalni tisk popolnoma kapituliral in da je Izrabil že vsa mogoča sredstva proti vladi Narodnega narodne ski^čine. — Seje Nove intrige opozicije, bloka, toda brezuspešno. Zelo Živahno se je danes dopoldne v Beogradu komentirala vest zagrebškega »Jutarnjega llsts«, da le edini Izhod iz situacije ta, da se P. P. režimu prepusti delo v narodni skupščini tako dolgo, da se rešuo najpotrebnejši in nojnunejfl zakoni, tako: invalidski zakon, tiskovni zakon, stanovanjski zakon in končno proračunski provlzorij za nekaj mescev. Po tem končanem delu naj bi vlada, tako pledira »Jutarnji list«, zopet razpisala svobodne nove volitve. Vladni krogi zatrjujejo, da se v opozicijonalnih vrstah rojavljajo znaki, ki kažejo na popolno kapitulacijo opozicijonalnih strank, združenih v »bloku narodnega sporazuma in seljaške demokracije«. Značilna so daüe politična razmo-trivanja današnje tTokaške »Pravde«. Ta list priznava, da je sedanja vlada odločena delati v skupščini z večino-no, ki ji jc na razpolago. Priznava dalje, da vlada Narodnega bloka ne namerava delati nikakih ekstratur in novih poutičnoparlamentarnih kombinacij. Kljub temu priznanju pa glavni organ opozicije ne prikriva novih poskusov za intrige, da bi prišlo med radikali m samostojnimi demokrati do nesoglasij. Izrablja gotove, povsem neutemeljene vesti o tem, da se nameravajo izmenjati nekateri ministrski portfelji, tako pravosodno in poljedelsko. Vse intrige so sedaj opozicijonalci koncentrirali proti pravosodnemu ministru dr. Edu Luki-niču. V glavnem pričenja danes politična situacija postajati živahna in v naglem tempu se začno poja Ijati parlamentarni dogodki, ki prineso vladi Norodnega bloka končni uspeh. Letni občni ihr SDS v Zaorebu — Zagreb, 2. marca. (Izv.) V prostorih tajništva mestne organizacije je bil včeraj občni zbor samostojne demokratske stranke za Hrvatsko in Slavonijo. Občni zbor je vodil predsednik mestne organizacije dr. Ljubomir Toma š i 6. Zbor je sprejel predsedniška poročila o strankinem delovanju za leto 1923-24. ter odobril tudi tajniška in blagajniška poročila. Nato so bile volitve. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. T o m a š i č, v odbor mestne organizacije je bilo izvoljenih 23 oseb. Kot Člani odbora se smatrajo tudi vsi izvoljeni narodni poslanci in občinski svetovalci, ki so prstaši SDS. Z ozirom na to, da je bila s 1. marcem končno Izvršena likvidacija pokrajinske upravo za Hrvatsko in Slavonijo in da so se na Hrvatskem ustanovile štiri oblasti, je občni zbor sklenil, da se v vseh oblasteh ustanovi posebna oblastna organizacija SDS. Tajništva teh organizacij imajo prevzeti nalogo skrbno in obzirno voditi propagando in skrbeti za krajevne potrebščine njih podrejenih organizacij. Tajništvo SDS v Zagrebu prevzame posle oblastnega tajništva za zagrebško oblast. Občni zbor je končno sprejel več predlogov. Tako se poziva organizacija, da preskrbi novi stanovanjski zakon, ga prouči in se z največjim interesom zavzema z agospodarsko slabejše sloje, katere naj zakon ščiti. DrugI predlog poziva narodne poslance SDS, da se z največjo intenzivnostjo zavzamejo za to, da pride mesto Zagreb glede uradniških draginjskih doklad v prvi razred. Tretji predlog se tiče reorganizacije poslovanja tajništva SDS v Zagrebu. Živahna debata se je razvila tudi o nastali politični situaciji in o na-predovanjzu SDS na Hrvatskem in v Slovaniji. Letni občni zbor SDS je bil prav doro obiskan. Ove možnosti. Delovna vlada. — Ljuba Jova-novič vstopi v kabinet. — Beograd, 2. marca. (Izv.) V vla* dinih krogih so mnenja, da nima seda* nja vlada nobenega povoda, da bi še pred sestankom parlamenta podala ostavko. Možni ste dve alternativi: 1. da sedanja vlada poda ostavko in da kralj takoj podpiše ukaz o pretvoritvi sedanjega kabineta v delovno vlado. Ako se to zgodi, stopi vlada pred par* lament s posebno deklaracijo, ki je v glavnih obrisih 2e izdelana. Potem se ivrši rekonstrukcija kabineta, tods šele ko se že nekoliko urede razmere. —• 2. Mogoče je, da odstopi vlada, ko se Naša politika proti Italiji mora torej v prvi vrsti nastopati in delovati interno v smislu širokopotezne prometne gospodarske in nacijonalistične akcije napram Jadranu, napram tej bodoči hrbtenici jugoslovenske države! Tu nastaje vprašanje, da se prečan-ska opozicijonalna politika temeljito iz-premeni in da se povrne k stvarnosti! Potem se lahko izpreminja. ustvarjajoč konstituira narodna skupščina. V tem slučaju poveri kralj, o tem ni dvoma, takoj'mandat g. Pašiču, da sestavi drž. renta za vojno škodo 150-175 7% invest. pos. iz I. 65—68 Celjska pos. d. d. 210—212, Merkantilna banka 103, Prva hrv. šted. 935—945 Slavenska banka 80, Kreditni zavod 190—209 eks kupon Strojne tov. in liv. 1.35, Trboveljska prem. družba 425, Združene papirnice 10TJ—114, Stavbna družba 275—285, kr. me!, pos. iz leta 1911. 2H. 4% kr. posojil iz L 1888 22, 4^% kr. pos. iz leta 1917. 22. Zagrebška borza. Dne 2. marca Sprejeto ob 13.00. Devize: Curih 11.S9—11.99. Pariz 182.25—185.25, Prasa 313 50—318.50. London 295.35—29S..35, Ncuyork 61.63—62.63, Milan 350.15—253.15, Berlin 11.525—14.775. Dunaj 0.0870—0.0890. Valu tc: dolar 60.S75— 61.S75. Efekti: 1% invest pos. 1921. 67—68 2Vi7o drž. renta za ratnu Šteta 153.50^—155 Ljubljanska kreditna 235—243, Hrv. esk. banka 116—117 Centralna banka 24—35, Kreditna banka Zgb. 106—107 Hipotek, bka. 64 K. —65 M JugobankM 108—110. Praštedio-na 950—955, Slavenska bank;: 69—71 Eks-Ploatactja 57—58, Drava d. d. Osijek 21ti Sečerana, Osijek 745, Isis d- d. 59. Nihag 40 Gutman 550—6CO, Slavonija 56.50—58, Trboveljska 435—440, Union, oaromlin 500 Vevče 100. Jjtozemske borze. ~~ Curih. 2. marca. Današnja borza: Beograd 8. 30, Pariz 26.75, London 24.795* Newyork 52020, MHan 21, Praga 15.45, Do* naj 0.07335. t Tržaške borze dane« ^ rrctvf ^, >^rTo vttt*nÄkot>< dne d. marca nrza. Stev. öO Po smrti predsednika Eberta. — Berlin, 2. marca. (Izv.) Glavni odbor nemške demokratske stranke je imel včeral rjlenarno sejo, katere so se udeležili dele-S3tjc stranko iz vseh krajev Nemčije. Predsednik Koch |e pred prehodom na dnevni red imel kratko, a toplo posmrtnico povodom* smrti državnega predsednika. Naglasa! je med drugim, da bo demokratska stranka vporafrila ve« svoj vpliv In vsa sredstva, da se doseže med nemškimi republikanskimi strankami pošten sporazum glede skupnega kandidata na predsedniško mesto. Le v slučaju, *ia se ne doseže ta sporazum, jt stranka odločena pri prvih volitvah postaviti lastnega kandidata. Glavni odbor je nato v soglasno sprejeti resoluciji ugotovil, da je vlada sedai popolnoma neaktivna v zu-aanji poliiiki, osobito kar se tiče glede ureditve vprašanja kolnske cone. — Berlin, 2. marca. (Izv.) Nemški nacionalistični krogi so smrt državnega pred-sevinfka hoteli že prve dni politične izrabiti Po nekaterih srednjih šolah Je nacijo-»alfetiiina mladina prirejala demonstracije. V neki srednji Soli so celo mesto državne zastave razobesili napol droga umazan ro-bec Policija je nato intervenirala. Po berlinskih ulicah je v soboto neki kolporter delil sramotilne brošure, naperjene proti pokojnemu predsedniku Eberta. NARAŠČANJE SAVE. — Zagreb, 2. marca. (Izv.) Radi neprestanega deževja je Sava znatno na ras tla. Saoči je vodomer kazal 2-30 m nad normale. Nevarnost poplave le ni tu. Da prestopi Sava pri Zagrebu bregove, mora narasti za 3.40 m nad normalo. Drugače se Sava kljub deževju hitro odteka. ZAKON O ZAŠCTI DR2AVE NA BOLGARSKEM. — Sofija, !. marca. (Izv.) Narodno sobranje je v svoji zadnji seji sprejelo vse spremembe, ki jih je zahtevata vlada pri zakonu o zaščiti države. Za vladno predlogo je glasoval ves vladni blok in narodni liberalcL Narodno sobranje ima prihodnjo sejo v četrtek 5. marca. Izpopolnjeni zakon v zaščito države daje vladi možnost, da popolnoma zatre vsako komunistično ali zemljedelsko propagando. GOSPODARSKI SPORAZUM MED FRANCIJO IN NEMČIJO — Pariz, 2. marca. (Izv.) Trgovinski minister Renaldy m nemški državni tajnik Treudelenburg sta Izmenjala note, ki kon-statirajo soglasje obeh vlad v tem, da se na načelni podlagi doseže najpreje začasni, a pozneje tralni gospodarski sporazum med Nemčijo in Francijo. VOJAŠKA KONTROLA NAD NEMČIJO- — Pariz. L marca. (Izv.) >Agence fta-vas« odločno demantira vesti, po katerih so zavezniške vlade prejele od vojaške kontrolne komisije povsem drugačna poročila o razorožitvi Nemčije, kakor je bilo prvotno objavljeno. »Havas? koastatira, da vojaška komisija v svojem poročilu v podrobnostih navaja pregreške in krivdo Nemčije, ker ni izpolnila vseh mirovnih obveznosti glede demobil f racije. KATASTROFA V JUŽNI AMERIKI. — Newyorfc, 1. marca. (Izv.) Sedanja poročila o veliki eksploziji skladišč v bližini Rio de Janeira ugotavljajo, da je bilo pri eksploziji ubitih samo deset oseb, a težko ranjenih tristo. Po eksploziji povzročena Škoda znaša en milijon dolarjev. OBČNI ZBOR AVTOMOBILSKEGA KLUBA JUGOSLAVIJE. ■— Zagreb, 2. marca. (Izv.) V klubskih prostorih, ki »e nahajajo v aovorgrajeni p** lači Mestne hranilnice na Jclačičevem trgu je bil včeraj občni zbor avtomobilskega klu« ba za kraljevino SHS. Od 145 članov je pri* sosrvovala zboru polovica. Za ponovnega predsednika je bil izvoljen dr. Milan Boš* njak, za prvega podpredsdnika Oragotin Heinct Izvoljen je bil širii odbor. INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. — Dona i 2. marca, (fzv.f Na raznih igriščih tukajšnjih športnih društev so se včeraj odigrali škandalozni prizori in j s me* Stoma prišlo tudi do pretepa. Na igrišču je prišlo za časa igre med Amateurji in Rapi-dom do demonstracij. Igro so morali za delj časa prekiniti. Izgrede so vprizorili nekateri gledalci, ki si niso mogli priboriti ugodnega mesta. V Pratru so igrali atletiki Tu je bil vratar Aigner težko ranjen in so ga morali odnesti z igrišča. Škandalozna je bila tudi igra Hakoah : Rudolfshügel. Tu Je moral intervenirati policijski komisar, ker je prišlo med Igralci do pravcatega pretepa. Imena brutalnih igralcev si je notiral policijski komisar, da Jih ovadi. Rezultat včerajšnjih nogometnih tekem je: Rapid : Amateure 3 : 1 (1 : 0), Hakoah : Rudolfshügel 2:0(1:0), Wae : Simmering 4 : 2 (0 :0). — Praga, 2. marca. Sparta : Sombately 3 : 0. Včeraj so bile tudi nekatere prvenstvene tekme: Slavija : Liben 9 : 3 (3 : l), D FC : Meteor VIII. 3 : 1( 2 : 0, Čechie : čafe 0 : 0. — Berlin, 2. marca. (Izv.) Radi smrti predsednika republike so bile vse športne in druge prireditve odpovedane v znak so-žalja. Politične vesli. Prav« ljudska sodba so nezaup-Katere podajajo trgovske stanovske organizacije po svojih poklicanih zastopnikih gosp. Jefačinn mlajšemu. Naši gospodarski krosi so potrpežljivi m mnogo prenašajo zaradi ljubega mini. Ko pa se je med trgovci izvedelo, kako izdajalsko je nastopil mladi Jela-čin proti enotni gospodarski fronti ter »e tako daleč spozabil, da je v zvezi z dr. Ravniharjem pomagal klerikalcem do mandata v Ljubljani, se je vzdignilo po celi Sloveniji strašno ogorčenje proti nezaslišanemu verolomstvu tistega, ki so mu vsled njegovih hinavskih zatrjevanj le predolgo verovali naši trgovci in obrtniku Čudno so že trgovci gledali, ko je mladi Jelačin v današnjih težkih časih pozabil na vse drugo in se ie v zvezi s klerikalci zavzemal kot trgovski načelnik za latinske šole. Nezaupljivi so postali, ko so klerikalci te-sru sladkega možaka, ki vedno eno trobi kot stare lajne Radeckirr.arš, predlagali za predsednika borze. Vso potrpežljivost so pa gospodarski krogi izgubili, ko je pri zadnjih volitvah začel rušiti kandidaturo zaslužnega gospodarskega strokovnjaka in se je v nasprotju z gospodarskimi krogi združil očitno z g. Ravnih arjem samo zato, da je pomagal klerikalcem do mandata v Ljubljani. Nazadnje se je mladi Jelačin tako daleč spozabil, da se je očitno postavil na klerikalno stran in začel pisati v ^Slovenca«, ki je cela desetletja uničeval slovenske trgovce zlasti po deželi s kon-smnnfm) društvi. Tega ne morejo gospodarski kro2i več prenašati in eno-dnšno zahtevajo, da izgine s svojih mest mladi gjelačin, ki se je prevzel od dotnišliavosti in pozabil, kakšne dolžnosti je treba imeti na zaupanih mestih. Trgovci hočejo za voditelje možate in zanesljive može. ki so delavni in nesebični, ne pa take, ki v banki mislijo na nizke obresti zase. Naravnost žale-rrje naših trgovcev je, ako se po vsem, kar sc je zgodilo, predrzne predstavljati v -Slovencu«; g. Jelačin zn tistega, ki bo druge trgovce učil, kaj je trgovsko dobro ime in trgovska čast. Naše zavedno trgovstvo odklanja odločno vsak pouk od take strani ter ima samo eno željo, da čim prej izgine v privatno življenje tisti, ki nikakor ni upravičil zatiranja svojih tovarišev ter je celemu gospodarstvu našemu prizadejal najtežjo škodo, ker je iz osebnih razlogov napadal zaslužne može in celo ministre Narodnega bloka ter zapravil ljubljanski mandat, namesto da bi se bil pametno in premišljeno trudil za gospodarje potrebe. Prav je zategadelj, da trgovske organizacije kar po vrsti v mestu in nu vlekli izrekajo ogorčenje in nezaupanje g. Jeiačinu mlajšemu. To je zdravo gibanje in priča o resnosti naSih trgovskih krogov, ki nočejo trpe-te sramote ,da bi voditelj trgovske zveze smel brez kazni pomagati klerikalcem do mandata v naši beli Ljubljani. Mladi Jelačin niti sam ne ve, kako osamljen je postal in kako odločno je gibanje proti njemu po celi deželi. Naj v svojem interesu čimpreje izgine in naj nas odveze potrebe, da se moramo v interesu javne spodobnosti toliko pečati z njim, ki se je pokazal zares majhnega in nesposobnega. 2 njim je v Ljubljani samo nekaj veledobičkarjev. — »Carzenska noč* v nemškem prevodu. Nedeljska graška »Tages» post« priobčuje v ekscerptu vsebino dr. Pivkove knjige »Carzanska noc». Prevo ?u dodaja ob koncu to*Ie zani« mivo pripombo: »Dočim narodno časo* pisje P;. Va poveličuje, ga epozicijonal* ni listi odločno odklanjajo, pri čemer se zlast' odlikujejo slovenski klerikalni listi, »Straža«, »Gospodar« in »Sloves nec«. — Kaj hoče a tem povedati »Ta* gespost*. je jasno. Klerikalni listi pač odklanjajo Pivka zato, ker so v srcu še vedno to, kar so bili — stari avstrijski patrijotif s= Religija In znanost. Prof. Serku že ponujajo klerikalci komplimente za kroglico, ki jo je spustil v Koroščevo skrinjico. V včerajšnjem »Slovencu« mu dopoveduje neki dr. med. Fr. De-bevec, da je teologija osredniji del vsake filozofije in da se vseučiliški profesorji naravoslovja, medicine itd. avtomatsko (!) lahko približajo religiji s pomočjo teologije. Samo s kako teologijo? Ali s teologijo g. Debevca aH pa s protestantsko, pravoslavno, hindustansko ali pa katoliško in tomistično? Klerikalci že torej naskakujejo našo univerzo s svojimi vsiljivimi, popolnoma zmedenimi nazori o svobodi znanosti in teologiji ter se nestrpno zaganjajo v razne »tipe« po univerzah, ki da zavajajo »su-gestibilne mlade duše« z rahlimi zafr-kacijaml! Kakor da bi ne bilo to, kar piše g. Debevec, prav debela in cinična zafrkacija svobodnih univerz in njenih profesorjev, katerim ne sega niti do gležnja! Pa prof. Šerko poreče, da je svoboda na univerzah sporedno vprašanje in naj se vse eno In po možnosti ljubljanska univerza prepusti klerikalcem in g. Dcbevcu z avtonomno Slovo-nijo, da bo potem lahko diktirala teologijo kot »osrednji del« filozofije (!) mc-dicincem In naravoslovcem način učenja! Lepa druščina ta dr. Serko z g. dr. Debevcem in njegovimi mislimi o teologiji in znanosti v včerajšnjem »Slovencu! Dr. Serkova kroglica, znanstvena avtonomna ljubljanske univerze, do- vzdiga teologije na univerzi po dr. med. Debevcu in pa klerikalna avtonomija! =. Bivši socijalisti pristopajo v samostojno demokratsko stranko? Po vesteh is Zagreba je izbruhnil med zagrebškimi socijalnimi demokrati spor. Zdi se, da pristopi večja skupina tamoš-njih socUalnih demokratov z dr. Rado-Ševičem na čeln v samostatno demokratsko stranko. =* Sožafje nas« vlado nemški vladi. Kakor javljajo iz Beograda, je naša vlada takoj v soboto, ko je prejela brzojavno obvestilo o smrti predsednika nemške republike Eberta, našemu poslaniku v Berlinu Z> vojumj Balugdžiču poslala brzojavno naročilo, da pri nemški vladi izrazi sožaue ob smrti predsednika Ebe-rta. Pri pogrebu zastopa našo državo poslanik Balugdžič. Zu» nanji minister dr. Ninčič je v soboto pose-tll nemškega poslanika Ohlsausna ter mu v imenu vlade izrekef sožalje k smrti državnega predsednika. = x>\7eue Zürcher Zcittmfy o balkanski politiki m konsolidaciji nase države. V tem Švicarskem vodjlnem listu objavlja dunajski diplomat A. Rappaport članek o sedanjih smernicah balkanske politike. Na Balkanu *e je v zadnjih 15 letih dovršila popolna emancipacija od Turčije. Tudi je pres nehala intervencijska politika zapadnih velesil, zlasti intervencijska politika nekdanje Rusije in Avstrije. Kot nove smernice balkanske politike smatra du* najski diplomat asimilacijski proces v novonastalih državah, o katerem pravi sledeče: »Asimilacija novopridobljenih pokrajin in nove zvezne orijentacije balkanskih držav sta danes dve važni smernici ba'kanske politike. Dejstvo, da je sledil razpadu evropske Turčije razpad avstrijskega cesarstva, je po«« trdilo važnost asimilacijskega vpraša? nja za Romunijo in Jugoslavijo. V prvi državi so nasprotne težkoče razmeroma manjše kot v drugi, vendar ne moremo dvomiti, da bi se tudi v Jugoslaviji iz* ravnava ne posrečila. Večina, ki jo je dosegla Pašičeva vlada pri zadnjih vo* litvah, pomeni znaten napredek v tej smeri.* — Samo ljubljanski »Slovenec« bo še naprej gostolel o svoji »sporaz* umaški ideji«-, ki smo jo te dni razgalili kot navadno željo po avansiranju na ministrske položaje dveh, treh nezado* voljnih in pa nesposobnih opozicijo* nalnih politikov! Mojstri v lažeh. O komunistih je znano, da žive v politiki od demagogije in pretiravanja, da slikajo delavstvu delodajalce in sploh vse, kdor si je znal s poštenim delom pridobiti skromno premoženje, kot nekake pijavke na organizmu Človeške družbe. Čijih edini namen je zatirati in izkoriščati bližnjega. Toda tako debelih laži In tatarskih vesti, kakor jih širi boljševiški tisk o naših volitvah, tudi od komunistov nismo pričakovali. Znani komunistični agitator, stalni dopisnik moskovske ^Pravde« in »Tzve-stij« Boškovie priobčuje v »Pravdi« pod naslovom »Krvave volitve v Jugoslaviji« Članek, ki jasno kaže, kako globoko sovražijo gotovi plačani elementi našo državo in kako radi bi jo v svoji stanovski zagrizenosti uničili. Ta mojster v lažeh opisuje naše volitve med drugim tako-le: »V mnogih krajih Jugoslavije so se vršile volitve na ta način, da oborožene tolpe Pašuia in Pribičeviča hrvatskim volilcem niso dovolile glasovati. In ko so v Stajnici na Hrvatskem vo-lilci navzlic temu zahtevali, naj jih puste k volilnim skrinjicam, so streljali orožniki v salvah. Tri osebe so bile ubite, šest pa ranjenih. V Bihaču (Bosna) je bil na dan volitev aretiran zem-ljoradniški poslanec Kokanovič. Ko so kmetje to izvedeli, so planili na orožnike, da osvobod6 poslanca. Pri tem krvavem spopadu je bilo zelo mnogo ubitih in ranjenih, poleg tega pa zažganih več hiš. V Splitu (Dalmacija) je nastopala proti enotni fronti Radiča in komunistične stranke ne le policija, temveč tudi vojaštvo. V Bosni (Foča), Koprivnica) so začeli na dan volitev pretepati muslimane in zato pristaši Spahove stranke v znak protesta niso volili. — V mnogih krajih policija ni dopustila strankinih zaupnikov k volilnim skrinjicam in zato je prišlo do krvavih spopadov s policijo in vojaštvom. V Črni gori, Makedoniji in Bosni so bili vsi člani neodvisne delavske (komunistične) stranke in pristaši republikanskega delavsko - kmetskega bloka aretirani in tako ni bilo mogoče sestaviti list delavsko - kmetskih kandidatov. V onih krajih pa, kjer se i« posrečilo sestaviti kandidatske liste, jih sodišče večinoma ni potrdilo. Policija je z brutalno silo metala zastopnike opozicijonalnih strank Iz volilnih lokalov, da bi ne mogli kontrolirati volitev. Na poti k volilnim skrinjicam so oborožene fašistov-ske tolpo s pomočjo policije in vojaštva z bombami grozili volilcem opozicijonalnih strank ter jih nasilno odvračali od glasovanja. Vsa Jugoslavija Je bila 8. februarja 1925 podobna velikemu vojaškemu taborišču. Ali Pašic - Priblčevtčeva fašlstov-ska vlada se ni hotela zadovoljiti samo & temi barbarskimi ukreni. &U im £o da- lje .da sfabricira parlamentarno večino. Ko se je potom aresta zastopnikov opozicijonalnih strank znebile vsake kontrole, so v mnogih krajih po glasovanju pretresa volilne kroglice iz opozicijonalnih v vladne skrinjice.« V tem duhu opisuje Boškovlč naše volitve, o katerih so vsi zastopniki uglednih inozemskih listov priznali, da so bile povsem svobodne, in sklepa svojo tirado z značilnim refrenom, ki se glasi: »Samo v neizprosni borbi, v enotni fronti delavcev, kmetov In pod-jarmljenih narodnosti je mogoče uresničiti balkansko federacijo neodvisnih in enakopravnih delavsko - kmetskih republik, ki more v zvez! s sovjetsko Rusijo zajamčiti vsem balkanskim na. rodom zemljo, svobodo in oblast.4 cijalnodemokratične strani«, 4a debi s?ed--jjč spretnega voditelja. In v tem ie nafvei-ia izguba nemške republike, v '^v k WYM no6t za uadabni razvoj. V soboto smo že poročali, da je mprl prvi predsednik nemške republiki: Ebert. Ni si mogoče misliti večjega protislovja, neso je ono med pokojnim treznim in razsodni.-ri političnim šefom moderne države in rojenim ran tastom brez prepričanja, brez odgovornosti na svoja dejanja, med Ebertom in njegovim predhodnikom cesarjem Vilhelmom. Takoj pri njegovi kandidaturi za predsednika nemške republike se je pokazal ves vpliv tega velikega državnika. Ali takrat so ga mnogi podcenjevali. Nihče nI pričakoval, di doW Nemčija v njegovi osebi ne le lojalnega in republikanski ustavi zvestega predsednika, nego tudi v pravem pomenu besede državnika, ki si je pridobil visoko avt>-riieto pri vseh političnih činiteljih ne gleJe na stranke in ki bo posegal v kritičnih tre-!K>tkih v državne posle s svojim suve.enlm vplivom. Nemčija potrebuje avtoritete i*er se mo-narhisticrii duh ne izžIvH tako hitro, Še težje je ustanoviti stabilno vlado na parlamentarnem temelju tam. kjer so stranke vajene čutiti nad seboj krepko roko. Eaert se je kmalu orijentiral v zmedeni polit, situaciji povojne Nemčije, mal je izrabiti svojo funkcijo in uveljaviti vse pravice, ki jih je imyl Kot predsednik pq ustavi. Pri tem pa n! nastopaj nikoli kot pristaš te ali one stranke. Bil Je od samega začetka predstavite!« nemškega naroda, ki so mu bfH interesi države v prvi ki zadnji instanc! odločilni in edino merodajni. Naravno, da krogi. Iz katerih je Ebert prišel, niso vedno pojmovali njegove taktike. Moral je slišati mnogo krutih očitkov delavskega tiska, doživel je celo to, da so predlagali njegovo izključitev iz socijalistične stranke. Ljuti socijaJn! boji, gospodarski kaos in potreba diktatorskih polnomočij za viado aH za generala Seeckta so ga spravili v zelo nepopularno situacijo. Toda Ebert je kljuboval vsem napadom svofth po?itlč!rih somišljenikov prav tako, kakor napadom reakcije, ki ga je hotela najprej osmeSiti, ko se ji pa to ni posrečHo, se je zatekla k nizkotnim klevetam m sumničenjti, tako da se je moral prezident pred sodiščem braniti očitkom glede veleizdaje. Ne glede na vse to Je še! mirno svojo pot. Glavm* cilj mu je til rešiti Nemčijo Iz političnega in gospodarskega kaosa ter utrditi republiko. Ni imel lastnih genijalnih koncepcij, ni težil za osebnim režimom, kakor so mu mnogi očita Li, nego je bil samo zvest čuvar ustave, ki se m strašil deta ne odgovornosti /a svoja dejanja. Samo slabost nemških vlad rn strankarske razprtije so W!e krive, da se je moral večkrat m bolj eksponirati, neso je bilo v interesu In skladu z njegovo visoko funkcijo. {3i!o je zlasti po razpadu weimar-ske koalicije, po padcu Wirthove vlade koncem leta 1922. In v krizi, ki jo je preživljala Nemčija med okupacijo Poruhrja, ko je moral prezident vzeti fnicijativo v svoje roke ter nastopiti v zaščito republike. Ebert pa ni Imel vedno sreče s svojimi kandidati, kadar je moral nastopiti v Interesu države urimo parlamenta. Ebertov eksperiment s Cu-nom In Albertom se je Izjalovil. Ali njegove zasluga Je bila, da se parlamentarni Metern rri uklonil nemSkl reakciji, ki ie opetovano hotela ribariti v kalnem. Najlepše se je pokazala njegova državt.iska uvidevnost m spretnost po volitvah v maju 1924. Njemu gre največja zasluga za to, da je ohranil edinstvo centra s podporo socijalne dem> kracije. In ko je bilo slednjič rešeno repara-cijsko vprašanje ter problem gospodarske obnove, je preziderrt rcšH po ponesrečeni Stresemannovj akciji vsaj to, kar se je dalo še rešiti. Zatekel se je k meščanskemu bloku m naiel v dr. Luthru z njegovo napol uradniško vlado, odvisno povsem od parlamentarnega centra, sposobnega moža, ki je nadaljeval realno politiko prejšnjega kabi-reta. Ebert je tudi energično podpiral republikanski režim na Pruskem. Njegovemu stalnemu tesnemu kontaktu s socljalnode-mekratinim vodstvom tt Ima frakcija zahvaliti, za uspeh v državnem in pruskem parlamentu. Ebert ni hotel na noben način kandidirati pri prihodnjih prczldentskih volitvah. Gotovo pa bi se bil zopet uveljavil v stranki, ki pogreša zdaj enega glavnih voditeljev. Po Ebertovi smrti je padla V vodo nad? ao. Demokratska ogatecijl v celjski okolici. (Obiiti zbor krajevne organizacije JDSi Krajevna organizacija demokf. stranke za celjsko okolico le ob lepi udeležbi somišljenikov izvršila dne 26. m. m. 1 veter v Sokolskem domu v üaperiu §voj r^dn* letni občni zbor pod predsedstvom g. Vin'^ K tik P ve P- Predsednik v kratkem nagovoru pozdravil navzocesa predseduv srezkega odbora g. Prekor>ka ffl se spominjal pred kratkim umrlega vnete?* nanred-sega somišljenika g. .loška Božiča, nakaT sta podala poročiio o delovanju organizacija gff. Založnik In Kosi. \c tajniškega poročila ie razvidno, da Je organizacija izvršila v pretekli poslovni dobi osobito med volitvami ogromno delo in se je po enoletnem obstoju Izkazala za urino potrebna. Stev H'-' somišljenikov V okoliški občini raste ud volitev do volitev In je posebno veselo« da demokratska misel dobiva Trdnih tal tudi med delavskim in Icmctskint profohftri-tfvom. ŠjrŠe politično poročilo je poda! g, Prekoršek. ki je oh uj priliki Imenom if«tr kesa odbora izrekal organizaciji Iskreno »a-hvaio za njeno delavnost, posebno v aflf** niracijskem oziru, in n. svetoval ppgo*u prirejanje poučnih scsiankov. Izvoljen js bil tudi nov krajevni odbor za enoletno poslovno dobo z npoštevanfpm krajevnih in stanovskih razmer ter števiia somišljenikov v posamnlh krajih, kakor tudi potrebno število delegatov za zrezki in ob* lasi nt r-dbor. Uepa je bila de'oata sied« bodpttigf H- Pokojni KraHlč bil svak trgovca g. Josipa Peteiinca v LJubljani. Po jüstif ikaolji Barage in Prplsa Po justifikacUi Caruge in Prpiča Vefi-kega je na dvorišču 2brana masa narod t prodrla orožniški kcrdrra in se zbrala oko': obeh obešencev. Vsak je hotel, da dobi ka'; predmet od razboinikov, kani to prir.aša srečo.. Ljudje pravijo, da cimvečji ja zločinec, tem V9ČJ0 srečo prinaša preln:ct. Že mogoče! Fzkl :e, da so se ljudje za take predmete naravnost pretopili M morda bi hl!a nesrečna obešnjaka Še 1 razkomade^ac. da ni orožnistvo nase razgnalo. Razpoloženje v Osijek u je bilo kritičnega dne nenavadno. Ljudje so povsod, v kavarnah, gostilnah m drugih lokalih rarprav|jalf samo o Carugi, razmotrivali njegova dela, se prepirali, da-!i je zasluži! kazen, ali ne. Za mr-no osijesko prebivalstvo je bil čaruga prava filmska atrakcija. Trup-i obeh obeSeneev *ra bfll snet! z vcSal ob 9- nakar sta bili položeni v kr^«o In prefteseni v celico šiev 1., kjer je Ca-ruga prebil svoje zadnje dneve. Pred ob slednje sanje«. Ljudska predstava pri zni« ranih cenah. Izven. — Ob 20. »Vdova Rošlinka«, Izven. Fonedeljek, 9. marca: vRosmersholm«, D. Opera: Začetek ob pot 20. zvečer. Ponedeljek, 2 marca: Zaprto., Torek, 3. marca: »Traviata«. Gostovanje g. Vučkoviča iz Zagreba, Red D. Sreda. 4. marca: »Don Juan«. Red E. Četrtek. 5. marca: Zaprto. Petek. 6. marca: »Boheme«. Izven (Prvič na novo nsštudirano.) Soboti, 7. marca: »Mignon«. Red C. ★ * ★ .Nova slovenska književnost" v bolgarskem prevodu. Slovenska društvo v Sofiji Je izdalo ivaa Grafenauerjevo delo »Nova slovenska literatura« v bolgarščini v prevodu Viktorije St Najdenovič. Znani slovanofll dr. N. Bobčev je napisal za to izdajo uvod, v katerem pravi: *Odveč bi bilo splošno dokazovati koliko koristi ima eno slovansko pleme, če se seznani z literarnim življenjem in ustvarjanjem drugih slovanskih plemen. Ta korist je povsem očividna, zakaj to upozna-vanje je eno najboljših sredstev za medsebojno duhovno zblizanje in občevanje z rodnimi bran, ki jih je politično Življenje, religija in kultura žal, tako razdelila. In dasi je žalostno, moramo vendar priznati, da smo storili za tako medsebojno spoznavanje, za takozvano literarno vzajemnost slovanskega sveta, zelo malo. Krivda pade ne toliko aa učenjake, kolikor na domače književnike, čijih glavna naloga bi morala biti na ta ali oni način seznaniti svoj narod z literarno vsebino, pesniškimi ideali in umetniškimi oblikami, ki prevladujejo pri drugih slovanskih plemenih. Ali vse ob pravem času. Upajmo yda nastopi za Slovanstvo prej ali slej ona doba. ko nastane sporedno s poedinimi narodnimi literaturami v poedinih slovanskih jezikih vseslovanska literatura, člje orodje bo vseslovanski književni Sez'k in kjer bodo sodelovale vse kniiževne sile vseh slovanskih narodov. Vloga tega vse-slovanskega jezika bo slična vlogi, k! jo je nekoč Igral staro - cerkveni slovanski (staro - bolgarski) kot vseslovanski jezik. Ali ta vloga bo neprimerno večja in važnejša, ker se obseg njenega uveli avli en j a ne bo omejeval samo na en del slovanskega sveta, samo na eno književno polje, temveč bo tako široka kakor je široko Slovanstvo samo in kakor je prostrana vsebina njegovega književnega življenja«. Te besede pokojnega ruskega slavista K. J. Grota, izgovorjene pred 40 leti v predavanju na varšavski univerzi, veljajo mutatls mutandis tudi za naše čase. Poklicali smo jih, slovanski inteligenci v spomin, da bi imela od njih potrebno korist Res, mi Slovani se zelo malo brigamo za medsebojno literarno spoznavanje, In vse, kar se dela v tem smislu, je brez sistema In slučajno. In vendar ni, kakor pravi profesoi Grot, močnejšega sredstva za duhovno zbli-žanje Slovanov, nego je medsebojno izuča-vanje književnosti. V tem smislu se je de lalo pred svetovno volno več in slovanski narodi so se bolj zanimali za medsebojno spoznavanje v književnosti. Pred vojno smo videli v Bolgariji dokaj živahno zanimanje za srbsko književnost in nasprotno. O tem pričajo med drugim številni bolgarski prevodi srbskih pesnikov in srbski prevodi iz bolgarske književnosti. Zadostuje pregledati samo »Slovensko autolojzljo«, ki Jo je sestavil St. Cilintrov leta 1910. povodom slovanskega kongresa v Sofiji, kakor tudi biblijograisko studijo o slovanskih prevodih našega Vazova, da se prepričamo o tem. Po vojni pa af prevedena, kolikor ml je znano niti ena vrstica iz srbske književnosti v bolgarščino ali nasprotno. In kako to ovira medsebojno zbližanje, o katerem tako cesto govorimo ter si ga tako iskreno želimo, se lahko prepričamo na vsakem koraka. In ker se ta praznina v našem kulturnem delu že čuti, ker es že čujejo glasovi, da tako ne sme več biti, se lahko nadejamo, da kmalu oživi vsaj ono zanimanje za medsebojne stike Slovanov v književnosti, ki smo je beležili pred vojno. Z našimi izdajami »Slovanska biblioteka«, >Slovanski Glasnik« in »Slovanski koledar« smo si postavili med drugim za cilj tudi zbujanje zanimanja za literarno življenje in umetniško ustvarjanje rodnih bratov. Po prevodih nekaterih čeških in ruskih pisateljev in po študiji prof. St Dobrzickega »Duh poljske literature«, ki ie izšla v dosedanjih letnikih »Slovanske biblioteke«, nudimo čitateljem kratek pregled nove slovenske književnos'1, delo znanega slovenskega literarnega zgodovinarja Ivana Grafenauer-ja in avtorja drugega dela »Zgodovina no-veJSega slovenskega slovstva« (Ljubljana, 1911). Ta pregled je napisan za Italijansko revijo »L'Europa Orientale (januarja 1924) ter ga Je s prijaznim dovoljpnjem uredništva prevedla za našo izdajo v bolgarščino gospa Viktorija St. Najdenovič- Slednjič smatramo za svojo dolžnost omeniti, da Je izšla v »Slovanskem koledarju* za le o 1913. kratka razprava slovenskega knjlžev. nlka P. Podravskega o novejši slovenski književnosti. Podravski je bfl pred volno naš sotrudnik. Bolgarske prevode Iz slovenskega slovstva priobčuje v omenjeni ^Slovanski autologiji« St. čillngirov. • — Kult orno - kritična revila »Krlfka* Izšla je prva številka kulturno - kritični revije »Kritika«, ki prinaša mnogo novega In zanimivega gradiva iz vseh panog našega kulturnega življenja. V uvodniku začrtava urednik lista J. Vidmar smernice, k* bodo vodile »Kritiko*. Poudarja neodvisnost, nepristranost in odkritosrčnost, ki bo vodila pri delu urednika in sotrudnlke. V članku »Po božični umetnostni razstavi« piše K. Dobida o nekaterih zanimivih in novih pojavih na zadnji razstavi v Jakopičevem pavi'ijonu. Sta no Kosovel objavlja pregleden referat o delovanja dramskega gledališča v letošnji sezoni Sledi ineresan na jezikoslovna razprava prof. Ivana Kosti«1'Ti. o napakah v Finžgarjevem jeziku, ki nas seznanja s čisto novimi izsledki O drami Al. Remca »Magda* priobčuje izčrpno kritiko urednik sam, ki tudi poroča o Dostojevskega dramatizaciji »Strlčkove sanje«. M. Brovničar je napisal poročilo o zadnjem vokalnem koncertu ljubljanske G'as-bene Matice. H koncu treba še omeniti živahno napisane »Ljubljanske marginalije«. kjer temperamentno zastopa sv Je st?iMšče napram naSim kulturnim dogodkom Veno Pilon. Naroča se »Kritika« v Lf tbljanl. Gledališka ulica 5-23, *er stane celoletno 50 D, posamezna številka pa 5 dinarjev. — Opera. V torek, dne 3. marca nastopi v operi »TravTata« znani bariton g. Marko Vuškovfč v vlogi Germonta. Po zelo uspešnem gostovanin v A^trtVI, N^mCH In Italiji je g. Vuškovlč sedaj že več let član zagrebške opere in nastopi v Ljnbbani po večletnem prestanku. Vlogo Alfreda poje g. A. Darian in naslovno vl^go Violette gdč. Frisekova. Vse druge partije so v isti zasedbi kakor dosedaj. Predstava se vrši za red D. — Gostovanje ?« 25 letn'ca trme*n*Šfcega delov an "a Hinka Ntic'cs bo v Četrtek, dne 5. tm. Gospod Nučič, ki ga nosi vsak ljubitelj naše gledališke umetnosti Iz časov njegovega vztrajnega hi osnešnega delovanji pri naši drami v naiboljšem spotminu, nastopi v naslovni vlogi Shakesoearjeve tragedije «Othello*. Začetek ob 8. zvečer. — V soboto 7. tm. gostuje v »Izgubljenih dušah« ga. Vika Podgorska, ena najpriljoblje-nejših igralk zagrebške drame. — Koncert »UnbPanskegs Zvona« na Viču je bil kljub slabemn vremeni dVnro obiskan. Pevski zbor je zapel dolgo vrsto umetnih in narodnih pesmi v moškem In mešanem zboru, med katerimi to najbolj ugajale Adamičeve skladbe. Kot solista sta se odHkovala sopran fstm ja gdč. špelca Ramšakova In baritorrtst n. Dore R o-v a n. Vse pesmi je občinstvo sprejelo z dolgotrajnim ploskanjem, nekatere je moral zbor ponoviti. Pevovodja g. Prelovec je prejel venec, Po koncertu se je vršil ko-merz. — Zadrug* »Delavsk o*kmeč\ a Math** Je Izdala dve ličai knjiKci, te sicer: Makaim Gor ki j »DavaH fanuram, črtica, ki slika dogodke 1905. leta v Rusiji. Knjigo krasita tudi dve sliki. Cena je 7.50 Din. Dobiva se v založništvu »Delavake»kaaeč1ce Matice« v Ljubljani In po vseh knjigarnah. Druga knjižica: Dr. Koralnik »Zaprta vrata* je enodejanka, v kater! se drastično slikajo indijske kaste in brahmistični vzgled na posmrtno življenje ter borbe najbolj zavrženih, ki so brez kaste, za svoje človecan* ske pravice. V tej knjigi je tudi govor in* dijskega modreca S vami Vivekanade »Bog in človek«. Knjiga stane 7JO Din in se do« biva v založništvu ia po vseh knjigarnah. Julijska krajina. — Dr. Anton Gregorčič nevarno obolel. Iz Gorice11 poročajo, da je gosp. dr. Anton Gregorčič, ki je pred kratkim slavil svojo zlato mašo. nevarno obolel. Leži v svojem stanovanju, kjer mu stre-žeta dve osebi. Vse slovensko ljudstvo povprašuje neprestano po poteku njegove bolezni in želi svojemu boritelju skorajšnje okrevanje. — Smrt bivšega istrskesa deželnega poslanca Jos. Kompare. V St. Louis v Zedinjenih državah je umrl U. februarja don Josip Kompare, večletni žup-nih v Ospu v Istri. Kompare je bil 16 let istrski deželni poslanec in si je pridobil za ljudstvo nevenljivih zaslug. Leta 1007. je odpotoval v Ameriko, da ustanovi tam slovensko - hrvatske kolonije. Dosegel je uspehe. Star je bil 66 let. Naj počiva mirno v ameriški zemlji! — Slovenske šolske knjige v Trstu prepovedane. Didaktični ravnatelji na šolah tržaške občine so dobili strog ukaz, da učitelji in učenci ne smejo rabiti Slovenskih krrig. Ukaz se utemeljuje s tem, da knjige še niso potrjene. To se odreja sredi šolskega leta! Očiten znak, da šola ne služi svojemu namenu in da ima biti za slovensko deco le po-neumnevalnica in potujčevalnfca. — Beneškoslorenskl duhovn'k ponesrečil. Don Alojzij Blazutlč je visok fn močan gospod, ki krepko nosi svojo srarost 65 let. Te dni je obiskal svojce v voj! rojstni vas! v gorovja. Vračal se je zvečer v svojo faro, in nečak mu Je na nrecej rre-vaml poti svetil. Sneženo je bilo *n deževno. Zašel je s poti in padel v neki prepad. K sreči se je mogel oprijeti drevesa, katerega se je drža! tako dolgo, da je prišla pomoč iz bližnje vasi. BlažutKS leži sedaj v oni vasi precej težko poŠkjcTvvan. — V okrajni bolniški blaga'ni v Trsta je zavarovanih za slučaj bolezni 43 oo& oseb. Tekom 16. do 21. t. m. se je izplačalo rednih bo'nfskih podpor 98.507 9"» Ur, podpor z drugim naslovom nad 11.600 Kr. — O zvišanju plač radarjem t Idriji razpravlajo dan na dan, tud! obljublja se pogostoma zvišanje. aH doslej ga nI od nikoder. Sedaj pravi zooet fašistovski p*»-litičnl tajnik Vlahovlč, da bodo fašisti ro-skrbeH zvišanje plač rudapem. In o*" ja tozadevno intervencijo na merodajnem rc-stu v Rimu. Rudarji sodijo, da zv:V.nja naj-brže še d o1 t o ne bo. — Z Goriškega. Pod voz je padel 50 letni Anten Cigoj Iz Gojač tako nesrečno, da se je poškodoval po celem telesu. Zdravi se v goriški bolnici. — 401etnt Fran Petrič iz Vipave se je v duševni zmedenosti vrgel v reko Vipavo, »z katere so ga potegnili z veliko težavo. Pri skoku v vodo se e poškodoval, vsled česar se nahaja sedaj v goriški bolnici. — 241etni Anton Grošelj iz Slovenije se je mudil na potovanju v Gorici. Na Koruno se je vsled aptflcptičnega napada zgrudil na tla fn dobil pri tem težke telesne poškodbe. Nahaja se v bolnici. — Iz Sturij poročajo, da je posestniku Ivanu Cr-n Igo jo vrg'a svinja sedem prešičkov Sest jih je normalnih, sedmi pa je ime! čudno okroglo glavo brez rilca m oči. ošesf ie imel pod vratom. Prešlček je kmalu pognfl. — Dramatično društvo v Gorici vpri-zori dne 7. in 8. marca v dvoran! Trgovskega doma veseloigro »Poslednji mož«. V Pragi je doživela ta igra nad sto vprlzo-ritev. — Težka nezgoda »e je pripetila v Pra-protu pri Sempolaja na Krasa. Ponesrečil se je 42 letni kmet Ivan MillČ. Ko je sekal dre-vo, je padlo drevo nanj ki ga težko poškodovalo. Prenehali so ta v trfxZko bo'nfco. — Umrla Je na kflnlkl v Graden gospodična Olga Ponikvarjevi iz Trsra, stara 21 let, hčerka g. Fr. Ponikvarja in la- ti umrle gospa Karla Ponikva rje vs, nepozabne voditeljice tržaškega Žeastva. Prizadeta družina Ponikvar - Kernev - Germe-kova le deležna splošnega globokega so-žalja. — Smrtna kosa. Vmrl ja g. Janko Vidmar, župnik v Idriji ob Bači in bivši dekan v Bovcu. V Idrijo se je preselil po vojni. — Velik požar je bil v Trstu v skladišču pohištva tvrdke Punzo v ulici Carducci. Neki delavec je v temnem kotu skladišča prižgal žveplenko, ki je padla na slamo, ka tera je začela goreti. Zgorelo je mnogo pohištva. Škode je 100.000 lir. — Radi težke obsodbe dveh fašistov v Vidmu, o kateri smo pred kratkim poročali, so zdivjali fašisti ln tajnik fašistovske zveze conte Ronchi Je Imel z znanim Pisenti-Jem dolg razgovor o tej stvari. Omenjena dva fašista sta zagrešila grdo nasilstvo, ker sta ob lanskih volitvah g. Kolešana, bivšega župana v Špilimbergu, na njegovem stanovanja pretepla m poškodovala ter mu porezala brke, katere sta potem javno ka* zala In se norčevala. Fašistovske organizacije izrekajo sedaj svojo solidarnost z obsojenima članoma In Plsenti pojde v Rim prosit Mussolinila da more ukazati sodnl-jam, da ne smejo kaznovati gospodov fašistov, pa če store še tska nasilstvs. — Tržaški trgovec Rupnlk narkoflzlran In okra d en. V vlaku med Mf'anom In V~ro-no so našli tržaškega veletržca Marija Rup-nfka nezavestnega ponoči v odde'ku prvesa razreda. Ko se Je zavedel, se Je dosmalo. da ga |e neki mlad eleganten potn'k nar-kotizlral In mu ukradel 35.000 lir. Dotlčn! mladi človek je izstopfl na neki mali postaJL — 7opet nova popevka proti Jngoslo-venom. V Opatiji so te dni nakazovali premije za ljudske popevke v smislu svoje-Časnega razoisa. Na prvo mesto Je bila postavljena popevka »Speta el ioresto*, ki Jo je zložil neki učitelj C Leban. 2e iz naslova Je razvidno, da Je pesem politična In naperjena proti Jugoslovanskemu ljudstvu. Skladatelj pa je potujčenec, ki tako Žali svojo lastno kri. — Osel pod vlakom. Anton Soslč tz Kanfanara v Istri je baje premalo parfl na svojega osla, ki je zašel pod vlak. Zaradi tega se je vršila na okrajni sodniji v Voden janu razprava proti Soslču. ki je bil pogojno obsole na tri dni zapora. — Goriški »Zeleni križ« )e razv:ja! lani velfko derovanje. AvtomoMlni re^Prii voz je izvršil 689 prevorov, vročni rešeni voz je posredoval v 425 sfnčajfb. Društvo ima podružnice v Podgorf m Desklah. Ponesrečencev je bTo prepeljanim lard 630. Dohodkov je bilo 95 591.17 lir. izdatkov 99.372.75 Ur. torel le nrtmanjkljaja 3~*i *8. — Eksplozija t Itedtlniku. Karolina Komjanec ▼ Steverjanu je kuhala za druži* no raitrek. Kar naenkrat je nekaj počilo v štedilniku in Komjančeva je bila ranjena na de;*nl atrani života. Zdravi se v Gorici v bolnici. Najbrže je bila v drvib kaka polna patrona. ki ae je raz po čila. Drva so bila č rein jeva. Sport. p* ~ ^ pametne y Ljubljani 5. K. Ilirija : S. S. K. Maribor 9:1. (2:1) Po dolgem skoraj štirimesečnem zimskem odmoru, je bila včeraj v LJubljani ot-vorjena nogometna sezona s prvenstveno tekmo Ilirija : Mariborski S. K. 2a! moramo takoj prvič registrirati žalosten pojav, da je bil namreč obisk tekme sramoten. Opaziti je, da naša Športna publika omalovažuje ki naravnost bojkotira priredtve. v katjrh ri ne stojita nasproti dva vsaj približno euaka sli itnoirtfrana kluba. To je zlo, ki ga bo treba odpraviti! Vsekakor bo treba uvesti energlno propagandno akcijo. Le s pomočjo dobre, uspešne propagande bo mogoče na igrišče privabiti dovolj publike. Predvsem pa naj klubi skrbe, da si za nosnroHlke preskrbe močne m renomfrsne klube. Fakt je. da v Ljubljani zarm« dve leti razen rar zagrebških klubov nismo Imeli benega večjega srečanja. O tem zaenkrat dovolj! Tekma sama je bila kot p-v.» raznero-rra dobra, na višin! ?c!e v zadnS fazi. Moštvi sta nastopfM v sledeči postavi. Maribor* Bizjak — Wagner. Vattda, — Brunj.k, Hreščak T, Marnsig, — Bergarrt, HreŠčak II. Türina, Vodeb, Skrabar. Ilirija: Miklav-čič — Pogačar, Beltram, — Grilc, Zupan- čič II, Zupančič ITL — Zupančič U Deklo-va, Oman, Doberiet Pevalek I. Moštvi sta bili v prvem polčasa približ« no enaki, v drugem IHrija znatno boljša, Dočim je Maribor v prvi halftime predve-vedel še dokaj smiselno kombinacijsko igro, je ▼ drugem podlegel. Mariborčani ><> postali žrtev tempa, nekoliko tudi terena, del krivde pa nosi tadl vratar, ki >e imel zelo resrečen dan. Najboljši od Maribora je bfl še Vodeb, ki je bil tudi avtor častnega gola. Pohvalo zaslužita tudi Wagner in ttra-ščak I. Ilirija sicer ni pokazala vklnega na-predka, rdi se pa. da bo moštvo «doaeglo I v bodoie lepe uspehe, če bo posvetilo do-dovlj pažnje rednemu, smotrenonu treningu. Najboljša je bila več.aj ropei krilska vrsta, no tudi obramba je bila na mesta. Napad se zelo dolgo ni znašel tn ie šola proti koncu igre prešel v smiselne kombina-cijske naoade. V triu je bilo opažati pomanjkanje Milana, katerega Dekleva nt mogel nadomestiti. Omanovo mesto ni na centru, v Dobrletu pa Ima Ilirija brezdvomno najnevarnejšega In najta!*mrtiranejšega igralca, vrste a ia Uridil. Krili nista zadovoljevali, bil pa je Pevalek boljš? od Zun»* Čiča na desni. Potek igre: V prvom poičasu ni prevladovala ne cnji ne drug* stran, približne sta si bita tekmeca enaka. Vodsivo je dosegla Ilirija, vendar gre ta gnal na račim odnika H tisa, ki ie sodil prevstč rigorozno. Vratar n4 toliko Časa zadrževal žoge. da is smel diktirati indirektni strel. Za Mariborčane je po lepem skombiniraricra napada izenačil Vodeb. Ponovno vodstvo sa »eletif je dosege! Doberiet. V drugem polčasu se je Maribor nekaS časa še krčevito upiral napadom zelerrih te* celo večkrat prešel v protinapade. Zdi se, da je moštvo končno podlsglo tempu. For-ward Ilirije /s »spadal z uso vehortencot lepo ustvarjene situacije so se izrabile, na goal Maribora ao »e olacirali ostri strett, katerih večina je obsedela v mrežL PdS goal pa je padel iz popolnega ofsida. Goals so zabili: Doberiet 4, Dekleva 2, Oman t, 1 svtogoaL G. Huss smo videK že bouts sodi t L Doirače nogometne tekme« — Zagreb, 2. marca. (Izv.) Radi nep «* stanega deževja in premočenega terenu, so včeraj odpadle vse napovedane nogometne tekme, ta'co tudi prvenstven* nogometno tekma med HaŠkom m Gradjanaktm. — Beograd, 2. marca (Izv.) Tu je bito včeraj več nogometnih tekem, tako Jugosla? vija : Edinatvo 4 : 0 (3 : 0), rezerva Jugi* slavijo : ca. rezerva Edinstvo 3 : 2 (2 : Naraščaj Jugoslavije : naraščaj Edinstva 5 : 0 (3 : 0). Beogrsdski športni klub : J*> drsn 1 : 1, Delavski športni klub : &o£«3 4 : 1, Slavijs : Tipografi 3 : 3. Inozemske nogometne tekme« — Praga, 1. marca. Slavija : Szagadia* 5 : 0. Prva tekma med čeaktm in madžar* skim moštvom po prevratu je bila ▼ soboto ▼ Pragi. Slavija je z lahkoto odpravila svo* jega nasprotnika A. K. Szegedin, ki nt prvoi* razreden nasprotnik. Tekmi je prisostvovalo okoli i:.000 ljudi. Dva gola Je zabil Venia« 3 Capek. Lastnik Stuttgarter »Kicaerja« ja izročil zmagovalcu krasen pokaL — Dunaj, L marca. A d mir« : Vlenoa 2:0(1: 0). Slovan : Wacker 2 : 2. Na igrišču je prišlo do izgredov in škandalov. Obe tekmi sta bili prvenstveni. — Prijateljska od podsaveza predpisana obligatna tekma med Jadranom hi 9 v o* bodo je končala z smago Jadrana v razmerju 12:0. — Rapid, Maribor : Prlmorje, Ljubljana 4:3 (2:2) Tudi v Maribora ss je otvorila nogometna sezona s navedeno prvenstveno tekmo. V splošnem se je smatralo kot favorita Rapid, ki se nahaja v dobri formt vendar so Ljubljančani predvedlt lep} skupno In koristnejšo igro in niso poraza zaslužili. Od Rapida priznanih golov je bil samo 4. pravilen. Prvega je vratar Pranorja držal na golovi črti. takoj v prvi« sekundah početka igre, a ga je sodnik priznal. Drutf je padel iz očitnega oftsida, tretji, 11 m se je žoga dotaknila ramena desnega halfa Prt-morja. Dotlej je vodilo Prlmorje 3:2. Rapid je nastopil kompleten. Najbolj se je odlikovala njegova obramba a kritsko vrsto. Napad igra raztrgano in le na prodore. Pri Primorjn je ugajal napadalni trlo. ki so gi tvorili sami mladi talentirani igralci. Vsi trije doseženi goli so bili lepo skombinlrani. Igra se je vršila v ostrem tempu. Slab teren je tudi onemogočil še lepšo Igro. Sddnflc Nemec slab in nesposoben, da vodi težje tekme, najmanj pa vrvenstvene prvorazrednih klubov. Zasluga, da je Rapid cmagal je njegova. M. K. Ed. Rice ßurroughs: «I @ar%anoü sin Zato sta morala biti silno oprezna; hodila sta celo večnost. Z vso previdnostjo sta se pritihotapila do trrnetne odprtine, katero je znožem izrezal Korak, ko je udri v stanovanje. V strahu in bojazni sta pogledala v notranjost. Zadnji del stanovanja je bil prazen in mrtvo truplo Alija ben Kadina so med tem odnesli. Tiho in neopaženo je Meriema zlezla skozi umetno odprtino in njej je sledil Morison Bavnes. Molče in tiho sta se približala zastorom, ki so stanovanje delili v dva dela in pregledala tudi prednje prostore. Tudi ti so bili popolnoma zapuščeni. Stopila sta proti izhodu. Nalahno je Meriema odprla vrata in pogledala ven, toda v tem trenotku |e zakričala in odskočila. K njej Je pristopil Morison Baynes, da se prepriča, kaj ie bilo vzrok njenega presenečenja in groze. Tudi sam je polglasno kriknil Toda ta njegov krik ni izraz presenečenja »marveč izraz ostre kletve, ki mu je siknila iz ust. Kakih sto korakov od izhoda sta zagledala Koraka, tesno privezanega h kolu in eden izmed Arabcev je bas zažigal grmado, ki je bila naložena I okoli kola. Morison Baynes je .Meriemo odločno' pahnil v stran in skočil proti Koraku, k: naj bi zaradi njiju umri tako strašne smrti Ni razmišljal o1 tem, da so vsi napori zaman in da so njegove moči preslabe, da bi se mogel boriti proti celi Četi Arabcev in črncev, zlasti ne, ker Je bila ta četa zaradi smrti velikega števila tovarišev strajno razdražena. V tem trenotku pa je stari Tantor po-mandral visoko ograjo in lomastil proti Arabcem. Vsa četa se je od strahu in bojazni razletela na vse strani, vpila in kričala, da je pretresalo mozeg. Z Arabci je bežal celo Baynes. Cez nekaj tre-notkov je bilo zopet vse tiho in slon je s svojim lahkim bremenom izginil v džungli. Možje, žene in otroci so prestrašeno in kakor brez uma begali sem in tja, se skrivali po kočah; vsak najmanjši šum jih je na novo prestrašil in na vseh koncih m krajih so videli sovražnike, ki jim groze. Psi so begali po naselbini, cvflili in lajali. Konji, velblodi in druge živali so se pred ogromnim slonom spla-šili, kopali in tolkli s kopiti in trgali ograje in kole, h katerim so bili privezani, in divjali med ljudmi, kjer so povzročali Se večjo zmedo. V naselbini je bil pravi pekel. Kakih dvanajst konj, ki so se odtrgali in v divjih skokih letali okoli Bavne-sa, je v Angležu vzbudilo novo misel. Kaj, ako bi skočila na konje in utekla? Obrnil se je, da tri poiskal Meriemo, toda v svoje veselo začudenje Je zapazil, da mu ona tesno sledi »Na konje!c je zaklical. »Zbežite na konje!« Meriema je razumela situacijo in odpeljala Baynesa v oddaljenejši kot naselbine« kjer so navadno stali konji Pošepetala mu je: »Hitro jih odvežite fn odpeljite jih v to-le smer. Meni je znano, kje imajo Arabci sedla in drago jahalno opremo, čez par minut prinesem vse potrebno.« Predno ji je odgovoril, je že izginila. Morison Baynes je hitro odvezal dva konja in ju odpeljal na kraj, katerega mu je naznačila Meriema. Tu je čakal. Zdelo se mu je, da čaka že celo večnost dasi je dejanjsko čakal le nekaj minut. Meriema se je vrnila vsa natovorjena z jahalno opremo. Z vso naglico sta osedlala konje. V zarji pojemajočega ognja, na katerem naj bi bil sežgan Korak, sta opazovala, da se je razburjenje v vasi že poleglo m da so se prebivalci umirili od strahu, katerega jim je prizadejal velikan Tantor. Možje so letali po naselbini In lovili splašene živali. Ravno so peljali nekaj ujetih konj tjakaj, kjer sta Morison Baynes in Meriema esledlavala svoja konja. Zato je bil skrajni čas, da se požurita. Hitro sta skočila v sedla in odjahala. »Hitrofc ie zašepetala. »Jahati morava v divjem diru* drugače naju donite. Usmeriva pot proti odprtini v ograji katero je odprl Tantor.« Cill ln nemirni konji so v divjih skokih dirjali naprej. Najkrajša pot proti odprtini je vodila ravno skozi sredo naselbine. Meriema in Bavnes sta Jo preletela kakor blisk. Jahala sta tako nitro, da sta preletela dobra I polovico poti preje, predno so se prebivalci mogli sploh zavedati, kaj se godi. Eden izmed Arabcev ju je spoznal, zakričal na pomoč ter hitro vzdignil svojo puško in izstrelil. Ta strel je dal znamenje na boj Sledile so cele salve strelov od vseh strani, toda Meriema in Morison Baynes sta srečno in neranjena preletela nesigurni kraj in v nekaj trenotkih skozi oprtino izginila v džungli in odjahala po dobro izhojerri stezi proti severu. Toda kje je Korak? Kakšna usoda je njegsi doletela? Dasi je bil Tantor drugače neokreten in počasen, je vendar pod pritiskom nevarnosti odnesel svojega ljubega Koraka v nekaj urah v oddaljene globine džungle, kjer ni bilo slišati nikakih strelov iz naselbine. Ko se je prepričal, da je na varnem in da v bližini ni nobenega sovražnika, je svoje breme previdno položal na tla. Korak sa je trudil, da se oprosti vezi, toda ves njegov trud je bil zaman. Celo njegovo truplo je bilo povilo z vrvmi kakor otrok v plenicah. Ležal je na zemlji .napenjal mišičevje in skušal pretrgati debela vrvi. To delo je bilo tako naporno, da se je moral večkrat odpočiti. Med tem pa je Tantor stal na straži, da prepreči vsako nevarnost. Toda v cel! džungli menda ni bilo roparske zveri ki bi sa upala ogrožati neoboroženega in zvezanega Ko* raka. Vsak tak poizkus bi imel za posledice straffe 1 no ia neizogibno smrt, - - • - * Dnevne vesti. V LmbitaiiL dne I Brcrapcn trud- Z rolitvami dne 8 .februarja so se našim klerikalcem porušili vsi gradovi, ki so jih zidali v oblake. Iziti volitev jih je tako konsterniral in presenetil, da sprva niti verjetni niso mogli, e dal inicijativo, da si je be-ogradska Orjuna nabavila prapor, ki je bil narejen v njegovem ljubljanskem šentjakobskem okraju. Razvitje tega prapora je bilo 1. februarja, a tega slavlja se čik ni mogel udeležiti, ker je že ležal nevarno bolan v Ljubljani, kamor je prispel s svojega službenega mesta v Novem Sadu. Njegovo starje se je pozneje zboljšalo, pred tednom pa zopet poslabšalo in navdušeni nacijonalist je v noči od sobote na nedeljo preminul v bolnici. Ko mu je včeraj v nedeljo prinesla mati kosilo ter zvedela, da njenega ljubljenega dobrega sina ni več med živimi se je onesvestila in zdravniški pomoči se je šele čez dve uri posrečilo spraviti jo k zavesti. — Pokojni Čik je bil, kot že omenjeno, izredno marljiv in delaven mlad mož. Ko je bil v Beogradu, je deloval z vsemi silami za zbližanje Slovencev in Srbov in ves srečen je bil, kadar so prišli znan! mu Slovenci v Beograd, kjer jim je z vso prijojeno mu uslužnostjo šel na roko. Omenjamo pa zlasti zadnji izlet pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Šentjakobski pevski zbor, Sokol II. in Orjuna so s Čikom izgubili izrednega delavca, ki je vse svoje moči posvetil nacijonalni Ideji. — Pogreb Idealnega mladeniča bo v torek 3. marca ob po! 16. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. Bodi ohranjem časten spomin nadebudnemu mladeniču! — Smrtna kosa. Dne 23. febr. je na Bledu umrla ga. Gabrijela D e r e a n i, roj. Ettenberger, soproga g. Janeza Dereanija, polkovnika v pok. Pokojnica je bila izredno simpatična gospa, ki so jo imeli v visokih čisuh vsi, ki so jo poznali. Umrla j5 v najlepši ziyljenjski dobi 37 let. Pokojnico prepeljejo v Žuženberk, kjer jo polože k večnemu počitku. Bodi ji ohranjen prijazen spomin. Danes je umrla na Vidovdanski cest! št. 4. ga. Ivana Vodnik soproga g. Antona Vodnika, posestnika. Pokojnica je bila vrla slovenska Žena, priljubljena v vseh krogih, ki so jo poznali. Pogreb bo v sredo 4. tm. ob 14. na pokopališče k Sv. Križu. Blag jI spnmm! — Radi obrekovanja v smrt. V Varal« dinu se j« zastrupila ferrascevtks Minks Dominko, ker so jo tovarišice ovadile, da je v lekarni kradla zdravila in jih prodajala drugim. Dominkovo je obrekovanje tako užalostilo, ds je popila 100 gramov opija. Dva dni je ležala doma, nihče pa ni vedel, kaj je ž njo. Tretji dan je prišla k njej njena prijateljca in Dominkova ji je zaupa* la, da se je zastrupila. Nesrečnica je bila takoj prepeljana v bolnico, bilo pa je pre* pozno. Umrla je * silovitih mukah. — Vlomi. V Sevnici je bilo 21. februarja vlomljeno v Izložbo trgovine »Splošne gospodarske zadruge« in v izložbo čevljarji Antona Rižnarja. Tatovi so odnesli nekaj perila in Čevljev v skupni vrednosti 3877 Dm. V Vinkovcih je bilo vlomljeno v stanovanje Ljubice Svobode ter odnesena sa-tulja z različnimi dragocenostmi v vrednosti 46.000 Din. wm Prolječe na našem Jadranu. Hotel »Mjramare« Crikvenica. Tople i hladne morske kupke. Soba sa čelom obskrbom od Din 90.—. 319/n boVteVEROVALI! da 1 par nogavic z žlgum In znamko (rdečo, modro sli (zlato) 39 L „kljuö" traja kakor 4 pari drugih, ako kupite 1 par. — Dobivajo se v prodajalnah. Iz Ljubljane. — Veliki župan dr. Baltlč je včeraj službeno odpotoval v Beograd in se vrne v sredo popoldne. V tem času odpadejo seve vsi sprejemi. — Proslava prezidenta dr. Masary-ka v Ljubljani. Pod pokroviteljstvom velikega župana ljubljanske oblasti dr. Vilka B a 11 i č a, generalnega konzula Češkoslovaške republike dr. Otokarja B e n e š a priredita Jugoslovensko-češkoslovaška Liga in československd Obec v Ljubljani v proslavo 7 5 1 e t n i-c e prezidenta Češkoslovaške republike dr. T. G. M a s a r y k a svečanostno akademijo dne 7. marca v veliki dvorani Kazine. Začetek ob pol 21. 1. Nagovor preds. 2. T. G. Masa-ryk kot filozof, reformator in heroj, govori dr. R. Krivic. 3. Viteslav Novak: Uspominka, Vzkazani, poje g. ing. C v e j i č. 4. B. Smetana: Jakobin, arija »Terinke«. Ivan Zaje: Hajd v kolo. Poje gdč. F r i s e k o v a. 5. B. Smetana: arija iz »Daliborja«, pesem Podhajskega iz opere »Dve vdovi«. Poje g. Mestek. 6. O. Ostrčil: Balada »OsiFelo ditec. E. Adamič: »Jezdec«. Poje gdč. R o z u m o v a. 7. B. Smetana: Dvospev Marinke in Janka iz »Prodane neveste«. Pojeta gdč. F r i -s e k o v a in g. Mestek. 8. F. Adamič: Noč, E. Grečaninov: Vznik, poje g. ing. C v e j i č. Reklamacije glede vabil sprejema tajnik Lige g. dr. Arnošt B r i I e j. V pokoj je stopil s 1. marcem t. L ma* gistratni nadsvetnik g. Fran Š v i g e 1 j. — Alkoholna ptlača za vin'ene regrute prepovedana. Policijska direkcija opozarja gostilničarje, da je prepovedano dajati vinjenim rekrutom dne 5. 19. in 21. marca 1925. alkoholnih pijač. V Ljubljano dospevši rekruti se morajo takoj javiti v vojvoda Mišica vo;ašiici. — Mestno kopališče ob Ljubjanici bodo to pomlad popravili v onem delu, kjer je napravila lanska povodenj škodo. — V društvu »Soči* je predaval 28. fe* bruarja t. 1. g. prof. dr. Jos. Rušo temi »Srbi in mi«, v kateri je podal nekoliko ka» rakterizacije o kuIturno=socijalnem položaju obeh delov jugoslovenskega naroda. Z raz* nimi primeri je opisal osobito verski, pravni in narodni čut, oziroma stopnjo razvoja pri obeh. Po predavanju je razjasnil g. preda* vatelj nekatera stavljena mu vprašanja gle* de asimilacije v Srbijo naselivših se drugo* rodcev. Predavanje je bilo kratko a zani* mivo, za kar so bili udeleženci večera g. predavatelju zelo h* ležni. Ta osobito za sedanji duh časa tako važna tema s tako obVo tvarine tradicij prosl^ti in sedanjosti pa zahteva mnogo več ur in časa vsestranske obravnave in razprave, iz katere se kon* čno izzrcali prava slika resnice in pravice — pravi vpogled stanja nepristranske seda* njosti. Gosp. predavatelj je imel odmerjen prekratek čas, komaj pol ure, za eno naj* važnejših nalog, podati udeležencem objek« tivno sliko razlike razmer in stanja med obema plemenoma. Sledil je namreč temu precej dolq humorističen spis Damira F a j* g e 1 j a »Domače živali«. Ravnatelj gosp. Josip Prunk je v svojem uvodu opozoril udeležence na res posrečena dela naših hu* moristov, katerim prednjači trojica od k a* terih je Damir Fajgelj gotovo prvi te vrste v naši literaturi Prečital je iz spisa »Doc ma*e živalic glavno humoristično vsebino posamnih živali, katero je pisatelj ▼ šaljivi obliki tesno združil z našim življenjem. Mi* sli in pojmi se elastično menjajo, skačejo sem ter tja od predmeta na predmet, na katerega bi se človek niti od daleka ne spomnil. Vsebina spisa »Domače živali« je pač taka, da se mora, kdor jo čita, nepre* stano in neprisiljeno iz srca smejati. Kdor se hoče torej nekoliko duševno razvedriti in nasmejati, naj seže po tej knjigi — ne bo mu žal. Ni Čuda, da je vzbujala ves ostali del večera toliko smeha in zabave, kakršne marsikdo ni pričakoval. Zato smo pa iskreno hvaležni gosp. Prunku za njegov trud in požrtvovalnost. — Za brezplačen tečaj za srbohrvaščino, ki ga je otvorllo šentjakobsko napredno društvo pretekli petek v Šentjakobski šoli, se je priglasilo toliko udeležencev, da sta se morala napraviti dva tečaja. Prvi je vsako sredo ob sedmih zvečer, drugi pa vsak pe* tek ob 8. zvečer. Vidi se, kako potrebni so taki tečaji in kako z veseljem pozdravijo naši ljudje dobro idejo. — šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg It, je f»posodila meseca februarja 1925 na 3465 strank 14.315 knjig. Knjižnica posluje vsa'c delavnik od 4. do pol 8. «ve» čer, ob nedeljah in praznikih pa le Se ta mesec od 9. do 12. dopoldne. Ns razpolago popolni tiskani imeniki knjig v devetih je* zikih. Vstop v knjižnico im« vsakdo, kdor se zadostno leriUnürs« 4SQiü — Šentjakobski pevski zbor. Pogreba tov. Fr Cika se udeležimo korporativno. Zbirališče pred mrtvašnico v torek ob tr/ Četrt na A. -~ šentajkobčane zlasti svoje članstvo pozivamo, da se v največjem številu udeleže pogreba našega zvestega narodnega delavca in člana Franca Cika, ki bo v torek 3. marca ob pol 16. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. — Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v Ljubljani. — V drža\'ni bolnici je umrl član odbo» ra »Orjune« Savamala Beograd br. Franjo Č i k. Pozivamo članstvo, da se udeleži po* greba v krojih iz bolnice v torek ob pol 16. uri — Odbor »Orjune«. — Društvo slušateljev juridiene fakultete se tem potom najiskrenejše zahvaljuje vse n gg odvetnikom za njihove prispevke v korist društveni knjižnici. Istočasno prosimo tudi vse ostale gg. odvetnike, ki se dosedaj še niso odzvaH, da ugodno rešijo 19. jar.. jim odposlane prošnje. — Odbor. — Pozor! Vsi poštni upokojenci pod-uradniki, sluge, reduciranci in novi ste vabljeni v svojem lastnem interesu na sestanek, ki se vrši danes ob 7. url zvečer 2. marca pri »Levu«, Gosposvetska cesta 16. Odbor. 479—n — Zahvala. Vsem, ki so re udeležili pogreba moje žene ge. Gričar se tem potom najteopleje zahvaljujem. Franc Gričar, polic nadstr. v pok. in otroci. — Društvo drž. pisarniških nradnikoi za Slovenijo opozarja vse svoje Člane ne redni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 15. marca 1925. ob 8. uri 30. min. v salonu hotela »Mik!ič« poleg južnega kolodvora v Kolodvorski ulici z običajnim dnevnim redom. Udeležba obvezna. 475—n — Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna od-borova seja v sredo dne 4. marca 1925 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno o4 18. do 20. ure informacije, Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično, desno. — Policijske ovadbe. Tekom včeraj« šnjega dne so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 2, pijanosti 1, plesa brez dovoljenja 1, izzivanja 1, prekoračenja policijske ure 3, plakatiranja lepakov 1. ža* Ijenja straže 1, prestopka cestno*policljske* ga reda 2, prekoračenja predpisov glede vožnje z avtomobili 2. — Aretacije. Radi suma hudodelstva proti nravnosti 1. vlači-ganja 1 in 3 reA pretepa. — Prijasen dolžnik je vsekakor kiju-čavničar Fran Kosmač. Mož se je na kro» jača Frana Kovača, ki ga je terjal za 300 dinarjev, tako ravhvdil. da mu je najpreje prisolil s pestjo par krepkih udarcev med rebra in v obraz, nato pa mu je vrgel še kozarec v glavo. Kosmač se bo moral za svoje postopanje zagovarjati pred oblastmi — Tatvine. Posestniku Ivanu Robežni* ku s Viča je bilo z dvorišča ukradeno 750 dinarjev vredno železno dvigalo. — Fran* čiški Splichal iz Spodnje Šiške je bilo z vet rande t'Wac^no vef komadov v»crila v ved* nosti 300 Din. — Služkinji Mariji Wolf je bilo iz stanovanja Iv. Podobnik v Novem Vodmatu št. 145 uKradenih par novih čev* ljev, vrednih 350 Din. — Ohlajena ljubezen. Poročajo nam: V soboto ponoldne se je zabavala na Sv. Petra nasipu ob Ljubljanici družba, sestoječa iz dveh doraslih in ene mlajše gospodične: dvoril jim je mlad širni kavalir, ki pa je bil precej vsiljiv. Posebno mlajši gospicl je neprestano dvoril in kočno postal celo nasilen. Vsa prestrašena, zasledovana po vsiljivcu, se je sramežljiva mladenka dvignila, preskočila ograjo ki Že so jo pograbili valovi radi pomladanskega deževja narasle Ljubljanice. V tem trenotku je puhnil v vodo tudi kavalir, a ne morda za namenom, da bi jo hotel rešiti, marveč se je samo spozabil v svoji razgretosti. Mnogi so opazovali prizor in premišljali, kako bi rešili ponesrečenca. 2ilostno je bilo gledaH Žrtvi, ki sta se gotovo kesali, mladenka prevelike nedostopnosti, kavalir pa neumne vsiljivosti. Že so mislili, da ni več rešitve, ko se je kočno nekemu junaku posrečilo in sicer šele za Polakovo tovarno, da je s dolgim drogom potegnil iz Ljubljanice mlado kokoško in precej lepega sedaj pa vsega pre* močenega tn pošteno ohlajenega petelina. Iz Celja. - j i jaška kuhinja v Celju r:izpoi:lja te dni na stare svoje člane in dobrotniki prošnje za novo podporo. Društvo oskrbur je v tekočem letu nad 80 revnih dijakov ix državne realne gimnazije, trgovske »ole in meščanskih šol. Večina teh dijakov ne bi mogla študirati, ako jim ne bi bila sa gotov* I jen a prehrana od tega dobrodelnega dru<» štva. * Jaj te prošnje nihče ne prezre in pri« speva po svojih možnostih. —c Mestno gledališče. Danes, v torek, se vprizori veseloigra »Stričkove sanje«. Gostovanje članov ljubljanskega narodnega gledališča. Začetek ob 20. uri. —c Popravljanje stalnih volilnih Imenikov. Mestni magistrat razglaša, da mo* ra v času od 18. febr. do vključno 17. marca t. 1. uradoma izvršiti popravke v volilnih imenikih. Pri tem vpiše s svojim sklepom v volilne imenike vse osebe, ki Imajo volilno pravico, a dotlej niso vpisane, ter črta na isti način one, ki so izgubile volilno pravico. Vse osebe, ki Imajo pravica do vpisa v stalne volilne imenike in morda v nje še niso vpisane, naj se zglase v času od 28. februarja do vključno 17. mar-ea med 9. m 12. dop. v sobi št. 2 mestnega magistrata. Stranke se v navedenem času sprejemajo samo ob uradnih dneh-Seboj je treba prinesti potrebne dokumente. Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR MAPMS »SLOVENSKI NAROD« dne 3. marca 1925. Siran b. Gospodarstvo. GremSi trgovcev V Ljubljani. Na zadnji nacelstveni seji ljubljanskega anemija se je med drugim razpravljalo tudi o važnih vprašanjih, ki bodo zanimale naše trgovce fei ki jih prinašamo v izvlečku. V predsedstvenem poročilu je omenil načelnik Fr. Stupkra, da je mestna občina kot obrtna oblast potrdila računski zaključek za leto 1924, ter našla vse račune in priloge v redu. Dali« je bilo omenjeno v predsedstve-«em poročilu glede akcije nameravanega tranzitnega skladišča v Ljubljani, kakor tudi znižane izvozne železniške tarife, katere posebno tangirajo našo lesno industrijo. Društvo sejmarjev je obvestilo gremij, da si je izvolilo za načelnika g. Lautarja, ki je ta-di sočasno gremijalni odbornik ter nadalje še posebej odsek, katerega naloga je, da v vseh medsebojnih vprašanjih tesno sodeluje z gre mi jem. Načelnik omenja, da so se na gremijalni šoli razdelila spričevala za 1. polletje. Uspeh je zadovoljiv. Grenili se je obrnil na Trgovsko In obrtniško zbornico s posebno vlogo, da se nakaže gremijalni šoli tudi letos primerna podpora ljubljanska telefonska centrala se v kratkem postavi (novi automatični aparati) In se bo načel-stvo obrnilo na mestno gerentstvo s prošnjo, da se preskrbi primerno stanovanja poštnemu upravniku. Kajti dokler ie to stanovanje zasedeno ni mogoče Izvršiti adap-tacijskih del za novo centralo. Tajnikovo poročilo: V zadevi higljen-sHega m modernega pobiranja smeti po ljubljanskih uU je na gremiialno vlogo sporočil mestni magistrat, da je tozadevno mestni stavbeni urad sestavil predloge, ki pa niso prišli v razpravo v obČ. svetu. Ta moderni sistem je zvezan s precejšnjimi nabavnimi in vzdrževalnimi stroški ter bo iiaioga bodočega občinskega sveta, da o stvari sklepa. V zadevi delovnega časa v trgovskih obratili se je odbor z ozirom na došlo vlogo Trgovske in obrtniške zbornice postavil na stališče, da naj ostam-petenco, predvidevano v načrtu. Na-črt predela poseben odsek, da ugotovi, jeli so zadostno zavarovani interesi naše trgovine. Najemnina poslovnih lokalov. To vprašanje je zaenkrat pač najvažnejše. Tajnik pieČita kolektivno vlogo nekaterih članov trgovcev, v kateri se pritožujejo nad pretirano zvišano najemnino. Gremij jc zaprosil zainteresirane z navedbo konkretnih dejstev. Odgovora ni dobil. O stvari se je razvila obširna debata. Prečital se je tudi dopis rupravljalnega odbora »Društva trgovcev- ;mnikov*r, v katerem poročajo, da bi ciD r "orani trgovci najemniki ustanoviti draštvo v svojo zaščito, če gremij misli, da mu ni mogoče varovati interese svojih članov. V debati se je razpravljalo vpraSanje s stališča posestrrikov In najemnikov. Vendar je odbor ugotovil, da to stališče nI pravo. V tej zadevi odbora ne zanima stališče «iega ali drugega prizadetega dela, nego se je odbor postavil na stališče, da je on kot zastopnik vseh trgovcev v tem slučaju dolžan razmotrivati vprašanje s trgovskega stališča v interesu varstva članov. Trgovina ie dandani?*; že itak dovolj težka, kupčije so slabe m minimalne, trgovec sc mora boriti z vsem' mogočimi neprrlikarm" In zato odbor odl-čno dKlanja udomačene fraze: »Trgovci imajo vsega dovolj, trgovci lahko plačujejo Itd.«. Ker je pretežni del članov Biki nego najemniki ia so v prvi vrsH srednji hi mali trgovci, je odbor sklenil v prihodnjih dneh sklicati setanek vseh prizadetih trgovcev-najemnikov, da čuje njih želje in zahteve. Le tako bode potem mogoče gremijalnemu načelstvu, da energično zavaruje v mejah možnosti in sporazuma interese naših članov. —g Naši dolgovi Angliji. Zunanje mi* nistrstvo je prejelo iz Londona obvestilo, da je minister Churchill v poslanski zbornici podal pregled dolgov, ki jih dolgujejo posamne zavezniške države Angliji. Med ostalimi dolguje naša vlada Angliji na te« melju finančnega položaja dne 1. januar** j t. L 29 milijonov funtov šterlingov kot voj# no posojilo f vsemi obrestmi ia znc:-ck 2,390.000 funtov šterlingov kot pora^ž io po# sojilo in 190.000 funtov šterlingov za si-o* ške prevoza naših državljanov 1 1919. g— Naš uvoz v januarju. Po carinsko* statističnih podatkil je znašal naš izvoz v januarju 344.462 ton v vrednosti 762,717.054 dinarjev (leni v januarju 220.110 ton v vrednosti 668,989.032 Din). Izvoz iz naše države je torej narastel v primeri z lanskim letom za 44.452 ton (51.95 %) v vrednosti 93,728.022 Din (14.01 %). To je ogromen napredek naše zunanje trgovine, ki kaže, da urno lahko s splošnim stanjem narodne* ga gospodarstva popolnoma zadovoljni. —g Trg jajec. Letošnja topla zima je izzvala na trgu jajec nepričakovane varija» cije v cenah. Na Madžarskem ponudba da* leč pres ja povpraše anje. Po mnenju stro« kovpjakov je lanska madžarska produkcija jajec znatno nadkrilila predvojno. Ker po* Ijedclske zadruge nimajo na razpolago do« bro urejenih skladišč za konserviranje ja* jec, tišči ponudba madžarske in inozemske cene navzdol. To stanje vpliva seveda tudi na jugoslovensko notiranje. Izvozničarji ja* jec so naprosili vlado, naj jim nudi na ino* zemskih tržiščih diplomatično pomoč. Iz Berlina že poročajo, da je ondotna blagov. na borza dovolila notiranje jugoslovenskih jajec, in sicer začenši z 2. marcem. Noti« rale bodo 4 vrste naših jajec: 1. tip zelo debela, 2. tip debela. 3. tip normalna in 4. tip drobna jajca. Tečaj notiranja se bo do* ločal dvakrat tedensko, in aicer v ponede* Ijek in četrtek. Našim izvozničarjem je da» la berlinska borza na razrvolago zelo mo* derne naprnve za konserviranje jaiec. ka* kor tudi ledenice. Na berlinski borzi bodo mogli sklepati jugoslovenski izvozničarji le* pe kupčije. Če bo mogoča konkurenca s Poljsko. Poljska izvaža namreč jajca v prvi vrsti v Nemčijo. Za naš Izvoz je važno, da vlada potom odgovarjajočih carinskih tari» fov, olajšav pri prevozu in pogodb vgladi izvozničarjem jajec rot do novib tržišč. —g Železniški materijet iz Nemčije. Na Sušak je priolul parnik »Ostsee«, k je pri« peljal nad 450 vagonov različnega železni* škega materijala za našo državo. Materijal, ki ga začno takoj izkrca vati in prevažati, je namenjen za ponravo železniških prog v Slavoniji in Vojvodini. —g Solunsko prlstaniSČe. V petek je ministrski svet sklenil poslati v Solun dele* gacijo, ki naj prevzame od grških oblasti našo cono v solunskem pristanišču. Za šefa te delegacije je določen načelnik carinske* ga oddelka generalne direkcije carin Sava Božič, ki bo imel v delegaciji strokovnia* ke ministrstva prosvete, pošt in zunanjih zadev Cim prevzame delegacija solunsko cono, organizira takoj carinjenje blaga ter železniške in poštne manipulacije. Vse delo delegacije bo pod nadzorstvom finančnega ministrstva. Tako se bo lahko odslej poši* Ijalo izvozno in uvozno blago direktno pre« ko Soluna. V Solunu bo imela naša država tudi svojo brzojavno in poštno ekspozituro. —g Za zboljšanje našega ribarstva. Da se zboljša naše ribarstvo, je kupilo polje* delsko ministrstvo v Franciji večjo količt* no posebnih rib. med katerimi so tudi tako* zvane ekscentrične ribe. Ministvo pošlje te ribe državnim in privatnim ribnikom, —g Višja trgovska akademija v Beo* gredu. V prosvetnem ministrstvu je izdelan načrt za ustanovitev višje trgovske akademije v Beogradu, ki ho urejena po vzorcu visoke šole za trgovino in promet v Za* grebu. —g Dlrekcüa šum v Ljubljani razpisuje ponovno okroglo 566 plm8 hrastovega lesa za tehnično uporabo v Krakovem pri Kostanjevici. Pravilno kolekovane in z 10% vadijem opremljene ponudba je vložiti do enajste ure 10. marca 1925. pri Direkciji šum v LjubV'ani. —g »Naša industrija, obrt in trgovina.* Znani gospodarski strokovnjak, načelnik minis'-^va trgovine In industrije, g. Mili* voj SavIČ, je napisal in zbral že četrti zvezek temeljitih razprav o na??*n narod' nem gospodarstvu ter s tem obogatil ono panogo naše literature, v kateri čutimo Ju« goslovcni " -»t meh1'", sentimentalne in nc« kako pesniško navdahnjene duše največje pomanjkanje. Avtor teh splošno preglednih gospodarskih puhli"-"*~ij se je lotil tem težje naloge, ker doslej še nimamo aparata, k! hi sistemat!*no zbiral in puhliciral vse podat= ke iz našega gospodarskega življenja. Tega važnega posla se je lotil g. Savič in javnost, zlasti pa gospodarski in pridobitni krogi mu morajo biti za ta trud hvaležni. V svo= jem Četrtem zvezku nudi avtor toliko stati* stičnega in praktičnega gradiva iz vseh po* dročij našega gospodarstva, da mora zbu= diti ta knjiga splošno zanimanje in odobravanje. Veseli nas, da hoče g. Savič nada^ ljevati svoje delo in izdati v kratkem, ka* kor pravi sam, že peti zvezek odličnih pri* spevkov h gospodarski vedi naše države. Knjigo je izdalo ministrstvo trgovine in industrije. Vsem, kogar zanima na j važne j* še poglavje našega življenja, prav toplo priporočamo to temeljito delo. —g Mednerodna k feren a a trgevini z orezjem se bo vršila 5. maja v Ženevi. Doslej je priglasilo svojo udeležbo 30 dr: žav, med niimi Nemčija in Zcdinjeae dr* 4*v» To in ono. Senzacijonalna odkritja o umoru Amalije Leirerjeve. Najnovejša poročila o umoru Amalijo Leirerjeve ao naravnost senzacionalna. Če moremo verjeti tem vestem, je sedanje za* tišje v aferi znak bližajoče se burja, tiu* dimpeštanska policija trdi, da je morilcu U, /a petami in da ga ni aretirala samo zato, ker bi v tem »lučaju pe mogla zbrati vse^a dokaznega materijala. Osumljeni osebi so detektivi ves čas zs petsmi. V soboto je visok policijski uradnik izjavil, da se pre* iskava bliža koncu in da se razvije ti afera v pravo evropsko senzacijo. Po izjavi bu* dimpeštansko policije je afera zelo za^o* nelua in ko izve javnost vse podrobnosti, bo strmela nad senzacionalnim ozadem tega umora Sledovi vodijo iz -tke aiašrožniki ia policija ta uvedli obširno aro- Pogreb zadnjega avstrijskega rablja. Pa äni se umrl na Dunaja glasoviti in zadnji avstrijski rabelj Josip Lang. V sredo se Je vršil s Semmeringa pogreb Langa, ki jc bil uprav veličasten in zdelo se je, da pokopavajo kako odlično osebo, ne pa preprostega krvnika. Ves ta pri pogreba razvfti pomp pa ni veljal krvniku, temveč priljubljenemu simmerinškemu meščanu Josipu Lang«, ki si j« prtdobil nevenljivln zaslug za fazna društva, pred v^em pa za gasilce. Seveda je bilo med gledalci tudi mnogo radovednežev, ki so hoteli visieti, kako pokopljejo moža, kateri je poslal toliko grešnikov na oni svet. Povsod, kjer se je pomikal žalni sprevod, so bile zbrane ogromne množice ljudi, in policija je komaj vzdrževala red. Bil je to ogromen sprevod, ki se je pomikal proti Marijini cerkvi na Simmeringu. Zastopana so bila skoraj vsa gasilska društva z Dunaja in iz Nižje Avstrije, kajti Lang je bil starosta prostovoljnega gasilnega društva ter je kot tak neumorno deloval v njeza prospeh. Na čelu sprevoda Je bila gasilska godba, sledil je oddelek gasilcev in potem še ena godba. Pred gasilskim domom v Gliselberstrasse j« tvorila četa gasilcev spalir. Na pokopališču pe je poslovil od pokojnega neki gasilec, Jpsfp Lang je ves čas svojega delovanja Izvršil 39 usmrčenj, med temi 14 v vojni. Leta 1916. je bil pozvan v Trident kjer je obesil poslanca Battista in tega prijatelja filza, obtožena vtleizdaje. Lang se je kasneje večkrat spominjal w pripovedoval, da je bil Battisti edini, ki je Šel mimo in samozavestno na morišče tet je obdržal do zadnjega svojo duhaprisotnost. 2e, ko je Imel vrv okoli vratu, je zakričal z močnim glasom: »Evvlva It a Ha!«. Leto dni za tem je Imel Lang obilo posla. V Mlhovu na Reusko-Poljskem je obesil pet dezerter-jev, ki so umorili rn oropali 17 oseb. Zadnje vdelo« je Lang opravil v Gradcu leta 1918., kjer je obesil hlapca PcteranerJa, ki Je umoril neko turistinjo ter jo oropal. Zanimivo In karakteristično za menta-liteto ljudi je, da so takoj po Langovem pogrebu nadlegovali sorodnike umrlega, če ni ta morda v stanovanju zapustil kakega konca vrvi, s katero je obešal. Sorodniki pokojnega rablja so izpovedali, da ni Lang nikdar prinesel niti koščka domov, kar j« našel odjemalce za vrv že na licu mesta. Primerilo se je todi večkrat, da vrv, s katero je bil delikvent obešen, ni zadostovala za vse reflektante. Dostikrat je Lang razdelil med naivno ljudstvo vrv4 katero je Že morda nosil po več mesecev po Žepu, ne da bi z njo koga obesil. Lang je delal z vrmi mastne zaslužke. Ko je obesil Bat-tistija, je bil na Langa pravcati naval s strani italijanskega prebivalstva v Triden-tu. ki je smatralo Battistfja za mučenika. — Navzlic temu, da Je Lang s temi »talismani« mnogo zaslužil, je malo zapustil. Po svoji upokojitvi leta 1918. je prejemal mesečno plačo 1,300.000 Ka. kar mu seveda ni zadostovalo za življenje, m tako je polago-mapotrošil vse svoje prihranke. Končno je postal Se žrtev prebrisanega sleparja, ki mu je obljubil za zbrane spomine njegovega delovanja, fotografije, slike Itd. sedem milijonov kron. Lang mu je izročil vse, kar je imel, moža in milijonov pa ni nikoli videl. Nesrečna ljubav Marokanca. Neke hladne noči v Januarju, ko Je padal dež, pomešan s snegom, je sarajevska policija prijela nekega neznanca, ki Je bil brez vsakih listin. Oovorll je arabsko In Izjavil, da se piše Mohamed Demborgl. Sarajevska policija ga je iztlrala v Beograd, med potjo pa je Demborgl pobegnil ter odšel v Novi Sad, a od tu v Beograd. 2e nekoliko dni je beogradska policija opazovala, kako se neki temnopolti človek stalno zadržuje pred raznimi varijetejl in kako pazi na vse plesalke varijeta pri njih odhodu. Cim je katero zagledal. Je tekel takoj za njo, nato pa se Je potrt zopet vračal in zamišljen šepetal: »Lejseti — Ueti hije«! (Ona to ni!) Njegove velike Črne oči so se zagledale žalostno v svet. Verjetno mu je pred očmi lebdela slika njegovega rodnega mesta In njegove umrle sreče. Policiji se je zdel sum'Jiv in preveden Je bil pred dežurnega uradnika. »Bezef rumi, bono rumu«, je Šepetal. Nihče ga nI razumel Končno po dolgem trudu so vendar zaznali, za kaj gre. Mohamed Demborgl, star 26 let, je rodom Iz Casablance v Maroku. V veliki mešanici, arabsko - francosko - nemško - italijanskem esparantu, le pripovedoval svoJe doživljaje. Ljubil je in bil je ljubljen od najlepše devojke v Casablanci od lepe Ranam« Dolgo časa Je trajala njegova sreča, toda nenadoma je bil nje konec Lepa Rahama Je pobegnila v svet s plavolasim francoskim častnikom. Mohamed Je obupal, nekega dne pa se je odločil, da poišče svojo iz-voljenko v širnem svetu. Prišedši v Pariz, Je srečal častnika, ki mu Je ugrabil lzvo-Ijenko. Kotel ga je ubiti, a si je premislil ter je končno zaznal od nJega, da je Ra-hana odšla v neki varllete. Od tega dne dalje Je oblazil vse varllete Je, toda nlkjei Je nI mogel najti. Iz Francije je odšel v Nemčijo, od tu ga je policija izgnala v Avstrijo. Na Dunaju je prvič srečal Rahamo, ki je baš prihajala iz nočnega lokala v spremstvu debelega magnata. Skočil je k njej, ali Rahama je vzdignila tak krik, da je prihitel stražnik, ki le nesrečnega Mohameda odgnal v zapor. Izgnali so ga nn Madžarsko. Madžarska ga Je izgnala v Jugoslavijo, Jugoslavija v Italijo, Italija nn Grško, Grška v Albanijo, Albanija v Jugoslavijo... Večni Ahasver-! In tako se U ponovno znaSel v Beogradu, kjer le pred varijetejem čakal na svojo ljubljeno Raha-Bk Sedaj so ca znova izgnali aa Grško. PET.iOGRADSKI ZDRAVNIK DR. MO* LOT KOV, ki se mu je posrečilo operativ* nim potom premagati doslej neozdravljiva bolezen raka. Raka na obrazu aH vratu je mogoče popolnoma odstraniti, te se prerez žejo dotični živci. Dosedanji poizkusi ao se sijajno obnesli. V# požar v St. Poltmi na Avstrijskem. Dunajski listi poročajo o velik; p -/urni katastrofi, ki je zadela delavnice avstrijskih zveznih železnic v St. Pöltnu na Nižje Avstrijskem. Požar Je izbruhnil v petek, 26. L m„ ob pol dveh zjutrai. Ogenj so leJe po eni uri zapazili. Požar je castal v skladišču lakov oziroma v pleskarnici. kjer ft bilo postavljenih 18 Pullma-novlh rm">dcrrah vozov. Vozovi so začeli goreti. Z največjim naporom se je požarni brambl po5>rečrlo šest teh vozov nepoškodovanih reški, dočim je 12 vozov popomoma zgorelo. Med zgorelimi vozovi je tudi novf salonski voz zveznega predsednika. Rešilna akcija je bila zek> otežkočena, ker jc primanjkovalo vode. Po triurnem napornem gašenju se je posrečilo lokalnim požarnim brambam silovit! požar Jokalizirati Kakor cenijo, znaša škoda več miljaTd avstriajsklh kron. Generalno ravna tel jstvo avstrijskih železnic je izdalo posebno uradno poročilo, ki pravi« da je požar nastal okoli dveh ponoči in da so ga končno lokalizirali tako. da se le preprečila ogromna škoda. Uradno poročilo priznava, da je bilo v delavnici poškodovanih več železniških vozov. Zanimiva je Izjava st. poltenskega župana, ki pravi, da so požarne brambe prišle na Mce mesta šele po dveh urah, ko je požar izbruhnil. Čeprav uradno poročilo ne priznava, da je zgorelo 12 modernih vozov, to ugotavlja župan, ki pravi, da so v pleskarski delavnici stoječi Pullma-nnovi vozovi, 12 po številu, zgoreli. Vsa delavnica je popomomu zgorela. OkoH 3. zjutraj je bila situacija zelo kritična, ker je primanjkovalo vode. — Požar se je širil rta mizarsko delavnico Ia na montažni oddelek. Končno se je posrečilo z vsemi napori požar lokairziratf. železniške delavnice v St. Pöltnu so v glavnem popravljale oziroma izdelovale osebne vozove za vse železnice proti jugu. Dunajski listi ugotavljajo povzročena Škodo ter naglasa Jo, da Je zgorelo 12 Pull-mannovlh vozov. Od teh so bili samo Štirje I. oziroma II. razreda, ostali so bili vsi III. razreda. Ti vozovi so blH namenjeni za brzovozni promet na jug in je zato zelo občutna škoda. Vozovi so popolnoma zgoreli, ostalo je samo železno ogrodje, ki je porabijo po prenovitvi za druge vozove. Dunajski KstI se zlasti hudujejo na-d deäjstvom, da nI bilo pri gašenju dovolj vode na razpolago. Usodna za gasilno akcijo ie bila pa tudi tam vladajoča popolna megla. Po prlčakanjn očividcev je vladala taka megla, da se gasilci na 20 korakov niso vi* deli. Glede vzroka težke požarne katastm-fe je težko sedaj točno odgovoriti. Železniška komisija stvar skrbno preiskuje in je zaslišala vse uslužbence, ki so bili takrat v nočni službi, In so bili osobfto zaslišani vsi stražarji. Vse dunajsko časopisje strmi !n sc povprašuje, kako je bilo mogoče, da so katastrofalni po2ar zapazili šele I uro po izbruhu. Dolže, da nočne straže niso točm? m vestno vršile svoje službe, ker bi drugače morale vsaj popreje požar zapaziti. Zanimivo je tudi. da avstrijske državne železnice teh delavnic v St. Pöltnu niso zavarovale. Svoječasno so bile zavarovane, toda avstrijska vlada je iz načela varčlflivostl prenehala s plačili zavarovalnih premij in tako je zavarovalna pogodba prenehala. — Dunajski listi ceniio škodo na približno 10 miljard. Oče ubil ženo in sina. Na novega leta dan se je v Močflah pri Ogullnu na Hrvatskem odigrala krava rodbinska tragedija. Dragutin Severin star. je ubil svojo ženo in nato še svojega sina. Te dni se Je morilec zagovarjal pred sodiščem v Ogulinu. Obtožnica navaja, da je Severin že nad leto dni živel v prepiru s svojo ženo Terezijo in sinom Dragutinom. Bil Je udan pijači, zanemarjal je svoj dorn ter se cesto prepiral z ženo in sinom. Več-krat se je stepel a sinom ter mu grozil, da ga iztira iz hiše živega ali mrtvega. To jc na sodišču izpovedala priča Danica Seve-rinski. ki je izjavila, da ja Severin rekei, da bo izgnal leno in sina iz hiše. ker ne more živeti ž njima. Ce Dragutin noče prostovoljno živ od hiše. ga iztira mrtvega Že nad leto dni niso Severinovi jedli skupaj. Prepir r rodbini le Wl vsak dan hujši, sovraštvo Je naraščalo. Na Novega leta dau je Severin vprašal ženo Terezo, kdo da mu Je iz žepa vzel «0 Din. Trdil je, da mu |e denar vzela žena. Nato se Je okrenil proti omari ter potegnil nož. V tem hipu Je stopil sin Dragutin v niso. Severin Je ta-mahnil z nožem proti nJemu ter ga suni v prša. Ko se je sin okrenil, ga Je oče Ia enkrat sunil v hrbet. Težko ranjen Dragutin je bežal proti orožnlški postaji, a se fe ned potjo zgrudil mrtev na tla. Morilec fe lavalil med tem na ženo ter lo z noŽeai ;nnlt v trebuh. Tereza Je Cez nekaj Časa •mrla. Sodišče Je Sevejiaa obsodilo am Ii let felfca ieč% - »> - - r - — r oLUVENSKI NAROD« üno ö. marca 1935. .-rtev. 56 t Fran Čl k s soprogo Jati j a javlja turno vest, da tt Je ejln nadvse ljubljeni, edini sin FRAN ČEK Absslvsnt žsleznlftko sola v Beogradu preselil v večno boljše življenje po dolgem mučnem trpljenju, previden s svetotsfstvl. Pogreb riinkega bo v torek, dne 3. marca ob 4. popoldne is del. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalia. 642 Oglasni mil Kapilar UabQana, topota 21 ssfcfbojs za trfotxs le iss hserate za vso časopisa* Sc prtJÄTtro priporoma sil Kopitar Idravnlk Ljubljana, Restjeva cesta 5 ardfolra ob dalamlkla •d ti. da 4*. popoldne 639 Anton Vodnik, posestnik, naznanjam v svojem in v imena vseh soiodnikov žalostno vest, da je moja srčnoljubljena soproga, gospa Ivana Vodnik danes 2. t. m. po dolgi in mučni bolezni bogovdano preminila. Pogreb nepozabne rajnice se bo vršil v sredo, dne 4. marca 1925 ob dveh popoldne iz hiše žalosti, Vidovdanska cesta 4, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 2. marca 1925. r-1 Piccolijevo železnato vino kropi« s'aborae, krvi potrebne in nervo 7 ae osebe, bledične in i.bke otroke. Dobi se v Mdr.G.Piccoli UBWJHI3 ei-Mjjhtnta Imam imto) in Mt bukovih hlodov in t vagon «m iavorovih hlodov Les je prvovrsten. 1 Prodaja'ec Anten Jakomlnl (Kočevje) BtTF pBsossssji ebvastila. 640 Janez Dereanl, polkovnik v pokoju, n&.-.nama vsem sorodnikom, prijateljem In znancem nretužno vest, da je njegova soproga, nosna Gabrijela Bsrsani roj. Ettonäerger po dolgi bolezni, previdena s toiažili sv. vere, v 37. letu starosti, danes ob 11. dopoldne na Bledu mimo v Gospodu zaspala. Truplo bagopokojnlce se prepelje v Žužemberk k večnemu počitku. Ljubljana, dne 28. februarja 1925. Frager Press za Juposla^Ho. Ta najbolj informiran in nai^olj razširjen dnevnik v Češkoslovaški republiki in v tujini stane za kraljevino SHS (radi znižanja postnega tarifa) samo Din 40*— mesečno. NajboliŠe trgovske in obrtniške informacije i. t. d. držav Male Antante SPOMLADANSKE obleke Iz prvovrstnega fn najboljšega angleškega blaga izdeluje po n*eri in po najnovejšem kioju STE VO GOMBOC Ljubljana, Aleksandrova cesta 9 IT, Oglejte al bogato Izbiral Zahtevajte praračvn! Dajana tudi na obroka! Točna tevriitevl 629 Nizke cenel in •OOR! POZOR! Od minist, zrn trgov. In Industrijo konces. krolna Sola LJubljana, Židovska ulica stav. S OTvorl s 9. marcem 1925 pomladni krojni tečaj za krojače, šivilje in dame, ki se želijo izobraziti za samouporabo. Poučevali se bodo ?»leg vsega krojenja Se rudi prvi pomladni modeli m shfmml krof. ečaji bodo dne nt In večerni na željo s posebnim pod kom. Ras* pošiljanje najmodernejših krojev za gospode in dame z natančnim podukom no vseb mod lih. Vp so vanje dnevno od 8» do 12. ure in od 2. do 6. ure aH potom pošte. 624 prlporoCa Sorodna fenjigarn*. ""3»HHGJmHr3r3 ■■■■ ^Hl.1'4-..« 3G • kl služij* v lat In oaelal- mm mm««« «aeiattva, venka soseda SO nor. ■oJmonJSI sasoek Sla a. UZRLI OGLHSI tOP 01|''*- ^«OBOtMOW «Uaqa zr>«6tla, vtaka fceenda Dla • Halmen!ii znesek Din 10 Šteparico, za čevljarsko obrt, prvo» vrstno — sprejmem ta« takoj. — Maber & drug, Ljubljana, Mirje 2. 607 Putnika dobro uvedenog u Slove* niji za skori nastup — traži tvrtka Mars dL d za izradbu i prodaju ru* baca, Zagreb, Saj m iste 55. — Ponude se foto» grafijom »lati na hneno* vanu tvrtku. 633 Elegantno sobo 5Če distingvi ran gospod, 2 do 3 krat tedensko v Ljubljani. Predpogoj: dU i-ckten vbod iz stopnišča Dobro nagrado onemu ki mu jo preskrbi. — Ponudbe pod »10. m a* rec 5S3« na upravo »SI ?*C*roda«. I prodam | POZOR! POZOR! Ostanki za perilo so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! — Resljeva cesta St. 30» I. nadstr., desno. 638 I lokali j Gostilna v Zagrebu (4 sobe, veli* ka klet, vrt, 2 sobi za stanovanje), na zelo pro* metnem mestu — napro* daj zelo poceni radi oda hoda v inozemstvo. — Zagreb, Ilica 248. 635 Strašen zločin je izvršil nekdo, kjer je umor t na stotine živih bitij. Zasledovalo se ga je dolgo časa. Sedaj se je pa posrrčilo ga naiM in sicer na Poljanski cesti 12 v Ljubljani pod naslovom .KONCES1JONIRANI ZAVOD ZA UNIČEVANJE ŠČURKOV PODGAN IN MSI". 15VT Jtesremičnin? | Večje graščinsko posestvo, poglavitno gozd, relativno malo polja, ki nudi po« polno eksistenco — ku* pim. — Ponudbe na: Ju* Iii pl. Huebmershofen* Silbernagl, Zagreb, Ilica 131/a. 618 Instrukcije It matematike daje uči* tclj matematike. — Po* nudbe pod »Matematika «>21* na upravo »Sloven* skega Naroda*. Pošalila J Visoke obresti plačam za posojilo kra* tek rok. — Ponudbe pod »Popolna varnost/632« na upravo »Slov. Naroda«. Zdravnik išče posojilo od 400.000 do 600.000 Din za zmer» ne obresti in proti inta» bulaciji na realije, ki da» jejo popolno varnost. — Ponudbe pod »Zdravnik 637« na upravo »Sloven* skega Naroda«. I Dopisovanje | Znansivo želi gospod z mlado damo, ločeno ženo ali vdovo; izključene niso samo* stojne gospodične. — Ponudbe s polnim našlo* vom pod y>T?.jriost za* jamčena/620« na upravo »Slov. Naroda«. 620 Strojno pletenje Pred Škofijo l/I — pre. vztma v delo vsakovrsr* ne nogavice, kakor tudi podpletanje. — Cene solidne. 25, L Otroka (deklico'), tri tedne sta rega, dam dobrim ljudem za svoicga. — Ponudb-pod »Dobra obiteli'630« na upravo »Slov. Nar.« Fakture inkesira, opomine irvrSuje In ter* iatve vnovčuje s cedirs* njem — Gospodarska pf* snrna, družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova »'l»ca št 1. II. na d str. 37/L. aTaaKeaLAaaA PA K NA-iaAUA Zahtevajte Jo povsod t INDUSTRIJSKE POTREBŠTINE vsake vrste fratorsVa žaae cirktf'nrne žage kllnojcvlt arau&člla šealrkove ««lo&a tnvot mast clllnrf01" olja mazallco plinska cevi slderoH jermeni alat •rntaturt gumen« cevi mlinska svila callcna vaata I. t. d. R. i A. GORJAM laaeniarl Naxe^ejSe in največ e sk'adSfe dvxkoles. rvoN.-r;ev. o-troSk h voz čkov, šivalnih strojrv, raznovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za oopolno popravo, emajMran e in pon klanje dvooles, otrcs'-clh vozičkov, šivalnih stroiev i d. Piodaja na obroke. Ceniki franko. „TRIBUNA", F. B. L. lavama Mul io oiralii iozIoi Ljubljana* Rarlavska cesta si. 4. AS L ■ ■SbIBBBBEbIBSBEBBbIbIBSSbI Elegantni gospodje nosf;o in zahtevajo 631 Bolkov čeva ulica št. 2— 6 AšINE svake vrste lokomoblll meto H (sterl rfreh ki kasnf2»oja I. t. d. 52 L ~ Ed»no modne trgovine, katere žele biti na glasu, jih imajo vedno ™ rja skladišču. ?J Prodaja na veliko: 2 ZAGREB, JELACIČEV TRG 20/111. TELEFON fJ—99. ^ 1 trn "1 Pomladanski V PRH 22.—29. marca 1925. Blago in industrijski izdelki razdeljeni v 22 skupin. Nad 2000 Razstavljalo Najugodnejša prilika za nakup svetovnoznanih češkoslovaških proizvodov. 50% znižana voSnla v CofkoslovaSkl« Brezplačen vizum za potne liste. Po-asn:Ia ?n legitimacije dajeta v Ljubljani: CeiteosSovalfci konzulat na Eregu. 3 7—iriian ■■■r m L J U B L J A MUta gMa Din 50^00^00*-Skipe mn ni Bii MOJI'- KREDITNA S K A ustanovljena 1900 LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši) PODRUŽNICE: Oeffe, Oraentalji Geriet, Kranj, Blartbor, Metkoelč, Novi Sad, -*--ijave, Split, Trst, Agencija Logatec« Poštni ček* račun Ljubljana 10509 Brzojav. naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261, 413, 502,503,504 tesejsi m tisk »Naroda« tiskam«« DS1