Štev« 67.__ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Lredniitvo UHc Sv. Frmnfiiiu AsilkeM 5L 20, L ntdrtr. - V* dopisi naj se poHlJ«!© urciniltvu liiU. Nefrinkirt« pisma st m sprejemajo in rokopisi M ne vrača)*. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodiaa. Lastnik konaort^ Usta .Edinost«. - Tlak tiskarne .lWnosU\ vpisne zadragej omejenim poroitvom v Trstu, tiMea Sv. rranCilka Aalikega K. M. Telefon uredniltva in uprave »av. 11^57. Naročnina znaii: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta . . . -............. ta tri meaece........ .......t ca nedeljsko ladajo m ceto toto . . . ... • Mi ea pol leta ............ "O V Trstu, v torek 7, Letnik XII. Poaamezae Stevttke „Edinosti" se prodajajo po * vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi ae računajo na milimetre v Srokostl erw kolon* Cene: Oglasi trgovtev in obrtnikov ..... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, ooalanice, oglasi denarnih zavodov . . . ...........mm po 20 vi* Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— Vsaka nadaljna vrsta................. . 2,— MaU oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje*, Oglase sprejema inseratnl oddelek .EdinosK". Narotnlat In reklamacije se pošiljajo a p r a v i lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti-. — Plača In to« se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrtnčlSk« AaiScega SL 20. - Poitnohranilnlčni račun IL 841.652 Pregled najnovejših dogodkov. Zapadno bojišče. — Živahni boji z mi: nami severovzhodno Vermellesa. Manjši angleški napadi odbiti. Pri Verdunu v splošnem mirneie kakor ujeli pri manjših bojnih cirjev in 934 mož. Nov zrakoplovov na Anglijo. Na ostalih bojiščih nobenih važnih godkov. dosedaj. Nemci akcijah 14 ofi-napad nemških do- NemSbo uradno poročilo. BERLIN, 6. (Kot.) Veliki glavni stan, 6. inarca 1916. Zapadno bojišče. — Živahni boH z minami severovzhodno Vermellesa. Angleška pehota, ki je izvršila tamkaj večkratne manjše napade, je bila z ognjem odbita. Na vzhodnem bregu Može ie bil dan v splošnem mirnejši kakor dosedaj. Vendar pa so naše čete kijub temu pri manjših bojnih akcijah včeraj in predvčerajšnjim uiele 14 oficirjev in 934 moz. Vzhodno in balkansko bojišče.— Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Hov naped nemških zrakoplovov no Anglijo. BERLIN, 6. (Kor.) VVolffov urad poroča: Del naših mornariških zrakoplovov je v noči od 5. na 6. marca izdatno obrneta! z bombami mornariško oporišče Huli ob Humbru in tamkajšnje doke; opažen je bil dober učinek. Zrakoplovi so bili srdito, a brezuspešno obstreljevani. Vrnili so se vsi. Načelnik admiralnega štaba mornarice. LONDON, 6. (Kor.) Uradno se objavlja: V noči na nedeljo sta križarila dva sovražna zrakoplova nad severovzhodnim obrežjem. Par bomb je padlo blizu o-brežia v morje. Dosedaj še ni došlo nobeno poročilo o kakih poškodbah na kopnem. Naše uradno poročilo. DUNAJ, 6. (Kot.) Uradno se objavlja: 6. marca 1916. opoldne. Rusko in jugovzhodno bojišče. — Nič novega. Italijansko bojišče. — Bojno delovanje je že več dni vsled izrednih nalivov v gorovju in tudi vsled nevarnosti pred plazovi skoro popolnoma prenehalo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer, fmL Poročile Cofiornt DUNAJ, 6. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo Oa-dorne 4. marca. V dolini Lagarina so bili pri Moriju odbiti manjši sovražni napadi. V oddelku Gorice obojestranska artiljerijska akcija z veliko srditostjo. Naša artiljerija je dosegla dobre rezultate proti sovražnim strelskim jarkom in delavcem pri Podgori in Sabotinu. Sovražna artiljerija nam je napravila le malo škode. ItriOnski zbornic«. ZUERICH, 5. (Kor.) Italijanska zbornica je razpravljala o interpelacijah dveh poslancev, ki sta vprašala, kaj se je ukrenilo, da se prilagodi Grška zahtevam če-t ve rospor ažurna. Državni podtajnik Bo-saretli je izjavil, da se Grška ne upira korakom četverosporazuma in da tudi pri zasedenju Soluna ni delala nobenih tež-koč, da pa je ostala nevtralna. Italijanska vlada se trudi, da živi v dobrih odnošajih z Grško. V grški zbornici proti Italiji izrečene žaljivke so obžalovanja vredne in jih je najstrožje obsojati. Stavljena so bila dalje vprašanja glede nepriznanja podpor rodbinam prostovoljnih vojakov in vprašanje glede pomanjkanja bakrene galice, vsled česar trpi vinogradništvo in je ogroženo tudi bodoče vinorejstvo. Po raznih govorih k proračunu naučnega ministrstva je ministrski predsednik Salandra razpravljal o nemožnosti postavitve nekaterih izmed 58 vloženih interpelacij na dnevni red. Salandra je med protesti nekaterih udeleženih poslancev odklonil razpravljanje o vsem, za kar je merodajno armadno vodstvo, kakor tudi razpravljanje o cenzuri. Potem ko je bilo na ta način zopet odgodeno parlamentarno razpravljanje o kočljivih vprašanjih, je predlagal socijalist Dugoni, da naj se določeni dnevni red izpremeni vsaj v toliko, da naj se v kratkem razpravlja o proračunu gospodarskega ministrstva, ki govori o nujnih problemih premoga, rži, sladkorja, bakrene galice, ladijskih tovornin itd., posebno ker ne gre tu za delikatne vojaške in diplomatične interese. Ministrski predsednik Salandra je samo izjavil, da ni pripravljen sprejeti predlog. Pri poimenskem glasovanju, pred katerim je že včeraj znatno število poslancev zapustilo sejno dvorano, je bil Dugonijev predlog odklonjen z 228 proti 38 glasovom, ki so jih oddali socijalisti in nekateri reformni socijalisti. Uspeh tretjega italijanskega narofeeg* j posojila. BERN, 6. (Kor.) Tu se govori, da znaša faktični rezultat tretjega italijanskega narodnega posojila 1.700 milijonov lir, od teh 1.200 milijonov plačil v gotovini. Ker znašajo italijanski vojni stroški sedaj mesečno okoli 650 milijonov lir, je torej posojila komaj za dvomesečno pokritje stroškov. Kakor znano, je bil pod-pisovalni rok od prvotnih štirih tednov podaljšan na sedem tednov, da se doseže vsaj približno ugoden rezultat. Posojilo je prineslo torej komaj več novega denarja, kakor ga je požrla vojna tekom podpisovanja.__ Papež in vojna. RIM, 5. (Kor.) Kakor poroča »Osserva-tore Romano«, je poslal papež kardinalu Pompiliju pismo, v katerem opozarja najprej na njegova brezuspešna prizadevanja glede posredovanja med vojskujočimi se državami in izreka nato željo, da naj, sledeč inicijativi pobožnih dam, matere, žene, hčerke in sestre vojskujočih se, pomagajo tekom postne dobe posebno na veliki petek z gorečimi molitvami, da bi končala ta najstrašnejša vojna. Nemška nota Portugalski. BERLIN, 6. (Kor.) Po zanesljivem poročilu dosedaj še ni prispel odgovor Portugalske na nemško noto glede zaplembe nemških ladij v portugalskih pristaniščih. Vse kaže, da se zadeva poostruje. Vsekakor je Nemčija odločena, da si pod nobenim pogojem ne bo pustila dopasti nastopa Portugalske. Nemčija in Japonska. BERLIN, 6. (Kor.) »Norddeutsche Allge-meine Zeitung« piše pod naslovom »Nemčija in Japonska« sledeče: Z raznih strani se je razširjalo poročilo, da bi bilo prelom med Nemčijo in Japonsko z nemške strani mogoče preprečiti. Nemčija da je zamudila priložnost sporazuma z Japonsko, ki je tekom zadnjih let iskala politično zbližanje z Nemčijo in predlagala baje celo tik pred vojnim izbruhom miroljubna pogajanja glede Kiavčava. Nemška vlada pa da ie bila zaslepljena in je odbila vse ponudbe in približevalne poizkuse, ki so bili izvršeni v obliki prošnje za posojilo. Te pripovedke so nerodne izmišljotine, ki so brez dejanske podlage. Mi smo pooblaščeni, da konstatiramo, da ni Japonska nikdar prišla s kakimi omenjenimi pribiiževalnimi poizkusi. Kar se tiče posebno dobe pred izbruhom vojne z Japonsko, ni stavil japonski kabinet ne samo nobenih predlogov glede sporazuma, ampak je celo odklonil vsako pogajanje. _ Potopljeni parni ki. LONDON, 5. (Kor.) Angleški parnik »Rothesayc je bil potopljen. Posadka je bila rešena. 3270 municijskih tovarn na Angleškem. LONDON, 5. (Kor.) Municijski minister je naznanil, da je na podlagi municijskih aktov sedaj 218 nadaljnih tovarn podrejenih državni kontroli. Do današnjega dne znaša skupna svota takih tovarn 3270. Izredne avdijence pri mik adu. HAAG, 5. (Kor.) Iz Tokija se poroča, da je sprejel mikado Oyamo Yamagato, dalje ministrskega predsednika in ministra za vnanje zadeve v daljši avdijenci, katere predmet je tajen._ Pogreb kraljice-vdove Elizabete. BUKAREŠT, 5. (Kor.) Ob ogromni udeležbi se je vršil danes slovesni prevoz pokojne kraljice-vdove Elizabete v Gar-gescu. Sprevodu so sledili: kralj, prestolonaslednik, princ Nikolaj, ministri, vsi člani diplomatičnega zbora in mnogo drugih. Avstroogrski poslanik grof Czernir se je udeležil izprevoda v posebnem zastopstvu cesarja Franca Jožefa in je položil na krsto krasen venec. Uvedba splošnega carinskega tarifa v Turčiji. CARIGRAD, 4. (Kor.) Glede splošnega carinskega tarifa, sklenjenega v zbornici, izjavljajo v uradnih vladnih krogih, da zavzema otomanska vlada v tem oziru uslužno stališče, ker je določila tozadevno rok šestih mesecev, predno postane zakon veljaven, in dovolila trgovcem rok za ureditev poslov, da pridobi na drugi strani dovolj časa za pogajanja glede novih trgovinskih pogodb, posebno z zveznimi državam«. P" katerih bo mogoče sprejeti ugodnejši pogodbeni tarif za oba dela. Želi se, da di bile sklenjene trgovinske pogodbe še pred zaključkom miru. Ako bi nove pogodbe ne bile sklenjene do 14. septembra t. 1., potem bi se Turčija pričela posluževati od zbornice sprejetega avtonomnega tarifa._ Samomor ogrskega poslanca. TEM EŠ V AR, 6. (Kor.) Državni poslanec enega okraja temešvarskega komita-ta, Ivan baron Sztojanovits, je izvršil na svojem posestvu vsled živčne bolezni samomor. Nabirala! das m IMu za vojake, botne na pljučih. DUNAJ, 6. (Kot.) Kakor poročajo listi, je imel včerajšnji nabiralni dan Rdečega križa za vojake, bolne na pljučih, velik uspeh. Danes se bo zbiranje nadaljevalo. Knez Franc Uma 2e v tretjič operiran. PRAGA, 6. (Kor.) Kakor poročajo listi, je bil knez Franc Thun te dni v Hamburgu v tretjič operiran na očeh. Operacija se je popolnoma posrečila, tako da ne bo treba nobenega nadaljnega kirurgičnega postopka. Suspendiran francoski list. PARIZ, 5. (Kor.) Agence Havas poroča: List »Homme Enchaine« je bil zaplenjen in ne sme iziti 8 dni. Htm pri Verdunu. Kakor poroča »Berliner Tageblatt«, je 27. februarja priobčil Gustav Hervč v svojem listu »Victoire« v članku pod naslovom »Tekom bitke« naslednja izvajanja: »Vojno poročilo zadnje noči nam je pustilo upanje, da je nemški naskok razpadel; toda to upanje te po nesreči ni izpolnilo. Resnica pa je, da besna masa pruske pehote naskakuje še nadalje, podpirana po artiljerijskem ognju, tako strahovitem, kakor ga še ni bik> videti nilcjer. celo ob Dunajcu ne, in — da smo se umekniii še nekoliko dalje. Bitka ne hrumi več »južno Beaumonta«, da uporabljam besede vojnega poročila, temveč »okrogin-okrog Douaumonta«, okoli enega oklopnih fortov verdunskega obrambnega pasu. Oddaljeni smo komaj več kot sedem kilometrov od mesta samega. Teh pet dni smo v vseh naših časopisih morali čitati porogljive pesmi o abot-nosti nemškega vrhovnega armadnega vodstva, ker si je ravno verdunski okoliš, kjer smo vendar tako močni, izbrala za napad proti nam. Nemško armadno vodstvo ni tako neumno, kakor ljudje, ki se norčujejo iz njega in ki se še niso nikdar potrudili da bi si ogledali zemljevid ozemlja, na katerem se sedaj vrše boji. Ako bi si bili ogledali zemljevid, bi bili ie opazili, da nas Nemci napadajo v kotu naše fronte, ki je od ostalega dela naših črt popolnoma ločen po strugi Moze in je namaknjen proti vzhodu, tako da nas morejo napasti od treh strani naenkrat. Sedaj nas napadajo od severa. Vsekakor pa so minili charleroiski dnevi. Tedaj nismo imeli težke artiljerije; danes je imamo vsaj ravno toliko kot Nemci m poleg tega dovolj primerne municije. Dodati Je še treba, da nam ni bilo treba šele določati s streljanjem strelnih razdalj, d očim so Nemci morali to šele storiti. In kake uspehe dosegamo s tem. so pokazali najnovejši čini naših Čet. Nekdaj nismo znali kopati strelskih jarkov. Danes jih imamo, zasedene po svojih bradatih sinovih, poine strojnih pušek, in naše črte slede druga za drugo veliko kilometrov daleč. Nekdaj smo se borili eden proti trem. Danes ima naš generalni štab več moštva na razpolago kot pa sovražnik. Toda potrebno pa je tudi, da je pripravljeno to moštvo, kajti že dolgo časa sem ni bilo najbrž neznano našemu generalnemu štabu — saj je bila to javna tajnost — da se Nemci pripravljajo za udarec na Ver-dun. Poročali so nam, da so Nemci poslali proti nam svoje elitne čete: gardo, Bra-niborčane. m ne vem, katere »stare« čete še vse. Strah bi me bilo tega, ko bi ne vedel, da smo tudi mi postavili proti njim svoje elitne čete, ki so prav take kot njihove. Ko pruska garda ali Branibor-čani zagledajo pred seboj naša zbora * in * ter naše kolonijalne Čete — Bog daj srečo, dragi mož! — potem pa še bataljone lovcev na konjih — — tedaj jim, mislim, začne prihajati nekoliko vroče. Pri vsej tej strahoviti bitki ste samo dve stvari, ki me osupljate — seveda sem le preprost civilist —: prvič, da niso bili začasno ustavljeni dopusti na vsej fronti in dopustniki niso bili kar najhitreje poklicani zopet k svojim oddelkom; in drugič, da se teh šest dni, kar vzdržujemo silovito nemško ofenzivo, kažemo prav tako, kot da bi mirovali na ostalih delih naše fronte in tako n. pr. s strani Angležev ne pričenjamo protiofenzive, ko se najboljše nemške čete zbirajo okoli Verduna. Vsekakor pa ve naš generalni štab, kaj dela, in dejstvo, da tudi po charleroiski bitiki ni izgubil glave, je dokaz, da jo ima trdno na ramenih. Bilo srečno! Vkljub svoji bojazni u-pam še, da vzdržimo Verdun. izognejo velikim izgubam. Iz tega dejstva i pa ni smeti delati nikakih pesimističnih sklepov glede nadaljnega poteka ofenzi: ve proti Verdunu. Saj je to edini pravilni princip racijonalnega vojevanja, da se izogiblje izgubam, ki bi jim po svoji važnosti ne odgovarjal uspeh, ki bi se ga doseglo. Klasičen izgled za to nekdanje iz-praznenje Galicije po naših četah. Sledil fe pozneje zmagovit pohod v rusko Poljsko. Z drugih bojišč ni posebnih vesti, razun z azijatsko-turškega, od koder prihajajo poročila, da Turki računajo z eventual-nostjo obleganja Trapecunta, utrjenega pristanišča na obali Črnega morja, po Rusih. Poročila pa zatrjajo, da ie turško vojskovodstvo vse ukrenilo za uspešno obrambo mesta. Tudi na basarabski fronti so operacije mirovale te dni radi zelo slabega vremena. Bilo je le manjših in neznatnih spopadov. Vesti iz Romunske — napram katerim pa treba vedno velike previdnosti — zatrjajo, da zbirajo Rusi v južni Besa-rabiji nove čete. Odmor, ki je nastal v Albaniji, je razumljiv in potreben po tolikih naporih, ki so jih morale premagovati naše čete. Mirovanje pa gotovo ne bo trajalo dolgo in bodo naše čete nadaljevale z vršenjem svoje naloge, da jo do vedejo do končnega srečnega zaključka. Lyonski »Progres« javlja, pričakovati da je velikih bojev na oalkanskem bojišču. Iz Soluna javljajo, da prihajajo tja vsak dan francoska in angleška ojačenja. Kakor javlja berohnski »Lokalanzeiger«, poroča grški general Moscopulos. da so utrdbe, ki so jih zgradili zavezniki, izvrstne. Njihovi inženirji da so dovršili čudesa. V treh mesecih da so dovršili delo celega leta. Solun da je sedaj zavarovan proti vsakemu napadu. Bolgari in Nemci da bodo morali napadati zidove in jekla. Vsa utrdbena dela da so zgrajena po naj-noveji strategični znanosti. Solun da je sedaj eden najbolj utrjenih taborov sveta. ' vračati misli, da za grmom tega potovanja tiči kak resen zajec. Ce ne drugega, pa vsaj naklepi propagande za zavajanje romunske javnosti. Saj imajo očividno ta namen — poleg militaričnega — tudi vse ruske grupacije v Besarabiji in ga je iinela tudi ruska novoletna ponesrečena ofenziva. Iz privatnih virov doznajemo, da tudi resni nemški krogi sodijo, da ni zaupati romunskemu vremenu, oziroma njim. ki to vreme — določajo. Iz Stockholina doznajemo, da se za prihodnje dni pripravlja sestanek nordijskih vladarjev in njihovih ministrov za vnanje stvari: Švedske, Norveške in Danske. Sestanek se ima vršiti v Kodanju. O namenu in o konkretnem vzroku za ta sestanek ne znamo nič. »Svenska Dage-bladed« pravi le tako na sploh, da morajo te vlasti zavzeti stališče, ki se ga bodo mogli oprijeti na vseh straneh. V katerih vprašanjih? Proti komu? Mesarijo se....l To poročilo v berolmskem listu sili k resnemu razmišljanju in mora vzbujati sume na grški lojalnosti napram centralnima vlastima, v katero pa mi nismo nikdar verovali in verujemo danes še ma-nje.Napram temu kraljestvu smo bili vedno — vkljub vsem lepim besedam in nasprotnim zagotavljanjem — veliki skeptiki. Zato je tudi naše uverjenje, da bi bilo zgrešeno, ako bi hoteli o teh zatrjeva-nih izjavah grškega generala soditi, da so izmišljene ali podtaknjene, čeprav so v kričečem nasprotstvu z raznimi drugimi poročili iz zadnjih dni. - Glede kralja verujemo, da pri svojem omahovanju ne sledi nagonu svojega srca, marveč sili položaja, v katero je zašla Grška. Toda v takih situacijah ni odločilen motiv, radi katerega je kdo kaj storil, ali opustil, marveč je odločilen efekt, ki ga mora i-meti to. kar je storila Položaj. 6. marca. Z zapadaega bojišča je došla vest. da so Nemci izpraznili nek jarek, ki so ga bili poprej vzeli Francozom, izpraznili vsled silovitega sovražnega ognja, da se Je torej potreba najelementarneje m neizogibne previdnosti, da centralni vlasti ne omalovažujete takih pojavov ter da marveč njim primerno uravnavate svoje postopanje in ukrepate svoje odredbe. Naj je prijetno ali neprijetno to: Grški ni pripo-znavati nikake zanesljivosti. Istotako ne Romunski in moremo naglasiti — pa naj bi se nam radi tega očitala baharija —, da smo tudi napram tej državi mi vedno in dosledno svarili k največji previdnosti — in to tudi tedaj, ko so mno^ gi pri nas iz raznih glasov o razpoloženju v Romunski z veseljem izvajali nasprotne sklepe. Kakor svarilen signal k pozornosti mora služiti centralnima vlastima potovanje znanega romunskega ru-sofila Filipescu v Rusijo. Listi, nasprotni četverosporazumu, so sicer zatrjali, da je Filipescu odšel v Rusijo le na svojo pest kot zaseben politik, kjer da se hoče informirati o položaju na ruskih frontah. S temi zatrjevanji pa so v navskrižju razna dejstva s tega potovanja. Pred vsem pa dejstvo, da je Filipesca pred njegovim odhodom sprejel romunski kralj v avdijenci in da ga je car pozval k sebi na — obed. S takimi privatnimi in neodgovornimi politiki utegnejo občevati pač državniki in diplomatje le v svrho orijentacije, ne pa da bi vladarji stopali v osebr.e stike žnjimi. Zato ni na slepo od- Razpravljajoč o bojih okolo Verduna, je napisal znani vojni kritik major Moralit nastopna razmotrivanja: »Ko vsa Nemčija gleda s ponosom na svoje viharno izkušene vojnike, občuduje njihovo vztrajnost in smelost ter si obljublja, da nikdar ne pozabi svojih živih in umirajočih junakov, ostajamo vendar toliko pravični, da priznavamo hrabrost sovražnika. Išče si odduška v številnih protinapadih. Upira se proti bronastemu oklepu, proti ognjenemu uničevanju iz naših strašnih topovskih žrel. Rod vojne vrednosti pada pred Verdunom v grob, ali pa se vrača pohabljen v domovino. To je pretresljivo v tem prelivanju krvi, da se medsebojno koljeta naroda, ki roka v roki obvladujeta svet in bi mogla svojo kulturo neomejeno povzdigati. In pri tem se spominjamo, da ni bilo za ta dva naroda nobenih razlogov, ki bi ju bili neizogibno silili, da se spopadeta med seboj. Ali zavrnili so ponujano jim cesarsko roko. Kakor se mi v Nemčiji ne puščamo očitati, ; da bi bili kot za presojanje zrel narod v svoji skupnosti hujskali v to vojno. moramo biti tudi tako pravični, da milijonov Francije ne obreinenjauio s takim namenom . . .!« »Arbeiter Zeitung« od 4. marca nado-vezuje na ta poštena razmotrivanja majorja Moratha: Moramo ponoviti te besede že zato, ker se kaže v njih, kako se tudi v čisto militaričnih razmotrivanjih uveljavlja strašna zavest o brezmiselnosti te vojne. Militarični kritik preiskuje in opisuje vojni položaj — tehta le uspeh in neuspeh. Ali notri med preiskavanjem prodira nevzdržno čustvo, koliko krvi se tu preliva in kako brezmiselno je to grozno morenje in pustošenje. Da, zemlja okoti Verduna je pila mnogo krvi — na obeh straneh. Opisovanja strašnega ognja iz topov in groznih pehotnih napadov dopuščajo vpogled v pekel teh dni. Ali notranje čustvo se ne vara, ko za tesnimi vrstami poročil vidi, kako teče kri. Če kdo pridobiva ali izgublja na tleh, kaj pomenja to napram bolestnemu dejstvu, da izkrvevata oba, da se mesarita oba?! Nemško-francoska vojna je stala na obeh straneh kakih sto-indvajsettisoč ljudi življenje. Od teh žrtev je spadala kaka tretjina na zmagovalca, dve tretjini na premaganca. Trajala je sto-indevetdeset dni in prinesla je največjih svetovnozgodovinskih dejstev. Ali pa bitka pri Verdunu ne presega mere teh žrtev, vse vojne, morda največje, ki jih je svet doživel do sedaj? In uspeh? Pridobitev na ozemlju. Tako se bori cvet narodne moči dveh velikih narodov, ki se — da-si sta ju sovraštvo in razpor često postavila drugega proti drugemu, zdita po vsej svoji zgodovini spojena v najtesneje kulturne odnošaje — v boju brez odmora, ki veča število žrtev do grozljive mere. In resnični izid je vedno ta, da oba izgubljata na ljudeh in krvi. da se »koljeta« medsebojno. Le prerazum-ljivo je, da se vsakomur, ki mu vojna ni udušila človeško čustvovanje, vsiljuje vprašanje: Ali je moralo priti tako? Ali mora biti tako? In kdor motri to krvavo borbo in opaža, kako se v tej moštvo moreči vojni žrtvu-jejo celi rodovi, mora priti tudi do ugotovitve: ljudstvo ni hotelo te vojne! Seveda drži to ljudstvo pod svojo omamo tisto »malo tisočev«, ki po ostudnem mehanizmu modernega in javnega mnenja — s tem, da politična demokracija ni nikjer dozorela do resnične samovlade ljudstva — nastopajo kot njegovi poklicani voditelji in katerih nebrzdano poželjenje je — kakor to kaj nazorno kaže usoda uboge Francije — dovela narode v to vojno. Ali se evropsko človeštvo nikdar ne zave tega, da se vojna vedno izteka v mesar-jenje samega sebe? DANES pop« ob 4 v Narod, domu ponovitev r edelfske prireditve naSe slovenske SoEske mladine v - korist ženski podružnici CM D* - S fra n. •EDINOST* itev. 67. ▼ Trstu dne 7. marca, 1916 Trgovinske ladje prati podvodntkom * Iz Londona poročajo: Povodom nemške spomenice o ravnanju z oboroženimi trgovinskimi ladjami objavlja admiraliteta In extenso navodila za angleške trgovinske ladje, ki so oborožene v obrambo, navodila, ki so bila izdana 20. oktobra t 1915. Najvažnejši stavki se glase: Mednarodno pravo priznava pravico trgovinskih ladij, da se s silo branijo proti preiskavi in se bore v lastno obrambo, Ladje so se oborožile edino le za to, da se morejo upirati napadu po oboroženi sovražni ladji, in se orožje ne sme uporabljati v druge namene. Ladje morajo, preden prično streljati, razviti angleško zastavo. Izkustvo je pokazalo, da so sovražni podvodniki včasih napadli trgovinske ladje brez pred-idočega svarila. Zato je važno, da se takim ladjam in letalom ne dovoljuje približanje do take razdalje, da se more brez svarila s skoraj brezpogojno gotovost*) uspeha lansirati torpedo ali vreči bomba. Angleški podvodniki in podvodniki zaveznikov so dobili povelje, da naj se ne približujejo trgovinskim ladjam. Zato je bilo misliti, da vsak podvodnik in vsako letalo, ki plove namenoma proti trgovinskim ladjam, ali jih zasleduje, dela to v sovražnem namenu. V takem slučaju more trgovinska ladja začeti streljati v lastno obrambo, da prepreči, da se sovražna ladja ali letalo ne približa tako bhjzu, da bi bila obramba proti nenadnemu bombnemu aH torpednemu napadu nemogoča. Oborožena trgovinska ladja, ki prihaja na pomoč moštvu v nevarnosti se nahajajoče ladje, naj ne išče boja s sovražno ladjo, tudi tedaj ne, če je sama napadena. V svojo lastno obrambo pa more začeti s streljanjem. Pomniti je treba, da zastava ni dokaz narodnosti. Le je uporaba masKi-ranja in napačne zastave, da se uide zajetju, legitimna vojna zvijača, bi nje uporaba pri oboroženih trgovinskih ladjah, ki so oborožene za obrambo, vendar lahko povzročila napačno umevanje. Tem ladjam je torej prepovedana uporaba maskiranje ki bi mogia povzročiti, da bi se ladje smatrale za nevtralne. Admiraliteta pripominja: Ta navodila, ki so veljavna sedaj, so bila izdana zadnja. Izdanih je bilo več predpisov, drug za drugim, toda ne zato, češ, ker bi se bila izpremenila njih politika, ki je ostala vedno enaka. Slo je le za zboljšanje besedila, da bi se jasnejše poudarjal čisti obrambni namen oborožitve trgovinskih ladij. Admiraliteta je.zaradi napačnega tolmačenja teh navodil - iz prejšnjih navodil navedenih delov smatrala za potrebno, da priobči ta navodila in extenso, da razprši bojazni nevtralcev. _ Ružne politične vesti. Plemstvo In akcija za koncentracijo čeških strank na Češkem. Lista »Moravske Orlice« pišejo iz Prage, da pogajanja med taborom češkega naroda in konservativnim veleposestvom sploh še niso formelno začela, ker nedostaja še neizogibno potrebnih predpogojev. Najprej treba napraviti absoluten, principijelen in faktičen red med vsemi resnimi in resničnimi strankami češkega naroda, in še le potem bo možno govoriti o tem ali onem sodelovanju tega tabora s češkim plemstvom. In tudi to morda še le potem ko poide za kake resnične in aktuelne akcije, ne pa morda za dogovore tako-Ie za zalogo. Češko plemstvo trdi, da se ni iz-premenilo, ne v programu, ne v taktiki, in da ga tudi nastopivša diverzija nemških veleposestnikov ne zadevlje v nika-kem nogledu. Moravski list se je dotaknil vprašanja, ki je velike važnosti za politično življenje naroda češkega, ker je od razmerja med narodom in plemstvom v veliki meri odvisen položaj naroda napram skupnemu notranjepolitičnemu položaju v državi, torej — veljava naroda v notranji -->Htiki. Ne da se tajiti, da je vsled ekscepcijo-nelnega stališča, ki je zavzemlje češko visoko plemstvo napram visokim krogom. vprašanje priključenja k koncentraciji strank zelo otežkočeno in komplicirano. Nedavno se je celo razširil glas, da utegne češko plemstvo izpremeniti fronto, odmakniti se od češkega tabora in postati stranka »divjakov«, čemer bi bila — ker se je med tem nemško plemstvo na Češkem pridružilo nemški koncentraciji — posledica ta, da bi imele nemške skupine nasproti češkim večino v deželnem zboru. Pozdravljati je torej gornjo izjavo, da se češko plemstvo ni izpremenilo. ne v programu ne v taktiki, da bo torej tudi nadalje podpiralo češki narod v njegovih stremljenjih. Merodajni krogi pa naj bi tudi nomislili na posledice, ki bi bile neizogibne, ako bi se narod take moči in veljave kakršen je češki, vi-dei v svoji kraljevini potisnjenega v manjšino v svojem zakonodajnem zastopstvu. Nastopilo bi stanje, ki ne bi moglo bij brez škode za državo. Češko vprašan — vprašanje naroda s tolikim kulturpi:a napredkom in gospodarskim razvojem — je tolike važnosti za državo, da bi bilo naravnost grešno Iahkomišljeno ako bi hoteli začeti s kakimi eksperimenti le radi kake — recimo — hipne indispozici-je... ! Nikdo, ki res ljubi to našo avstrijsko državo, ne more hoteti kaj takega. 10-letnica župana praškega. Dne 4. marca je minolo 10 let, odkar je bil sedanji župan kralj. Prage, dr. Karel Gro*, prvikrat izvoljen županom. V tem razdobju si je pridobil dr. Groš velikih zaslug za razvoj mesta. Praga je postala pravo velemesto z vsemi modernimi napravami. Posebno za zboljšanje zdravstvenih razmer so Oroševe zasluge neprecenljive. Ta jubilej sta na manifestanten način proslavila klub mestnih zastopnikov svobodomiselne stranke in mestni zastop praški. Zbrali so se tudi mestni uradniki in uslužbenci, da čestitalo slavijencu in se mu zahvalijo za vso naklonjenost, ki jim jo je izkazoval. Pripomniti je, da Je dr. Groš tudi neizmernim nalogam, ki Jih |e sedanji čas naložil občini, zadosti! na tako u zoren način, da so mu tudi z visokih mest izrekali priznanje. Dr. Groš pa ni samo visoko nadarjen mož neutrudne delavnosti, marveč ga diči tudi osebna lju-beznjivost, da uživa največji ugled in spoštovanje tudi pri poliičnih drugomišije-nikih. Kako bo v Kosili — po volni! Predsednik ruske dume Rodzianko je izjavil napram dopisniku »MoIlandsch-Nieuws Bu-reau« tako-le: »Po vojni bo v Rusiji svoboda govora in ne bo več tlačenja. Po vojni ne bo mogel nikdo več omejati svobode govora, Rusija bo imela parlament. Valna je zadala staremu kooservatizmu tak udarec, da ga ni več. Po vojni bomo imeli reformne ministre in Rusija se reformira,« — To bi bila perspektiva, ki se je mora veseliti vsakdo, tudi če ni Rus. Samo da te nadebudne napovedi izgubljajo mnogo na vrednosti po dejstvu, da se govore ravno sedaj, pod težo razmer, torej — izsiljene. Zato velja tudi tu tista znana: sporočilo čujem pač, ali nedostaja mi — vere. Romanje na grofe dr .a Ladislava Riegra, tega patrijarha in velikega politika in voditelja naroda češkega, se je vršilo — kakor je to običaj vsako leto po njegovi smrti — dne 3. marca. Romanja so se udeležili zastopniki mestne praške občine, narodnega gledališča, Meščanske Besede, češkega kluba, češke akademije, okrajnih odborov in drugih korporacij. Prelat Burian je daroval sv. mašo, praški »Hla-hol« je zapel en koral in položili so vencev in cvetja na grob. DomaČi vesti. C. kr. namestništveni svetnik v Trstu razglaša: Temeljem ministerijalne odredbe dne 4. 3. 1916, drž. zak. štev. 61, razglašene dne 5. 3. 1916, dovoljuje se prodajati sladkor posameznim kupcem dnevno le V\ kila, ki pa ne sme prekoračiti imenovane mere. Prestopke se kaznuje v smislu §§ 1 in 14 imenovane odredbe z globo do 5000 kron ali z zaporom do 6 mesecev. Proti praznemu besedičenju. »Polaer Tagblatt« je grajal te dni tiste ljudi, ki ob vsaki vesti o kakem neugodnem dogodku — ki so neizogibne, v taki veliki borbi — modrujejo in dajajo tej svoji modrosti izraza v pesimističnem napovedovanju prihodnjih dogodkov. Obsoja pa tudi kot prazno govoričenje s tisto vsakdanjo frazo: mi hočemo vzdržati do kraja (Durchhalten). Kaj je rečeno s tem? K večjemu pomenja priznanje obnemoglosti, za kar pa ni ne povoda, ne opravičenja. Ne samo »vzdržati«, ampak izražati moramo voljo do — zmage! Sladkorne izkaznice. »Wiener Zeitung« je priobčila naredbo, ki nas obvešča, da se tudi za porabo sladkorja uvedejo izkaznice. Utemeljevanje naredbe naglaša, da se je moglo računati, da bodo lani razpoložljive zaloge in pa izdelki v obratnem letu 1915-1916 zadoščali v pokritje potrebščin na sladkorju ob istih cenah. To se ni zgodilo vsled izpreinemb v razmerah sladkorne produkcije, posebno vsled zmanjšanja produkcije sladkorne repe. K temu se pridružuje doslej nepoznano povečanje porabe sladkorja — kot sredstva za prehrano in za druge namene. Iz tega razvoja razmer je nastala za vlado dvojna naloga: da poskrbi za izdelovanje sladkorja v prihodnjem obratnem letu vsaj v obsegu letošnje produkcije — ako že ne v večji izmeri — in pa da se bo s sedanjimi zalogami izhajalo do začetka nove perijode izdelovanja. V to treba ob sedanjih razmerah, da se promet s sladkorjem in njega poraba nemudoma uredita. Zato je izdalo ministrstvo za trgovino naredbo za ureditev prometa z ob- dačenim sladkorjem. Kontrola glede porabe sladkorja se uvede z izkaznicami. Ker se pa te ne morejo na splošno takoj izdati, odreja naredba, da se do tedaj ne sme prodajati sladkor v večjih množinah, nego četrt kilograma za neposredno porabo. S to določbo se hoče doseči, da ne bodo posamezniki nakupovali večjih množin m jih tako odtezali splošni porabi. Termin za prvo izdajo sladkornih izkaznic, ki se izvrši najkasneje sredi marca, imajo določiti deželne oblasti. Po tem terminu se bo mogel sladkor oddajati konsumentom le proti oddaji primernega števila odrezkov od izkaznice prodajalcu. Za vsako glavo je določeno za mesec dni 1% kilograma. Sladkorna izkaznica velja izključno le za kronovino, v kateri in za katero je bila izdana. Organizacija izdajanja sladkornih izkaznic na sploh je ista kakor onih za kruh in moko. Kjer obstoje posebne komisije, jih bodo izdajale te, a kjer teh ni, pa občine. Sladkorne izkaznice se smejo izdajati le osebam, v katerih gospodinjstvu se ne nahaja v zalogi več nego ZVz kilograma sladkorja za vsako osebo, k jo hrani gospodinjstvo. Kdor bo torej zahteval izkaznice, bo moral pismeno izjaviti, da se v tem gospodinjstvu ne nahaja več nego 2% klg. sladkorja za vsako osebo. Kdor razpolaga z večjo množino, ne bo smel zahtevati izkaznice. Sele potem, ko se zaloga v gospodinjstvu skrči pod označeno množino in more dotična oseba podati rečeno izjavo, bo mogel zahtevati izkaznice. Izjema od določbe, da se more sladkor prodajati le proti izkaznicam (odrezkom), bo dovoljena le za gostilne in pivnice, kavarne in slaščičarne, kjer se daja sladkor kot dodatek k pijačam in jedilom brez siadkorne izkaznice. Ali tudi tem obrtnikom je prepovedano prodajanje sladkorja samega. Rečeni obrtniki bodo mogli dobivati sladkor le proti potrdilu, ki ga izd£ politična oblast, in bodo morali primemo dokazati svojo potrebščino za najdalje osem tednov, navedši svoje zaloge. Nakupovanje sladkorja za veletržce in za industrije in obrti, ki obdelujejo sladkor, ureja naredba posebej. Te odredbe, ki jim je namen, da se dane zaloge sladkorja enakomerno razdele, imajo tudi svrho omejevanja in varčnosti v porabi sladkorja. Spričo dejstva, da je vlada s tem — v razliko od drugih dežel, posebno pa Ogrske — preprečila višanje cen sladkorja, je pričakovati, da se prebivalstvo sprijazni z neprijetnostmi, ki jih prinese seboj določena uravnava porabe in pa uvedba izkaznic. S tem bo dosežena enakomerna razdelitev danih zalog na vse sloje prebivalstva in se zagotovi, da se bo z zalogami izhajalo do časa, ko se bo mogel izdelovati nov sladkor. Kraljevo ogrsko ministrstvo za domobranstvo je določilo naslednje: Svojci (družine) onih vpoklicanih avstrijskih ali ogrskih podanikov, ki so bivali, preden so bili vpokhcani v vojaško službo, v južnih deželah ogrske krone (posebno na Reki in na Hrvatskem) in ki so se pozneje preselili v Avstrijo, ne smejo vlagati svojih prdšenj za podelitev prispevka za preživljanje na avstrijske urade, temveč na prejšnje ogrske, ker jim bo nakazan prispevek za preživljanje od zadnje imenovanih in sicer v roke njih zastopnikov ali pa po pošti, v zadnjem slučaju na lastne stroške in nevarnost. C. kr. davčni urad tolminski je zopet otvor jen od dne 1. marca t. L in sicer v poslopju ljudske šole na Grahovem. Svojo šestdesetietnico je te dni praznoval našemu občinstvu splošno znani sluga c. kr. deželnega sodišča v Trstu, gospod Josip Dužnik, ki že celih 22 let neprestano službuje na sedanjem svojem mestu in je znan vsem strankam, ki imajo posla pri tem uradu, po svoji vljudni postrežljivosti. Vrlemu možu najiskrenejše čestitke ob tej priliki! Opozarjamo na današnjo ponovitev nedeljske prireditve ženske podružnice CMD v Narodnem domu. V včerajšnjo tozadevno vest se je vrinila majhna napaka glede začetka, ker je bil napovedan začetek enkrat ob 4, drugič ob 5 popoldne. Pojasnjujemo torej, da se prireditev prične danes popoldne ob 4. Z ozirom na krasni uspeh, ki ga je v vsakem oziru dosegla ta prireditev v nedeljo, pričakujemo, da tudi današnja ponovitev zopet prinese znaten prispevek za naše šolske namene. Pustni dan je danes. V mirnih časih je bil ta dan posvečen šali in zabavi, v sedanjih časih pa ne moremo storiti boljšega, kot da za lepi užitek, ki nam ga nudi la prireditev, položimo svoj dar na oltar svoje domovine. Spored današnje prireditve je isti, kot je bil v nedeljo, in tudf vstopnina je enaka. V zavodu Sv. Nikolaja bo v nedeljo, 12. t. m. čajev večer. Na sporedu je predavanje, deklamacije in godba. Prireditev je v prvi vrsti namenjena našim dekletom, katerim v korist je ustanovljen zavod; pa tudi drugi gostje so dobrodošli. Rodoljubnemu ženstvu pa se toplo priporočamo, naj nam pošlje kaj jestvin v ta namen; darovi se sprejemajo v zavodu, ul. Farneto 18. Roianski »Sokol« vabi na prosto zabavo, ki se bo vršila danes ob 7 zvečer v dvorani »Konsumnega društva« v Rojanu. »Glasbena Matica« v LJuMJani priredi v soboto, 11. marca t. U v veliki dvorani hotela »Union« dobrodelen koncert za okrepčevalno postajo za ranjence na glavnem kolodvoru v LJubljani. Sodelujejo: Slavno znana operna pevka hrv. zemaljskoga kazaKtta v Zagrebu gospa Irma Poiakava, znani nadebudni tenorist gosp. Josip RDftvec in odlični mojster na gosli, gosp. Henrik Sknonfck s Sušaka pri Reki. Dogodki v AHui so naravno pobudili posebno zanimanje za to v zgodovini bal- kanskega polotoka tolikokrat imenovano deželo in je zato nova naklada znanega Freytagovega zemljevida Albanije (1:600.000) nad vse dobrodošla. V barvah lepo izvedeni zemljevid, ki sega preko meja pravega albanskega ozemlja, nam kaže vso obal od Dubrovnika do južno otoka Krfa, nasproti ležečo italijansko obal do Otranta*' potem notranje dele Albanije in sosednjih dežel od Peči, Prištine, Skoplja do Bitolja in preko Janine. Zelc pregledna in razumljiva risba o-zemlja nam daje slutiti težkoče, ki so jih na svojih pohodih morale premagati naše Čete, zelo veliko število imen pa nam olajšuje orijentacijo v tem še tako malo znanem ozemlju. Res lepi zemljevid kar najtoplejše priporočamo. Cena mu je 1 K 10 vinarjev = 90 fenikov ter se dobiva v vsaki knjigarni kakor tudi v založbi G. Freytag & Berndt, Dunaj VII. (Robert Friese, Lipsko, Seeburgstrasse 96). Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybara in dr. Abra-ma, ulica Campanile št 11, I. nadstropje. 1:: MALI OGLASI:: □□ aa □□ k« računajo po 4 atot. b«*«do. Maitno tiskane besede se r»4o-aajo enkrat več. — Kajmanjia : pristojbin* saala 40 stotink. . □□ Dorovf. Gospod poročnik Požlep daruje ženski podružnici CMD K 13. — Denar hrani T. P. H. Za hrabre branitelje ljubljenega našega Primorja so darovali: Slovenska barko-vljanska šola: 9 srajc, 9 parov spod. hlač, 1 -»revlako, 5 večjih krp za obveze, veliko množino drobno narezanih izrezkov za blazine; g.a Marica Bartol: 3 p. spod. hlač, 2 sp. srajci, 18 raznih krp za obveze, kup izrezkov za blazine; ga. M. Skrinjar: 1 steklenico Mosone in mnogo ali. časopisov; g.a Drsnik: 2 knjigi, 1 rjuho. Srčna hvala s prošnjo nadaljnili prispevkov. Za CMD podružnico v Rojanu nabral g. Anton Maurič v konsumnern društvu K 7; v spomin na pok. Jerneja Venuttija se je nabralo po občnem zboru konsumnega društva K 21'10; namesto cvetk na krsto pok. Jerneja Venuttija daruje kons. društvo v Rojanu K 10; gospica Marija Suša poslala K 2 za božičnico. Najsrčnejša hvala vsem! Darovi, došli cesarskemu komisarju. Podružnica CMD pri Sv. Ivanu polovico čistega dobička prireditve, ki se je vršila 27. februarja t. 1. v Lonjeru, in sicer K 47'21 v korist skladu za vdove in sirote padlih v vojni. C. in kr. trdnjavsko-topni-čarski polk št. 1, avijatični oddelek, (vojna pošta 320) K 100 za primorske begunce. Uprava lista »Lavoratore« na že objavljenih darovih K 1831'22 v korist skladu za vdove in sirote padlih v vojni, K 849'94 za tržaške vojake na bojišču, K 871 za oslepele vojake, K 245 za begunce iz Istre in Furlanije, K 183'50 za brezposelne, K 265 za darove vojakom na bojišču in K 20 za »vojaški dan«. Baron Rihard Albori v počeščenje spomina g. Josipa Fabianija 30 K za okrepčevalnico v Štanjelu. Gojenci slovenske ljudske šole na Vrdeli 27 K 40 v za vdove in sirote padlih v vojni. Dr. Ernest Ger-monig 10 K v iste namene. Gojenci ljudske šole v Starem mestu 5 K za oslepeii v vojni. Zbirka v puščici »Banca Triesti-no-Istriana« 12 K 22 v za soške junake. G. Herman Hausbrandt 20 K za Rdeči križ. Gojenci ljudske šole pri Sv. Vidu 5 K 5 v za Rdeči križ in enako svoto za vdove in sirote padlih v vojni. Dr. Edvard Renner 50 K za darove tržaških vojakom. Rodbina Moscheni 20 K za begunce z juga. Namestništveno predsedstvo je prejelo sledeče nadaljne darove: za okrpčevalni-ce: v počeščenje spomina g. Josipa Fabianija dvor. svet. vit. Scarpa, namestništveni svetnik pl. Henriquez, namestništveni tajnik Huber, okrajni komisar Ro-velli, namestništveni koncepist Mazelle, namestništveni konceptni praktikant grof Ledochowski (mesto venca) 50 K. Orož-niška postaja na Slapu 41 K za begunce, orožniška postaja v Kozini 40 K. — Gospa Aglača pl. Manussi je darovala za nabavo Rontgenovega aparata, potrebnega za neko vojno bolnišnico 100 K. Ufa s« družino ki bi sprejela novorojenčka na lil« hrano. Naslov pove Ins. udd. Edinosti. 115 7mn*nn P™dna strojarska delavca sprejme UllUifllll t trajno delo Anton Lokar v Ajdov- Sfeinl, 112 11-lDtDn mladenič z trezni razredi gimnazije, m J IClcII vešč slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi, ter italijanskega v govoru, sprejme vgako pisarniško službo. Naslov pove Ina. odd. Edinosti. 113 MAFffnif j° Pr'Poznano najboljše sredstvo proti 1IUIUIIU ušivemu mrčesu, stenicam in drugim golaznim — Dobro sredstvo je tudi proti hrastom in kožnim boleznim. Prodaja se na drobno v mi rodilnicah. Zaloga : Skriojar, via Castaldi štev. 4, I. n. ▼ Trstn. Cena: 1 liter K 4, '/, litra K 2. 114 Ho debelo somo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, r