Potrjeni kandidati ■Us illlilil Leto IX Številka 2 (67) Marec 1969 Brezplačen izvod fiiMfeisiipi ilLJUBLJANAUl ZBORH OBČANOV Takse bodo vrnili Bežigrajska občinska skupščina je na zadnji seji sprejela letošnji občinski proračun. Ob tem so še sklenili, da bo bežigrajska občina vrnila komunalne takse za avtomobile, ki so jih motoriziram občani plačali za preteklo leto. Nekoliko so znižali tudi davke za kmete. V proračunu so upoštevali nekatere dodatne predloge volivcev: določili so še denar za ureditev pločnika na severnem delu Linhartove ceste, za ureditev Ulice pohorskega bataljona, za rezervoar v Jaršah, cestno razsvetljavo v Be-ričevem in Nadgorici, za gradnjo doma Planinskega društva Črnuče na Mali planini ter dodatni znesek za zimsko službo. Računajo, da se bo letos v občinskem proračunu nabralo za 20,601.500 din (dve milijardi in šestdeset milijonov starih dinarjev) dohodkov. Ta znesek so razdelili uporabnikom proračunskega denarja skoraj v celoti; za rezervo je ostalo 741.628 dinarjev Predsednik občinske skupščine Karel Kušar je povedal, da so glede komunalnih taks za avtomobile zahtevali pojasnilo republiških orga-nov. vendar pojasnila nitso dobili. »Ce so takse nezakonite letos, potlej so bile tudi lani, je poudaril predsednik Karel Kušar. Od tistih, ki taks niso plačali, jih ni mogoče izterjati, zato je najbolje, da denar vsem vrnemo.« Večina odbornikov je glasovala za ta predlog. Sklenih so da bodo občanom denar vrnili po pošti, ne pa da bi vplačene zneske kakorkoli obračunavali za druge oveznosti. Denar za vrnitev komunalnih taks (približno 70 milijonov starih din) je predviden v rezervi občinskega proračuna. Za obdavčenje kmetov sta bili tudi letos določeni dve stopnji: za zemljišča katastrskih občin, ki spadajo v I. skupino, bi znašal prispevek 30 odstotkov, za II. skupino pa 17 odstotkov. Razdelitev zemljišč v skupine se letos ni spremenila, saj so na podlagi republiškega zakona razdelili zemljišča v dve skupini že lani, pač so predlagane stopnje davka višje kot lani. Za Bežigradom spadajo v II. skupino Dol, Podgora in Kleče pri Dolu, v I. skupino pa vsa druga zemljišča v občini. Načelnik davčne uprave je pojasnil, da imajo enake davčne stopnje tudi sosednje občine (Domžale in vse ljubljanske občine) ter da se skupna vsota davkov, ki jih bodo letos plačali kmetje, bistveno ne bo povečala v primerjavi s preteklim letom. Več odbornikov je predlagalo, da bi davke znižali. Poudarili so, da kmetje za svoje pridelke dobijo čedalje manj denarja, na drugi strani pa morajo odšteti čedalje več denarja za stvari, ki jih nujno potrebujejo (gnojila itd.) še Kandidacijska konferenca zborov delovnih skupnosti se je sestala 6. marca in glasovala o kandidatih za odbornike zbora delovnih skupnosti mestne skupščine in o kandidatih za poslance gospodarskega, prosvetno kulturnega in socialno zdravst-. venega zbora republiške skupščine. Prisotnih je bilo 73 delegatov (od 81), izvoljenih na kandidacijskih kon- enkrat so opozorili na nesorazmerja pri obdavčevanju kmetov in obrtnikov, saj so za obrtnike določene precej nižje stopnje kot za kmete. Odborniki so potlej glasovali: občinski zbor je sprejel predlagane stopnje, večina odbornikov zbora delovnih skupnosti pa se je glasovanja vzdržala in tako ta zbor ni sprejel predloga. Pri takšnem primeru poslovnik za delo občinske skupščine določa, da mora posebna odborniška komisija še enkrat proučiti zadevo in pripraviti ustrezen predlog, da ga sprejmeta oba zbora skupščine. To je bilo treba storiti takoj, ker sicer občinska skupščina ne bi mogla sprejeti proračuna. Nemudoma so imenovali komisijo, ki se je kmalu spet vrnila v dvorano in predložila skupščini, da bi davčna stopnja za I. skupino znašala 27 odst. (to je 3 odst. manj kot v prvotnem predlogu), za II. skupino pa bi ostala stopnja nespremenjena, to je 17 odst. Oba zbora občinske skupščine sta takšen predlog soglasno sprejela. Kmetje, ki imajo zemljišča v I. skupini, bodo torej plačali skupaj za približno 4,5 milijona starih dinarjev manj davkov, za toliko pa se bodo tudi znižali dohodki občinskega proračuna. V razpravi o proračunu je predsednik sveta za finance opozoril, da bo proračunska rezerva razmeroma skromna, ker so v proračun vnesli še za 556.300 din izdatkov, največ za komunalna dela, ki so Jih predlagali občani na zborih volilcev. Ob tem je občinska skupščina posebej glasovala ali naj denar dobi tudi Planinsko društvo Črnuče (za dograditev doma na Mali planini). Z veliko večino glasov so se odborniki odločili za pomoč planincem. feremcah v delovnih organizacijah. Vsak delegat konference je lahko predlagal po enega kandidata za vsak zbor. Kot kandidat pa je bil sprejet tisti predlagani, katerega so podprli najmanj štirje prisotni delegati konference. Vsak delegat konference je lahko glasoval za več predlaganih kandidatov v posamezni volilni enota. Volitve so bile tajne. Vsakdo od predlaganih kandidatov je moral dobiti najmanj 37 glasov, da je bil potrjen kot kandidat konference. Predlagani kandidati za zbor delovnih skupnosti mestne skupščine so dobili naslednje število glasov: SKUPINA GOSPODARSTVA Volilna enota štev. 1: Fe-fer Mirko 45, Jerina Marija 44, Jevnikar Janez 61, Železnik Željko 36. Volilna enota štev. 2: Dečman Vinko 36, Derma-stia Matija 58, Kodele Inž. Niko 50, Pokovec Aleksander 36. Volilna enota štev. 3: Kupljenik Jože 63. Sotler Zvone 63. Volilna enota štev. 4: Breznik inž. Vinko 64, štebe Jože 57. Volilna enota štev. 5: Mancini Stane 42, Muhar 'Tinka 51, Perkovič Vesna 46, Pia-zar Franc 34, Skale Anton 35. Volilna enota štev. 6: Vr-ščaj Sonja 67. Volilna enota štev. 7: Krš-manc inž. Stojan 61, Zupančič Viktor 56, Nadaljevanje na 11 str. Najhuje je mimo 1. april bo pomemben datum v razvoju slovenskega letalstva. Računajo, da bo takrat letalsko podjetje Adria aviopromet, zdaj enota beograjskega podjetja Interex-port, dobilo prvo veliko potniško reakcijsko letalo znamke Douglas. Sporazumeli so se s podjetjem JAT, ki bo nabavilo enatta letala. Najhuje je torej mimo. Kot smo že poročali so v Adria avipromet 1» sklepu bežigrajske občinske skupščine ukinili prisilno upravo. Na referendumu se je delovni kolektiv skoraj v celoti odločil za priključitev k Inexu. Objavili so tudi že razpis za novega direktorja. Tudi s tožbo ni šlo Spor med »Avtoobnovo« in občinsko skupščino pred Vrhovnim sodiščem Vrhovno sodišče SRS je zavrnilo tožbo podjetja »Avto obnova« proti ‘ občinski skupščini Bežigrad. Sedanje vodstvo tega podjetja se je pritožilo, da je bil sklep občinske skupščine Bežigrad o uvedbi prisilne uprave nezakonit. To so utemeljili, češ, da občinska skupščina lahko uvede prisilno upravo le, če so za to dani razlogi, in sicer z dejansko škodo družbeni skupnosti. Predstavniki »Avtoobnove« so trdili, da ni govora o kakšni dejanski škodi, kajti podjetje posluje vseskozi pravilno in zlasti v finančnem pogledu izpolnjuje vse dolžnosti do družbene skupnosti. V podjetju tudi ni anarhije, kajti vse službe In delavnice delajo normalno in izpolnjujejo svoje dolžnosti. Morda je občinska skupščina videla anarhičnost v tem, da Je delavski svet razrešil direktorja in ni sledil sodnemu pozivu, da ga sprejme nazaj na delovno mesto. Sodišče je — menda prvikrat v Jugoslaviji — obravnavalo sklep občinske skupščine glede prisilne uprave, uvedene ne zaradi tega, ker bi podjetje zašlo v materialne težave, ampak zato, ker je s svojim ravnanjem »Avto-obnova« prizadejala družbeni skupnosti veliko moralno škodo zaradi nepravilnosti in zaradi nezakonitih dejanj. Sodišče je podčrtalo, da je mogoče uvesti v vsaki gospodarski organizaciji prisilno upravo tudi takrat, ko so storjene velike nepravilnosti, s katerimi Je prizadejana družbeni skupnosti velika moralna škoda. Največje nepra-vUnosti In samovoljo podjetja »Avtoobnova« je Vrhovno sodišče videlo v tem, da vodstvo podjetja, kljub kazni, ni upoštevalo sklepa občinskega sodišča Ljubljana II, ki je naložilo podjetju, naj pokliče nazaj na delovno mesto direktorja in mu omogoči opravljati svojo funkcijo. Slehernega Bežigrajčana bodo zastopali v skupščinah natanko štirje poslanci oziroma odborniki. Če se boste hoteli potožiti ali kaj povprašati, bo izbira zares velika: tukaj je vaš občinski odbornik, mestni odbornik, poslanec republiške skupščine in poslanec zvezne skupščine. Če ste zaposleni, pa vas čakajo še enkrat po štirje odborniki in poslanci. Da boste potrkali na prava vrata smo vam pripravili kratek vodič po naših skupščinah. VSE ODBORNIKE IN POSLANCE BO TREBA ŠELE IZVOLITI Objavljamo: • spisek kandidatov za bodoče odbornike in poslance (stran 6-7) • seznam volilnih enot, da boste vedeli, kam kdo spada in kam vi spadate (posebna priloga na straneh 3, 4, 9 in 10) • kratek opis naših skupščin (stran ,6) V prihodnjih dneh bodo po vseh krajevnih skupnosti in v delovnih organizacijah zbori volivcev, kjer boste dokončno potrdili kandidate za odbornike in poslance. VOLITVE BODO 13. APRILA LETOS V1 Šestkrat po en sam kandidat Temeljna ItaiKlidacijalca toonfeirenoa se je sestala 5. marca in glasovala o kandidatih za odbornike mestnega zbora mestne skupščine in o kandidatih za poslance republiškega zbora republiške skupščine. Prisotnih je bilo 65 članov (od 72), izvoljenih na krajevnih kandidacijskih konferencah. Vsak član konference je lahko glasoval za več evidentiranih možnih kandidatov, zbranih za eno volilno enoto. Volitve so bile tajne. Vsakdo od predlaganih evidentiranih možnih kandidatov Je moral dobiti najmanj 33 glasov (večino), da je bil poitrjen kot kandidat. V vsaki volilni enoti bodo izvollH po enega odbornika. Predlaganj kandidati za mestni zbor mestne skupščine so dobili naslednje število glasov članov temeljne kandidacijske konference: Volilna enota štev. 1: Inž. Miha Košak 65, inž. Nikolaj Mušič 27. Volilna enota štev. 2: Milan Kranjc 44, Jernej Mlakar 35, Janko Perat 24, Zvonimir Škandali 21. Volilna enota štev. 3: inž. Frane Bajželj 52, Tomo Grgič 29, inž. Cačevič Franc 27. Volilna enota štev. 4: Ivo Daneu 62, Joško Pirnar 30, Milan Kragulj 15. Volilna enota štev. 5: Tone Florjančič 52, Stane Hrast 29, Franc Jeras 27. Volilna enota štev- 6: Milka Rome 59, Borut Miklavčič 30. Volilna enota štev. 7: Silvo Čebulj 51, Anton Rems 30. Volilna enota Štev. 8: Milan Grad, 50, Jože Jerman 45. Kot kandidati temeljne kandidacijske konference so bili torej sprejeti: Volilna enota štev. 1: Inž. Miha Košak Volilna enota štev. 2: Milan Kranjc In Jernej Mlakar Volilna enota štev. 3: Inž. Franc Bajželj Volilna enota štev. 4: Ivo Daneu Volilna enota štev. 5: Tone Florjančič Volilna enota štev 6: Milka Rome Volilna enota štev. 7: Silvo Čebulj Volilna enota štev. 8: Milan Grad in Jože Jerman Predlagani kandidati za poslance republiškega zbora republiške skupščine so dobili naslednje števiU) glasov: Volilna enota štev. 30: Stane Koman 51, Slavko Beznik 38, inž Miloš Polič 28 in Janez Šinkovec 20. Volilna enota štev. 31: Zdenko Roter 58, Pavel Lešnjak 31 In Tone Brožič 26. Kot kandidati za poslance rep. zbora rep- skupščine so bili torej sprejeti: Volilna enota štev. 30: Stane Koman in Slavko ' Beznik Volilna enota štev. 31: Zdenko Roter V vsaki volilni enoti bodo Izvolili ipo enega poslanca. Zbori volilcev lahko dodajo nove kandidate v prmeru, če jo na zboru volilcev celotne volilne enote prisotnih 5 odst. volilcev. Privilegirani Bežigraičani Razdeljena Ljubljana zaradi komunalnih taks Bežigrajska občinska skupščina je odločila, da bodo občanom vrnili vplačane komunalne takse na avtomobile za leto 1968. Takse so pobirale vse občine v Sloveniji na podlagi zakona, ki ga je sprejela republiška skupščina; denar je bil namenjen za vzdrževanje cest in za to so ga tudi porabili. Do zapleta je prišlo, ko je na zahtevo revije »Avto« ustavno sodišče Jugoslavije pretreslo to zadevo In razsodilo, da komunalne takse niso v skladu z ustavo ter da omenjenega republiškega zakona ne kaže uporabljati. Komunalnih taks za leto 1969 ne pobirajo več; tistim, ki so jih plačali, pa bodo denar vrnili. Doslej pa sta se (Celje in Bežigrad) dve občini odločili, da vrneta tudi denar, vplačan za leto 1968. Okrog komunalnih taks je bilo precej razprav. Motorizirani občani so negodovali na vsakem koraku. Komunalne takse so plačevali le zasebni lastniki avtomobilov, ne pa podjetja za tovornjake in avtobuse, ki mnogo bolj uničujejo ceste. Zato so mnogi komunalne takse imenovali kar davek na premoženje, ne pa prispevek za takšne ali drugačne ceste. Po odločitvi ustavnega sodišča je bilo še zlasti nerodno, ker nekateri taks niso plačali. Prav to pa je razdelilo občane: tisti, disciplinirani, ki so takse plačali, so bili ob denar, drugi, ki so čakali na odločitev ustavnega sodišča, pa so prihranili nekaj tisočakov. Vsekakor ne preveč obetajoč razplet, ki je dal misliti slehernemu davkoplačevalcu, če bo Se odhitel na pošto tisti trenutek, ko bo dobil kakršnokoli položnico z občine ali pa bo čakal, dokler ne bodo potrkali možje z nalogom za rubež (ali pa z razsodbo ustavnega sodišča). Sklep bežigrajske občinske skupščine, da se odpoveduje spornim komunal nun taksam tudi za preteklo leto, je vzbudil v drugih ljubljanskih občinah različne komentarje . Bežigrad je prva in za zdaj edina občina v Ljubljani, ki se je odločila, da denar vrne. Ce bi pri tem ostalo, bi bili motorizirani občani, doma v drugih ljubljanskih občinah, torej prikrajšani. Konec bi bilo tudi enotne politike glede prispevkov in davkov v Ljubljani. Na seji mestnega sveta so o tem že govorili, vendar so zadevo preložili na naslednjo sejo. Odlok o pobiranju komunalnih taks je v Ljubljani namreč sprejel mestni svet. Odlok je potrdila tudi občinska skupščina, ki je takse pobrala in denar porabila za namen, določen z zakonom. Zakonu je zadoščeno, če pa se občinska skupščina odloči, da bo denar vrnila, nihče ne more nasprotovati, če ima občina le denar za to. Odborniki bežigrajske občinske skupščine so že lani v razpravi o proračunu ocenili dohodek od komunalnih taks kot nezanesljiv. Tej vrsti dohodkov niso dali takšne veljave kot drugim v občinskem proračunu, skratka, smatrali so ga za nekakšen »rezervni dohodek«. Nihče si seveda ne dela utvar, da denarja za vzdrževanje cest na potrebujemo. Sporen je le način, kako ga zbiramo. Ali bodo Bcžigrajčanl prispevati manj kot drugi Ljubljančani? Na zborih volilcev, ki so bili sredi meseca februarja, je bilo precej živahno. Volilci so razpravljali o občinskem in mestnem proračunu, ponekod tudi o delu svoje krajevne skupnosti, še marsikaj pa so povedali pod točko »razno«. Občinski proračun so povsod sprejeli, razen na Črnučah, kjer je za predlog glasoval en sam volilcc. Občinska skupščina je nekatere zahteve volilcev že upoštevala, ko je občinski proračun dokončno sprejela. Upamo, da bodo občani tako hitro dobili odgovore tudi na vsa druga vprašanja. Navsezadnje, občina jim nima kaj skrivati. Zborov volilcev se je tokrat udeležilo nad 900 občanov ali kakšne 3 odstotke vseh bežigrajskih volilcev. Takšna udeležba je zadnja leta običajna, zlasti še v mestnih predelih. V dvoranah so bili sta- rejši, znani obrazi. Ce že mladino ne zanima natezanje okrog občinskega denarja, je pričakovati, da bo zanimalo vsaj tisto srednjo generacijo, najproduktivnejši del prebivalstva: le-teh je bilo na zborih volilcev najmanj. Zaradi tega zborom volilcev ne gre odrekati veljave: državljani so prišli, poslušali, veliko se jih je tudi oglasilo v raz-pravi. Beseda je tekla o pokrovu na kanalu pred »mojo hišo«, o občinskih bazenih, ljubljanskih avtostradah, republiški gradnji stanovanj in državni davčni politiki. Skratka, nabiralniki želja, predlogov, zahtev, kritik in protestov občanov. Kaj mislijo — denimo o občinskem pro-računu — tisti, ki jih na zboru volilcev ni bilo: ali se strinjajo ali so odločno proti ali pa jim je čisto vseeno? Na to vprašanje — če imamo zbore volilcev, imamo tudi vprašanja — bržkone nikoli ne bomo dobili odgovora. občinske skupščine Karel Kušar. O delu krajevne skupnosti je govoril France Artnak. Izvolili so tudi nov svet krajevne skupnosti. Volilci so Se zanimali kdaj bo urejena nova Linhartova cesta, kako bo z odškodnino za hiše, ki jih bodo porušili, omenili so neurejeno okolico novih blokov ob Črtomirovi ulici in opozorili, da v tem novem naselju, kjer je več kot 400 stanovanj, ni ne poštnega nabiralnika, ne trgovine mlekarne ali mesnice. Zanimali so se tudi, kdaj bodo začeli graditi podaljšek Topniške ceste proti Vilharjevi cesti ter kdaj bo vsaj za silo urejen prehod iz Črtomirove ulice v Savsko naselje. »Bežigrad« Zbor volivcev krajevne skupnosti »Bežigrad« je vodilo delovno predsedstvo v sestavi: Jože Stanovnik, Tončka Zuljan in Dušan Krapež. Osnutek občinskega proračuna je razložil odbornik Miloš Hočevar, osnutek mestnega proračuna pa odbornik in predsednik mestnega sveta inž. Miha Košak- O novem statutu krajevne skupnosti je govoril Dušan Papež. Vodici *> med drugim menili, naj občinska skupščina najde ustrezen prostor za bežigrajski trg. Opozorili so tudi investitorja stolpnice na Titovi cesti 85 naj uredi okolico te stolpnice. Zanimali so se, kdaj bo urejena nova Linhartova cesta, govora je bilo tudi o avtomobilskih cestah in povezavi Bežigrada ter Šiške; menili so, da bi bila gradnja teh povezav cenejša, če bi poglobili železnico. Vprašali so še kako je s 4 odst. prispevkov, ki ga plačujejo upokojenci za stanovanja, zanimali so se, kako je s stanovanji ža borce. Med drugim so menili, da je treba zagotoviti več denarja za rekreacijo in šport. Vprašali so še, kako bo z ureditvijo ljubljanskega pokopališča. Poudarili so, da je treba zagotoviti vzdrževanje Titove ceste, saj gre po njej veliko prometa, zanjo pa ne more skrbeti samo bežigrajska občina. Sprejeli so tudi nov statut krajevne skupnosti. Ob tem so menili, naj časopis »Zbor občanov« redno poroča o delu krajevnih skupnosti. »Stadion« Zbor volivcev v krajevni skupnosti »Stadion« so vodili Viktor Zupančič, Hardvik Pir- novar in Jakob Rupnik. Občinski proračun je razložil odbornik inž. Janez Obreza, me- stni proračun pa Franc Miklavčič. Oba proračuna so volilci potrdili, postavili pa so več vprašanj, predlogov in zahtev. Menili so, naj bi povečali socialne podpore, pri tem pa upoštevali mnenja krajevnih skupnosti. Cenzus za pridobivanje priznavalnin borcem naj bi zvišali od 400 na 450 dinarjev dohodka na družinskega člana. Ce komunalnih taks za avtomobile ne bi vrnili, naj bi ta denar določili za socialne namene, so predlagali. Iz obrazložitve občinskega proračuna ni dovolj razvidno v kakšne namene gre denar za družbeno-politične organizacije in so se spraševali zakaj so zneski ostali nespremenjeni, čeprav so v proračunu mestnega sveta tudi novi izdatki za mestne politične forume. Predlagali so, naj se mestni svet in cestni sklad dogovorita, s katerim denarjem bodo uredili Titovo cesto. Najti je treba tudi rešitev za ljubljansko cestno vozlišče, so dejali in želeli še vedeti, če je za Ljubljano izdelan večletni program za komunalna dela. Krajevna skupnost »Stadion« namreč ima takšen' program za svoje območje (do 1973 leta). Volilce tudi zanima, kakšna bo v prihodnosti občinska politika do obrti in kakšne so perspektive za razvoj drugih gospodarskih dejavnosti in kulturnih institucij na mestnem področju Bežigrada. Volivci že več'let zahtevajo, da bi na področju krajevne skupnosti »Stadion« postavili dom krajevne skupnosti. Želijo, da bi občina v prora- čunski rezervi zagotovila 300.000 dinarjev za to gradnjo in pospešila lokacijski postopek, hkrati pa grajajo Ljubljanski urbanistični zavod, ki izigrava lokacijsko določitev terena za gradnjo tega doma. Poudarili so še, da je treba temeljito razmisliti o gradnji kopalnih bazenov. V Ljubljani naj bi začeli graditi kar štiri bazene, od tega dva za Bežigradom. Menili so, da bi morda kazalo združiti gradnjo v rekreacijskem centru na Ježici in za politično šolo ter do konca zgraditi najprej en bazen. Ob proračunu mestnega sveta bi volilci radi dobili pojasnilo, kako porabijo denar, namenjen za gledališče, saj dotacija presega znesek 7,000.000 dinarjev, enako dotacijo pa dodeljuje tudi republika; menili so, naj bi povečali kontrolo pri porabi tega denarja. Poudarili so še, naj bi v proračunu mestnega sveta povečali znesek, predviden za civilno zaščito, da bi vsaka krajevna skupnost na mestnem področju dobila približno 20.000 dinarjev. Zanimali so se tudi, kdaj bo urejen prehod iz Parmove ulice pod železnico v središče mesta. Zbor volilcev je razpravljal še o lanskem proračunu in načrtu komunalnih del krajevne skupnosti ter o enakih načrtih za to leto. Potrdili so tudi bilanco krajevne skupnosti za preteklo leto in proračun za leto 1969. »Boris Kidrič« Zbor volilcev v krajevni skupnosti »Boris Kidrič« so vodili France Artnak, Socerb Božič in Pavel Lešnjak. O občinskem proračunu in proračunu mestnega sveta je govoril odbornik in predsednik Savsko naselje Zbor volilcev v krajevni skupnosti Savsko naselje so vodili inž. Alojz šošter, Dušan Mihelič in Metka Železnik. Občinski proračun je razložil Igor Kostjukovski, mestni proračun pa inž. Ciril Prohinar. V razpravi je bilo govora o neurejeni okolici nekaterih blokov, o ureditvi ulic in prehodov čez zelenico. Občani so pripravljeni pomagati, da bi podaljšali Majaronovo ulico do šmartinske ceste in zgradili stopnice. Mehih so še, da je nujno potrebno postaviti semaforje na križišču Linhartove in Topniške ceste, kjer je bilo že veliko nesreč zaradi nejasnosti, katera cesta ima prednost. Postavitev semaforjev naj bi financirali iz proračuna mestnega sveta. »Posavje« V krajevni skupnosti »Posavje« so imeli tri zbore volilcev: dva v Stolicah in enega na Ježici. Zbor volilne enote štev. 24, ki zajema naselje med Ulico pohorskega bataljona in Titovo cesto, so vodili Miro Dešman, Ivan Grčar in Viktor Ogrin. Občinski in mestni proračun je razložil odbornik Zvonko Sotier, o proračunu Temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana pa je govoril Alojz Smolnikar. V razpravi so vohlci ome-nili, naj bi tudi Temeljna izobraževalna skupnost poročala o dohodkih in še zlasti temeljito o izdatkih, ker je slišati o visokih dohodkih uslužbencev. Volilci so se zanimali tudi za plače oz. nagrade predsednika in podpredsednika občine. Zahtevah so, da del dobička od prodanega bencina dobi tudi občina. Vohlci so se še zanimali, kako bo z denarjem za gradnjo stanovanj borcev. Živahna razprava je bila okrog ureditve zahodnega dela Ulice pohorskega bataljona. Stanovalci so se vselili že 1958. leta in plačah po 850.000 st. dinarjev, zunanjost pa še zdaj nd urejena in volivce je zanimalo, kam je šel ta denar. Prebivalci so že marsikaj sar mi uredili, zdaj pa zahtevajo le asf ah tiranje poti, dohode do hiš pa bodo morah tako sami plačati, so menih. Poudarili so, da je ta predel »pravi Teksas« in med drugim vprašali, zakaj so lahko uredili zunanjost Soseske 6. Ulice pohorskega bataljona pa ne morejo. Za ureditev okolice bodo prebivalci spet segli v svoje žepe, nekaj denarja bo dala krajevna skupnost, in stanovanjsko podjetje, ostanek pa naj bi zagotovila občina. Slišati je bilo tudi predlog, da bodo sicer o proračunu še enkrat glasovali, če pa spomladi okolice Ulice Pohorskega bataljona ne bodo začeli urejevati, naj bi šli prebivalci demonstrativno pred občino in zahtevah rešitev. Zbor volivcev 25. in 26. volilne enote v Stožieah so vodili Stanc Koman, Janez Dremelj in Ivan Levstek. Občinski in mestni proračun je razložil tajnik občinske skupščine Ivan Levstek. Vohlci so marsikaj spraševali, se pritoževali in predlagali razne rešitve. Vrsta vprašanj se je nanašala na rekonstrukcijo Titove ceste od Ruskega carja do Črnuč in na propadanje asfaltiranega dela Titove ceste do Dimičeve ulice do Ruskega carja. Volile- so namreč izvedeli, da nameravajo odložiti rekonstrukcijo Titove ceste, da ne bi prestavljene drogove za trolejbusne žice čez nekaj mesecev spet podirali. Avgusta meseca letos namreč namerava podjetje Ljubljana transport zamenjati trolejbuse z avtobusi. Republiški poslanec inž. Miloš Polič je povedal, da je cesto mogoče rekonstruirati tudi brez prestavljanja drogov, zato so volivci sMenili, da naj občina to možnost kar se da pazljivo prouči. Asfaltirani del Titove ceste je bil svoj čas namenjen za kolesarje, lani pa je bil uporabljen za dvopasovno cestišče v obe smeri. Ker ustroj cestišča pod asfaltom ni bil narejen za vozila, asfaltna prevleka propada in je že skoraj uničena. Kdo bo dal sredstva za novo podlogo ah vsaj za sprotno popravljanje? Titova cesta je cesta I. reda. Torej republika? Ne! Ceste, ki imajo pločnike, so ulice in te spadajo pod občino. Torej občina? Ne! Odlok o dvopa-sovnem cestišču na Titovi cesti je sprejel mestni svet na predlog mestnega promet-nega urada! Zapletena stvar, zlasti zato, ker bo utrjevanje tega dela cestišča drago. Vohlci so sprejeli priporočilo občini, da stopi v stik s cestnim skladom republike in mestnim svetom z namenom, da se hitro najdejo sredstva vsaj za tekoče popravljanje. Asfaltna pasova v obe smeri sta že tako jamasta, da je ogrožena prometna varnost. Razburljivo razpravo so povzročili volilci, ki so povedali, da so si podjetja ob kamniški progi napravila cesto po njivah, ne da bi za zemljo kaj plačala, da nekatera podjetja drago prodajajo pred leti poceni kupljeni svet, da se je zgradilo skladišče za katerega ni bil plačan komunalni prispevek, da krajevna skupnost Posavje ni obveščena o . gradnjah industrijskih objektov na njenem področju iri da se ob kamniški progi ne bi smelo dajati dovoljenj za gradnjo takšnim podjetjem, ki povzročajo ropot, dim in podobne nevšečnosti. Pritožbe in zahteve so kar deževale. Volilce je še zanimalo, kdaj bodo v Stožieah pričeli graditi sekundarno konahzacijsko omrežje in kje bodo lahko zgradili kotalkališča oziroma drsališča za otroke, ki se bodo sicer še naprej, kljub nevarnostim, igrah na ulicah. Že med razpravo o proračunu je bilo čutiti veliko zanimanje volivcev za gradnjo Soseske 7, ki se bo začela letos severno od Ulice prvoborcev. Končno je prišlo do pravega izbruha jedkih besed in tudi do spontanega soglaša-nja vseh navzočih. Kaj je volilce tako razburilo? Pred tremi leti, ko so pristojni v istih volilnih enotah razlagah načrte za gradnjo Soseske 7, so vohlci soglašali s sedaj veljavnim načrtom, toda šele potem, ko jim je bilo rečeno, da so v okviru načrta zagotovljene gradbene parcele za tiste, katerim bodo hiše porušili. Zdaj pa so prizadetim ponudili parcele v drugih krajih. Vsi navzoči vohlci so se čutili prizadete. Nadaljevanje na 5. str. Odgovori na vprašanja volivcev Čigava je cesta? Na različnih zborih volivcev za Bežigradom so občani poudarili, da bo spomladi nujno potrebno popraviti Titovo cesto, od križišča z Linhartovo ulico pa vse do konca Črnuč. Se zlasti sta poškodovana asfaltirana pasova za počasni promet od Dimičeve ulice do Ruskega carja. Na različne naslove smo poslali naslednji vprašanji: • Kdo je — po vašem — dolžan skrbeti za ureditev Titove ceste? • Ali imate pripravljen denar za popravilo severne ljubljanske vpadnice? Dobili smo takšnele odgovore: Odsek za gradbene in komunalne zadeve občinske uprave: »Do preusmeritve prometa na Titovi cesti (lani jeseni) Je bila ta cesta dvopasovnica. Ta dva vozna pasova je po posebni pogodbi vzdrževalo cestno podjetje na račun Cestnega sklada SRS. Vzdrževanje obeh počasnih pasov je šlo Iz občinskega proračuna. S preusmeritvijo prometa je postala Titova cesta štiripasovnica: oba počasna pasova sta bila spremenjena v vozna pasova. Obremenitev teh dveh pasov se je občutno povečala. Ker Je torej postala Titova cesta štiripasovnica, smo mnenja, da Jo mora vzdr-ževahi in urediti Cestno podjetje na račun Cestnega sklada SRS. če se ne bo našlo financerja za ureditev dveh dodatnih pasov, bomo predlagali, da se na Titovi cesti vzpostavi prejšnji režim cestnega prometa in prejšnji režim financiranja oziroma vzdrževanja. V občinskem proračunu za leto 1969 nimamo predvidenih nikakršnih sredstev za popravilo Titove ceste, razen za pločnike in kolesarske steze.« Mestni svet »Titova cesta na območju občine Ljubljana — Bežigrad je kategorizirana javna cesta I. reda (štev. 1/10) in obenem mestna ulica. Navedena cesta je v upravljanju Cestnega sklada. SRS. Cesto vzdržuje (vključno z zimsko službo) Cestno podjetje Ljubljana na podlagi pogodbe s Cestnim skladom SRS. Vzdrževalna dela s strani Cestnega podjetja so omejena le na širino vozišča (brez pločnikov, zelenic in kolesarskih stez). Takšna praksa ni povsem v skladu s predpisi o javnih cestah. Predpisi namreč določajo, da takšne ja- vne ceste, ki so obenem mestne ulice, vzdržuje pristojni upravni organ skupščine občine. Takšna določba zakona je sporna: pravno sploh ni rešeno vprašanje, kaj je mestna ulica, ker doslej republika še ni sprejela takšnega predpisa, občinski upravni organ pa ne razpolaga s sredstvi. Občinske skupščine na območju mesta zaradi tega ne priznavajo stroškov za redno vzdrževanje kot tudii ne za rekonstrukcijo in modernizacijo takšnih cest, ker menijo, da zadeva s strani republike pravno ni urejena. Problematiko statusa Javnih cest, ki so obenem mestne ulice, deloma regulira 16. člen republiškega zakona o javnih cestah, ki je zastarel In ni bil usklajen niti z zveznimi predpisi, niti z republiško ustavo. Po tej določbi republiškega zakona se na podlagi sporazuma med občinsko skupščino in cestnim podjetjem določi del ceste, ki je zgrajen kot mestna ulica. Tak postopek v Ljubljani ni bil izveden in zaradi tega takšne ceste spadajo v izključno pristoj- nost Cestnega sklada SRS ker so le-te njegova osnovna sredstva, ki se amortizirajo. Vsaka drugačna rešitev zahteva drugačno delitev sredstev, namenjenih za ceste, med repubhko in občino. Po obstoječi delitvi namenskih sredstev za ceste daje republika občinam le 50 odst. pristojbine na motorna vozila, ta pa krije v Ljubljani le okoli 40 odst. stroškov za vzdrževanje cest v občinski pristojnosti. Za ureditev te problematike je nujno čimprej sprejeti zakon o mestnih ulicah In urediti sistem financiranja, ki bo odgovarjal tudi potrebam mest. Prav tako Je potrebno v Ljubljani urediti enotno cestno službo na območju ljubljanskih občin.« Pripis uredništva: mestni svet nima v proračunu denarja za vzdrževanje cest, ker to financirajo občine. Cestni sklad SRS Tam so nam na kratko odgovorih: preberite 38. člen temeljnega zakona o javnih cestah. Takole pravi: »Ce pelje odsek javne ceste skozi naseljen kraj, je cestno podjetje dolžno vzdrževati le njegovo vozišče. Ce pelje odsek favne ceste skozi naseljen kraj in je zgrajen kot mestna ulica, mora pristojni upravni organ občinske skupščine vzdrževati tudi vozišče na takem odseku«. V prihodnji številki bomo objavili odgovore na vsa vprašanja volivcev Nadaljevanje z 2. stani Enoglasno so zahtevali, da iz načrta za Sosesko 7f črtajo atrijske hiše, .predvidene med Slovenčevo ulico in kamniško železnico ter med Kalingerje-vo ulico in Ulico prvoborcev in da se ta dva prostora rezervirata za one lastnike, katerim bodo v bližnji ali dalj-nji prihodnosti porušili hiše. Obenem so sklenili, da morajo načrtovalci in investitor Soseske 7 pred začetkom gradnje še enkrat priti z načrti pred volivce prizadetih volilnih enot iz Stožic in Ježice. Izjava predstavnika podjetja »Soseska« tov. Jarca, da je uspelo v okviru načrta zagotoviti pet parcel za tiste, katerim bodo porušili hiše v prvi fazi gradnje, volilce ni zadovoljila. Zbor volivcev na Ježici so vodili Jože Rožman, Valentin Erjavec in Andrej Žirovnik. Občinski in mestni proračun je razložil odbornik Anton Rems. Volivci so spraševali, kdaj bodo na Ježici začeli graditi kanalizacijo; prebivalcev je čedalje več, v bližini pa je mestni vodovod. Zanimali so se, kako je s prispevkom upokojencev za gradnjo stanovanj. Glede gradnje bazenov so menili, naj zanje skrbi mestni svet, sicer jih bo naenkrat v Ljubljani toliko, da bodo 'ostali prazni. Spraševali so, kje bomo dobili denar za popravilo Titove ceste, ki bo potrebno spomladi in kdaj bodo urejeni pločniki, da se bo vedelo, kje je prostor za kolesarje in kje za pešce. Vprašali so tudi, kje je predviden denar za gradnjo stanovanj borcev. Ob predvideni rekonstrukciji Titove ceste so menili, naj bi uredili prehod iz Ulice Danile Kumar na Udvančevo ulico, tam kjer je stala Dobnikar jeva hiša in tako ne bo treba zavijati na Titovo cesto. Podreti bo treba tudi kostanje, tam kjer je nekoč stala trafika; to so že večkrat predlagali, vendar brez uspeha. Volivci so se zavzeli, naj bi z deli na Titovi cesti začeli takoj, ko bo vreme ugodno, da bi rekonstrukcijo letos tudi končali. Predlagali so, naj občina ne izdaja več dovoljenj za odpiranje bifejev, ker jih je že dovolj, prosilce pa naj poskuša prepričati, da so potrebne gostilne. Volilci so zahtevali, naj vsem, ki jim bodo porušili hiše ob gradnji Soseske 7, zagotovijo parcele na Ježici ne pa kje na Črnučah. Razburjenja okrog tega je precej; poudarili so, da je predvsem domačinom treba zagotoviti lokacije, ne pa da se bodo morali domačini umakniti, priselili pa se bodo drugi ljudje. Volivci so zahtevali točen odgovor glede arondlranih zemljišč na Črnučah, ki Jih je dobil »Agrokombinat Emona«. Poudarili so, da so kmetje dobili po 12 starih dinarjev za kvad. meter zemlje, »Agrokombinat« pa jo bo prodajal naprej po več tisoč dinarjev za kvad. meter (kot parcele za gradnjo). Menili so, da je bil načrt za zasaditev topolov samo prikrivanje prihodnjih načrtov; s sajenjem topolov ne bodo izboljšali kmetijstva. s prekupčevanjem z družbeno lastnino pa podjetja ogromno zaslužijo, so pouda-volivci. Tomačevo-Jarše Zbor volilcev v Tomačevem so vodili Janez Blaž, Ivan Dimnik in Stefan Jerneje. Občinski in mestni proračun je razložil odbornik Ivan Dimnik. V Uvel so se s proračunom strinjali, zlasti še, so poudarili, če bo vse tako kot je zapisano. Predlagali so, naj bi iz proračunske rezerve zagotovili Rksilskemu društvu ali pa krajevni skupnosti 5.000 dinarjev ja graditev rezervoarja v Jaršah Delo bi opravili gasilci, denar bi rabili le za material. Ker so po regulacjl Save Jarše zdai orecel oddaljene od reke, bi nujno potrebovali rezervoar za primer požara. Menili so, naj bi bolje vzdrževali makadamske ceste v Tomačevem in Jaršah. Ukrotiti bi morali tudi šoferje, ki ne upoštevajo omejitve hitrosti skozi Tomačevo. O črnih gradnjah so menili, naj bi tiste, ki so tehnično v redu, čimprej legalizirali. To so predlagali že lani. Smatrali so, da so črne gradnje nastale zaradi slabega in malomarnega dela organov in služb, ki urejajo te zadeve. Zahtevali so, naj te službe — bodisi občinske, mestne ali republiške — vnaprej delajo tako, kot se od njih zahteva in črnih gradenj ne bo več. Po poljih in poteh okrog Tomačevega 'še vedno stresajo smeti; prebivalci ne morejo paziti na vse te avtomobile. Poudarili so še, da prebivalci v barakarskem naselju rede zajce, kokoši in prašiče, krmo zanje pa dobe v »samopostrežbi« na poljih prebivalcev Tomačevega. Tudi to naj ustrezni organi čimprej uredijo, sicer bodo kmetje prisiljen zahtevati znižanje davkov. Zahtevali so tudi jasen odgovor o razširitvi gramoznic gradbenih podjetij; kmetje zahtevajo dokončno in pravično rešitev. Dejali so še, da so o vseh teh krajevnih zadevah razpravljala že lani, vendar večinoma niso dobili odgovorov in pojasnil. Savlje-Kleče Zbor volivcev v Savljah so vodili Alojz čižman, Janez Markelj in Anton Kramžar. Občinski in mestni proračun je razložil odbornik Franci Selan. V razpravi so poudarili, da kamioni Vodne skupnosti, ki odvažajo pesek s Save, uničujejo ceste, menili so, da bi morala Vodna skupnost plačevati določen znesek za vzdrževanje cest, prispevek pa naj bi dobila krajevna skupnost. Urediti bo treb i tudi odškodnine za zemljišča, ki jih uporablja v jskg za vaje; lastnikom teh zemljišč naj bi znižali davke, saj od parcel nimajo koristi. Omenili so, da že dve leti ne plužijo ceste za tovarnami, med Saveljsko in Vodovodno cesto. Poudarili so še, da ne dobijo konkretnega odgovora o urbanistični ureditvi začetka naselja Savlje. Občinski organi so pojasnjevali, da bo potem, ko bo urejena kanalizacija, rešeno tudi to vprašanje; kanalizacija je že davno zgrajena, odgovora o urbanističnem načrtu pa ne dobijo. Črnuče-Nadgorica V krajevni skupnosti Črnuče so imeli dva zbora volivcev. Na Črnučah so ga vodili Franc Možina, Peter Lešnjak in Franc Kregar. Občinski in mestni proračun je razložil odbornik Mato Kumer. Občinski proračun volivci niso sprejeli (zanj je glasoval le en volivec), mestni proračun pa so sprejeli z enim glasom proti, štirje volivci pa so se glasovanja vzdržali. V razpravi so menili, da je že skrajni čas, da enkrat zares dobe pločnik na glavni cesti, ki pelje skozi naselje, da makadamske luknje na trolej-b-osnem postajališču prekrijejo z asfaltom, ne pa samo z obljubami. Izgovori, da ni načrtov in dokončnih rešitev, so ponavadi iz trte zviti. Od kod se Je našel denar za ureditev »nemške ceste«, so vprašali. Kar zadeva obljubljeni denar za dograditev planinskega doma na Mali planini, ki ga je tokrat predlog Občinskega proračuna prezrl, so volivci ostro protestirali in spraševali, zakaj občina v predlogu proračuna ni upoštevala prošnje črnuških planincev, čeprav imajo pogodbo z občn-sko skupščino o gradnji tega doma. Poudarili so, da zaradi pisanja v časopisih planinski dom ne morejo črtati v občinskem proračunu In zahtevali, da občinska skupščina določi za to gradnjo 15 milijonov starih dinarjev. Vdivci so nasprotovali gradnji zimskega bazena, češ, da bi morali prej poskrbeti za ureditev črnuške kanalizacije, ki je življenjskega pomena, za regulacijo Cmušnice, ureditev pločnikov itd. Pod točko razno se je razprava spet močno razvnela. Cmučani sprašujejo takole: Zakaj »Energoinvest« še zmeraj ni uredil nove poti, ki so jo obljubili pri gradnji industrijskega tira? Zakaj »Kanalizacija« ne uredi zemljišča, po katerem je bila spomladi lani speljana kanalizacija? Za hiše, ki jih bodo porušili, še doslej niso določene nadomestne gradbene parcele. Kdaj bo podjetje »Soseska« to uredilo? Kako je s komunalnimi dajatvami. Zakaj so neenotne? Eni plačujejo več, drugi manj. Asfaltna baza še zmeraj smrdi. Krožijo govorice, da jo bodo še razširili. Cmučani so odločno proti. In arondacija? Ugotoviti je treba, kdaj je bila sprejeta. Ce je bila po sprejetju nove ustave SFRJ, je protizakonita. Pri smešno nizkih odkupnih cenah od 1 S din do 20 S din za kv. meter, kmetje denarja niso hoteli vzeti. Kaj bo s kmeti, ki nimajo zemlje? Kdo jih bo živel? Preteklo je skoraj pet let, toda »Agrokombinat« se te zemlje skorajda ni dotaknil. To je nujno treba rešiti, so poudarili volivci. Zbor volivcev v Nadgorici so vodili Slavko Remic, Alojz Skok in Silvo Pajk. Občinski in mestni proračun je razložil odbornik Slavko Remic. V razpravi so med drugim menili, da marsikaj predlaganega iz leta v leto zavlačujejo, hkrati pa so poudarili (podobno kot na Crnu- čah), da ni gospodarno graditi zimski bazen, dokler niso urejeni drugi bolj nujni in pereči problemi. Za gradnjo gasilskega doma v Nadgorici, ki je hkrati kulturno središče treh vasi, so se zavzeli za celoten, na pa za zmanjšani znesek v ta namen. Potrebnih je vsaj še pol milijona starih din za javno razsvetljavo. Zbor je podpri zahtevo črnuških volivcev, da jim proračun odobri potreben denar za dograditev doma na Mali planini, ki je za letošnjo zimo žal ostal zamrznjena investicija. Šentjakob-Podgorica Zbor volivcev krajevne skupnosti Šentjakob — Podgorica so vodili Ivan Kralj, Leopold Kovač in Jože Paternoster. Občinski in mestni proračun sta obrazložila odbornik Franc Sojer in inž. Ciril Sluga. V razpravi je bilo največ govora o ureditvi slabih cest in o otroškem varstvu. Menili so, da bi kazalo tudi v Šentjakobu zgraditi manjše športno igrišče, ki bi služilo mladini in šolskim otrokom. VoJlivGi bi radi dobili tudi pojasnilo o malicah učencev v osnovni šoli; zdaj so malice namreč začasno ukinili. Volivci so menili, da bo treba temeljito pregledati ceste, predno jih bodo asfaltirali; ceste so zelo ozke in grajene na mehki podlagi. Proučiti je treba tudi ureditev križišča v Podgorici. Na zboru volilcev so izvolili tudi nov svet krajevne skupnosti. Beričevo Zbor volivcev v Beričevem so vodili Franc Slabanja, Milan žle in Alojz Avsec. Občinski in mestni proračun sta razložila odbornik Milan Žle in tajnik občinske skupščine Ivan Levstek. V Beričevem se ne strinjajo z razvrstitvijo njihovih kmetijskih zemljišč v I. skupino. Menili so, naj bi določili še eno skupino, kamor bi spadalo Beričevo, saj je zemlja slaba in razlika v obdavčevanju veldk%. Poudarili so, da je treba nujno popraviti Kmečki dom saj je letos pozimi ostrešje počilo; vaščani so naglo zmetali sneg s strehe, da se dom ni porušil. Popraviti je treba tudi obzidje okrog cerkve, vendar zaradi zahtev spomeniškega varstva popravilo ne bo poceni. Menili so še, naj bi določili dodaten denar za rekonstrukcijo stare ceste prav do Šentjakoba. Predlagali so tudi, naj bi občina prenehala pobirati pavšalno skočnino za govejo živino. Pri tem so menili takole: če se je občina pri davčnih lestvicah zgledovala po sosednjih občinah, naj se zgleduje tudi v tem primeru, saj v Domžalah ne plačujejo skočnine in še nekaterih drugih stvari, kar zadeva živino. DOL Zbor voliVccv v Dolu so vodili Milan Grad, Stane Kastelic in Anton Avsec. Občinski in mestni proračun je razložila Iva Avsec. V razpravi so volivci zahtevali, da bo treba tudi v Dolu urediti otroško varstvo. Pro- stor bi lahko dobili le pri šoli, vendar bi morali zgraditi dodatno poslopje, ker še šola za redno delo v dveh izmenah nima dovolj prostora. Glede gradnje telovadnice so določili tričlansko delegacijo, ki bo posredovala pri gradbenem podjetju »Obnovi«, da bi dela čimprej končali. Poudarili so, da je treba hitreje urejati zazidalne načrte, saj zdaj prošnje rešujejo zelo togo. Zraven so zahtevali, naj občina ne bi podpirala stanovanjskega podjetja in podjetja »Soseska« pri pobiranju komunalnega prispevka, saj Dol ni komunalno urejen. Predlagali so tudi naj z nove zasavske ceste preusmerijo kolesarski in vprežni promet na staro cesto. Zahtevali so tudi točen odgovor »Agrokombinata Emona«, ali bo še naprej sadil topole ali ne ter da noj o tem, kdo lahk očrpa gramoz ob Savi odloča Vodna skupnost, ne pa »Agrokombinat«, ki je zdaj zaprl dostop k Savi. Omenili so še, da mora stanovanjsko podjetje popraviti hišo v Dolu štev. 3, kjer fekalije tečejo v klet, tam pa je vodna črpalka, ki je družbena last, da o sanitarnih predpisih sploh ne govorimo, so dejali. Potlej so še zahtevali, da cestni sklad SRS čimprej doseže sporazum s 14 lastniki zemljišč ter jim nakaže denar. Izvolili so tudi nov svet srajevne skupnosti. \ Odgovori na vprašanja volivcev Arondacije Na zborih volivcev so občani govorili tudi o arondacijah, posebno na levem bregu Save. Želeli so izvedeti, ali bo Agrokombinat Emona Ljubljana (AE) sadil topole na arondiranih površinah, na katerih doslej tega še ni storil, grajali so nizke denarne odškodnine, ki so se izplačevale za zemljišča, zahtevali so pravico do črpanja gramoza ob Savi. Izražali so pomisleke o ustavnosti predpisov o arondaciji. Posamezni so trdili, da AE po visokih cenah preprodaja-aromlirano zemljo. Agrokombinat Emona je odgovoril: »Občinska skupščina Ljubljana-Bežigrad prizadevno rešuje vprašanja, ki so ostala nerešena ali so se na novo pojavila v zvezi s to arondacijo. V ta namen je prišlo ponovno do razgovorov med predstavniki skupščine in AE, da bi se vsa vprašanja pospešeno reševala in da bi se pravilno rešila v letu 1969. AE je pojasnil predstavnikom obč. skupščine, da je tudi sam zainteresiran, da bi se nerešeni aronda-cijski postopki ustrezno rešili v letu 1969. Saditev topolov v plantaži se bo namreč nadaljevala. To je dobro proučena investicija, donosnejša od poljščin. Zgledi zanjo so pri nas in v sosednjih državah. Dosedanji topolov nasad, zasajen pri Savi pod Klečami, v celoti potrjuje smotrnost tega programa in celo presega pričakovanja. Izredno hitra rast izbranih vrst topolov je navdušila že marsikaterega ogledovalca. Ni daleč čas, ko bo kmetijskih pridelkov pri nas dovolj in »preveč«. Glavni delež proizvodnje kmetijskih pridelkov za trg imajo ravno družbena posestva. Napredek znanosti in tehnologije veča pridelke in narekuje, da se občani kmečkega porekla vključujejo v nekmečke dejavnosti. Primer, kako je zaprtost zapadnoevropskega trga prizadela našo živinorejo (privatno in družbeno), nam je dokaz, da se kmetijska družbena posestva ne smejo orientirati samo na eno vrsto proizvodnje, ampak morajo stati na več stebrih hkrati. AE se te mnogovrstnosti proizvodnje drži in jo še razširja. Tudi topolove plantaže so ena teh raznolikih proizvodnih vrst. Seveda naša ustava in zakoni ščitijo tudi individualne kmete, ki gospodarijo na svoji zemlji ter z osebnim delom preživljajo sebe in svoje družine. To zaščito mora spoštovati vsakdo. Med družbenim in zasebnim kmetijstvom ne bi smelo biti nasprotovanja, ampak sodelovanje. AE je prepričan, da se bo tako sodelovanje razvilo v polni meri tudi na »levem bregu«, kjer je zdaj še slišati nepoučene komentarje in čutiti določeno mero nezupanja. Izredno se je v zadnjih desetletjih spremenil odnos do zemlje. Prej je prevladovalo prepričanje, da je kmečko delo nerentabilno in veliko ljudi se je rajši zaposlilo drugje, kjer je bilo tedaj delo lahko dobiti. Predpisi so tistim, ki so posedovali zemljo, odrekali določene bonitete: otroški dodatek, varstveni dodatek itd. A tudi pravi kmetje so tarnali zaradi visokih davkov in se pogosto spominjali še časov obveznih oddaj. Vsi so verjeli i nezadržen razvoj družbenega kmetijstva, ki je bilo tedaj močno zaščiteno in negovano. Ljudje so prihajali do zaključkov, da je z zemljo sama izguba, da se je treba zemlje iznebiti, če imaš druge možnosti, drugače boš vedno »tepen«. Pogosto so darovali družbi svoja zemljišča ali jih dali v brezplačen zakup, samo da niso bili zanje več obremenjeni. Take razmere, ki se jih še vsi spominjamo, so povzročile, da so imela zemljišča takrat nizko ceno. Po zemlji so povpraševala edino družbena posestva. Republiški zakon je določal najvišje cene kmetijskih zemljišč. Ta zakon Je bil odraz tedanjih razmer in teženj. Po tem zakonu so se določale odkupne cene zemljišč v arondacijah. Na »levem bregu« so bile še posebno nizke, ker so tam pogosto nizke kulture in bonitetni razredi. Prav arondacije so povzročile, da je vrednost zemljišč začela rasti, saj so bila družbena posestva pomemben povpraševalec po zemljiščih. V isto smer je delovalo padanje vrednosti denarja, zaostritev pogojev zaposlovanja in izreden skok cen gradbenih zemljišč. Mnogi kmetje so z umnim gospodarjenjem dosegli vidne uspehe in tako so ljudje začeli zemljo ceniti. Omenjeni republiški zakon je bil razveljavljen in marsikdo iz novih razmer presoja cene za šest let nazaj, kar pa sploh ni pravilno. Očitek, da je AE prodajal arondirano zemljo po visokih cenah in se s tem okoristil, je posledica neodgovornih govoric ali neinformiranosti. Nobene arondirane zemlje AE doslej ni prodal, razen če je to moral storiti zaradi družbenih gradenj, a v vsakem primeru doslej je bivšemu lastniku izplačal vso razliko v ceni. Kar se tiče zahteve po črpanju materiala ob savski strugi, je AE preprečeval krajo mivke, ki so jo na tujih zemljiščih črpali posamezniki, da »o to mivko prodajali. Mislimo, da je to prav in da ni bilo prav prej, ko se je material ob Savi kopal brez nadzorstva in se je delala škoda tudi v pogledu nevarnosti pred naraslo vodo. Tuji avtoprevozniki so vozili skrivaj preko privatnih zemljišč In rušili savske bregove. Za domače ljudi ob Savi mora biti — ob upoštevanju primernih pogojev črpanja — materiala vedno dovolj.« NAŠE SKUPŠČINE Občinska skupščina Občinska skupščina bo štela — tako kot doslej — 70 odbornikov, in sicer 35 odbornikov v občinskem zboru in 35 odbornikov v zboru delovnih skupnosti. Odbornike' občinskega zbora volijo volivci na terenu. Ker se je spremenilo število prebivalstva — v nekaterih tarajevnih skupnostih (Posavje«, »Stadion«) je prebivalcev precej več kot pred štirimi leti, nastala pa so kar cela nova naselja — so nekoliko spremenili volilne enote. Pri istem številu odborni-ških mest v skupščini zastopa en odbornik približno 900 volivcev. Iz krajene skupnosti »Bežigrad« bodo štirje odborniki, iz krajevne skupnosti »Stadion« jih bo sedem, iz krajevne skupnosti »Boris Kidrič« pet, iz krajevne skupnosti Savsko naselje pet, iz krajevne skupnosti »Posavje« sedem, iz krajevne skupnosti Crnuče-Nadgorica trije, iz krajevnih skupnosti Tomače-vo-Jarše, Savlje-Kleče, Šent-jakob-Podgorica, Beričevo in Dol pa po en odbornik občinskega zbora. Odborniki občinskega zbora v tej mandatni dobi so bili: Krajevna skupnost »Bežigrad«: Mirko Eržen, Jože Stanovnik, Miloš Hočevar, inž. Miha Košak in Ivo Sever. Krajevna skupnost »Stadion«: Ivo Lukežič, inž. Janez Obreza, inž. Jordan Stevanovič in Franc Miklavčič. Krajevna skupnost »Boris Kidrič«: inž. Viktor Repan-šek, Pavel Lešnjak, Karel Kušar, inž. Alojz Bavdaž in Milan Kranjc. Krajevna skupnost Savsko naselje: inž. Ciril Prohinar, Ivan Palfi, Sandro Pečenko, Silvo Hrovat, Edo Medved, Igor Kostjukovski, dr. Simo Opačič in Vlado Beznik. Krajevna skupnost »Posavje«: Zvonko Sotler, inž. Jože Bele, Jernej Cerkovnik in Anton Rems. Krajevna skupnost Tomačevo-Jarše: Ivan Dimnik. Krajevna skupnost Savlje-Kleče: Franc Selan. Krajevna skupnost Crnuče-Nadgorica: Matevž Kumer, Vinko Dečman in Slavko Remic. Krajevna skupnost šentja-kob-Podgorica: Franc Sojer. Krajevna skupnost Beričevo: Milan Zle. Krajevna skupnost Dol: Franc Česen. Odbornike zbora delovnih skupnosti (35 po številu) volijo zaposleni v bežigrajskih delovnih organizacijah in sicer volijo zaposleni v gospodarstvu 27 odbornikov, zaposleni v prosveti in kulturi 5 odbornikov, zaposleni v zdravstvu' in socialnem varstvu dva odbornika in zaposleni v državnih organih enega odbornika. Tudi razdelitev podjetij in zavodov v posamezne volilne enote so morali nekoliko spremeniti, ker je za Bežigradom precej novih podjetij, nekaj pa se jih je preselilo. Odborniki zbora delovnih skupnosti občinske skupščine v tej mandatni dobi so bili: Janez Čadež, Bogo Šubic, Igor Stiškovsky, inž. Dušan Dolničar, Cvetko Pogataj, inž. Zvone Zakotnik, inž. Rudi Šinkovec, Marjan Oblak, inž. Janko Kravos, Ivo Rebek, Andrej Plestenjak, Stanislav Tesner, Alojz Štrus, Ladislav Gortner, Jože štebe, Stanislav Ocvirk, Stane Mancini, inž. Ana Gregorčič, Jože Hrovatič, inž Vinko Brežnik, Marjan Bregar, Ivan Dobovšek, Miroslav Kukec, Dušan Medved, Alojz Avsec, Anton Bratun, inž. Franc Cačovič, inž. Franc Avbelj, Marija Robida, inž. Olga štefula, Hardvik Pirno-var, Igor Rendla, Franc Mehle in Ivan Kunovar. Mestna skupščina Mestna skupščina Ljubljane bo imela dva zbora: mestni zbor in zbor delovnih skupnosti. Vsak zbor bo štel po 50 odbornikov. Glede na število prebivalcev bomo za Bežigradom izvolili osem odbornikov mestnega zbora, golili jih bomo takole: Krajevna skupnost »Bežigrad« (3885 volilcev) — enega odbornika; Krajevna skupnost »Stadion« (6400 volilcev) — dva odbornika; Krajevna skupnost »Boris Kidrič« (4671 volilcev) — enega odbornika; Krajevna skupnost Savsko naselje (4655 volilcev) — enega odbornika; Krajevne skupnosti: »Po- savje«, Tomačevo-Jarše, in Savlje-Kleče (5950 volilcev) — dva odbornika; Krajevne skupnosti: Crnuče-Nadgorica, šentjakob-Pod-gorica, Beričevo in Dol (3761 volilcev) — enega odbornika. V zbor delovnih skupnosti bodo Bežigrajčani izvolili devet odbornikov. Volili jih bodo zaposleni v delovnih organizacijah, in sicer po skupinah: Gospodarstvo — sedem odbornikov; Prosveta in kultura — enega odbornika (skupaj z zaposlenimi na tem področju v občini Moste); Zdravstvo in socialno varstvo — enega odbornika (tudi skupaj z zaposlenimi na tem področju v občinah Moste im šiška); Tisti, ki so zaposleni v sodstvu in javni upravi na območju občine Bežigrad, bodo izvolili enega odbornika, skupaj z zaposlenimi na tem področju v vseh drugih ljubljanskih občinah. Odbornike dosedanjega mestnega sveta je doslej volila občinska skupščina izmed svojih odbornikov. Zastopali so le mestno področje občine. Zbora delovnih skupnosti mestni svet ni imel. V tej mandatni dobi so bili iz Bežigrada odborniki mestnega sveta: Ivo Sever, Vlado Beznik, Franc Miklavčič, Bogo Šubic, inž. Dušan Dolničar, inž. Miha Košak, inž. Ciril Prohinar, Zvonko Sotler, Stanislav Ocvirk, inž. Franc Avbelj in Karel Kušar. Vsaka ljubljanska občina je v mestni svet izvolila po 12 svojih odbornikov . Po spremembi republiške ustave bo imela Ljubljana zdaj tudi mestno skupščino. Volitve odbornikov mestnega zbora mestne skupščine bodo splošne in neposredne, tako kot za občinsko skupščino, se pravi, da bodo odbornike mestnega zbora volili vsi volile! na terenu. Odborniki, mestne skupščine ne bodo hkrati tudi odborniki občinske skupščine. Izvolili jih bodo volivci celotnega območja vseh ljubljanskih občin. Odborniki dosedanjega mestnega sveta so zastopali le mestno področje, zdaj pa bodo izvoljeni na območju vse občine, pri nas tudi v Šentjakobu, Beričevem in Dolu. V zbor delovnih skupnosti mestne skupščine volijo odbornike zaposleni v vseh delovnih organizacijah na celot- nem območju ljubljanskih občin. Mestna skupščina je torej nov družbeni samoupravni organ v Ljubljani. V spremenjeni ustavi SR Slovenije je rečeno takole: »Mesto, razdeljeno na občine, je posebna družbeno-poli-tična skupnost, v kateri občani uresničujejo družbeno samoupravljanje in urejajo tiste zadeve, ki so skupnega pomena za mesto. S statutom mesta se določijo zadeve, ki so skupnega pomena za mesto, samoupravni organi mesta in način njihove izvolitve. Z zakonom se lahko poverijo mestu tudi posamezne zadeve iz republiške pristojnosti. Mesto ima svoje vire dohodkov, ki jih v skladu z zakonom in statutom, samostojno določi. Statut mesta sprejme skupščina mesta po poprejšnji javni razpravi.« Ko se bo mestna skupščina po volitvah konstituirala, bo izvolila izmed . svojih odbornikov predsednika in dva podpredsednika mestne skupščine, vsak od zborov pa še predsednika zbora. Mestnega statuta takrat Ljubljana še ne bo imela. Pripravlja ga posebna komisija. Določiti bodo morali, katere so pristojnosti mesta in katere so pristojnosti občin, do- ločiti izvršilno politične organe mestne skupščine (svete) in temeljno organizacijo mestne uprave. Računajo, da bo novi mestni statut pripravljen do jeseni, ko bi ga septembra ali oktobra meseca obravnavali vsi zbori volilcev v Ljubljani, potlej pa bi statut (meseca novembra) sprejela mestna skupščina. Republiška skupščina Bežigrajčane bo v republiški skupščini odslej zastopalo devet poslancev: dva v republiškem zboru, dva v gospodarskem zboru, trije v pro-svetno-kulturnem zboru in dva v socialno-zdravstvenem zboru. Republiški zbor Skupščine socialistične republike Slovenije bo štel 90 poslancev. Za Bežigradom bomo, kot rečeno, volili dva poslanca tega zbora in sicer: Volilci v krajevnih skupnostih: »Bežigrad«, »Stadion«, »Posavje« in Savlje-Kleče — enega poslanca: Volilci v krajevnih skupnostih: »Boris Kidrič«, Savsko naselje, Tomačevo-Jarše, Crnuče-Nadgorica, šentjakob-Podgorica, Beričevo in Dol — enega poslanca. Tisti, ki so zaposleni v gospodarskih organizacijah na prodročju občine Bežigrad, bodo posredno volili še dva poslanca gospodarskega zbora, zaposleni v prosveti in kulturi tri poslance prosvetno-kultur-nega zbora, zaposleni v zdravstvu in socialnih službah pa dva poslanca v socialno-zdravstveni zbor republiške skupščine. Gospodarski zbor šteje v celoti 75 poslancev, druga dva zbora pa po 60 poslancev. Volitve v republiški zbor republiške skupščine so splošne in neposredne tako kot doslej. Bežigrad je imel tudi doslej dva poslanca v republiškem zboru (inž. Nada Pupis in inž. Miloš Polič). V gospodarskem zboru pa je imel Bežigrad doslej enega poslanca (inženir Vladimir Klavs), poslej pa bosta dva; v prosvetno-kulturnem zboru je bil poslanec inž. Viktor Turnšek (poslej bodo trije poslanci), v socialno zdravstvenem zboru pa je bil poslanec dr. Dušan Mis (poslej bosta tudi dva poslanca v tem zboru). Republiška skupščina je imela doslej še organizacij-sko-politični zbor (bežigrajski poslanec je bil Zdenko Ro-ter), ta zbor pa so zdaj ukinili. Zvezna skupščina Za volitve zveznih poslancev je občina Bežigrad vključena v volilno enoto Ljubljana II, ki zajema občine Ljub-Ijana-Bežigrad, Ljubljana— Center in Ljubljana-Moste ter Litijo, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Sprememba je v tem, da je poprej spadala v to volilno enoto občina Domžale, zdaj pa je namesto nje občine Ljubljana-Center. Zvezni poslanci, ki smo jih izvolili tudi za Bežigradom, so bili v tej mandatni dobi: Tine Remškar v zveznem zboru, Milan Kožuh v gospodarskem zboru, Lev Modic v prosvetno-kulturnem zboru, živa Beltram v socialno-zdravstvenem zboru in dr. Majda Strobl v organizacijsko-poli-tičnem zboru. Tako kot republiška skupščina tudi zvezna skupščina ne bo več imela organdzacij-sko-političnega zbora, zvezni zbor pa so preimenovali v družbeno-politični zbor. Vsi volilci bomo volili poslanca v družbeno-politični zbor zvezne skupščine. Zaposleni v gospodarskih organizacijah bodo posredno volili še poslanca gospodarskega zbora, zaposleni v prosveti in kulturi poslanca prosvetno-kultumega zbora, zaposleni v zdravstvu in socialnih službah pa poslanca v socialno-zdrav-stveni zbor zvezne skupščine. Zvezna skupščina ima še zbor narodov. Poslance tega zbora (20 po številu) bo izvolila republiška skupščina. Vsak od zborov zvezne skupščine bo štel po 120 poslancev, v zbor narodov zvezne skupščine pa izvoli vsaka republika po 20 poslancev, avtonomni pokrajini (Vojvodina in Kosovo) pa vsaka po 10 poslancev. Zbori volilcev v krajevni skupnosti »Stadion« V krajevni skupnosti »Stadion« so dotočili datume za zbore volivcev, kjer bodo dokončno določili kandidate za odbornike občinske skupščine in se dogovorih o poslancih Zbori volivcev bodo: Za 10. in 11. volilno enoto — 19. marca ob 19. uri, za 12. to 13. volilno enoto — 21. marca ob 19. uri, za 14. in 15. volilno enoto — 24. marca ob 19. uri (vsi v osnovni šoli Vita Kraigherja) ter za 16, volilno enoto — 26. marca ob 19. uri v domu Gradbenega šolskega centra. NAROČITE ZBOR OBČANOV! --------- | Na volitvah aprila meseca letos bomo za Bežigradom izvolili 70 novih odbornikov občinske skupščine, 18 odbornikov mestne skupščine, 9 republiških poslancev in 4 zvezne poslance. Vsem odbornikom in poslancem bo mandat trajal štiri leta. Občinska skupščina OBČINSKI ZBOR Krajevna skupnost »Bežigrad« Volilna enota štev. 1 KOS Janko, rojen 1931, pedagoška fakultete, profesor na VII. gimnaziji Ljubljana-Vdč. ŠUGMAN Rajko, rojen 1935, profesor, upravnik šolskega centra za telesna, vzgojo. ZUPET ing. Janez, rojen 1930, gozdarski tož., šef oddelka za uvoz pri Slovenijalesu. Volilna enota štev. 2 GASPARIČ Zora, rojena 1941, srednja izobrazba, u-službenka v Skupščini SRS. VELIKONJA Ivica, rojena 1923, višja izobrazba, šef finančne službe pri Mestnem svetu Ljubljana. Volilna enota štev. 3 RIBIC Henrik, rojen 1921, višja izobrazba, uslužbenec RSNZ. KUŠTRIN Ljubo, rojen 1920, visoka izobrazba direktor oddelka ZTP. POLJŠAK Tone, rojen 1929, pravnik, sekretar Skupščine SRS. Volilna enota štev, 4 STANOVNIK Andrej, rojen 1943, pravnik, odvetniški pripravnik o Odvetniški pisarni J. Stanovnika. STpPAR Viktor, rojen 1913, srednja izobrazba. Krajevna skupnost »Boris Kidrič« Volilna enota štev. 5 BINDER Nuša, rojena 1920, srednja izobrazba uslužbenka v Trgovskem podjetju DOM-EKSPORT. LEBAN Slava, rojena 1922, srednja izobrazba, medicinska sestra, referent za higieno prehrane v Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana. ŠKANDALI Jelka, rojena 1942, višja izobrazba, predmetni učitelj. Volilna enota štev. 6 POJE Janez, rojen 1946, študent veterine. REPANŠEK inž Viktor, ro-jesem 1913. tož. agronomije, se-lekctonar v Kmetijskem institutu SRS. Volilna enota štev. 7 KUŠAR Karel, rojen 1909, višja izobrazba, komercialist, direktor Gospodarskega razstavišča. VOVK Edvard, rojen 1928, višja izobrazba, uslužbenec RSNZ. Volilna enota štev. 8 ŠKRK Janez, rojen 1984, dr. znanosti, zaposlen kot ra-dtobiolog v Onkološkem institutu. HOČEVAR Živojin, rojen 1924, srednja izobrazba, upokojenec, sekretar Lovske zveze Slovenije. BREMEC Andrej, rojen 1943, diplomirani arhitekt, profesor na Gradbeni tehniš-nd šoli. Volilna enota štev. 9 HROVAT Alojz, rojen 1922, visoko kvalificirani del., privatni obrtnik za elektro instalacije. KOSI Alojz, rojen 1926, diplomirani ekonomist, vodja gospodarsko računskega sektorja IMP. Krajevna skupnostVflhl »Stadion« K;iu k v Volilna enota štev. 10 i Avt •AJh GRGIČ Edo, rojen 191f 191 pravnik, glavni tajnik 0®. k verze. 11 zc LUKEŽIC Ivo, rojen IS« srednja izobrazba, sekre« Vol KS Stadion. KCš Volilna enota štev. 11 laja M« BRATOŽ Ladislav rojVDC 1935, višji gradbeni tehnl, p; projektant v Slovenija (ten projektu. volil GRGIČ Tomo, rojen isl dipl. pravnik, šef kabin®p predsednika ustavnega so« 195 šča SRS. Fin LTl Volilna enota štev. 12 H, i OBREZA inž. Janez, rojjVol 1925, dipl. tož. geodezije, vJf00ROVIC Boško, rojen Pravnik, sodnik pri Ob-F®**) sodišču Trbovlje. Volilna enota štev. 25 19? n^SPODARIC Alfonz, ro-ib’ '929, visoko kval. del., Nnii mojster v Tovarni. pEu Milan, rojen 1912, ' j ■ nižja izobrazba. ojJVoliina enota štev. 26 j |RC: Vekoslav Vito, rejen 1* višja izobrazba, višji re- 190VJAK Ivan, rojen 1925, L izobrazba, ravnatelj šo-r Pečarja Črnuče. 1 Nevna skupnost jeiproačevo-Jarše uvfvolnna enota štev. 27 d Ivan, rojen 1926, piski tehnik, upravmik ijfmuče. prt bavne službe Elekt.ro Ljubljana — okoi ca. Volilna enota štev. 32 SNOJ Stane, rojen 1931, kmet zasebnik. ZORMAN Miro, rojen 1929, kmet zasebnik. Krajevna skupnost Šentjakob-Podgorica Volilna enota štev. 33 M RS E Franc, rojen 1930, komercialist, v Ohemo Ljubljana. KRALJ Ivan, rojen 1910 vis. kvalif. zidar, zaposlen v Belinki. Krajevna skupnost Beričevo Volilna enota štev. 34 ZLE Milan, rojen 1932, srednja izobrazba, zaposlen v Tealu. Krajevna skupnost DOL Vo'ilna enota štev. 35 ČESEN Franc, rojen 1903, kvalif. mizar, zaposlen v Vodni skupnosti. PETERLIN Nace, ključavničar, zaposlen v JUB. KUHAR Vinko, kmet za sebnik. ŠPENKO Janez, zasebni obrtnik. NOVAK inž. Franc, rojen 1932, strojna fakulteta, šef tehnološke priprave dela v »Elmi« Črnuče. ŽAGAR Fanči, rojena 1931, srednja iaobr., pravni referent v »Elmi« Črnuče. Volilna en ta štev. 5 AUSEC Iztok, rojen 1929, visoka šola, novinar, CP »Delo«. KRIŠTOF Srečko, rojen 1929, visoka kvalifikacija, tiskarski tehnik, oddelkovodja strojne stavnice v Časopisnem podjetju »Delo«. TOME Branko, rojen 1943, visoka šola, analitik, CP »De- lo.« Vo ilna enota štev. 6 LASIČ Andrej, rojen 1935, agronomska fakulteta, vodja odkupa mleka, »Ljubljanske mlekarne«. Volilna enota štev. 7 KARLIN .Albert, roj. 1934, I. stopnja pravne fakultete, pravni referent v »JUB« Dol pri Ljubljani. PRIJATELJ Leon, rojen 1931, nedokončana osemletka, - delavec v proizvodnji »JUB« Dol pri Ljubljani. ŠINKOVEC inž. Rudi, rojen 1926, visoka izobr. — in- Kandidati za odbornike in poslance »javljamo imena evidentiranih možnih Idatov za odbornike in poslance, lagali so jdh volivci na kandidacij-konferencah krajevnih skupnosti in hih organizacijah na območju beži-0S..e °Wine. Vse predloge s terena in p or8anizacij so zbrali pri ob- ** konferenci- Socialistične zveze de-jl r* ljudstva Bežigrad. [ Predlagani kandidati sč dali so-^P® kandidirajo. . ^Ri polovici meseca marca bodo -drt Br-Vnil1 skupnostih in v delovnih or-zbori volivcev, kjer se bodo l! v, r0llončno odločili o kandidatih za 1 f 111 Pos^e. tem sta bili že dve kandidacijski konferenci v okviru občine, člani teh konferenc, izvoljeni na krajevnih konferencah in na konferencah v delovnih organizacijah, so določili kandidate za odbornike obeh zborov mestne skupščine ter kandidate za poslance vseh zborov republiške skupščine. (O izidu glasovanja poročamo na 1. strani). V vsaki volilni enoti za občinsko in mestno skupščino ter v volilnih enotah za republiški zbor republiške skupščine, bodo izvolili, po enega odbornika oziroma poslanca. V gospodarski zbor republiške skupščine bosta izvoljena dva poslanca, v socialno zdravstveni zbor dva poslanca ter v prosvetno kulturni zbor republiške skupščine trije poslanci. ^jevna skupnost n#1 ^avlje-Kleče ANL rojen 1928 1 ^lif. delav., avto y ji ^»Postojni obrtnik. 20 Ne'[na skupnost J ""osavje« ar, ,0|ilna enota štev 29 ■rV^lOvs elekt Viktor, rojer 21 joritn IX>t*hniiR vodja la ^avo^u 231 av rojen 1931 nV3, V Iskra Kranj fh.e-na skupnost '0\ u Ce-Nadgorica MK ce,M)ta stev 30 22 tzab£VK0, r0jen 1921 direktoi roflana i Prometa \ b», ^SR ^Bnsportu- .^»Ja rojen 1944 ;U k v Sbr^. elekt.ro »v^Bo za avtoma ^ |Ril >a e,M>U St0V- 31 n ™«tja ^;o. rojen 1920 deF ^orazba, vodja r ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI Volilna enota štev. X JANKOVIČ Tomislav, rojen 1940, srednja strok, izobrazba, referent v nabavi Ener-goinvest Črnuče. MILAVEC Davorin, rojen 1941, srednja izobrazba, referent v prodaji Emergoin-vest Črnuče. ŽUŽEK Jernej, rojen 1933, elektrotehnik v Savskih elektrarnah — obrat Kleče. Volilna enota štev. 2 DEČMAN inž. Marjan, rojen 1942, visoka izobrazba, konstruktor v tovarni Rog, obrat Savlje. STRGAR Marjan, rojen 1933, visokokvalificirani delavec, vodja remontne grupe v Tovarni kovinske galanterije. Volilna enota štev. 3 GRČAR Janez, rojen 1943, strojna fakulteta, tehnolog v Iskri — aparati. Volilna enota štev. 4 BABšEK Leopold, rojen 1919, srednja elektrotehn. š. prodajno tehnični zastopnik v »Elmi« Črnuče. ženir kemije, vodja tehničnega sektorja v BELINKI. Volilna enota štev. 8 NOVAK Miroslav rojen 1924, osnovna šola, šofer, »Kuverta« Ljubljana. MAROLT Marija, roj. 1939, obrtna šola za šiviljo, vodja šivalnice »Tonosa«. ŠOLINC Janez, rojen 1943, obrtna šola za orodjarja, o-rodjar, plet. mojster »TONOSA«. Volilna enota štev, 9 BRATUŠ Anton, rpjen 1935, obrtna šola, referent za nabavo, »Modna oblačila«. KOVIC Franc, rojen 1923, obrtna šola, Skladiščnik, »Modna oblačila«. Volilna enota štev. 10 MIHEVC Jože, rojen 1941, srednja ekonomska šola, referent v komerciali »Instalacija«. URBANIJA Jernej, rojen 1939, srednja tehnična š., geometer »Projekt nizke zgradbe.« Volilna enota štev. 11 BABNIK Aleš, rojem 1946, srednja izobr,, gradbeni tehnik »SGP Slovenija-ceste«. Volilna enota štev. 12 FUJS Štefan, rojen 1933, visokokvalificirani šofer v Gradbenem podjetju Bežigrad. JAKLIČ inž. Marko, rojen 1930, fakult. za gradb., glavni inženir v podjetju »Obnova«. PETRIČ Dionizij, rojen 1931, gradbena srednja šola. direktor gradbenega podjetja »Temelj« Črnuče. PLESTENJAK Andrej, rojen 1914, srednja gradbena šola, direktor podjetja »Obnova«. Volilna enota štev. 13 BEDENK Janez, rojen 1938, srednja tehnična šola, tehnik, »Lesni kombinat Ljubljana«. KIŠEK Anton, rojen 1934, osnovna Sola, nabavni referent »SGP Grosuplje«, Sektor II. Ljubljana. JEVNIKAR inž. Franc, rojen 1935, gradbena fakulteta, gradbeni inženir SGP »Stavbenik« Koper —- gradbeno vodstvo Ljubljana. KOVAČEVIČ Emil, rojen 1929, industrijska šola, mizar, »Lesni kombinat Ljubljana, obrat Mizarstvo II. PIRNAT Ivan, rojen 1929, obrtna šola, mizar, »Pohištveno mizarstvo Črnuče«. Volilna enota štev. 14 HOČEVAR Frido, roj. 1920, ekonomska fakulteta, direktor nabavne službe »IMP«. NAGLIČ inž. Jože, roj. 1931, elektrotehniška fakulteta, direktor obrata za izvajanje del v inozemstvu »IMP«. Volilna enota štev. 15 FLORJANČIČ Franc, rojen 1941, elektrotehnik, srednja šola, referent za norme pri »IMP«. VOVK Leopold, roj. 1939, strojna fakulteta, pomočnik tehničnega direktorja obrata »IMP«. Volilna enota štev. 16 VALENTINČIČ Janez, roj. 1928, nepop. sred. šola, uslužbenec v Termiki, ZADNIK Viktor, roj. 1927, elektrotehnik v Termiki. ZORC Ciril, rojen 1921, vi-sokokvalif. pečar v podjetju Kamin. Volilna enota štev. 17 GRADIŠEK Dominik, rojen 1935, srednja tehn. šola, vodja delavnic v GRAL-Avto-obnova. KIRN Vinko, rojen 1932, tehn. srednja šola, zaposlen v vozniški službi Aufocom-merca. KOS inž. Andrej, roj. 1939, eiektroteh. inž., referent za vzgojo strokovnega kadra v Autocommerce. RUS Stane, rojen 1930, osnovna šola, avtoklepar v GRAL-Avtoobnova. RIHAR Andrej, rojen 1935, kvalif strugar, nepop. srednja šola, referent nor-mirske grupe v GRAL-Avtoobnova. Vo’ilna enota štev. 18 JOVANOVIČ Mirko, rojen 1923, srednja strok, šola, direktor komercialnega sektorja za notranji trg v »Lesnini«. LAMBERGER Lučka, rojena 1940, višja izobrazba, pravnik — vodja splošnega sektorja »Gramex«. SVETLIČ SUnc, roj. 1923, srednja strok, šola, pomočnik direktorja komerc. sektorja za notr. trg v »Lesnini«. ŠTAMPFL inž. Anton, rojen 1938, visoka izobrazba, elektroinženiir — poelovnica uvoza »Elektrotehna«. Volilna enota štev. 19 BERČIČ Frane, roj. 1934, delovodska šola kovinske stroke, vodja skladišča barvnih kovin »DINOS«. MARTINČIČ Franc, rojen 1937, srednja izobrazba, šef kadrovskega oddelka »Astra«. POKOVEC Janja, rojena 1928, tekstilni tehnikum, ob-ratovodja tekstilnega obrata »DINOS«. Volilna en"ta -“tev. 29 KRIŽANC Milutin, rojen 1920, srednja strok, izobrazba, direktor »LIK Ljubljana«. OTUJAC Dušan, rojen 1927, srednja izobrazba, izvozni referent »Mladinska knjiga«. VILFAN Janez, rojen 1930, pravna fakulteta, direktor splošnega sektorja »COMMERCE«. Volilna enota štev. 21 ROJC France, rojen 1923, srednja strok, izobrazba, šef poslovne enote »Slovenija les«. VOJEC Marta, rojena 1925, srednja strok, izobrazba, uslužbenka »Družbena prehrana Bežigrad«. Volilna enota štev. 22 ANDOL.IŠEK Danica, rojena 1930, srednja strok, izobr. trgovska poslovodkinja pri »PREHRANI — P. Markete Hubadova. HUDARIN Oskar, rojen 1920, srednja strok, izobrazba, trgovski poslovodja »PREHRANA — P. Market« Savsko naselje. KRIVEC Emil, rojen 1933, srednja izobrazba, gradbeni tehnik — šef nadzorne skupine pri modernizaciji železnice »ZŽTP — Zavod za investicije«. LAPAJNE Stojan, rojen 1918, srednja šolska izobrazba, uslužbenec »PTT—SERVIS Ljubljana«. Volilna enota štev. 23 LASAN Mate, rojen 1912, srednja strokovna izobrazba, finančni direktor »Poslovno združenje tekstilne industrije«. ROS Vitko, rojen 1941, pravna fakulteta, pravni komercialni referent »GIPOSS«. Volilna enota štev. 24 HORJAK Brane. roj. 1931, srednja Izobrazba, gradbeni tehnik, zasebni obrtnik. Volilna enota štev. 25 KOČEVAR Janez, rojen 1936, tehnik, šef. iel. enote v Jugoinspektu. OBLAK Janez, rojen 1932, strojni tehnik, vodja servisa Slovenija avto. ŠULER Alenka, roj. 1943, nižja izobrazba, tajnica v podjetju Dvigal'tehna, Vo.ilna enota štev. 26 ČERANIC inž. Nikola, ro jen 1924, gradbena fakulteta, gradbeni inženir, »Stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste«. HORVAT Štefan, roj. 1940, ekonomska srednja šola, referent za hišne svete, »Stanovanjsko podjetje Bežigrad — Moste«. JARC Ludvik, rojen 1935, srednja gradbena šola, gdad-be- . tehnik »Soseska« Ljubljana, Ortomirova 10. MIHELIČ Ana-Nuša, rojena 1941, gradbena srednja šola, gradbeni tehnik, podjetje »Soseska«. POGLAJEN Alojz, roj. 1924, višja strok, izobr., uslužbenec — vodja • za splošne zadeve »Komunalni zavod za zaposlovanje«. ŠKRK Vida, rojena 1927, srednja strokovna izobrazba, uslužbenka-— svetovalec za zaposlitve, »Komunalni zavod za zaposlovanje«. Volilna enota štev. 27 AVSEC Alojz, rojen 1900, osnovna šola, upokojenec, zadružnik »KZ Črnuče«. Volilna enota štev. 28 BRATUN Anton, roj. 1917, srednja šolska izobrazba, računovodja, »Geološki zavod«. Volilna enota štev. 29 GJURA inž. Janez, rojen 1926, tehniška visoka šola, gradbeni inženir, »Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij«. RAMŠAK Mirko, roj. 1932, srednja šolska izobrazba, strokovni sodelavec v Zavodu za raziskavo materiala in konstrukciji. Volilna enota štev. 30 HRASTAR Marija, rojena 1942, srednja strokovna Izobrazba, strokovna uč teljica, »Center strokovnih šol« SOVRE Dana, roj. 1941, visoka šola za politične vede, predmetna učitejica družbenih ved »Center strokovnih šol«. ŠIVIC Breda, rojena 1929, filozofska fakulteta, jarofo-sor slovenskega jezika »Center strokovnih šol«. Volilna enota štev. 31 GORENC Marija, rojena 1941, srednja ekonomska šola, saldokontist, »Dopisna delavska univerza«. JUVANC Jože, roj. 1928, srednja kmetijska šola, vodja poskusnega sadovnjaka v Prevojah. (»Kmetijski inštitut Slovenije«), VOVK Božo, rojen 1933, visoka izobrazba — akademija za igralsko umetnost, gledališki igralec, »Pionirski dom — Mladinsko gledališče«. Volilna enota štev. 32 PAPIČ Ivica, rojena 1926, srednja šola, učiteljica, osnovna šola »dr. Vita Kraigherja«. SIMONČIČ Marija, rojena 1927, srednja izobrazba, (u-čiteljišče), učiteljica, osnovna šola »Borisa Kidriča« Savsko naselje. . Volilna enota štev 33 GANTAR dr. Emil, rojen 1930, visoka izobrazba zdrav-nik-specialist, »Zavod SRS za rehabilitacijo invalidov«. TONEJEC Zorka, rojena 1931, višja izobrazba, glavna medicinska sestra, »Zavod SRS za rehabilitacijo invalidov« Volilna enota štev. 34 GRAČNER Mila, • rojena 1922. srednja izobrazba, farmacevtski tehnik, »Lekarna Bežigrad«. KOŠAK Andrej, rojen 1938, visoka izobrazba, diplomirani ekonomist — strokovni sodelavec »Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana«. OGORELC Janez, roj. 1914, višja izobrazba, upravitelj zavoda »Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana«. Volilna enota štev. 35 DAMJANOVIČ Niko, rojen 1927, višja izobrazba, oficir JLA, vojašnica »Ljube Šercerja«. MARINČEK Metod, rojen 1930, visoka izobrazba, sodnik, »Republiški senat za prekrške«. VOLK Vinko, rojen 1927, višja izobrazba, oficir JLA — aktivni podpolkovnik, vojašnica »Ljube Šercerja«. Mestna skupščina MESTNI ZBOR Volilna enota štev. 1 KOŠAK inž. Miha, rojen 1932, dipl. inženir metalurgije, sedaj predsednik mestnega sveta Ljubljana, član ZK od leta 1948. MUŠIČ inž. Nikolaj, rojen 1931, inž. arhit., direktor pro jektavnega biroja Tamar. Član ZK od leta 1949. Volilna enota štev. 2 KRANJC Milan, rojen 1924, tehndk, šef sektorja pri Cen-tromerkurju. član ZK od leta 1943, v NOB je sodeloval od 1941 leta. MLAKAR Jernej, rojen 1924, dipl. pravnik, glavni re-prbldški inšpektor dela. član ZK od leta 1944, z NOV je sodeloval od leta 1943. PERAT Janko, rojen 1921, dipl. socialni delavec, ravnatelj zavoda Dom počitka v Ljubljani, član ZK od leta 1945, v NOB je sodeloval od leta 1943. ŠKANDALI Zvonimir, rojen 1909, končal je filozofsko fakulteto, samostojni svetnik za visoko šolstvo pri republiškem sekretariatu za pro- (Nadaljevanje na 11. str.) ljubljansko v boju za zmago usavje v svobodo FOTOGRAFIJA IZ LETA 1941. Tovariš Martin Tesovntk st. je doma odkril film iz leta 1941. Na fotografijah je orožje neke manjše vojaške enote iz stare Jugoslavije, ki se je ob Savi med Ježico in Stezicami sama razorožila, ko je slišala za kapitulacijo Jugoslavije. Poleg dveh lažjih poljskih topov je bilo drugega lahkega orožja — pušk. rodnih bomb indr. — še za en voz. Več pušk, pištol in bomb so prenesli k Tesovnikovim, kjer so vse skrili in kasneje zakopali, nekaj takega orožja pa so razni radovedneži pometali v Savo. Cez dva meseca pa so mladinci tudi tega potegnili iz Save, ga očistili in prenesli k Tesovnikovim. Od tu so orožje prenašali k Nacetu Dovču, Robidovemu Nacetu, kmetu iz Male vasi; hlapec Prane Kosec, ki sedaj živi v zelo slabih razmerah v Zgornji Hrušici št. 46, pa ga je s konji vozil na področje Pugleda, k partizanom. Robidovega Naceta so leta 1942 ubili Italijam. Na sliki — z leve na desno — so otroci Martina Tesovnika. Prvi je Viktor Te-sovnik, takrat star 13 let. Viktor je odšel leta 1944. v partizane, kjer je bil pozimi leta 1945. ranjen v bojih na Menini planini. Za posledicami te rane je umrl leta 1945, ko je bil pri mornarici. Drugi je Martin Tesovnik, takrat star 9 let in edini še živi sin, tretji pa je Ivan, ki je bil takrat star 11 let. Ivan je bil po osvoboditvi eden najbolj aktivnih mladincev na Ježici. V tistih težavnih povojnih letih pa je Zbolel za TBC in tako slabega ga je leta 1951. zadela srčna kap. Avtor koncepta novejše zgodovine Bežigrada z naslovom »Ljubljansko Posavje v boju za zmago in svobodo« tov. Jože Ravbar,' domačin iz Črnuč, je v drugem delu, ki obsega 102 strani, opisal delavsko gibanje in delovanje komunistične partije od konca I. svetovne vojne do začetka II. oz. do napada fašistične Nemčije in Italije na Jugoslavijo. Pod naslovom »Revolucionarno gibanje v obdobju 1918 do 1921« se tov. Ravbar najprej dotakne, obdobja po končani I. svetovni vojni, ko se je ustanovila kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pri tem tudi ugotavlja, da je bilo območje Ljubljanskega posavja izven operacij I. svetovne vojne, da pa so se Posavci tolkli v Galiciji in Soški fronti, od koder se marsikdo ni vrnil domov. (Na pokopališčih v Stožicah, na Črnučah in v Dolu so spominske plošče, na katerih piše, kdo je pod silo razmer v I. svetovni vojni preminil — za slavo dn čast nekdanje Avstro-Ogrske države). mena, saj dajo vedeti, da so posavski delavci že leta 1920 zaupali v Komunistično partijo. Tretje mesto po številu glasov — v občini, kjer je dotlej vedno zmagala lista klerikalnih strank, je za leto 1920 res velik uspeh. Tudi v samem mestu, v Ljubljani, je Komunistična partija Jugoslavije po številu glasov dosegla 3. mesto. Na listi komunistov za Ljubljano in okolico pa je bil tedaj izvoljen dr. Milan Lemež. Potem tov. Ravbar opisuje Na partizanske kraje smo pozabili Občni zbor krajevne organizacije Zveze borcev v Savskem naselju Letna skupščina krajevne organizacije ZB NOV v Savskem naselju je bila ena najboljših v naši občini. Odlikovala se je po velikem številu prijavljenih k besedi in po vsebini razprave, ki ni zdrknila na reševanje osebnih problemov posameznih članov. K takšni načelni razpravi je pripomoglo zelo dobro poročilo predsednika organizacije. Čeprav v času NOV Savskega naselja še ni bilo in čeprav se je članstvo te borčevske organizacije zbralo iz vseh vetrov naše ožje in širše domovine, so v preteklem letu opravili skorajda največ na področju razvijanja tradicij NOV. Velike uspehe na tem izredno pomembnem področju dela pa so imeli zato, ker so se pravočasno sprejetega načrta čvrsto držali in ker so imeli zelo dobre odnose z vodstvom osnovne šole »Boris Kidrič« o tem in ugotovili so, da se člani še vedno premalo poznajo med seboj. Nekaj krivde za to pripada enemu delu poverjenikov organizacije, ki so bili premalo aktivni. Povedati pa je treba tudi, da so bili drugi poverjeniki pohvaljeni prav na skupščini, ki je ugotovila, da brez dobrih poverjenikov organizacije, ki šteje preko 800 članov, sam odbor ne bi mogel voditi. Prav ti uspehi pa so navzoče člane verjetno spodbudili k izjavam da »preveč pozabljamo na tiste ljudi in kraje, kjer smo se med vojno borili«. In tako je prišlo do soglasnega zaključka, da naj vodstvo organizacije letos organizira več izletov v partizanske kraje. Pohvaljeno pa je bilo tudi delo stanovanjske in social-no-zdravstvene komisije. Obe sta probleme zadovoljivo reševali. Stanovanjska komisija je že računala, da bo lahko prenehala z delom, pa se je na osnovi blažjih kriterijev mestnega sveta — glede reševanja stanovanjskih vprašanj članov ZB — zopet pojavilo precej prosilcev. Na skupščini so tudi govorili o sodelovanju z drugimi družbeno političnimi organizacijami in ugotovili, da močno pogrešajo njihove iniciative za izvrševanje določenih nalog, ki bolj spadajo npr. k SZDL kot k ZB. Sodelovanje je sicer dobro, toda pobuda prihaja vedno le s strani ZB. V letnem poročilu je bilo tudi navedeno in v razpravi podprto stališče, da nekateri problemi članov ZB na socialno zdravstvenem področju zaslužijo pozornost višjih organov. Organizacija jih ne more rešiti, povzročajo pa veliko nezadovoljstva in različne negativne posledice. Tako je npr. bešeda stekla o zdrav- ljenju v naravnih zdraviliščih, kjer borci, razen onih iz leta 1941. in VVI, nimajo nobene prednosti pred ostalimi državljani. Navzoči člani pa so se zavzemali tudi za to, da udeleženci NOV, ki imajo kronična obolenja, ne bi plačevali prispevkov za zdravila in zdravniške preglede. Zanimiva so bila tudi stališča govornikov do nekaterih mladih pesnikov, ki s svojimi pesmimi napadajo NOB. Ta razprava je bila zanimiva zlasti zato, ker je ena članica te organizacije napisala veliko lepih borbenih pesmi, za katere pa ne more najti založnika. (V tej številki objavljamo dve). Razburjenje, ki je bilo tudi pod vplivom nove melodije partizanske pesmi »Hej brigade«, je bilo vsekakor razumljivo. In še nekaj. Kakor je letna skupščina krajevne organizacije ZB Posavje sprejele sklep o ustanovitvi nove ideološke komisije, tako se je tudi skupščina v Savskem naselju strinjala, da se ustanovi nova komisija in sicer za narodno obrambo. Po kratkem opisu težkega povojnega življenja pod pritiskom velikosrbske buržoazi-je, avtor opisuje znano stavko železničarjev v Ljubljani, ki se je začela 15. aprila 1920 in ki se je končala 10 dni kasneje s streljanjem policije na protestni pohod delavcev na Zaloški cesti. Po mnenju avtorja je namreč v tej stavki in demonstracijah na Zaloški cesti sodelovalo precej Posavcev, zlasti železničarjev. Revolucionarno gibanje delavstva je bilo buržoazni oblasti trn v peti. V takem napetem vzdušju je prišlo do volitev v ustavodajno skupščino, 28. novembra 1920 leta. Avtor omenja tudi izjavo dr. Antona Korošca, po poklicu duhovnika, sicer pa voditelja slovenske Ijduske stranke (SLS) in ministra za notranje zadeve v stari Jugoslaviji. Na zboru zaupnikov SLS v Ljubljani, ki je bil 7. aprila 1920, je rekel, da smatra komunistično partijo Jugoslavije za edinega resnega nasprotnika, s katerim se je treba boriti. V takratni občini na Ježici so volitve dale naslednje rezultate: Kljub temu da so komisije uspešno reševale številna vprašanja posameznikov, se Je zgodilo, da je med letom 10 članov Izstopilo iz organizacije. Razprava je potekala tudi Seveda so skoraj bolj ko' ti podatki zanimiva razglatr J Ijanja avtorja o volilnih rezm tatih oz. njihovih spremeni bah. Tako na strani 26 pravi mi »To nam dokazuje, da je bil« sp delavsko gibanje tudi po* vplivom sporazumaških sod je aldemokratov.« In dalje nj ( isti strani: »Generacije, ki sj 19: nastopale v tem obdobju 1 od delavskem gibanju, so stori* nol svoje poslanstvo s tem, da s« v ustvarile pogoje razvoja tcg< rj, gibanja v poznejšem ot> ^ dobju.« ( 19; Odmevi V zvezi z gradivom o novejši zgodovini Bežigrada, ki ga je zbral tovariš Jože Ravbar, že prihajajo dopolnitve in pripombe. Nekaj dopolnitev in sicer za 14 tipkanih strani, so poslali tovariši, ki so doslej gradivo prečitali. Glavne pripombe in dopolnila pa še pričakujemo, saj imajo gradivo v obdelavi še naslednji tovariši: dr. France Škerl, Vlado Krivic, Stane Bizjak, Miha Čerin, Mile Smolinsky, Marica Čepe, Iva Rakar, Nace Možina in drugi. V Podgorici je tisti del gradiva, ki se nanaša na »Dolenje Posavje«, obravnaval odbor krajevne organizacije ZB. Odbor meni, da je njihovo območje preveč splošno obdelano. Obenem so sporočili nekaj podatkov o prvih organizatorjih upora v Podgorici, kjer je bila v stari Jugoslaviji občina. Najbolj zanimiva pa je naslednja vest: 15. februarja letos so se, vzpodbujeni s člankom »Kdaj je bila ustanovljena prva partijska organizacija na Ježici«, ki je bil objavljen v prejšnji številki »Zbora občanov«, sestali pri tovarišu Andreju Kumarju, nekateri še živeči prvi člani KP z Ježice. Sklenili so da bodo napisali vse, kar se še spominjajo o ustanovitvi, zlasti pa o delu in pomenu partijske organizacije na Ježici v stari Jugoslaviji. To gradivo bodo odstopili tudi uredništvu »Zbora občanov« za objavo. Pri Andreju Kumarju so se zbrali Ivan Tomc, Nace Pečar in Lojze Jerneje. SLS (Slovenska ljudska stran ka) 286 glasov SKS (Samostojna kmetska stranka) 126 glasov JDS (Jugoslovanska demokra tska stranka) 19 glasov JSDS (Jugoslovanska social d emokratska stranka) 57 glasov NSS (Narodno socialna stran ka) 12 glasov KS J (Komunistična stranka J ugoslavije) 118 glasov Ti podatki so izrednega po- Nada Carevska Zimska Uskoška Pes laja v turoben zimski večer, med burjo sneg naletava. Kot da bi tulila ranjena zver se vihra zaletava. Moja pesem je pesem otroka, ki je prezgodaj pogledal smrti v oči. > čez puste vrtove se divje podi. Pesem otroka tn uskoka. smeji se in slT kronoce. ki zdoma ga iene uporniška kri, Kot da bi vohal prelito kri, kri — kot njegove sanje plamteča, pes joče, joče, joče ... kri, ki p< Silah mu vre kipeča... ko na braniku življenja stoji... Vojna in mraz . .. Vedno huje sneži, Pesem Uskoka iz davnine. s snežinkami burja rdja. ki v meni dalje svobodna živi. V zraku vonj sežganih kosti .. Pes laja, laja. laja . . . (Se neobjavljena) (Objavljeno v »Borcu«) volitve v občinske odbore, ki so bile pet mesecev kasneje, za katere pravi, da so že bile v senci proslule »Obznane«, ki je KPJ porinila v ilegalo. Napredni delavci in komunisti so tedaj volili v koaliciji z drugimi strankami ali pa je izstopala pod drugim imenom. Zato je Kmečko-delavska zveza na Črnučah dobila 55 glasov od skupnih 154 in tako dobila 6 odborniških občinskih mest. Na Ježici je Delav-sko-kmetska zveza dobila enako število odborniških mest kot SLS. Velik uspeh je bil dosežen tudi v občini Podgorica, kjer je JSDS (Jug. soc. dem. stranka) dobila v občini 3 odborniška mesta. Ko smo že pri volitvah, poglejmo še rezultate kasnejših volitev. 15. junija 1924. leta so bile v Sloveniji zopet volitve v občinske odbore. SLS na Črnučah se je tedaj razdelila na Kmetijsko zvezo in Delavsko zvezo, da bi s tem razbila moč naprednega delavskega gibanja. Rezultati so bili naslednji: Črnuče: SLS (Kmetijska zveza) 3 odbornike, SLS (Delavska zveza) 2 odbornika, Delavsko kmetijski blok 4 odbornike. Dol: SLS 12 odbornikov, SKS (Sam. kmet. stranka) 5 odbornikov. Ježica: SLS 15 odbornikov, Gospodarska lista (liberalci) 6 odbornikov, Delavsko kmetijski blok 6 odbornikov. Naslednje občinske volitve so bile 8. avgusta 1927. Na Črnučah je ostalo razmerje med strankami enako. Na Ježici pa so se klerikalne sile okrepile (SLS) za 1 odbornika. Liberalci so izgubili 1, Kmetijsko delavska zveza pa 2 odbornika. Pevski zbor ne so 2» so. er< Pr ve 1 191 ko Zt tet 191 na nil kil' 1 19S Set tnc no tet I Inž te:; ne] 2K SO( J Por Ms tet Odbor krajevne organiza* je ZB NOV »Danile Kum»r je dal pobudo za ustanovit®' moškega pevskega zbora, varišu Pircu je res usp^ško: zbrati čez 20 pevcev, med terimi so upokojeni člani in več znanih zborovskih cev z Ježice. Zbor se je ššoj trikrat sestal, od tega dvaktjJej na pevskih vajah. Vodi r profesor Friderik Wolf, ki 5 cer poučuje glasbo in pw na osnovni šoli v Stožic Na drugi pevski vaji so pripomoček že imeli elektf’ ni harmonij, ki ga bo verjet1 financirala krajevna skupn Posavje skupno z odbor ZB in ZROP. Zbor ima vaje vsak torek11 18.30 do 21. ure na Titovi 1 štev. 201. Kdor ima veselje’ posluh za petje, se lahko v® čas pridruži. Zlasti mlajši tj dobrodošli. >b Dokumenti iz NO*J Za Muzejsko zbirko za mladino na Črnučah ^ mo fotografije, predmete ’ druge dokumente o dejale1 stl v zvezi z narodnoosvOV' dilnim gibanjem na podr^, 1 naše občine v času od ^ do 1945. leta. jv^ če kaj takega imate, sp°% čite svoj naslov občinsk®^ J odboru ZZB NOV, Ljublj/191 Parmova 41. M (Nadaljevanje s 6. strani) Kandidati za odbornike in poslance sveto in kulturo. Član ZK od ^ 1942, med NOB je bdi v j internaciji. ol Volilna enota štev. 3 It BAJŽELJ inž. Franc, rojen lil gradbeni inženir, sa- nj ittostojni svetovalec za pro-rt met pri Zavodu SRS za golt spodarsko planiranje. Član ZK je od leta 1950, v NOB » je sodeloval od leta 1941. ^ CACEVIC inž. Franc rojen s3 1927, gradb. inženir, vodja J 0cWelka za preiskavo masov-"th konstrukcij in modelov . v Zavodu za raziskavo mate-l r'ala in konstrukcij. Član ZK od leta 1962. GRGIČ TomLslav, rojen ^ ‘932, dipl. pravnik, šef kabi-predsednika ustavnega ^d'š6a SR Slovenije. Član ^ od leta 1954, v NOB je ^»deloval od 1943 leta. Volilna enota štev. 4 j DANEU Ivo, rojen 1937, Pednja izobrazba, zaposlen v Predstavništvu Zagrebškega velesejma v Ljubljani. KRAGULJ Milan, rojen ”18, srednja izobrazba, pol-j£“vnik jla v pokoju. Član ifK od leta 1942, v NOB od i«eta i94i j ]QP,rNAR Joško, rojen J™6’ dipl. ekonomist, novi-j ’ direktor in glavni ured-~k »Gospodarskega vestnl- Volilna enota štev. 5 FLORJANČIČ Tone, rojen *“39, višja izobrazba, pred-Sednik izvršnega odbora Temeljne izobraževalne skup-Ljubljana. Član ZK od ■teta 1957. HRAST Stane, rojen 1927, mž. crgamizacije dela, vodja kadrovske službe v časopls-tem podjetju »Delo«. Član KK od leta 1947, v NOB je ^deloval od leta 1942. ■•KRAS Franc, rojen 1931, bovinar, zaposlen pri časo-»Delo«. Član ZK od teta 1950. 9f Volilna enota štev. 6 a Miklavčič Borut, rojen ^la ’ družbeno politični de-predsednik mestne v^rence Zveze mladine v ^1962 jani' Clan ZK od leta ^°,ME Milka, rojena 1926, vodja podružnične upraviteljica vrtca na Clan ZK od leta 1947, . N°B od leta 1942. 'telilna enota štev. 7 Silvo, rojen 1920, vodja statistične ^ Republiškega sekreta-hJCv 2X1 notranje zadeve. K ? ^ Je L^MS Anton, rojen 1932, ;oipu,: PPavruk, zaposlen v Re-'skem sekrettriatu za .'Cjn-^d-te i31 občo upravo, j' ZK od 1958 leta. sf ) Volilna enoto štev. 8 ^•Un iviiiajlj rojen 1926, ftemitnt6hnik’ ^Pošlen kot 1945, v sodeloval od leta asistent v Belinki. lO1 Ub,JRMAN Jože, rojen 1917, ^k obrata Termit. delovnih '•j SKUPNOSTI A ■tijsl« Molilna enoto štev. 1 R Mirko, rojen 1933, tehnik, šef proiz- nje v tovlimi JU3 v Da. (#947 !,,A Marija, rojena •tftni.jBki tehnik, zapo- siena v tovarni JUB v Dolu. JEVNIKAR inž. Janez, rojen 1925, dipl. elektro inženir. zaposlen pri Elektro Ljubljana. ŽELEZNIK Željko, rojen 1983, dipl. ekonomist, vodja finančnega sektorja v Belin- Volilna enoto štev. 2 DEČMAN Vinko, rojen 1920, absolvent Višje šole za organizacijo dela, šef splošnega sektorja v Tonosd. Clan ZK od leta 1948. DERMASTIJA Matija, rojen 1933, novinar, urednik rubrike pri časopisu »Delo«. Clan ZK od leta 1952. KODELA inž Niko, rojen 1931, grafični inženir, vodja razvojne službe pri časopisnem podjetju »Delo«. ' POKOVEC Aleksander, rojen 1932, tiskarski tehnik, vodja obrata v časopisnem podjetju »Delo«. Clan ZK od leta 1949. Volilna enota štev. 3 KUPLJENIK Jože, rojen 1938, srednja izobrazba, šef komerciale v montažnem podjetju »Instalacije«. SOTLAR Zvone, rojen 1933, projektant v Instalaciji., Clan ZK od leta 1965. Volilna enoto štev. 4 BREZNIK inž. Vinko, rojen 1914, gradbeni inženir, šef tehničnega sektorja v Cestnem podjetju. ŠTEBE Jože, rojen 1923, gradbeni tehnik, zaposlen v podjetju »Obnova«. ŽITNIK Franc, rojen 1933, gradbeni tehnik, direktor gradbenega podjetja Bežigrad. Clan ZK od leta 1959. Volilna enoto štev. 5 MANCINI Stane, rojen 1931, direktor finančnega sektorja v podjetju Dinos. Clan ZK od leta 1965. MUHAR Tinka, rojena 1931, srednja izobrazba, šef kadrovskega sektorja v veletrgovini Astra. Clan ZK od leta 1950. PERKOVIČ Vesna, rojena 1949, ekonom tehnik, knjigovodja v Elektrotehni. PLAZAR Franc, rojen 1919, srednješolska izbobrazba, direktor podjetja Gramex. Clan ZK od leta 1946. SKALE Anten, rojen 1929, ima višjo voj®o akademijo, pilot pri Adria aviopromet. Clan ZK od leta 1944, v NOB je sodeloval od leta 1943. Volilna enoto štev. 6 VK.ŠCA.1 Sonja, rojena 1925, srednješolska izobrazba, direktor gostinskega podjetja Bežigrad, članica ZK od leta 1944, v NOB je sodelovala od leta 1943. Volilna enoto štev. 7 KRSMANC Stojan, rojen 1924, eiektroi inženir, samostojni obrtnik. ZUPANČIČ Viktor, rojen 1929, strojni tehnik, samostojni obrtnik. Volilna enoto štev. 40 (skupaj z občino Moste) EXEL inž. Neža, rojena 1915, kem. inženir, zaposlena v Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij. GABRSCIK dr. inž. Boris, rojen 1923, inž. arhit., samostojni raziskovalec v Urbanističnem inštitutu. V NOB je bil interniran na Rabu. GOBEC AMALIJA, rojena 1943, učiteljica, zaposlena v Centru strokovnih šol. Clan ZK od leta 1964. KRANJC Slavko, rojen 1929, akademski kipar, direktor zavoda Pionirski dom. MEDVED Anton, rojen 1919. profesor zemljepisa na gimnaziji v Mostah. Je član ZK. Med vojno je bil v internaciji. PRITEKELJ Milan, rojen 1925, profesor slovenščine in ravnatelj osnovne šole Kette-Mum v Mostah. Clan ZK od leta 1958. SMERDELJ Jure, rojen 1940, predmetni učitelj na osnovni šoli Vide Pregare v Mostah. Clan ZK od leta 1963. ŠIRCELJ Martina, rojena 1930, visoka izobrazba, bibliotekarka v Pionirskem domu. ŠKERJANC Janez, rojen 1925, dipl. ekonomist in magister ekonomskih ved, višji predavatelj na Visoki šoli za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Clan ZK od leta 1948, v NOB je sodeloval od 1942 leta. TEPINA Ana, rojena 1921, profesorica na Dopisni delavski univerzi. Clan ZK od leta 1944, v NOB je sodelovala od leta 1942. VREMEC Nevenka, rojena 1934, dipl. ekonomistka, profesor na Centru strokovnih šol. STRMOLE Alojz, rojen 1928, profesor biologije, pomočnik ravnatelja na osnovni šoli Vita Kraigherja. Je član ZK. Volilna enoto štev. 46 (skupaj z občinami Moste in šiška) GOSTIC—KUMAR dr. Majda, rojena 1920, zdravnica, psihiater-specialist v kliničnih bolnišnicah. HVALE Stanko, rojen 1920, vodja splošnega sektorja v Zavodu za rehabilitacijo invalidov. član ZK od leta 1950. Med vojno je bil v internaciji. POGAČAR dr. Franc, rojen 1922, zdravnik, zaposlen v ambulanti za medicino dela zdrastvenega doma šiška. Član ZK od leto 1947, v NOB je sodeloval od lete 1941. TANASKOVIC Milena, rojena 1934, socialna delavka, zaposlena v kliničnih bolnicah. Clan ZK od leta 1963. TRAMPUŽ Miloš, rojen 1921, srednješolska izobrazba, upravitelj bolnice za psihiatrijo. Clan ZK od leta 1949, sodeloval je v NOB. VOGRIČ Marija, rojena 1920, kvalificirana kuharica, vodja kuhinje v bolnišnici dr. Petra Držaja v šiški. Clan ZK od leto 1948, v NOB je sodelovala od lete 1943. Volilna enota štev. 49 (vse Ijuibljan. občine skupaj) BERNIK Stane, rojen 1938, profesor umetnostne zgodovine, glavni urednik revije »Sinteza«. BIZJAK Kosto, rojen 1921, višja izobrazba, polkovnik JLA. DIMNIK Jože, rojen 2928, srednješolska izobrazba, ka-drovnik v podjetju Slovenija vino. Clan ZK od leta 1928. PROSENC Iva, rojena 1926, socialna delavka, tajnik odbora pri mestnem sindikalnem svetu. STROBL dr. Majda, rojena 1920, profesorica na pravni fakulteti. Clan ZK od leta 1957, med NOB je delala v ilegali. Rep. skupščina Republiški zbor 30. volilna enota Beznik Slavko rojen 1927, novinar, glavni urednik »Ljubljanskega dnevnika«. Clan ZK je od leta 1947, v NOB je sodeloval od leta 1943. Bil je odbornik občinske skupščine. Koman Stone rojen 1920, srednja izobrazba, sedaj upokojen. Clan ZK od leta 1944, v NOB je sodeloval od leta 1941. Pred upokojitvijo je bil direktor podjetja Dinos, pred tem pa predsednik občinske skupščine Ljub-Ijana-Bežigrad. Polič inž. Miloš rojen 1914, gradbeni inženir, vodja oddelka za ceste in izolacije v Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij. Clan ZK od leto 1949, v NOB je tol v vojnem ujetništvu. Zdaj je poslanec istega zbora. Šinkovec Janez rojen 1928, pravnik,' direktor organizacij sko-kadrovske-ga sektorja podjetja »Delo«. Clan ZK od leta 1947, v NOB je sodeloval od 1943 leta. 31. volilna enota Brožič Tone rojen 1928, dipl, pravnik, tajnik Slovenske izseljenske matice. Član ZK od leta 1926, v NOB je sodeloval od leta 1943. Lešnjak Pavel rojen 1923, komercialist, vodja organizacije komercialne službe v Jugotehniki. Clan ZK od leta 1948, v NOB je sodeloval od leta 1941. Sedaj je odbornik občinske skupščine. Roter Zdenko rojen 1926, profesor, višji predavatelj na Visoki šoli za sociologijo, politične vede in novinarstvo in urednik revije »Teorija in praksa«. Clan ZK od leta 1943, v NOB je sodeloval od leta 1942. Sedaj je poslanec organizacijsko političnega zbora republiške skupščine. Gospodarski zbor Cerjanec Ferdo rojen 1925, srednja izobrazba, direktor podjetja Instalacija. Clan ZK od leta 1945, v NOB je sodeloval od leta 1943. Več let je bil občinski odbornik in član mestnega sveta. Kobentar Marjan rojen 1924, dipl. tehnik, komercialni direktor v Elektrotehni. Clan ZK od leto 1944, v NOB sodeloval od leto 1944. Novšak Božo rojen 1932, elektrotehnik, vodja tehničnega oddelka v Ener-goinvest Črnuče. Clan ZK od leta 1951. Ocvirk inž. Vladimir rojen 1930, gozdarski inženir, šef komercialnega sektorja v Lesnem kombinatu Ljubljana. Clan ZK od lete 1956, v NOB je bil aktivist. Pirš inž. Jurij rojen 1939, dipl. gradbeni inženir, nadzornik pri zavodu za investicije Združenega železniškega podjetja Ljubljana. Clan ZK od leta 1957. Planinc Marjan rojen 1928, ekonomist, direktor finančnega sektorja v Lesnini. Clan ZK od leta 1948, v NOB je bil aktivist od leto 1942. Bil je odbornik občinske skupščine. Ramovž Janez rojen 1936, dipl. ekonomist, direktor podjetja Dinos. Zdaj je član sveta za gospodarstvo občinske skupščine. Sadar Marjan rojen 1919, tekstilni tehnik, zaposlen v Poslovnem združenju tekstilne industrije. Clan ZK od leta 1944, v NOB je sodeloval od leta 1943. Je član mestnega sveta. Šavorn Lojze rojen 1921, srednja izobrazba, generalni direktor veletrgovine Astra. Clan ZK od leta 1944, v NOB je sodeloval od lete 1942. Vavpotič inž. Rudi rojen 1931, elektro inženir, direktor tovarne Elma na Črnučah. Clan ZK od leta 1948, član SKOJA od leta 1943. Vončina inž. Marijan rojen 1932, gradbeni inženir, samostojni projektant v Industrijskem biroju. Vrečar inž. Janko rojen 1939, dipl. elektro inženir, svetovalec v Elektrotehni. Zor Albin rojen 1923, ekonomist, strokovni sodelavec v Urbanističnem inštitutu SRS. Socialno zdravstveni zbor Karba dr. Dušan rojen 1915, magister farmacije, doktor znanosti, višji predavatelj na univerzi. Sodeloval je v NOB od leta 1942. Majdič Ivo rojen 1922, družbeni delavec, predsednik republiškega odbora Rdečega križa Slovenije. Clan ZK od leta 1945, v NOV je sodeloval od leta 1943. Marolt dr. Jože rojen 1928, zdravnik, direktor zdravstvenega doma Ljubljana. Mis dr. Dušan rojen 1926, zdravnik, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana. Sedaj je poslanec istega zbora. Prosvetno kulturni zbor Benko dr. Vladimir rojen 1917, izredni profesor, direktor Visoke šole za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Clan ZK od leta 1942, v NOB od leto 1941, nosilec spomenice. Blaha Tilka rojena 1925, politolog, predsednica Zveze delavskih ni-verz Slovenije. Članica ZK od leta 1943, v NOB od leta 1943. De Corti Borko rojen 1948, študent Visoke šole za sociol., polit, vede in novin. Clan ZK od leta 1966. Mlakar Dušan rojen 1939, končal je akademijo za igralsko umetnost, režiser pri Mladinskem gledališču. Mušič Vladimir — Braco rojen 1930, inž. arhit., zaposlen pri Urbanističnem inšti-tatu SRS. Clan ZK do leta 1947. Pantar inž. Franc rojen 1937, inž. elektrotehnike, predstojnik oddelka na Centru strokovnih šol. Nadaljevanje s 1. strani SKUPINA PROSVETE IN KULTURE: Vollna enota štev. 40: Exel inž. Neža 49, Gabršnik inž. Boris 37, Godec Amalija 23, Kranjc Slavko 19, Pritekelj Milan 20, Strmole prof. Alojz 36, Škrjanc prof. Janez 37, Tepina inž. Ana 38, Vremec Nevenka 24. SOCIALNO ZDRAVSTVENA SKUPINA Volilna enota štev. 46: Hvale Stanko 44, Pogačar dr. Franc 59, Tanaskovič Milena 49. SKUPINA SODSTVA IN JAVNE UPRAVE Vodilna enota štev. 49: Bernik Stane 61, Bizjak Kosto 43, Prosenc Iva 53. Predlagani, katerih imena so tiskana polkroptoo, so dobili potrebno število glasov in so potrjeni kandidati. V vsaki volilni enoti bodo izvolih po enega odbornika. Kandidacijska konferenca zborov delovnih skupnosti je glasovala tudi o predlogih za kandidate delovnih zborov republiške skupščine. šefman Janušek rojen 1948, študent Visoke šole za sociol., polit, vede in novin. Clan ZK od leta 1966. Turnšek inž. Viktor rojen 1911, gradbeni inženir, direktor Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij. Clan ZK od leta 1945, med NOB je bil v političnem zaporu. Sedaj je poslanec istega zbora. Zvezna skupščina Družbeno politični zbor Lipič inž. Drago rojen 1927, dipl. geodet, republiški sekretar za urbanizem in predsednik mestne konference SZDL Ljubljana. Orožen Marjan rojen 1930, politolog, politični sekretar revirskega komiteja ZK v Zasavju. Miklavčič Franc, rojen 1921, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani . Gospodarski zbor Kožuh Milan, rojen 1919, ekon, tehnik, generalni direktor Poslovnega združenja Rudis Trbovlje. Klavs inž. Vladimir rojen 1919, dipl. elektroinže-nir, direktor tovarne elementov Iskra. Primožič Karel rojen 1927, dipl ekonomist, direktor tovarne Zmaj. , Bregant Stane rojen 1923, generalni direktor Metalke Ljubljana. Socialno zdravstveni zbor katov Ljubljana. Luzar Nena rojena 1925, novinarka. Andolšek dr. Lidija rojena 1929, zaposlena na inštitutu za načrtovanje družine. Prosvetno kulturni zbor Bohanec Slavko rojen 1929, predsednik republiškega odbora sindikata delavčev družbenih dejavnosti Slovenije. Valentinčič dr. Stone rojen 1913, redni profesor biotehnične fakultete. Sajovic dr. Bogomir, rojen 1925, izredni profesor pravne fakultete. Predlagani kandidati so dobili nasledijo število glasov: Gospodarski zbor: Kobem-ter Marjan 34, Novšak inž. Božo 45, Ocvirk inž. Vlado 44, Pirš inž. Jurij 47, Planinc Marjan 34, Ramovž Janez 36, Sadar Marjan 28, Šavorn Lojze 36, Vavpotič inž. Rudi 41, Vrečar inž- Janez 37. Socialno zdravstveni zbor: Karba dr. Dušan 56, Majdič Ivo 53, Marolt dr. Jože 62, Mis dr. Dušan 55. Prosvetno kulturni zbor: Benko dr. Vladimir 56, Blaha Tilka 48, De Corti Borko 29, Mlakar Dušan 49, Mušič inž. Vladimir 40, Pantar inž. Franc 51, šefman Janušek 26, Turnšek inž. Viktor 53. Predlagani, kateri imena so tiskana polkrepko, so dobili potrebno večino glasov in so potrjeni kandidati. V gospodarski zbor volimo dva poslanca, v socialno zdravstveni zbor dva in v prosvetno kulturni zbor republiške skupščine tri poslance. Zbori volilcev lahko dodajo nove kandidate v primeru, če je na zboru volilcev celotne volilne enote prisotnih 5 odstotkov volilcev. Bregar Rudi rojen 1926, politolog, pred-Sedaj je poslanka zvezne sednik mestnega sveta sindi-skupščine. Potr£eroI kandidali Sprememb ni veliko V zadnji številki »Zbora občanov« smo objavili osnutek letošnjega občinskega pro-računa. Obravnavali so ga zbori volilcev in spet svet za finance, na zadnji seji pa ga je občinska skupščina dokončno sprejela. Velikih sprememb — v primerjavi z osnutkom — ni. Računajo na nekoliko višje dohodke in seveda tudi na izdatke. Predvidevajo, da bo imel celotni proračun občine 39.646.130 din dohodkov. Od tega gre Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana (zs financiranje osnovnega šolstva) 11,926.630 din, mestnemu svetu (za financiranje skupnih mestnih zadev) pa 7,118.000 din. Za občinski proračun torej ostane 20,601.500 dinarjev, to je za 281.280 din več kot v prvotnem predlogu. Sprememba je pri davkih (220.000 din več dohodkov), kjer računajo na povečanje prometnega davka od premičnin in pravic Med razne druge dohodke je vštet še del premije za zavarovanje pred požarom (100.000 din); lam je to premijo dobil neposredno medobčinski gasilski sklad, letos oa je ta dohodek zabeležen v občinskem proračunu (in seveda v enakem znesku tudi kot izdatek pri gospodarskih posegih). Povečanje dohodkov bi zneslo 320.000 dinarjev. Odšteti pa je treba 38.720 din, za kolikor se zmanjšajo dohodki občinskega proračuna pri prispevku od kmetijske dejavnosti, kar je občinska skupščina na zadnji seji določila nižjo prispevno stopnjo za kmetijska zemljišča v I. kategoriji Povečanje dohodkov v občinskem proračunu znese torej (v primerjavi s prvotnim predlogom) 281.280 dinarjev. Izdatke so povečali za 556.300 din: od tega je s povečanimi dohodki pokritih 281.280 dm za 275.020 din pa se zmanjša tekoča proračunska rezerva (nerazporejeni dohodki). Tekoča proračunska rezerva znaša torej 741.628 din. Za delo državnih organov je določenih 78.800 din več kot v prvotnem predlogu. V občinski upravi bodo zaposlili še enega referenta za premoženjsko pravne zadeve in referenta za investicije. Dela na teh področjih je čedalje več in prihajajo tudi do zamud, ker dosedanji uslužbenci niso zmogli vsega. Nekaj več stroškov bo tudi zaradi povečanja najemnine za prostore občinske uprave. Znesek za investicije je večji za 275.000 din od prvotnega predloga. Ko so na zborih volilcev obravnavali osnutek občinskega proračuna, so imeli volilci še nekaj dodatnih predlogov, predvsem za razna komunalna dela. Po razpravi na seji sveta za finance, sveta za gradbene in komunalne zadeve ter razpravi na seji občinske skupščine so naknadno določili še naslednje zneske: za ureditev pločnika na severni strani Linhartove ceste, od Topniške do Tomačevske ceste, je določenih 60.000 dinarjev, za ureditev zapadnega dela Ulice Pohorskega bataljona 150.000 din (za ta dela naj bi še stanovanjsko podjetje prispevalo. 50.000 din, stanovalci pa bodo zbrali 10.000 din), za zgraditev vodovodnega rezervoarja v Jaršah bo šlo 5.000 dinarjev, za ureditev cestne razsvetljave na križišču zasavske ceste in odcepa proti Beri- čevem 5.000 din in za ureditev javne razsvetljave v Nadgorici tudi 5.000 din. Za dograditev doma Planinskega društva Črnuče na Mali planini pa je določenih 50.000 dinarjev. Za 200.000 dinarjev se povečajo izdatki za gospodarske posege. Za 100.000 dinarjev je dodatnih izdatkov za zimsko službo (odvažanje snega po pogodbi s podjetjem »Snago«), 100.000 dinarjev pa znaša premija za zavarovanje pred požarom, ki jo dobi medobčinski gasilski sklad. Za 2.500 dinarjev so večje še obveznosti iz preteklih let. Vsi izdatki občinskega proračuna znesejo zdaj 20,601.500 dinarjev. DOHODKI v novih din Vrsta dohodkov Predvideno za leto 1969 Prispevki Davki Takse Prispevki za uporabo mestnih zemljišč Razni drugi dohodki Prenesena sredstva 11,479.930 4,766.500 160.000 1,500.000 260.000 2,435.070 DOHODKI SKUPAJ: 20,601.500 IZDATKI v novih din Dejavnost Znesek za leto 1969 Izobraževanje in vzgoja Kulturno prosvetna dejavnost Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Delo državnih organov 30.000 321.000 2,211.000 627.000 2,280.000 2,856.100 Dejavnost krajevnih skupnosti Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev Negospodarske investicije Gospodarski posegi Obveznosti iz preteklih let Rezervni sklad Nerazporejeni dohodki IZDATKI SKUPAJ: 342.000 1,110.000 8,402.372 1,443.600 56.800 180.000 741.628 20,601.500 Proračun mestnega sveta Tudi mestni svet je sprejel na zadnji seji letošnji mestni proračun. Spremembe so naslednje (osnutek smo objavili v zadnji številki »Zbora občanov«): Dohodki znašajo zdaj 64,764.000 din. Znižana je postavka za sodne takse (za 300.000 din manj), v proračun pa so vnesli Se presežek iz leta 1968 (1,023.000 din). Pri izdatkih za komunalno dejavnost so povečali postavko za zimsko službo (dodatnih 1,000.000 din) ter za stroške komisije za stanovanjske zadeve borcev (25.000 din). Povečali so še postavko za mestne in medobčinske službe (za 99.590 din) ter za negospodarske investicije (250.000 din prispevka za sanacijo Gruberjevega prekopa). Nov statut ZB Nismo za delitev na stare in mlade Občni zbor krajevne organizacije ZB terena »Boris Kidrič« Krajevna organizacija ZB NOV terena »Boris Kidrič« je med najboljšimi organizacijami ZB v naši občini. Na njihovi redni letni skupščini je bilo poročilo o delu in razprava takšna, kakršno bi si verjetno želela marsikatera družbeno-politična organizacija. Kakor na skupščinah drugih krajevnih organizacij ZB je tudi tu prišlo do izraza predvsem poročilo o delu stanovanjske in socialno-zdrav-stvene komisije. Obe komisiji sta dali izčrpne poimenske in številne podatke iz katerih je bilo razvidno ogromno delo — opravljeno prostovoljno In brez plačila. Zato so mnogi govorniki pohvalili celotni dosedanji odbor z željo, da bi bil tak tudi novoizvoljeni. V razpravi je bilo največ nekoliko pomudili ob vprašanju ali je prav, da v okviru svoje organizacije javno obravnavajo stanovanjske in socialne probleme posameznih članov. Vsi niso bili za, večina pa; saj se je le na tak način mogoče Izogniti napakam, ki bi neopravičljivo skalile medsebojne odnose. Kakor v Savskem naselju, je tudi tu že v začetku razprave prišla na dan skrb članstva ZB, kdo bo zastopal občane v skupščinah, ki jih bomo spomladi volili. Pri tem je stekla beseda tudi o mladih kadrih in o mladini sploh. Posamezniki so izrazili zaupanje v današnjo mladino, prepričani, da se bo, če bo treba, postavila v bran za svobodo. Tov. Pavel Lešnjak pa je med drugim rekel: »Ne smemo dati vse mladine v en koš. Morali bi imeti več stikov z mladino, največkrat pa je tako, da nimamo časa niti za svoje otroke.« Iz besed drugega govornika pa je bilo čutiti ponos, ker so lani na terenu »Borisa Kidriča« sprejeli v Zvezo komunistov 28 mladih članov. Vsi pa so bili za to, da se ne smemo deliti na stare in mlade, da je treba delati skupno. Precej besed je bilo tudi izrečenih na račun priprav za sprejetje zakona, po katerem upokojenci ne bi smeli več delati za denar, če bodo hoteli obdržati pokojnino. Takšen zakon bi zlasti prizadel člane ZB NOV. Največ upokojencev je m in UJV, ki so vsi Sprejem športnikov 17. februarja je občinski odbor ZZB NOV Ljubljana-Bežigrad obravnaval načrt statuta Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije. Ta načrt so pripravljali dalj časa, v javno obravnavo pa je bil dan z objavo v borčevskem glasilu »TV—15« januarja letos. Člani odbora so ugodno ocenili osnovna načela, ki jih vsebuje načrt in v katerih je govor o značaju in nalogah organizacije. Tu je med drugim poudarjeno, da je Zveza borcev NOV prostovoljna družbeno politična organizacija udeležencev narodnoosvobodilne vojne — borcev in vojaških vojnih invalidov, ki deluje v duhu programa ZKJ in ciljev SZDL. Rečeno je tudi, da Zveza borcev posveča posebno skrb reševanju socialnih, zdravstvenih, gospodarskih in drugih vprašanj svojega članstva in pri tem zastopa stališče, da so problemi udeležencev NOV predmet stalne skrbi naše socialistične skupnosti. Odbor se jo tudi strinjal s predlogom, da se matična organizacija borcev imenuje — združenje, katerega najvišje teto je skupščina, ki se sesta- ja po potrebi, toda najmanj enkrat na leto. Strinjali so se tudi s tem, da za izvrševanje tekočih zadev skupščina izvoli odbor ter predsednika in sekretarja skupščine in odbora. Glede predvidenega načina za izvolitev organov skupščine in veljavnega sprejemanja sklepov skupščine v matični organizaciji borcev, pa so bili drugačnega mišljenja. Zahtevano je preveliko število navzočih članov na skupščini, kar ne ustreza niti izkušnjam niti realnim možnostim. Člani odbora so predlagali milejše pogoje in enostavnejše oblike delovanja oziroma sprejemanja sklepov, kot veljajo za višja telesa in organe ZZB, katerih člani so izbrani iz vrst matičnih organizacij. Posebno kritične pripombe pa so člani odbora imeli na pomanjkljive določbe o organiziranem delovanju vojaških vojnih invalidov v okviru Zveze borcev. Zavzeto je stališče, da naj se že v zveznem statutu določi možnost ustanovitve posebnih združenj za VVI alf pa sekcij pri združenjih borcev. Pri občinski, republiški in zvezni konferenci, ka- kor naj bi se ti forumi odslej imenovali, pa naj se kot stalni organi predvidijo sekcije VVI. STANE KOTNIK Predsednik občinske s-tup-ščine Karel Kušar je sprejel najprizadevnejše tolesno-kul-tume delavce, trenerje in športnike iz bežigrajskih telesno-kul turnih organizacij. Zahvalil se jim je za prizadevanje in dolgoletno amatersko delo z mladino ter poudaril njihove velike zasluge pri razvoju telesne kulture v bežigrajski občini, ki je dosegla velik razmah, njena člani pa lepe uspehe. Dejal je, da se dobro zaveda, da telesna zultura še vedno nima tistega mesta, ki ji gtne glede na njen pomen ter da se bo s sodelavci zavzemal še bolj kot doslej, da bi telesna kultura imela boljše pogoje, tako v bližnja prihodnosti najnujnejše objekte za špoirtno in rekreacijsko dejavnost. Priporočil je vsem, naj še vnaprej prizadevno delajo na tem pomembnem področju in vključijo v svoje organizacije še več mladine in občanov sploh. V imenu prisotnih se je zahvalil predsednik občinske zveze za telesno kulturo Silvo Čebulj. Poudaril je, kolik- šnega pomena je razumevanje in pomoč, ki jo kažejo in nudijo organi občinske skup ščine s predisedniikiom na čelu. Obljubil je, da bodo telesno kulturni delavci in člani organizacij storila vse, da bodo to pomoč in zaupanje opravičili. Člani društev in klubov so potlej v prijetnem pomenku seznanili predsednika občinske skupščine s svojim delom, uspehi in težaivami ter mu v znate zahvale poklanih spominsko plaketo. »mladih« vrst JLA bili aktivni udeleženci NOB,: v pokoj pa so šli z relativno! majhnimi pokojninami. Eden izmed prizadetih je takole p» vedal soje misli: »Ko sem šel v partizane, me ni nih& vprašal, zakaj grem. Tudi da nes me nihče ne sprašuje! kakšno pokojnino imam, spe tikajo pa se ob to, ker zra! ven pokojnine še nekaj za služim.« Tudi ob tejle izjavi se j* vredno zamisliti: »Vratar pf'. večji ustanovi v Ljubljani j* upokojeni podpolkovnik JLŽt nekaterim mladim strokovnjakom pa je pod častjo, d* bi šli v službo na deželo) Navsezadnje pa je tudi res da se mnogi upokojenci, člaHi ZB, ki so še kolikor tolik1 zdravi, zaposlijo zato, da n( bi zapadli malodušju in šl: po poti tistih, ki so se v brezdelju zgubili. Po zares dobri in Živah®1 razpravi, v katero je bilo jeto tudi poročilo sekcij1 VVI, so izvolili nov 28 člansU odbor nato pa so ob kramlj* nju o vsakodnevnih težava) in spominih iz časov NOB posedeli še pozno v noč. S ZBOR | OBČANOV | glasilo občinske kon ference SZDL Lju bij ana—Bežigrad. Izhaja vsak mesec Ureja uredniški od bor Predsednik ure dniškega odbora: Joško Pirnar Odgo vomi urednik: Ja nez Snoj — Ta izvod je BREZPLAČEN. Tekoči račun pri NB 501-8-319/2 - Rokopise In slike pošiljajte na naslov: »Zbor občanov«. Ljubljana, Parmova | 41—Tiska CP »Delo« llllltlllllllllUIIIIIIIIIIIIH Spet premiera v Savljah Na odru prosvetnega društva Savlje-Kleče so imeli v začetku marca spet premiero. Tokrat so uprizorili psihološko kriminalko »Plinska luč«. Pod vodstvom režiserja Romana Novellija so nastopili: Slavica Zorman, Evgen Šerbec, Janez Soline, Simona Jager, Martina Šerbec, Nikola Zatler in Pepi Stiraše*. Kako prizadevno so se lotili težke predstave govori podatek, da so imeli en rflf sec vaje kar vsak dan, raz^ nedelj. Saveljska igralska pina je tako močna, da J lahko loteva tudi takšnih d® Zanimivo Je, da imajo zd* naštudirane kar tri preda® ve: »Plinsno luč«, komedij* »Dve nevesti« in dramo gda«. Ker so igralci razdeli* ni, lahko dvoje del uprizo® jo naenkrat. Clam delovnega kolektiva IMF so imeli v Cml na Koroškem sindikalno prvenstvo v alpskih disciplina®-Istočasno je bila to izibima tekma za letošnje zimsko-šporbne igre gradbincev, ki bodo na Voglu. V velesi®' lomu so bili doseženi naslednji rezultati: moški nad 33 let: 1. Gornik. 2. Ceršak, 3. Schiler; moški do 33 10t! 1. Puh, 2. štruce!!j, 3. Žižmond. Na sliki (od leve proti desni) člani kolektiva IMP: Hribar, Bezjak, Schiler, Ribič, Puh, Geršak, Snoj, Gorz® Dražumerič, Kater, Rifeij, Vauhnik, Roš, Gornik, Merhar, štmeelj, Moškrič, Kodra, Močnik, Žižmond ifA Lavrič. J, žizmobd Mestna slcppščina Občinska skupščina Občinska skupščina Občinski zbor Krajevna skupnost »Bežigrad« Voiilna enota št. 1: Meja poteka po občinski meji od železniškega podvoza na Titovi cesti in gre ob železniški progi proti severu do podaljška Jakšičeve ulice, (po njenem južnem delu) na Titovo cesto (vključno št. 57 ter po Titovi cesti do nadvoza. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Titova cesta: 33, 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 55, 57, Parmova ul.: 6, 20, 22, 24, 28, 32, 33, Kurilniška cesta: 10, 10 a, 14, 16, 18, Livarska ul.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 10, 11, 12, 14, Smoletova ul.: 3, 3 b, 4, 5, 5 a, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 13 b, 14, 15, 16, 18, Jakšičeva ul.: 1, 3, 5, 7, 9, Pleteršnikova ul.: 1, 3, 4, 5, 9, 9b, 10, 11, 12, 13, 14, 14 a, 16, 18 Likozarjeva ul.: 2, 4, 6, 8, 10, 11, 12, 14, 16, Volilna enota št. 2: Meja poteka po Jakšičevi ul. (njen severni del) po podaljšku te ulice preko Parmove do železniške proge ob občinski meji do ul. Bežigrad po tej ulici (njen južni del) do Hranilniške ul. št. 2 in Bežigrad št. 8, nato zavije do vključno hišne številke 5 v Einspielerjevi ulici in gre po Einspielerjevi ul. do Titove ceste, hišna št. 83, ter po Titovi cesti do Jakšičeve ul. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Titova cesta: 59, 61, 63, 65, 67, 69, 71, 73, 75, 77, 79, 81, 83, 85, 87, Jakšičeva ul.: 4, 6, 8, 12, 14, 16, Trstenjakova ul.: 1, 1 a, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 12, 12 a, 13, 14, 15, 16, 17, Bežigrajska ul.: 1, 3, 4, 5, 7, 8, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, Parmova ul.: 34, 36, 38, 40, 37, 39, 41, 42, 43, 45, 47, 49, Pleteršnikova ul.: 15, 17, 19, 21, 22, 23, 24, 24 a, 25, 25 a, 26, 27, 28, 30, 32, Einspielerjeva ul.: 3, 5, 5 a, 5 b, 5 c. Volilna enota št. 3: Meja poteka po Samovi ulici od hišne št. 17 do Titove c. št. 103, nadalje gre po Titovi cesti do vključno št. 89 do Einspielerjeve ul., po Einspielerjevi ul. do št. 5, potem zavije za Hranilniško ulico do ulice Bežigrad, dalje gre med Staničevo in Ravbarjevo ul. do Samove ul. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Titova cesta: 89, 91, 90, 95, 97, 99, 101, 103, Vodovodna cesta: 1, 3, 3 a, 4, 5, 7, 9, 11, 13, Samova ul.: 1, 3, 5, 9, 9 a, 11, 11 a, 11 b, 13 a, 13 b, 16, Bežigrajska ul.: 6, Einspielerjeva ul.: 2, 4, 10, 11, 13, 15, 17, Hranilniška ul.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, Ravbarjeva ul.: 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 9 a, 10, 11, 11 a, 12, 13, Kuzmičeva ul. 4, 4 a, 6, 8, Volilna enota št. 4: Meja poteka od ul. Bežigrad (njen severni del) do občinske meje ob kamniški progi do Janševe ulice, dalje gre po Janševi ul. do Samove, vključno št. 19 (njen južni del) ter gre med Staničevo in Ravbarjevo ul. do ul. Bežigrad. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Bežigrajska ul.: 10, 12, 14, 16, 18, Lavričeva ul.: 3, 4, 4 a, 5, 6, 6 a, 9, 11, 15, Staničeva ul.: 1, 3, 3 a, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 9 a, 10, 11, 11 a, 12, 13, 15, 14, 16, 18, 20, 22 Einspielerjeva ul.: 14, 16, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25, Apihova ul.: 6, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24. 25, 26, 28, 34, Parmova ul.: 44, 46, 48, 51, 53, Samova ul.: 4, 4 a, 6, 8, 12, 14, 16, 16 a, 18, 18 a, 18 b, 19, 20, 22, 23, 25, 27, 29, 31, 34, 35, Borutova ul.: 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 9 a, 10, 12 a, 25 a, Podmilščakova ul.: 1, 3 a, 4, 4 a, 5, 7, Janševa ul.: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, Kamniška ul.: 4, 8, Krajevna skupnost »Boris Kidrič« Volilna enota št. 5: Meja poteka po Titovi cesti od žel. nadvoza do Linhartove ceste (njen južni del) do Robbove ul., po njej (njen zahodni del) do vključno št. 13 Crtomlrove ul., nato pa proti severo vzhodu (vključno blok BC-2) nato pa južno na Robovo pot in po tej poti (vključno njen južni del) proti vzhodu ob stavbi Linhartove ul. št. 38 (izključno) nato pa proti severu do višine stavbe št. 39 preko Crtomirove ul. proti vzhodu do Boroveljske ul., od tam pa na Vilharjevo ul. (vključno) Novakova ul. 5 a, 5 b, ter po tej ulici na Titovo cesto. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Linhartova ul.: 2, 4, 6, 8, 12, 14, 14 b, 16, 18, 20, 22, 24, 26, Robbova ul.: 2, 2 a, 2 b, 2 c, 6, 15, 19, 21, 23, 25, Vilharjeva ul.: 1, 3, 21, 23, 25, 33, 37, 39,41, Novakova ul.: 4, 5, 5 a, 5 b, Crtomirova ul.: 1, 1 a, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 13, 13 a, 15, 17, 19, 20, 21, 21 a, 21 b, 21 c, 21 č, 21 d, 15 a, 15 b, 15 c, Haquetova ul.: 2, 3, 4, Detelova ul.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, Titova c.: 48, 50, 54 a. Trg VII. kongresa ZKJ: 1, 2, 3, Valjhunova ul.: 1, 3, Volilna enota št. 6: Meja poteka po Linhartovi cesti od križišča z Robbovo ulico do Topniške ul., po Boroveljski ulici proti jugu do meje 5. volilne enote ter ob tej meji nazaj do Linhartove ceste. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Linhartova cesta: 25, 28, 30. 32, 34, 34 a, 35 36 38 54 Robbova’ ul.’: 5,’ 7, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 25 a, 26, 26 a, 30, 32, 34, 36, 39, (barake Edilit) Crtomirova ul.: A-l, A-2, A-3, A-4, E-l, F-l, D-l, Volilna enota št. 7: Meja poteka po Titovi cesti (njen vzhodni del) do Ptujske ul. (Izključno) po Ptujski ul. mimo gasilskega doma (vključno) do Vojkove ul. in po njej do Topniške ul. ter po Topniški ulici do Celjske ud. (njen zahodni del) do Vojkove ul. in po Vojkovi ul. do Linhartove ceste ter dalje po Linhartovi cesti na Titovo cesto. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Titova cesta 60, 66, 68, 70, 72, Linhartova cesta: 3, 5, 7, 9, 11, Vojkova ul.: 17, 19, Celjska ul.: 1, 5, 7, 11, 13, 15, 16, 17, 19, 20, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 33. 35, 37. 39, 41, 43, 45, 47, Peričeva ul.: 2, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 23, 24, 26, 28, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, 54, 56, 58, 60, 62, 64, Kalanova ul.: 5, 14, 16, 18, Kržičeva ul.: 2, 4, 6, 8, Mariborska ul.: 4, Topniška ul.: 2, 3, 3 a, 4, 5, 6, 11, 13, 15, 17, 19, Ipavčeva ul.: 1, 2, 4, 6, Volilna enota št. 8: Meja poteka po Vojkovi in Celjski ul. (njen vzhodni del) do Topniške ulice proti vzhodu do Vojkove ul. nato pa proti jugovzhodu preko Svetosavske ul. (izključno hiše Topniška 16 do 26) preko ceste Carja Dušana (izključno hiše Topniška ul. 28 do 32) na Gfasselijevo ul. in po njej (vključno njen zahodni del) na Prekmursko ul. (vključno njen zahodni del) na Linhartovo c. in po njej na Vojkovo ulico. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Vojkova ul.: 4, 4 a, 5, 6, 6 a, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34 Ulica Carja Dušana: 8, 14, 16, 18, 20, Svetosavska ul.: 6, 6 a, 8, 8 a, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 24 a, 28, Preradovičeva ul.: 2, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, 54, Prekmurska ul.: 1, 2, 4, 6, Celjska ul.: 2, 4, 6, 8, H), 12, 14, Topniška ul.: 8, 10', 12, 14, Volilna enota št. 9: Meja poteka od križišča Vojkove ul. in Topniške ul. proti severu do podaljška Ptujske ul., nato pa proti vzhodu na Stolpniško ul. in na Linhartovo cesto do Prekmurske ul. ter ob meji volilne enote št. 8 na Vojkovo ulico. »ZBOR OBČANOV« STRAN 4 Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Grasselijeva ul.: 2, 4, 6, 8, 10, 12, Topniška ul.: 16, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 24 a, 25, 26, 28, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42, 44, Svetosavska ul.: 26, (v jami) Brankova ul.: 1, 3, 5, 7, Prekmurska ul.: 3 Krajevna skupnost »Stadion« Volilna enota št. 10: Meja poteka od križišča Podmilščakove in Janševe ul. in gre po Janševi do občin-, ske meje ter po občinski meji proti seve-' ru do Avtoservisa drž. organov, potem zavije proti vzhodu do sedišča Podmilščakove in Vodovodne ceste in gre po Pod-milščakovi cesti (njen zahodni del) do križišča z Janševo ul. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Janševa ul.: 1, la, 3, 5, 7, 9, 9 a, 11, 13, 13 a, 15, 17, Kamniška ul.: 7, 8, 9, 13, 14, 15, 19, 20, 20 a, 22, 24, 25, 28, 30, 34, 26 a, 36 c, 36, 38, 40, 44, 44 a, 46, 48 a, Kolarjeva ul.: 6, 8, 9, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 19, 23, 23 a, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 31 a, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 44, 43, 45, 46, Podmilščakova ul.: 9, 9 a, 9b, 11, 13, 15, 17, 17 a, 19, 21, 21 a, 23, 25, 27, 29, 31, 33, 33 a, 35, 35 a, 37, 37 a, 37 b, 39, 41, 41 a, 43, 45, 47, 49. 51, 51 a, 57, 57 a, 57 b, 57 c, Stadionska ul.: 12, 13, 14, 15, 15b, 16, 17, 19, 20. 21, Volilna enota št-11: Meja poteka od križišča Vodovodne in Samove c. in gre po Samovi cesti do Podmilščakove, dalje gre po Podmilščako-vi proti severu (njen vzhodni del) dio se-čišča Podmilščakove in Vodovodne ceste, nato pa po Vodovodni cesti (njen zahodni del) do Samove ceste. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Podmilščakova ul.: 14, 14 a, 16, 16 a, 18, 18 a, 20, 22, 24, 26, 30, 30 a, 34, 36, 38, 40, 40 a. 40 b, 40 c, 42, 42 a, 42 b, 42 c, 42 e, 42 g, 42 t, 44, 44 a, 46, 46 a, 48, 50, 52, 54, 56, 56 a, 58, 60, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74„ Velikovška ul.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, Stadionska ul.: 2, 3, 4, 5, (nova hiša Pezdirc) Pranketova ul.: 3, 4, 5, 7, 9, Staničeva ul.: 17, 19, 21, 23, 25, 27, 27 a, 27 b, 29, 31, 31 a, 33, 33 a, 33 b, 35, 35 a, 37, 37 a, 37 b, 39, 39 a, Trg 9 maja: 1, 2, Dravska ul.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 11, 12, 13, 15, Vodovodna cesta: 15, 17, 19, 45, 47, 49, Sla, 53, 55, 57, 59, 61, 63, 65, 67, 67a, 69, 71, 73, 75, 77, 79, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, Volilna enota št. 12: Meja poteka po Samovi cesti (njen severni del), dalje gre po Vodovodni cesti (njen vzhodni del) do križišča s Posavskega ulico in gre proti vzhodu po Posav- skega ul. do Titove c. ter po Titovi cesti do Samove ceste. Ta volilna enota zajema naslednje, ulice in hišne številke: Titova cesta: 107, 109, 111, 113, 115, 117, 119, Vodovodna c.: 20r 24, 26, 28, 28 a, 30, 32, Posavskega ul.: 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 17 a, 19, 19 a, 21, 27, Pribinova ul.: 2, 2 a, 4, 12, Dermotova ul.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 6 a, 7, 8, 9, 9b, 10, 11, 13, 14, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, Bratinova ul.: 1, 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, Žolgarjeva ul.: 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, Koroška ul.: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 18 a, 20, 22, 24, 26, Volilha enota št. 13: Meja poteka od Titove c. po Posavskega ul. (njen severni del) do Vodovodne ceste nato po Vodovodni cesti do križišča Triglavske ceste in po Triglavski (njen južni del) do Titove ceste ter po Titovi cesti do Posavskega ulice. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Vodovodna cesta: 34, 36, 38, 38 a, 38 b, 38c, 38 6, 38d, 38e, 38f, 40, 40a, 42, 44, 46, Posavskega ul.: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24 , 26, Titova cesta: 123, Triglavska ul.: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55, 57, 59, 61, 63, 65, Jamikova ul.: 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, Herbersteinova ul. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, Grafenauerjeva ul.: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53. Volilna enota št. 14: Meja poteka od Titove ceste po Tri-giavski ul. (njen severni del) proti zahodu do občinske meje, dalje gre proti severu po občinski meji do TKG, potem zavije proti jugovzhodu na Glavarjevo ul. in po njej (njen južni del) do Titove ceste ter po Titovi cesti do Triglavske ul. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Vodovodna c. 48, 48 a, 48 b, 50, 52, 54, 56, 58, 60, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74, 76, 78, 80, 84, 86, 88, 90, 92, 92 a, 94, (stanovanjske barake ljubljanske mlekarne) Triglavska ul.: 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30. 30 a, 30 b, 30 c, 30 d, 30 e, 32, 34, 36, 38. 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, (in Jamikova št. 15 ter barake GP Grosuplje) Novinarska ul.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, Lamberger jeva ul.: 1, 3, 5, 7, 9, 12, Herbersteinova ul.: 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 53 b, 55, 57, 57 b, 59, Glavarjeva ul.: 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, Božanska ul.: 1, 3, 5, 2, 4, 6, 8, 10, Pegamova ul.: 1, 4, 6, Volilna enota št. 15: Meja poteka od Titove c. po Glavarjevi ul. (njen severni del) do vključno št. 42 in 56, nato gre po meji 14. vol. enote do občinske meje ter od občinske meje po Hubadovi do Titove ceste in po Titovi cesti proti jugu do Glavarjeve ul. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Glavarjeva ul.: 4, 6, 8, 10, 12, 12 a, 14. !6, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34, 36. 38, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 50 a, 52, 56, Tolstojeva ul.: 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 9 a, 10 a, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 37, 39, 40 41, 42 43 44, 45. 46, 47, 48, 49, 50. 51 52, 53, 55 57, 63, barake Ljubljanskih mtekirn) Hubadova ul.: 1, 2, 3, 5, 6, 7, 7 a, 9, 9 a, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29. 31, 31 b, 33, 37, 35, 39, 41, 43, 45, 47, 49, Titova cesta: 141, 143, 143 a, 143 b, 143 c, 143 d. Volilna enota št. 16: Meja poteka po Titovi cesti (njen vzhodni del) do Kocbekove ui. už- ili del) po njej proti vzhodu in nato p.nti jugu po Dečkovi ul. (njen vzhodni, in zahodni del) po podaljšku te ulice do se-čišča te ulice s Ptujsko ul. in po Ptujski ul. na Titovo cesto. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Ptujska ul.: 1, 1 a, 3, 5, 7, 7 a, 9, 10, 10 b, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19. 20 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28. 30, Mariborska ul.: 16, 17, 17 a, 18 15. 19 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28. 29, 61. 82. 67, 69, 70. Titova cesta: 78, 82, 84 86, 88 90 90 a )2, '92 a, 94 , 94 a, 98, 98 a 100, 102, 106 .‘0, 122, 122 a, 124. 126, 128. 130, 130 a .34, 136, 144, 146, Dimičeva ul.: 2, 6, 8, 10, 12. 12 a 14, 16, Cerfcava ul.: 1, 2, 3, 4, 5, 6 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 18, 20, 22. 24, 26. 28, 34, 50, Dečkova ul.: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 23, 24, 24 a, 24 b, 24 c, 24 d, Forsterjeva ul.: 2, 4, 42, Zagrebška ul.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17 18. 20. 22 24, 26, 28, 30, Lužiško-srbska ul.: 3, 7, 13, 15, 62, 64 , 66, 67, 68, Vojkova ul.: 45, 47, 49 , 51, 58, 60, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74, Krajevna skupnost Savsko nasešje Volilna enota št. 17: Meja poteka po Stolpniški ul. proti zahodu do Dečkove ul., pj Dečkovi ul. proti severovzhodu, nato gre po poljski poti, zavije proti Gramozni jami, ob pokopališču na Žalsko cesto. Po žalski c. proti zahodu do Savske c., po Savski cesti izključno do Savske št. 3. dalje gre po Mi-slejevi (vključno št. 3) na Linhartovo c. in po Linhartovi c. do križišča s Stolpniš-ko ul. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Linhartova ul.: 45, 45 a, 45 c, 47, 47 a, 47 b, 49, 49 a, 51, 80, 82, 84, 86, 88, 90, 92, 94, 96, 98, 100, 102. 104 , 94 b, Stolpniška ul.: 10 Mislejeva ul.: 3, Tomadevska c.: 1, 5, 7, 7 a, 9, 11, 11 a, 13, 13 a, 13 b, 31, 35, 37, 39, 41, 41 a, 69, Koželjeva ul.: 4, 6, 8, 8 a, 16, 18, 20, 23, Kaspretova ul.: 8, Na Zalah: 1, 2, 3, 3 a, 4, 5, Med Hmeljniki: 2 Volilna enota št. 18: Meja poteka po Linhartovi cesti (njen južni del) proti vzhodu do izključno hišnih številk 80 do 88 dalje prot: jugu po Mis -;jevi ui izključno št. 3, nato proti zahodu do Fabianijeve ui vključno št 37 do 41, dalje ob severni strani osn. šole Bori sa Kidriča do Matjaževe ul nato gre po Matjaževi ul. na Linhartovo cesto. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Linhartova ulica: 60, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74, 76, 78, Fabianijeva ul.: 37 , 39, 41, 43, 45, 47, Volilna enota št. 19: Meja poteka od Linhartove ceste proti jugu dalje proti vzhodu na ul. L. Pesjakove, nato proti severu na Endliharjevo ul. (njen zahodni del) do Fabianijeve ul., dalje po južni meji 18 volilne enote na Linhartovo ul, in po Linhartovi ulici. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Matjaževa ul.: 1, 2, 3, 4, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, Fabianijeva ul.: 11, 13, 15, 17, 19, 21, 28, 25, 27 29. 31, 33, 35, Endliharjeva ul.: 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 22, Ul. L. Pesjakove: 22, Volilna enota št. 20: Meja poteka po ulici L. Pesjakove proti jugovzhodu (Serkova ul.) vključno št. 1 do 13 do Majaronove ul., nato po Majaronovi ul na Ul. L. Pesjakove in po njej do Savske c. ter po Savski cesti v smeri sever do vključno št. 3, nato gre po meji 17., 18. in 19. volilne enote. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Šerkova ul.: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, Ul. L. Pesjakove: 2, 4, 6, 8, 8 a, 8 b, 10, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 19, Belokranjska ul.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12, 13, 14, 15, 17, 19, 21, 23, 25, Endliharjeva ul.: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 16 a, 18 Ul. M. Jugovičev: 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 11, Savska cesta: 1, 3, Volilna enota št. 21: Meja poteka od križišča šmartinske ceste in ul. L. Pesjakove in gre po šmar-tinski cesti na Vilharjevo cesto do vključno št. 43, nato zavije po Novakovi in gre po južni meji 20. volilne enote do Šmar-timske ceste. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Majaronova ul.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8 a, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 24, 26, 28, (vse Gradisove barake) Šmartinska cesta: 21, 21 a, 21 b, 21 c, 23, Vilharjeva c.: 43, 43 a, 45, 47, 47 b. Krajevna skupnost »Posavje« Volilna enota št. 22: Meja poteka od Titove ceste po Hubadovi ul. do občinske meje (njen severni del), po občinski meji proti severu do višine hišne številke v ul. Poh. bat. 227 do 253 nato zavije proti vzhodu do ul. Poh. bat., dalje gre po Ul. Poh. bat. (njen zahodni del) do višine Sarhove ul. št. 2-8, kjer zavije meja po Titovi cesti do hišnih številk Poh. bat. 8 in 10 m ob severni strani hiš na Hubadovi cesti na Titovo cesto. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Hubadova Ul.: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 16, 18, 20, Ul Pohorskega bataljona: 7, ,8 a, 10,11,13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39,41,43,45; 47,49, 51, 53, 55, 55 a, 57, 59,61 ,63,65, 67, , 69, 71, 73,75, 77,79, 81, 83, 85, 87 , 89, 91, 93, 95, 97 , 99, 101, 103, 105, 107, 109, 111, lila, 113, 115, 115 a, , 117, 119, 121, 123, 125, 127, 129, 131, 133, 135, 137, 139, 141, 143, 145, 147, 149, 151, 153, . 155, 157, 159, 161. 163, 171, 173, 175, 177, 179, 181, 183, 185, 187, 189, 191, 193, 195, 197, 199, 201, 203, 205, 207, 209, 211, 213, 215, 217, 219, 221, 223, 225, 227, 229, 231, 233, 235, 237, 239. 241, 243, 245, 247, 249, 251, 253, (nove hišne številke na terenu). Volilna enota št. 23: Zajema celotno območje Sarhove ulice: Sarhova ul.: 2, 4, 6, 8, 10, 12; 14, 16, 18, 20, 22 , 24, 26, 28, 30, 32, 34, Volilna enota št. 24: Meja poteka od Titove c. po Turnerjevi ul. južna stran do Ul. Poh. bat. (njen zahodni del) do kraja te ulice, dalje gre proti vzhodu do Titove c. (vključno št. 201) in po Titovi cesti proti jugu do Turnerjeve ulice. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Ul. Pohorskega bat.: 16 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42, Funtkova ul.: 9, 21,22,23,25,26,27,28, 29, 30, 31, 33, 34, 35, 36, 37, 39, 40, 41, 44, 46, Popovičeva ul.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 23, 25, 27, 29, Grintovška ul.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 28, 30, Kočenska ul.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8. 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 60, 66, 74, Turnerjeva ui.: 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 32, Ogrinčeva ul.: 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 10 a, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 20. 20 b, 22, 24, 26, 28, 30, 14 a, 14 b, 14 c, 14 d, 14 e, 14 f, 14 g (nova hiša VH), Ul. Nade Ovčakove: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 9 a, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 21 b, 22, 23, 24, 25, 26, 28, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, (nova hiša) Titova cesta: 167, 169, 175, 177, 179, 181, 183, 185, 187, 189, 193, 199, 201, Presetnikova ul.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, Volilna enota št. 25: Meja poteka po Titovi cesti proti severu (njen vzhodni del) do hišne št. 218 a (vključno), nato gre proti severovzhodu do reke Save, po desnem bregu Save do hipodroma (vključno), od vzhodnega de a hipodroma proti jugozahodu, od tam pa na Kocbekovo ul. (njen severni del) ter od tam na Titovo cesto. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Zupanova ul.: 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, Robičeva ul.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, Stembalova ul.: 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34, 36, 38, Kadilnikova ul.: 2, 3, 3 a, 4, 5, 6, 7, 8, Titova c.: 150, 152, 152, 162, 162 a, 164, 166, 168, 170, 172, 178, 180, 192, 194, 198, 198 a, 200, 202, 204, 206, 208, 210, 212, 214, 216, 218, 218 a. Ulica aktivistov: 1, 2, 3, 4, 5, 7, 9 tl, 13, 15, Stožeoska ul.: 1, 2, 3, 6, 7, 8, 9, 10. 14, 15, 16, 18, 21, 23, 38, 54, stožice: 8, 9, 10, 11, 13, 14, 16, 17, 19 20, 21, 23, 25, 26, 27, 29, 31, 32, 33, 35 38, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 50, 49. 52. 54, 55, 57, 60, 62 , 73, 100, 100 a (nova niša in baraka), Pavlovčeva ul.: 1, 1 a, 2. 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 18, Volilna enota št. 26: Meja poteka od Titove ceste izključno št. 201 proti zapadu do železniške proge, ob tej progi proti severu do ulice Prvoborcev (njen južni del), po tej ulici do Komanove ul., po tej ulici na Titovo cesto in po njej (njen zahodni del) do Titove ceste 203 (vključno). Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Titova c.: 203, 205, 207, 211, 213, 215, 217, 221, 225 , 227 , 229, 231, 233 , 235 , 237, 239, 241, 243, Ul. padlih borcev: 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20. 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 27 a, 28, 29, 29 a, 30, 31, 33, 34, 35, Gorjančeva ul.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 17, 18, 20, Ul. Marice Kovačeve: 2, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14. 15, 17, 19, Ul. Mire Lenardičeve: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, Omahneva ul.: 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 19, 20, 20 a, 21, 22, 23, 24, 27, 29, 31, 33, 35, 37, Rodičeva ul.: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27 , 29, 31, 33 (nova hiša) Kalingerjeva ui.: 1, 2, 3, 5, 6, 7, 9, 11, 15, 17, Godeževa ul.: 1, 3, 5, 7, 9, 11, Ulica prvoborcev: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 25 a, 29, 31, 33, 35, 37, 39, Slovenčeva ul.: 2, 4, 4 a, 6, 8, 10, 12 (nova hiša), Romanova ul.: 1, 2, Gogalova ul.: 2, 3, 4, 5, 5 a, 6, 8, 10, 12 (nova hiša), Cargova ul.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 11, 15, 17, 19. Krajevna skupnost Tomačevo-Jarše Volilna enota št. 27: Obsega naselja Tomačevo in Jarše. Ta volilna enota zajema naslednje hišne številke: Tomačevo: 1, 5, 7, 11, 13, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 35, 37, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 53, 55 , 57, 66 (nova hiša — barake). Tomačevska c.: 30, 32, 38, 42, 44, 46, 48, 50, 51, 52, Jarše: 3, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 19, 20, 21, 22, 24, 26, 28, 30, 34, 36, 38, 40, 42, V dolini: 1, 2 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14 (nova hiša), Pot k Savi: 2, 3 4, 5, 6, 7, 7 a, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 16, 16 a, 18, 20, 21, 55 (nova hiša) Križna ul.: 82, 84, Krajevna skupnost Savlje-Kleče Volilna enota št. 28: Obsega naselja Savlje in Kleče. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Savlje: 1, 3, 8, 10, 11, 14, 17, 19, 21, 22, 24 , 25, 26, 27, 28, 29, 32, 33, 36 a, 38, 39, 40, 42, 46, 47, 48, 50, 51, 54, 56, 58, 59 . 60, 61, 62 , 64, 65 , 66, 67, 68, 69, 70, 72. 74, 74 a, 75, 76, 77, 79, 80, 81, 82, 83, 85, 86, 87, 38, 89, 90, 91, 92, 95, 99, 101, 103, 105, 107, 150 (nova hiša) Vodovodna cesta: 254, 258, 261, 268, 275, 283, 256, 286, Saveljska cesta: 36 a, 45, 54, 55, 57, 59, 60, 62, 64, 66, 68, 73, 74, 76, 77, 78, 79, 80, 81. 90, 92, 98, 85, 87, 89, 91, 99, 102, 103, 106, 109, 110, 111, 113, 120, 125, 128, 132, 134, 150, 170, 170 a, 139 Kleče: 3, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 22, 24, 25, 26 , 27, 28, 29, 30, 32, 36, 38, 40, 44, 50, 52, 70. Krajevna skupnost Posavje Volilna enota št. 29: Obsega naselje Ježica; meja poteka po Ul. prvoborcev (njen severni del) do žel. proge, po progi do črnuškega mostu, nato pa po desnem bregu Save do višine Omitološkega zavoda, nato pa proti zahodu mimo hiše Stožice št. 52, in nato proti zahodu do Titove ceste (.izključno št. 218 a in 218) preko Titove ceste na Romanovo ul. (izključno) in po njej do Ulice prvoborcev. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Titova cesta: 220, 222, 226, 228, 230, 232, 236, 238, 240, 242, 243, 244, 245, 246, 247, 248, 248 a, 249, 250, 251, 252, 253, 254, 251 a, 258, 259, 260, 261, 262, 263, 264, 265, 269, 271, 273, 275, 277 , 279, ‘281, 203 , 205, 207 , 2Q9, 295, 297, 299, 303, 305, 307, 309, Ježica: 1, 2, 4, 6, 7, 8, 11 a, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 25, 27, 29, 48 a, 67, 86 a, 86 b, 101, 117 (nova hiša). Stara Ježica: 1, 3, 4, 5, 7, 8, 9, Na produ: 1. 2, 5, 8, 9, Udvančeva ul.: 1, 3, 5, 7, 15, 17, 31, 13 a, 15, 17, 21, Uhca Danile Kumar: 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 21, .Kališnikov trg: 3, 5 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, Ul. bratov Kunovarjev: 1, 2, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 15, Ul. bratov Čebuljev: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 19, 21, Kratka pot: 1, 3, 4, 5, 7, 8, 10, Za gasilskim domom: 1, 3, 5, 6, 7, 8, 10, ~ 12, 14, 17, Ul. bratov Jakopičev: 4, 7, 10, Dečmanova ul.: 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, Na ogonih (stara »Mala vas«): 15 b, 18, 80, 80 a,* Ul. 7. septembra: 2, 8, 10, Pod klancem: 7, 9, 11, Strmec: 2, Mala vas: 1, 2, 3, 3 a, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 21 a, 23, 25, 27, 29, 33, 37. 39, 50, 52, 54 , 56, 58, 58 a, 60 , 80 (nova hiša), Tesovnikova cesta: 9, 11, 13, 15, 16, 17, 20, 21, 22, 24, 26, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 37, 41, 42, 43, 43 a, 44, 45, 46, 47, 48, 50, 49, 51,52,53,56, 56 b, 58,60, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74, 76, 80, 84, 88 , 88 a, 92, 96, 98, 100, 102, 103, 104, 106, 107, 108, 114, Kušarjeva ulica: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 10, 11, 12 (nova hiša). Krajevna skupnost Črnuče-Nadgorica Volilna enota št. 30: Obsega tisti del naselja Črnuče, ki leži južno od železniške proge. Ta volilna enota zajema naslednje hišne številke: Črnuče — južno od žel. proge: 1, 1 a, 2, 3, 4, 4 a, 4b, 4 c, 4 d, 4 e, 4f, 5, 5 c, 6, 7, 8, 9, 10, 10 a, 10 b, 10 c, 11, 11 a, 12, 13, 13 a, 14, 11 b, lic, 14 a, 15, 16, 17, 18, 18 a, 18 b, 18 c, 18 d, 18 e, 19, 20, 21, 22. 24, 25, 25 a, 26, 26 a, 27, 27 a, 27 b, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 45 a, 46, 47, 46 a, 48, 49, 50, 51, 19 a, 19 b, 19 c, 19 d, (baraka). Volilna enota št. 31: Obsega tista del naselja Črnuč, ki leži severno od železniške proge. Ta volilna enota zajema naslednje ulice in hišne številke: Črnuče — severno od železniške proge: 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65 b, 66, 67, 68, 69, 70, 67 a, 71, 71 a, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 79 b, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 88 a, 89, 89 a, 90, 91, 92, 93, 95, 95 b. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 104 a, 105, 106, 107, 108 109, 110, 110 a, 110 b, HOc, 110 d, 110 e, 110 f, 110h, 110 j, 1101, UOg, 111, lila, 111 b, 111 c, 111 d, 112, 113, 113 a, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 119 a, 120, 121, 122, 123, 124, 124 a, 125, 125 a, 125 b, 126, 126 a, 127, 127 a, 128, 129, 130, 130 a, 130 b, 130 d, 130 c, 130 h, 131, 131 a, 131 b, 131 c, 131 č, 131 d, 131 e, 131 g, 131 h, 1311, 132, 132 d, 132 e, 133, 134, 135, 136, 136 a, 137, 137 a, 138, 139, 139 a. 139 b, 139 c, 139 d, 140, 141, 141 a, 142, 143, 143 a, 144, 145, 146, 147, 148, 148 b, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 158 b, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 168 a, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177, 177 a, 178, 179, 180, 181, 182, 183, 184, 184 a, 184 b, 184 g, 184 n, 184 0, 184 m, 185, 185 a, 185 c, 184 d, 185 b, 185 e, 1851, 185 g, 185 h, 1851, 185 k, 186, 187, 186 a, 187 a, 188, 189, 190, 191, 192, 192 a, 192 b, 193, 193 a, 193 b, 193 c, 194, 195, 196, 196 a, 196 b, 196 c, 197, 198, 199, T99a, 200, 200 a, 201, 202, 203, 204, 205, 206, 206 a, 207, 207 a, 208, 209, 210, 211, 212, 212 a, 213, 213 a, 214, 214 a, 214 b, 214 c, 214 d, 214 e, 215, 215 a, 215 b, 215 d, 215 c, 216, 216 a, 216 b, 217, 217 a, 217 b, 217 c, 217 d, 218, 218 a, 219, 220 , 221, 222, 223. 224, 224 a, 224 b, 225, 226, 226 a, 227. 228, 229, 230; nove hiše pri hišah številka 130, 125, 123, 132, 184; Gmajna — nove hiše. Volilna enota št. 32: Obsega naselja Dobrava, Ježa in Nad-gorica. Ta volilna enota zajema naslednje hišne številke: Ježa: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 15 a, 16, 16 a, 16 b, 17, 18, -19, 20, 21, 21 a, 21 b, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 28 a, 28 b, 29, 30, 30 a, 31, Sla, 32, 33, 34, 35, 36, 36 a, 36 b, 37, 38, 38 a, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, Nadgorica: 1,2,3,3 a, 4,5, 6, 6 a, 6 b, 7, 8, 8 a, 9, 9 a, 10, 10 a, 11, 12, 13, 13 a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48 (nova hiša). Dobrava pri Črnučah: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 1, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18. Krajevna skupnost Šentjakob-Podgorica Volilna enota št. 33: Obsega naselji Podgorico in Šentjakob, Krajevna skupnost Beričevo Volilna enota št. 34: Obsega naselji Beričevo in Brinje. Krajevna skupnost Dol Volilna enota št. 35: Obsega naselja Dol pri Ljubljeni, Videm, Zaboršt, Kleče pri Dolu, Za jelše in Podgoro. Zbor delovnih skupnosti V SKUPINI GOSPODARSTVA a) prva podskupina Volina enota št. 1: BleKtn lju Dijana, Titova 51, — poslovna enota Ljubljana okolica, Parmova 33, — poslovna enota Elektromerilni servis, 14. Glavarjeva 15, Savske elektrarne, obrat Kleče 70, Energoinvest. Črnuče 12, — predstavništvo Titova 59, — biro za energetiko, Črnuče 217 Volilna enota št. 2: Tovarna kovinske galanterije, Tolstojeva 44, »ROG« — Savlje 89 Popravljalinca pisalnih strojev Bežigrad, Titova 41, ROG, Ljubljana oddelek precizne mehanike, Trg VII kongresa ZKJ, Volilna enota št. 3: ISKRA - tovarna električnih apratov. Savska c. 3 ISKRA - tovarna elementov za elektroniku Linhartova 35 ISKRA - prodajno servisna organizacija, Trg Vil kongresa Volilna enota št. 4: »ELMA« — tovarna elektromateriala, Črnuče 20 Volilna enota št. 5: Časopisno podjetje »DELO« — Dom tiska. Likozarjeva. Volilna enota št. 6: Ljubljanske mlekarne, Tolstojeva 63 s poslovalnicami Volilna enota št. 7: Belinka Šentjakob ob Savi, 10, JUB, Dol pri Ljubljani 28, Tovarna dušika Ruše — obrat Dissous plina, Črnuče, TUBA, Ljubljana Kamniška 20 Volina enota št. 8: Tonosa, Savlje 87 in Savlje 89 Tovarna dekorativnih tkanin — obrat Titova c. Kuverta Titova 87 Volilna enota št. 9: Modna oblačila. Tolstojeva 9/a Volilna enota št. 10: Instalacija Kamniška 25„ Projekt nizke zgrabe Parmova 33 Projektivni biro, ing. D. Blagajne Hra-nilniška 11/a Projektivni biro Tamar, Robbova 2/c Konstrukta, Titova 59 Atelje za arhitekturo Parmova 33 Industrijski biro Parmova 33 Metalna. Mariboi projekt, biro Lj. Trg VII. Kongresa ZKJ Agrobiro, Parmova 33 Triglav film, Smoletova 13 Zavod za urejanje kmetijskih zemljišč Hacquetova 2 Volilna enota št Ll: Cestne podjetje Stolpniška 10, SGP Slovenija ceste Titova 38 — asfaltna baza Črnuče Vodna skupnost Ljubljanica Sava, Crto-mirova 8 Volina enota št. 12: Opekarna Črnuče GP Temelj Črnuče 89 b Naravni kamen — obrat Marmor, Tomačevska 1 GP Obnova Titova 39 GP Bežigrad Podmilščakova 34 Umetni kamen, Titova 178 Gradbeni servis ing. Stanka Bloudka Detelova 1 Volilna enota št. 13: SGP Tehnika, Vošnjakova 8 — Ce-mentar, Stožice 8 Pohištvo mizarstvo Črnuče SGP G*osuplje, sektor Bežigrad Lesni kombinat, Langusova 8 — mizarstvo, Parmova 53. — Roleta, Linhartova 8, — Tesarstvo, Linhartova 25 SGP Stavbenik — Koper — gradbišče Bežigrad Volilna enota št. 14: »IMP« — industrijsko montažno podjetje, Titova 37 — Montaža centralne kurjave, vodovoda, projektivni biro splošna uprava, avtopark, Crtomirova in Parmova ul. I Volilna enota št. 15: »IMP« — industrijsko montažno podjetje — elektro delavnica in elektromon-taža, Zagrebška ul. Volilna enota št. 16: Termika, Kamniška 25 Kamin, Tesovnikova 31 Voliloa enota št. 17: Gral-Avtoobnova, Titova 136 Avtocommerce, Trdinova 4 — poslovna enota Titova 146 Avtoservis državnih organov, Vodovodna 93 Turistično tehnični servis AMZ Slovenije — Titova 138 Volilna enota št. 18: Lesnina, Titova 97, 51 Eelktrotehna, Titova 51, Gramex Kurilniška 10/a Volilna enota št. 19: Astra, Titova 77 Dinos, Parmova 33 Kristal, Vilharjeva 45/a Volilna enota št. 20: Mladinska knjiga — obrat Titova c. 145 LIK, Trg VII. kongresa ZKJ Commerce, Titova 81 Volilna enota št. 21: Družbena prehrana Bežigrad, Linhartova 28 Gostinsko podjetje Bežigrad s poslovalnicami Gostinsko podjetje Črnuče s poslovalnicami Union — Kurentov hram, Titova 51 Gostinsko podjetje Moste—Vinotoč Črnuče 3 Istra vino — eksport Umag: prodajalni Titova 241, Podmilščakova 21 Volilna enota št. 22: Adria aviopromet, Titova 48, Veletrgovina Prehrana, vse poslovalnice v občini Bežigrad Veletrgovina Mercator, vse poslovalnica v občini Bežigrad Tovarna mesnih Izdelkov, Mesarska 1— poslovni enoti: Vodovodna 34, Titova 73 Podjetje PTT: pošta Titova 70, pošta Ježica, pošta Črnuče, pošta Dol pri Ljubljani, Podjetje za PIT servis Robbova 2 Carinarnica Ljubljana — carinska pošta Titova Železniška postaja Črnuče, 2TP Zavod za investicije, Robbova 2, Zel. transportno podjetje, stanov obrat Robbova 2, ZTP Sekcija za vzdrževanje prog Jesenice —Janševa Ihterevropa Koper — Smoletova 12, Volilna enota št. 23: Slaščičarna in pekama Bežigrad Bežigrad 6 • Intercommerc Beograd — predstavništvo Lj. Titova 39, Tehnometal Makedonija Skoplje — predstavništvo Titova 136, Zvezna prometna zbornica Beograd — cestni promet, sekcija za SRS Živilski kombinat Žito, pekama Ajdovščina, Samova 10, Usluga Bežigrad, Smoletova 16 El Niš tehnični servis — Staničeva 17, Splošno obrtno podjetje Črnuče, Rožnik — izdelovanje obutve Ul. L. Pesnjakove IPS — poslovno združenje Jugoavto Beograd — predstavništvo Ul. padlih borcev IMV zastopstvo inozemskih firm — Titova 172 ONPZ Zeleoopromet — Podmilščakova 18 ONPZ Pleteks — Podmilščakova 18 ONPZ Plamas — Titova 201, Interinspekt — predstavništvo Lj. Peričeva Vektor — šmartinska 110 — poslovna enota Vodovodna 19 Avtomotostroj — predstavništvo, Lj. Ul. L. Pesjakove Croatiatraas — Lj- Vilharjeva 43 »ZBOR« OBČANOV« STRAN 9 »ZBOR OBČANOV« STRAN 4 Konzervaelcport — predstavništvo, Linhartova 64 Tehničar Zagreb — zastopstvo Lj. Bežigrad 6 Posredovalnica za zakonske zveze, Lj. Birostroj — predstavništvo Lj. L. Pesjakove General ekspert Beograd — predstavništvo Lj. Titova 37 Tekstil promet — predstavništvo Lj. Parmova 33 Poslovno združenje tekstilne industrije, Titova 81 Smelt — poslovno združenje Titova 136 Žitna skupnost — poslovno združenje Parmova 33 Združenje knjigovodij SRS — Titova 69/V. Pužinar — poslovno združenje Parmova 33 Giposs — poslovno združenje Titova 39 Imos — poslovno združenje. Trg VII. Kongresa ZKJ Teimoprotnet — predstavništvo Lj. Parmova 33 Unia Zagreb — poslovno združenje papirnih odpadkov, odkupna postaja Majaronova ul. Volilna enota št. 24: Zasebni obrtniki — dlani zbornice Zaposleni delavci v zasebni obrti Gospodinjske pomočnice Volilna enota št. 25: Slovenija avto: — delavnica Samova 14, — Skladišče Vilharjeva — komercialno prodajni oddelek, Vilharjeva Jugoinspekt, Jakšičeva 1 Dekorles, Jakšičeva 7 Tapetdekor, Borutova 3, IMKO — kovinsko podjetje, Kamniška 41 Kieparko inštalaterska delavnica, Samova 12 Loška tovarna hladilnikov — servis Borutova 12/a Brivnica in česalnica — poslovalnice Titova 45, Titova 75, Ul. Luize Pesjakove Zale — Žalska 2 Labod — kemična čistOnica, Ul. L. Pesjakove Škofja Loka — čistilnica — obrat Titova 93 Dvigalotehna, Smoletova 18 Center IPS — Titova 48 Avtotehna — servis OM — Titova 54/a Čevljarsko podjetje »Zmaga«, Ul. prvoborcev 8, Volilna enota 26: Stanovanjsko podjetje »Bežigrad-Moste«, Ortomirova 10 Gospodarsko razstavišče, Titova 50, Zavod za organizacijo in revizijo poslovanja, Parmova 33 Jugoslavija, zavarovanje in pozavarova-nje Beograd, Titova 48, SDK, podružnica Titova 57, Kreditna banka in hranilnica, ekspozitura Bežigrad, Titova 55, Poklicna gasilska brigada Vojkova 19, Sutido za stanovanje in opremo. Trg VII. Kongresa ZKJ, Pripadniki vojaških podjetij in zavodov Soseska, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč, črtomirova 10 Zavod za zaposlovanje, Parmova 32 Zavarovalnica Sava: — oddelek za življenjska zavarovanja in nezgode, — odde- lek za zavarovanje živine in posevkov,— oddelek za računovodstvo in statistiko Volilna enota št. 27: Kmetijska zadruga Cmuče, Črnuče 102 — člani delovne skupnosti in člani zadruge, kooperanti, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, Agroobnova, Črtomirova 8, V SKUPINI PROSVETE IN KULTURE: Volilna enota št. *o. Geološki zavod, Dimičeva 14, Volilna enota št. 29: Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Dimičeva 12, Zavod za produktivnost dela, Parmova 33 Zavod za varjenje. Ptujska 11, Tehnični muzej Slovenije, Parmova 33 Omitološki inštitut, Stožice Inštitut za turizem, Titova 50 Hidrometorološki zavod SRS, Celjska 13 Volilna enota št. 30: Gradbem šolski center Ivana Kavčiča, Titova 98/a Zvezni center za izobraževanje gradb. inštruktorjev, Titova 90 Šola za voznike motornih vozil, Na produ 2 Dom šole za voznike motornih vozil. Na produ 2 Center strokovnih šol, Titova 78 Center za strokovno izobraževanje PTT delavcev, Celjska 16 Iskra Kranj — poklicna šola edektro in kovinske stroke, Linhartova 35, Gradbena tehnična šola, Titova 100, Nuklearni inštitut Jožef Štefan, Jamova 39, — reaktorski center Podgorica, Gradbeni center Slovenije, Titova 98 Volilna enota št. 31: Visoka šola za politične vede, Titova 102, Višja upravna šola, Titova 102, Urbanistični inštitut, Dimičeva 22, Kmetijski inštitut, Hacquetova 2, Dopisna delavska univerza Parmova 39, Ljudska knjižnica, Bežigrad, Titova 61 Delavska univerza Cene Stupar, Vojkova 1, Intenzivni tečaji tujih jezikov, Vilharjeva 21, Pionirski dom, Trg VII. kongresa ZKJ Univerza — inštitut za sociologijo in filozofijo, Parmova 33, Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, Vojkova 74, in poslovna enota Učne delavnice, Bežigrad 8. Volilna enota št. 32: I. Gimnazija, Peričeva 12 Osnovna šola Maksa Pečarja, Črnuče 171, Osnovna šola Danile Kumar, Godeževa 11 — podružnična šola Ježica Osnovna šola Dol pri Ljubljani — podružnična šola Šentjakob Osnovna šola dr. V. Kraigherja, Trg 9. maja št. 1 Osnovna šola Mirana Jarca, Ipavčeva št. 1 Osnovna šola Borisa Kidriča, Matjaževa 4 Glasbena šola Franca Sturma, Smoletova 16, V SKUPINI ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA: Volilna enota št. 33 Zavod za rehabilitacijo invalidov, Linhartova 51, Zavod za farmacijo in kontrolo zdravil, Ptujska 17, Zdravstveni dom Ljubljana, Kržičeva 10, Društvo za pomoč duševno nerazvitih oseb, Parmova 41, Volilna enota št. 34: Zavod za zdravstveno varstvo, Parmova 32, Dom vajeniške šole Ivana Kavčiča, Titova 98/a, Internat industrijske šole PTT mehanikov, Celjska 16, Dom visoke šole za politične vede Titova 102, Akademski kolegij, Trg VII. kongresa ZKJ, VVZ Mladi rod, Smoletova 16, VVZ Jelka, Lavričeva 5/a, VVZ Rezeke Dragar, Cmuče 18/b, VVZ Ciciban, šerkova 29 in Zupanova 10, Stalna konferenca za rehabilitacijo invalidnih oseb Linhartova 51 Lekarna Bežigrad. Titova 55, Krka, tovarna zdravil Novo mesto, ekspert irnport, Lj. Titova 81, V SKUPINI DELOVNIH LJUDI V DRŽAVNIH ORGANIH, DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH: Volilna enota št. 35: Uprava občinske skupščine Lj. Bežigrad, Parmova 33 Očinski odbor RK Lj. Bežigrad Kržičeva 10, Postaja LM Bežigrad, Titdva 70, Obč. konferenca SZDL, Parmova 41, Zavod za socialno delo občine Lj. Bežigrad, Pčtmiiščakova 24, Obč. zveza za telesno kulturo, Parmova 41, Združenje borcev NOV lj. Bežigrad, Parmova 41, Zveza kul. prosvetnih društev — občinski svet, Smoletova 16, KS Stadion, Staničeva 17, KS— Savsko naselje. Belokranjska 6, KS Bežigrad, Smoletova 16, KS Boris Kidrič, Vojkova 1, KS Posavje, Titova 201, Zveza gluhih, Samova 9, Nogometni klub Olimpia, Titova 105, Pripadniki JLA Občinsko javno pravobranilstvo, Parmova 41, Rep. sekretariat za industrijo — inšpektorat dela, Parmova 33 Zavod za cene SRS, Parmova 33, Republiški senat za prekrške, Parmova 33 ' .. .. .. -------- . Mestna skupščina Mestni zbor Volilna enota štev. 1 Obsega volilne enote štev. 1, 2, 3 In 4 (krajevna skupnost »Bežigrad«) za volitve odbornikov v občinski zbor občinske skupščine Bežigraa. Volilna enota štev. 2 Volilne enote štev 5, 6, 7, 8 in 9 (krajevna skupnost »Boris Kidrič«), Volilna enota štev. 3 Volilne enote štev. 10, 11, 12, in 13 (del krajevne skupnosti »Stadion«), Volilna enota štev. 4 Volilne enote 14, 15 in 16 (del krajevne skupnosti »Stadion«) Volilna enota štev. 5 Volilne enote štev. 17, 18, 19, 20 in 21 (krajevna skupndst Savsko naselje). Volilna enota štev. 6 Volilne enote štev. 22. 23, 24 in 26 (de! krajevne skupnosti-Posavje). Volilna enota štev. 7 Volilne enote štev. 25, 27, 28 in 29 (del krajevne skupnosti Posavje ter krajevni skupnosti Tomačevo-Jarše in Savlje-Kleče. Volilna enota štev. 8 Volilne enote 30, 31, 32, 33, 34 in 35 (krajevne skupnosti čmuče-Nadgorica, Sentjakob-Podgorica, Beričevo in Dol). Zbor delovnih skupnosti Volilna enota štev. 1 Obsega volilne enote štev. 1, 2, 4 in 7 za volitve odbornikov v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Bežigrad. Volilna enota štev. 2 Volilne enote štev. 3, 5, 6 in 8. Volilna enota štev. 3 Volilne enote štev. 10, 14, 15 in 16. Volilna enota štev. 4 Volilne enote štev. 11, 12 in 13. Volilna enota štev. 5 Volilne enote štev 18, 19, 20 in 22. Volikia enota štev. 6 Volilne enote štev. 9, 17, 21 in 23. Volilna enota štev. 7 Volilne enote štev. 24, 25. 26 in 27. Volilna enota štev. 40 Volilne enote štev 28, 29, 30, 31 In 32. Volilna enota štev. 46 Volilne enote štev. 33 in 34. Volilna enota štev. 49 Volilna enota štev. 35. Volitve: 9. aprila • Zbor delovnih skupnosti občin* ske skupščine • Zbor delovnih skupnosti mestne skupščine 13. aprila • Občinski zbor občinske skupščine • Republiški zbor republiške skupščine • Družbeno politični zbor zvezne skupščine • Kmetijska podskupina zbora delovnih skupnosti občinske skupščine (27. volilna enota) s »ZBOR OBČANOV«