KMETIJSTVO IN KMETIJSKE ORGANIZACIJE
Perspektive kmetijskega razvoja v osiješkem okraju
Podrooje osjješkega okraja spada med najmočuejše kmetijske rajone Hrvaitske in je po svojih. uaravuih pogojih izrazito ugodno za kmelijstvo, posebno pa za polje-delstvo. Zalo je perspektivni plan razvoja kmetijstva tcga okraja določil, tla bodo proizvodna povprečja v poljedelstvu višja kitkor proizvodna povprečja razvoja naše-ga kmetijstva v razdobju 1.  1937—1961.
Gospodarsko leto 1956—1957 je popolno-ma potrdilo upravičenost takih pričako-vanj. V tem razdobju je sodelovalo v tek-movanju za veltke priddke 4680 ha s pše-nico v družbenem scktorju in 10.000 !ia na posamičnih posestvih. Po planu so pričako-vali 6.084 vagonov prklclka pšcn,ice na vseh s«-ktorjili. Dejansko pu je prkiolek znašal 9S00, vagonov ali v povprečju 35.6 stota na kmeti.jskih poseslvih, 29.4 na zadružnih ekonomijah in 22.5 na posaniičnili posest-vih, kar znaia v povprečju 24.6 stota na lia. Tak pridflek v 1. 1957 je povzročil, da so že sedaj dosegli rezultate, ki so Uoločcni za 1. 1959.
Pretlnost poljedelstvu
Perspektivni plan osiješkega okraja do-loča. da bodo v prihodnjern razdobju po-svečali pozornost predvsom moderni polje-delski proizvodnji. Ta proizvodnja bo zaje-
la. nad 35.000 lia današnjili oniih površin kmetijskih poscstev in novih 6000 ha, ko-likor jib bodo dobili z melioracijami, na-daljc 9500 ha orne zemlje zadružnih eko-nomij in 13.000 ha, ki jih bodo vzele za-družne ekonomije v zakup <xl posaraičaili kmetovalcev. Razen tega se posarnični kme-tovalci pridruiujejo poljedelski proizvodnji s 38.500 ha z »akcijo zajamčenih donosov«, to je s povezo%'auj<:jn v zadružne odseke za" melianizacijo, ka-kor tudj z dru^imi ukrepi, kibodoornogočili velike pridelkena njihovih površinah. Tako bo v priihodnjih dveli letib orjranizacijsko povožani-h s so-cialistifcnim sektorjeni 71 odstotkov površin posamičnih pridelovalcev.
Za vse v uaprej določene naloge kmetij-skih orgauizacij in ustanov so določiili ro-ke, ki to posebDO v priinerih, ko je od njih (Mlvisfn nadaJjnji napredek kmetijstva (se-menska služba, pedološko raziskovanje tal itd.)- Uvedli so tudi kaiikrelno povezovanje določenih akcij s posamezninii področji (^asmi), s . posamez-aimi kmetijskimi po-: sestvi in zadružninii organizacijami.
Zajetjc po\TŠin jc določeno )x> osnovnih kultiimli, vcndar v od\"isn«s-ti <xl najuprod-ncjšega ko1olwrja, možnosti popolnejšega {Tnojenja kakor tudi drugih okoliščin. ¦ V skladu s tcmi posfavkami so določiJi takle ra^pored ornih porršin:
Vrsta kulture            55/56 v ha
pšenica      ....     40.660
koruza .             .   .      17.T75
slakorna pesa   .   .       6.686
konoplja   ....       4.354
deu-lju ....       4.760
drii"(i.....     59.154
24,9
29.2
4.1
2.7
2.9
36.2
1961 v ha
42.500
51.100
9.050
5.000
18.100
43.639
•/.
23.1
30.2
5.3
3.0
10.7
25.7
Skupno
163.389
100
169.389
100
Iz tega je razvidno, da sc bodo v 1. 1961 skiipne površine orne zcmlje povečale za 0000 ha. To povečanje bo posledic.a molio-racij. ki jih nekatere že izvajajo. Povečanje pridclka za doseganje visokih odnosov ter-ja tud-i rešitev problema osuševanja, da bi bili zavarovani pred )>odzeme1jskimi voda-mi ali popiavami. Nove molioraoije bodo razen rešilve dosedanjih težav v zvezi s pop-lavami prispevait k osvojitvi 8500 ha novih površin (6000 orne zemlj^).
Izmed del, ki jih že danes izvajajo ali priprnvlja jb, naj omfuimo r^konstmkcijo Bobots-kega kanala, s čini^r Ivn regnliran vodni režim na več kakor 13.000 ha najbolj
rodovkne zemlje, zatem rekonstrukcija Po-ganovačko-Kravičkega kanaJa, regulaeijo reke Vuke, zgraditcv nasiipa Drava—Do-nava, rekoastrukcijo in okrepitev črpalnih (Kvsitaj (prehod k pogonu z eloktriČTio ener-ffijo) in razširitev sedanjih prekopov za 650 km.
V skladu z napori za modemizacijo kmc-tijske proiiz^HKlnj«. pri čemer ima veliko vlogo mehanizacija, gnojenje z iiimetnim in lilevskim gnojem kakor tudi izvajanje dru-gih sodubnih agrotehiničndh ukrepov, je perspektivni plan določil tudi znatno po-večanje donosov. Tako pričakujejo v 1. 1961 naslednje donose v stotih na hdktar;
irrsta   lculture
Kmet. pos.
Ekonomije
Kboperacija       Pos. posestva
pšcaica   ......       55                         45                 s     40                         25
ječmeTi   ....           45                         40                         35                         25
koraza (suho zmje)          100                         90                         70                         30
konoplja     .    .                  120                     100                      *H)                      80
sladkorna  pesa  ...    600                   500                  400                   250
lncerna  ....        120                   100                    90                    80
Izkušnje lanskega gospodarskega leta so potrdilc realnost teh pričakovabj. [zkazalo se je, da so pomeuibne rezultate dosegle vse ijste kmetijske organizacije, ki so iesiu)
sodelovaio s kmetijskinii posiajaimi i"n za-vodi za posjK^evanje kmetijstva. Dosedanja pra.ksa. da sklepajo kraetifske organizacije ix>godbe" s  kmetijskimii  postajamt, ki  jim
jainčijo določcne donose, se bo nadaljevala tudi v priliodnje. S sklenj«Jiimi pogod-bami so bile uamreč knietijske postaje dolžne nu-diti kmetijski organizacijd najbolj &odob:ne rešitve za dosego določonega in v naproj do.govorjenega pridel'ka. V primeru nenspe-ha skupncga pridelovanja na podlagi danih rcšrtev niso imelc kmetijske OTgatiizaciijedo postaijc nobenili obveznosti, Ce pa so dosegle . zaja.mčeni pridclek, so ji plačale 2000 din na ha in 10 odstotkov vrednost.i presežka. V 1. 1956/57 ni bilo primera, da zaja'mčeni donosi ne bi bili rcal.izirani.
Pospeševanje živinoreje
S povcčanjem |x>vršiDi in donosov krmnib. rastlrai kaikor tUdi z ureditvijo tiravuijiov in pašnikov bodo ustvarili boljse pogoje za razvoj živinoreje. Razen t^ga računajo tudi s širšo aioijo za umetno osemenjcvanje kiav, kaior tudi uvcd:bo krmljenja telct z ma-njšimi količiaaani mleka. Z zgraditvijo odprtih Mevov, z razširjenjem niebaničue inoiže, z uvedbo samokrraljenja in večjih kolkHu s-ilaže (z zjfratiitvijo nialih silosev) se bodo zuižaH proiizvodai stroški in reja gov«di lx> postala ren.tabilnejša.
S proliodom na prcgonske pašnikeinza-gotovitvijo za<lostnih količiu ceiuene volu-minoz-ne kakovostne krme se bo znatno znižala cena encga krmnega dnc Kmetij-ska posestva se bodo razen tega lotiJa pi-tanja goveda z pesnimi rezanci hkra^i z določenimi koncetrati, s čimer bo posial prirast žive teže rentabilnejši. S preliodora k iiitenzivni proiz<'odn]i v poljedelstvu se bo znižalo število ovac, iežijo pa za tenl, da bi uvedli čisto merimio pasmo.
V   zveri   z  okrepljeno  mehanizacijo  Ta-čuna   iiers-pektivni   plaji   tudi- z   zmaajša-njein   konjskih   vpreg.  Število  konj  se  bo posebno   znižalo  na   kmetijskili   posestvib., niedtem ko bo ostalo v zasebnfm sektorju večinouia  ncsprcinc"jcirio.
V  potletnem raizvojn })odo s krediitom ali rcdno  zamcnjavo v breme amortizaicijskiih skladov nakupili novih 2024 troktorjev. Na socialističnih gospodarstvih so dolooili kot pravilo, da uporabljajo en traktor na 50 ha obdelovahie   zemlje,   medtem  ko računajo pri 'zasebuem sektorju, ki ga bodo obde-lovali zadriižni  odseki,  z enim traktorjem na    100 ha.   Raz«n   traktorjev    nameravajo kupili tudi vse druge priiklju«ne stroje, od katerih nekatere do&lej   nismo   upftrabLjali v naši agrotohniki.
Uvajanje taiko veliike mehanizacije terja tndi usianovilev centralne strojne delav-nice,' rekonstrnkciio sedanjih (Djakovo, Beli Manastir in Kncžcvo) ter zboljšaaje dela mehajničnih dclavnic na kmetijskib. posestvili in zadružniih ekonomijah.
Taka mebanizacija bo terjala tudi več strokovnega znanja od serianjega kadra. Zaito računajo, da bodo prih<wlnje leto od-prlt višjo kmetijsko šolo, šolo za kvalifi-cirane delavce v kinctijstvu in tcčajc, v. ka^eriih bo lahko zaposlcno osebje dobilo potrebno tehnično znanje.
Perspekti-vni plan razvoja kmetfjstva osi-ješkega okraja je skratka usmcrjen k mak-simalno možnini donoso-ni na podlagi mo-defne agrotehnike, ki bo omogočila ozko specializirano kmetijsko proizvodnjo.
V. Vasiljevič