List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan : za celo loto 3 golči, za pol leta 1 golti 50 sold., z« četrt, lota «O sold.— Za ude nar. - polit, društva ,,G0H1('A“ je cena določena, kakor za drugo naročnike. Posamezni listi so prodajajo po 0 sold. v tiskarni.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljuo pošiljajo opravniStvn v nunskih ulicah v tiskamo Karol Mai-ling-ovo. Vse pošiljatve naj se frankujejn. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Placa se za navadno vrstico, če se'naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat. Iii sold., če trikrat, 15 soldov.
Katoliška duhovščina in modèrna država.
II.
Kar je nekaj časa sem, kaže sc iz mi-nisterskili stolov veliko sočutje „niži duhovščini.u Pripoznava se, da je treba ji zboljšati stanje ; in vse bi ji tudi storili, da bi le ne iskala več odduška v agitovanji proti liberalizmu „po soparnih, in od dima otemnjenih vaškili krčmah/
Škod ta ljubeznjivost na enkrat, ako pomislimo na nezdavno v zadnjem „ Glasi/ naslikano preteklost ?
Radikalec bi naj rajše tabula rasa naredil z duhovništvom (to je: jo čistoma odpravil), konservativni liberalec pa vidi v duhovnu naj vpijivnejšega faktorja v človeški družbi. Ti le zadnji — tako hočemo verjeti — priznavajo krščanstvu odlično od-gojevahio moč za srce in značaj človeški, pa vendar se bojijo njegove samo-stalnosti. Za to se trudijo, vkleniti ga v jarem raznih paragrafov, da bi ga z njihovo pomočjo silili robotati državi. In ker hrepenijo, tudi duhovna, učitelja krčanstva, porabljati za te namene, nategujejo mehkejše strune in ubirajo iz njih vabljive glasove, da bi ga ž njimi vkrotili.
Vsemogočna država je vzor radikalcu in konservativnemu liberalcu: prvi jo hoče sozidati na razvalinah krščanstva, drugi z njegovo pripmnočjo !
Da je vse to resnica, dokazali so nam govori naših postavodajalcev v prvi in drugi zbornici, kedar je šlo za nove cerkve-
LISTEK.
Iz Kanala do Kala.
(Potopisna črtica.)
(Dalje, glej list. 34.)
Ko sem videl, da fant ni brez jezika in da lepó pametno odgovarja, prašal sem ga še marsikaj. Napeljala sva govor na krščanski nauk. Odgovarjal mi je tù pa tam prav dobro, le to mi ni bilo všeč, da je znal vse preveč po starem. Pet cerkvenih zapovedi mi je tako našteval: »Prvo je cerkev gor postavila, da imaš praznike posvečavatiu... Peto:	»Nimaš
držati ohcetvenjskega veselja o prepovedanih cajtih“. Ljudje, ki so mimo hodili, stikali so glave in si na uho šepetali: Da se če gospodu s tem otrokom — in pa v taki vročini — govoriti! Toda jaz se nisem zmenil za tó; opravičeval se tudi nisem pri nikomur, ker vem, da bi ne bil nič opravil Ljudje namreč ne vedó, da se človek od takih otrok marsikaj nauči, česar po bukvah zastonj išče. Dal sem mu knjižico, pa sem šel svojo pot,
nopolitične postave. Kakšen duh veje iz téli, povedali so nam katoliški pastir v Rimu in pastirji katoličanov avstrijskih na Dunaj i !
Vsegamogočni državi pa je naj boljša pomočnica in naj zvestejša prijatlica — državna cerkev. Načrt zanjo so uže osnovali, sedaj ga nameravajo ozivéti.
Saj so nam uže obljubili, da vzame država tudi bogoslovska semenišča v svoje varstvo. V teli se izobražujejo in odgojuje-jo bodoči duhovniki. Kadi kalen bi gotovo naj bolj godilo, ako bi jih kommunardi s petroljem pomazali in jim ogenj priteknili, da bi ne bilo ni duha ni sluha več po njih. Pa tako naglo še ne dirjamo po napred-njaški poti. Do vsemogočne države se pride bolj varno po stranski stezi.
Če jih vzame država pod svoje okrilje in zapoveduje professorjem, kako naj mladini vžigajo luč liberalne prosvete in jim opisujejo njena blaženstva, izvalijo se iz bogoslovskili hramov preponižni, prepokorni, sužni sluge — državni ! In reakcija proti ultramontanstvu in klerikalstvu bi izšla iz — semenišč!
Kako razkošna misel za konservativnega liberalca?! —
Tje je merila začasna podpora, ki se je ponujala ; tje bo mérila tudi stalno po-vikšana (?) plača, ki se obeta !
Mi privoščimo duhovnom zložnejše stanje, in trdimo, da jim je avstrijska država dolžna plače času prhnemo povikšati ! Vis razloge !
(Dalje prib.)
Tega dné ne bom tako hitro pozabil. Prišel sem do spoznanja, da je misel, (ki je tudi moja) naj se katekizem za otroke drugače nravmi in vsaj po vseh slovenskih straneh enako uči, po vsem opravičena. Katekizem je knjiga, ktero vse premalo cenimo, od tod pa tudi pride, da ga ljudje tu pa tam vse premalo znajo. Ce sam nisi prepričan, čemu je katekizem, kak je iu kak bi moral biti, potem ne čudi se temu. Mnogo jih je, ki mislijo, da je le tisti katekizem dober, ki ima pet poglavij. Stopi v šolo takrat, kedar se nauk uči. Glavo stavim, da bo učitelj vprašal:	„Janez, Tone, povej mi iz ko-
liko delov obstoji katekizem4i? Janez odgovori: »Katekizem obstoji iz petih delov. V prvem je
govorjenje od vere, v drugem od..........i. t. d.u
Tak odgovor je učitelju pravo mazilo, posebno, če ga kodo viših sliši. Cernu tako učiti, prijatelj moj! Ali je res treba to ljudem v glavo vtepati? Se ve, da mi porečeš. Ce ti ni znan sistem bogoslovskili véci, tudi dober bogoslovec nisi. Pravo si zadel! Sistem bogoslovskili ved moram imeti v glivi, če hočem v kolo bogoslovcev stopiti; toda pomisli, da kar je za učitelja, ni vse tudi za učenca. Vrh tega ne smeš tudi
T>opisi.
V Gorici, L sept. (Koseski-ja noro delo. — Preškušnja pri gluhonemih). Vsak narod ima svoje imenitne može, s kterimi se ponaša : Jugoslovani se ponašajo s svojim Gunduličem, Čehi s svojim Jungmannom, Nemci s svojim Schillerjem, Italijani s svojim Dantejem, mi Slovenci s svojim Vodnikom. Kakor napravljajo nekaj let sem Nemci svojo Shiller-Feier, tako Italijani praznujejo spomin svojega Danteja, naši Slovenci Vodnika itd. Dante je pri Italijanih gotovo naj imenitniši pesnik, njegova divina commedia je naj izvrstniše njegovo delo, ki se je tudi v druge jezike uže večkrat prestavilo. Tudi med nami, pohlevnimi Slovenci so se uže slišali glasovi, naj bi se kteri izmed naših pesnikov lotil, Dantejevo komedijo posloveniti. Toda mojstersko delo tirja tudi pravega mojstra. lir glejte ! mojster se je našel za to, ki je uže zgo-tovil prvi del V Inferno, in drugi del il Purgatorio tudi, in pa U canto 1. del Paradiso, in se nadeja, v ne pre dolgem času še tisto malo dognati, kar še ostaje, in delo bo gotovo. Rekel sem, da se je tega. ne ravno lahkega dela mojster lotil, kteri se je uže s svojimi pesniški deli mojstra skazal, čegar dosedanja dela je Matica Slovenska v Ljubljani uže izdala, kte-rega uže celi svet pozna in hvali. Ali ga ti, ljubi bralec ! nisi uže uganil ? Ta mojster je g. Janez Koseski-Vesel. Daši uže v visoki starosti, (bliža se osemdesetemu letu !) vendar še čvrst na duši, kakor si moremo
tega pozabiti, da ne uče vsi učitelji po enem in istem kopitu. Schwetz-ova theologija ti je znana. kaj ne? Slišal si jo tudi hvaliti? Tudi. Povej mi. čemu jo toliko hvalijo, čemu so jo celo v šole vpeljali. Zato, ker je najbolja, kar imamo te vrste knjig. Tak odgovor dobim od tebe. V čem pa obstoji ta njena dobrota? No, v tem, da je vse, kar je v njej, do pičice v pravem cerkvenem duini. Dobro, to je vse res; to vedo tudi v Rimu; zato najdeš med bogoslovci, ki se imenujejo pod rubriko:	»Iu curia
romana magni habentur/ tudi irné našega častitljivega starčeka — Scli\vetz-a. Pretrgajva tù govor in lotiva se druzega moža, če se ti kam ne mudi.
Perrone-ta poznaš tudi, kaj ne? Kaj pa ta? Morebiti jo je v čem zavozil? Kaj še! Mož je učen, da malo kdo tako. Knjiga njegova:
»Fraelectiones dogmaticae“ ie tudi tako pisana, da najbistroumnejši kritik ne najde pég na njej. Cernu toraj so dali Seli vet z-u prednost v šoli? Morebiti zato, ker je Avstrijanec. Mogoče, da je kaj na tem, toda ne veliko. Poslušaj, kaj ti povem. Kupi si obe knjigi ; če ju nimaš, pa primerjaj ju, Oba učita
le želeti, trudi se za blagor našega milega naroda, in za obogaten je našega mladega knji-ževstva. Bog nam ga ohrani še več let zdravega, in svesti si moremo biti, da ra-zun omenjenega dela še druzih zanimivih pesniških kosov od njega udobimo. Kakor je večkrat uže o poletnem času iz Trsta k nam v prijazno Gorico zahajal, en malo se odpočit, tako je tudi lotos k nam prišel, in misli še kakih 10 dni med nami bivati.
Danes sem bil tudi pričujoč pri poslednji preskušnji v tukajšnem zavodu glu-honemov pod vodstvom mons. Andreja Pavletiča. Preskušnja je trpela od 9. do 12. dopoldne. Ravnatelj zavoda g. Pavletič je izprašaval iz veroznanstva, trije učitelji, eden duhovnik namreč in dva ne-duhovua, so izpraševali iz druzih šolskih predmetov. Štiri nune, šolske sestre, so pa gluhoneme deklice nekaj nadzorovale, nekaj izpraševale. Gluhonemih fantov je bilo 62, deklic pa 26, tedaj vseh skupej 88. Pričujoči so bili razun prevzviš. kneza in nadškofa, in monsig. Jan. Budala, g. Pajer za-stopaje Goriški deželni odbor, g. Loy v imenu Tržaškega deželnega odbora, in več druzih duhovnih in neduhovnih, mnogo go-spej, in vse polno poslušalcev in poslušalk, tako da je bila sobana v resnici prenapolnjena. Gotovo so se ubogi gluhonemi obojega spola vsim smilili, ki so je videli in slišali — pravim, slišali, kajti oni se nčč, med drugimi potrebnimi rečmi tudi govoriti, bolj ali manj razumevno, kakor so bolj ali manj za to sposobni. Trud je ž njimi vsakako velik, in stanovitna potrpežljivost od strani učiteljev in učiteljic dokaj potrebna, in reči moramo, da so u-čitejji in učiteljice v tej zadevi svojo dolžnost popolnoma in zvesto izpolnili. Bog daj, da ne bi bil njihov trud zastonj, temveč, da bi nesrečni gluhonemi od njih podučeni vselej kot koristni udje človeške
isti nauk pa vsak po svoje. Eden je uredil učno tvarino tako. drugi drugače. Perrone je bolj jedernat, pové vse bolj ob kratkem in drži se skolastične metode. Schwetz ni tak. Po njegovi knjigi se ložeje učiš. Perrone — tov
„concedou in „negou beli glavo: misliti moraš,
»
Doba pa, v kteri živimo, ni za take študije. „Wir leben in einer denkfaulen Zeit,“ je rekel nekdo in prav je imel. Metoda, razvrstenje učne tvarine, to je, kar daja Schwetz-u prednost pred drugimi knjigami enake vrste. Pa kam sem zašel! Vrnimo se nazaj h katekizmu.
Katekizmov imamo mnogo. Ce bi hoteli vse našteti in le nekoliko o njih spregovoriti, napisati bi morali precej debelo knjigo. Že sv. Avguštin, ta veleum 4. stoletja je na tem polji oral. Njegova knjižica: „De catechizandis rudibns" je v nekem smislu „katekizem“ in še prav dober. Orali so za njim tudi drugi in sicer možjč, kterih se še dandanes s pohvalo spominjamo. Toda nobeden teh katekizmov ni imel dolgega postanka. Edini Kanizijev je prišel v splošno rabo. Zakaj ravno ta? Ali so morebiti drugi kaj napačnega pisali in učili. Ne, dvakrat ne. Dobro so učili vsi, ne-kteri celò izvrstno ali učne tvarine niso tako razvrstili, da bi vsem tirjtvam ugajala. Kanizij je znal dati svoji knjigi tako notranjo podobo, da je v tem vse svoje prednike prekosil,
druščine delovali, ker brez uka ne bi bili za drugo, kakor le za nadlego in nepotrebno skrb svojim ljudem ; tako pa si vendar za morejo svoj kruh služiti.
V Gorici, 27. avg. — Saš Zveličar je svoje učence bil poslal, da so pridigali in ljudstvo pripravljali na njegov prihod. Ko so velik del dežele prehodili, in vsi utrujeni in zdelani se k njemu vrnili, jim je rekel : Pojdite na s t r a n v samoten kraj, in si malo počite. (Mark. VI, 31.) Počitek po delu je vsakemu človeku potreben, ker arcus nimium tensus rumpitur, kakor govori Latinec, ali kakor bi kdo naših rekel, kdor se odveč nateguje, se pretegne. To velja od telesnih moči, to velja od dušnih moči, to velja tudi od delovanja na polji crkvenem. Kmet, ki od ranega jutra do pozne noči orje, seje, kopa, pleve, obrezuje, žapje, drvari, vozari itd. miru in počitka željan tudi na trdi postelji sladko spi. U-čenec, ki od valiti noter do sv. Jerneja neprenehoma hlače na šolskih klopeh trga, in si glavo ubiva s potrebnimi, in z nepotrebnimi rečmi, da konec šolskega leta ne dobi kljuke, temveč da pošteno izhaja, oh kako se veseli konca, kjer mu je dovoljeno domu se podati, da se oddahne, in za dva cela meseca pri svojih starših brezskrbno živi, prijatle in znance obiskuje, kaj malega popotuje in se po svetu kaj ogleduje, ali pa tiče lovi itd. In vsledtega se vrača po tem o svojem času v mesto, čvrst in zdrav kot riba, da začeti uk nadaljuje.
Pa tudi duhovnik, ki se celo leto trudi za blagor in zveličanje sebi izročenih duš, v cerkvi in v soli, na prižnici in v spovednici, doma in zunaj, potrebuje odpočitka; potrebuje, da se poda na stran v samoten kraj, kjer za tri ali štiri dni odloži vsako drugo skrb, in se ne peča z drugim kakor le s svojim Bogom, in ne misli na drugo, kakor na okrepljenje in očiščenje svoje lastne duše, ter da zamore po tem takem v sebi obuditi gnado božjo, ktero je prejel s pokladanjem škofovih rok (2. Tim. I, 6.), in tako z novo močjo podati se na težavno delo pastiro-vanja.
Zato so nas dokaj razveselili naš milostljivi in prevzvišeni knez in nadškof s tim, da so letos zopet oznanili duhovne vaje za nas duhovne, ki so nam vsem dokaj koristne, in mnogim v resnici p o-trebne. Bog daj, da bi je vsako leto imeli ! Hočemo z večim pridom za zveličanje svojih lastnih duš, in duš svojih ljubih ovčic skrbeti, je pač potrebno, da se večkrat v duhu ponovimo!
To duhovno veselje se druži letos z veseljem, ki je vsi sploh čutijo zastran dobre letine, ktero sploh z malimi izjemami po celi Goriški nadškofiji vidimo. Žetev je bila obilna, sena se je dobrčko pridelalo, trgatev nam mnogo dobrega vina obeta, ajde, repe in drugih pridelkov, ako Bog da, nam tudi ne primanjka. Vsakrat se srčno veselim, in Boga hvalim, kedar proti večeru za malo časa mesto zapustim, da se na Sočinem bregu, ali pa po sred rodovitnega polja v čistem božjem zraku sprehajam, ter ogledujem veliko turžčino klasje,
in lepe njive z repo in ajdo posejane. Mislim si : Glejte ! Bog je vendar dober, da nam je letos toliko obilnost dal, dasi si je nismo zaslužili ! Koliko jih je, kteri še na Boga verovati nočejo, in ki ne marajo ne za Boga, ne za h...ča ! in njih število vedno raste. Koliko jih je, ki sicer vanj verujejo, pa za njegove zapovedi, kakor tudi za njegovo sv. cerkev nič ne marajo, ali pa ji še celo nasprotujejo, od kterih veljajo besede sv. Pavla: Trdijo, da poznajo Boga, s svojim dejanjem paga tajijo (Tit. 1, 16.) In še celo med našimi milimi Slovenci, ki so bili vselej pobožni in bogoljubni, se je zasejala ljulika neverstva in žalostnega odpadstva, in kar je naj bolj žalovanja vredno, hudobni in ne verski časopisi se kot črni hudourniki silijo med naše sploh še nepokvarjene kmétovalce, da jim nevero v srce vcepijo. In vendar, Bog neskončno usmiljen, ki vse to vidi, in pozna ves brezden človeške hudobnosti, ne henja nam svoje milosti skazovati, in nas s svojimi obilnimi darovi obsipati. Bodi mu čast in hvala na veke ! Amen.
Nu, tu sem pa kratko pridižico napisal ; Bog vé, ali je „Glasu sprejme ? Saj mu uže od neke strani očitajo, da je postal cerkven list. Skusimo!	K.
Od gorenje Soče. (Uredenje gorenje Soče.) [Konec.] Prerok bi moral biti, da bi mogel povedati, kdaj se bo struga Soče dela v red i pogozdilo obrežje ; da je pa to potrebno, vidi se na prvi pogled, kar sem tudi v prejšnih dopisih nekoliko pojasnil. Zdajci ostaja še premišljevati način dela, kako da bi se dalo izpeljati po gospodarskem pravilu najkoristnejše z naj manjšimi stroški.
Kdor je strugo Soče ogledal, videl je, kako je pri sv. Luciji i pri Kobariškem mostu uredjena z živo skalo ; i tako — djal je nek segavi „inženiru — bi se morala vsa struga ograditi. No ! take moči človek nima, vendar pa naj bo natora naša učiteljica. Blizo one kamenite ograje vidimo tudi drugi izgled, ki se posnemati zamore. Soča je kopala i izpodjedala o-brežje ; kamenje, pesek i zemljo je odnašala, skale pa so ostale v strugi. Kjer so obležale bregu v podnožji nekoliko redno, so zabranile daljno izpodjedanje i obrežje je jelo po malem zeleniti i se obraščati. Evo ti izgled ; natora je učiteljica !
Skal ne manjka po Soči, posebno, kjer je obrežje visoko i strmo, je v dnu sploh dosti skal. Te bi se morale nekoliko ure-diti, da se pride izpodjedanju v okom; po tem je treba obrežje (meljine) le z vrbovjem preplesti, kakor nasipe pri železnej cesti, i vmes bi se precej mogle zasaditi topolke i drugi les, ki ljubi peščene tla. No ! kjer pa je obrežje ravno pesčevje, tam se ve, da bi se brez lopate i kija ne dalo vse urediti ; pa koliko tisuč je država po druzih krajih v vodo vrgla, zakaj bi pa v Sočo nič ne smela? če ni denar zavržen, s katerim se tam na skrajnej meji Furlanije uravnava neka voda, kar bo več koristilo Italiji, nego Avstrijancem ; bo mar zavrženo, kar se obrne za uravnavo Soče?
Na omenjeni način bi se po mojih
mislili z naj manjšimi stroški dosegel naj veci dobiček.
I kaj bi to koristilo ? — Mnogo ! S tem bi se prvič utrdilo obrežje», ki se zdaj neprenehoma melje i udora v Sočo ter* izgublja; drugič bi se polje obvarovalo Sočnega grušča; tretjič lii na sedanjih meljah i pustotah raslo mnogo losu (gozdi); četrtič bi se brod, ki jo na nektorih krajih prav širok, s tim obvaroval popla-venja, ter bi se varno smel predelati tudi v senožeti i njive. Kdor ne verjame, da bi se velik del brodu z nekolikim trudom dal prestrojiti tudi v polje, ta naj gre na Srpenico. Nad vasjo bo videl sred broda lepo oazo rodovitnega polja. Ta kos je pred nekterimi leti priden gospodar od občine kupil le za nekaj grošev, pa v malih letih ga prestrojil v polje, da se zdaj občini po njem sline cedijo ; rada bi ga nazaj pridobila — če tudi s tožbo.
Za sklep pa to-le:— Sliši se, da bo v kratkem cesarski namestnik bar. Pino deželo obhodil. Pri tacili prilikah ti gospodje radi pozvejo i poslušajo želje občin. Gotovo bodo naše občine g. namestniku priporočevale železnico. No, prav ! pa ta mu je uže tako na srcu, naj tedaj ne pozabijo občinski veljaki g. namestniku pokazati i priporočiti razdrto strugo i oguljeno obrežje naše gorenje Soče.
Iz Renč, 1. septembra. — Tukej je dopis g. J. Pahorja župana v 35. 1. „Soče“ med Občinarji občno nevoljo zbudil, ker vse, kar g. župan, mož štacunarske in krčmarske omike, našemu obče spoštovanemu kaplanu očita, je le golo nesramno obrekovanje. Mr spoštujemo g. kaplana ter ga poznamo le za gostoljubnega in v občen ju sploh prijaznega, in če je on kdaj javno ali po listih cenjenega „Glasa" kaj razglasil, te pritožbe so tudi naše pritožbe. Noben poštenjak pa mu ne more očitati ali podtikati, da bi bil le od dalječ kdaj Bachu udan, nihče ga za kaj tacega nema, niti ga je kdaj kot takega kje vidil. To spričevanje njegovega dobrega nravnega vedenja mu je pripravljen tudi g. župnik dati, da si sta si bila kedaj v kaki malenkosti nasprotnih misli. Slišimo tudi, da menijo nekteri spoštovani Občinarji, kterim je obče spoštovanje kmetiškega in rokodelskega stanu do gosp. kaplanu znano, dementovati vse ono per-fidno obrekovanje v isti „Soči“, ktera se ni sama upala onega nesramnega županovega dopisa na svojo odgovornost sprejeti. Ko bi smeli vse umazano perilo, ktero je v sobi g. župana že od nekdaj razobešeno, objaviti, da g. županu tehtno odgovorimo, bi bili predali Vašega cenjenega lista preozki. Tudi g. občinski tajnik se je nad onimi ogromnimi lažmi g. župana v 35. 1. „Soče" hudoval, rekši, da oni mehki pa istilliti in nikakor neresnični dopis v 33. 1. „Glasa" ni niti od dalječ podoben onemu strastnemu in lažnjivemu g. župana, kteri še le prav za prav po „fakinsk\ omiki" diši. Tudi Vaš list utegne prejeti kak dopis oziroma protest proti onemu perfidnemu dopisu g. župana in obče spoštovanem g. kaplanu ki svoje dolžnosti natanjčno spolnujejo, kterega bi si vsa občina tudi v naprej ohraniti že-
lela, Če bi bilo le mogoče ! Kdor bi tega ne verjel, lehko se sam pri Občinarjih prepriča, kako so ga vedno dosihmal in ga še vsi kmetje in zidarji spoštujejo. Dozdeva se pa, da so one besede, ktere je g. kaplan iz lece njegovega piskavega stanovanja, govoril, ravno našega za občni blagor tolikanj (!?) vnetega župana prav v živo zadele; zarad tega tudi njegovo cviljenje v 35. 1. „Soče“ in nesramni z ničem vtemeljeni napadi na našega g. kaplana, iz kterega ust smo že tolikanj lepih in spodbudJjivih naukov slišali.
če bo pa treba, bomo to reč v čast našega ljubljenega kaplana in v — našega župana še bolj pojasnili. Za zdaj naj bo to dovolj v obrambo neomadeževanega njegovega vedenja kot v rešenje časti naše občine, ktero je hotel z onim dopisom g. župan hote ali nehoté omadeževati.
Nekateri Renčanje.
V Ljubljani, 21. avg. [Zakasnjeno.] (Cerkvena slovesnost. — Banka „ Slovenija".) Kakor so prebivalci Trnovske župnije na dobrem glasu gledé narodnosti, vselej namreč stoje kot en mož za narodnega kandidata in ne dajo se pregovoriti po sladkih govoricah nemčurjev, e-nako so tudi verni in svoji duhovščini iz srca udani. Pokazali so to 20. t. m. Ta dan je namreč minulo 25 let, kar je sedanji župnik v. č. gospod Fr. Karun kot kaplan naselil se v to duhovnijo. čez malo let je postal župnik in v teh 25 letih svojega pastirovanja si je pridobil zaupanje in spoštovanje ne samo svojih farmanov, ampak tudi meščanov in še celo naj hujši verski nasprotniki mu ne morejo druzega očitati, kakor — veliko gorečnost za dušni in telesni blagor sebi izročenih.
Večer pred slavnostnim dnevom napravili so mu čitalniški pevci serenado, v četrtek pa je bila slovesna maša, pri kte-rej so jubilantu stregli med drugimi trije duhovni, bivši njegovi učenci in furmani. Monsig. Jeran je v svojem izvrstnem govoru omenil, kaj je vse gospod storil, kte-remu velja slovesnost, pa tudi pohvalil v obilnem številu zbrane furmane, ki so prostovoljno in iz lastnega nagiba javno pred svetom pokazali, kako da spoštujejo svoje duhovne. Po zahvaljni pesmi je bil veliki sprejem v župnikovi hiši, in po sprejetih deputaeijah iu zaslišanih voščilih zahvalil se je jubilant za tako prisrčno svečanost. Ginljivo je bilo videti, ko je nad 100 ljudi majhnih in odraščenih, ubogega in premožnega stanu, gospodov iu gospej, kmetic, kmetov in duhovnov — stalo pred častitljivim duhovnim očetom in tiho in se solznimi očmi poslušalo besede, ki so mu iz srca kipele. Marsikaka slovesnost se je že v tej župniji obhajala, tako mikavne in skoz in skoz izvrstno osnovane pa gotovo še ni bilo kakor — ta, tora j jo bodo v dobrem spominu ohranili tudi mladi in z njo tudi spoštovanje do duhovnov, vere in naroda. — Kakor je sploh menenje, ho se banka «Slovenija" zdaj, ko je odstranjenih toliko zaprek uspešnega delovanja, zopet okrepčala. Nemškutarski in slovenski — se vé mladi — matadorji in njihovi listi na vse kriplje delajo, da banko pokopljejo in ji po
obrekovanji okradeno zaupanje še bolj kratijo. Kakor je pa po njih menenji vsega hudega kriv le — dr. Costa, tako je tudi pri banki „S1." on vse zakrivil. «Tagbl." je obširno poročal, kar je prejšni glavni ravnatelj banke T. v nekem dunajskem listu priobčil, da se pred svetom opere, bil je namreč po soglasnem sklepu bank. zastopa odpuščen. Omenjeni list pa mora priobčiti popravek dr. Coste, ki na podlagi javnih zapisnikov T—ovo poročilo kot neresnično imenuje in dostavlja, „da si v nečast šteje polemikovati z ravnateljem, ki je bil po soglasnem sklepu odpuščen in se hoče zdaj na ta način pred svetom oprati."
Ogled.
Avstrija. — Začnimo z domačimi zadevami ! Naš deželni zbor je v dosedanjih sejah pokazal, da še živi. Volil je dotične odseke in do 9. t. m. ne bo nobene javne seje, odseki pripravljajo gradivo za imenovani dan, kajti vlado bo zastopal sam c.k. namestnik bar. Pino.
Liberalci so komaj eno veselje preživeli, da so namreč vlade pripoznale diktaturo Serrano-vo, poskrbeli so liberalci že za drugo sredstvo, da svoje verne mameluke motijo, kakor otroke, da resnice ne morejo spregledati. Osnovali so v Gmunden-u svoj «Parteitag fur Oberosterreich, “ kterega se je udeležila večina zgornjeavstrijskih poslancev. Za najnujnejši reči spoznali, so v svojih resolucijah, da se ministerstvo o-pomni, da ne sme omahovati in odjenjevati, da se vpelje obligatoričen civilni zakon, da se spodijo iz Avstrije jezuiti in corodni redovi, da se starokatoličani nekako v red spravijo itd. Pač srečna Avstrija, ako v resnici nimaš drugih potreb !
Na Češkem se vse pripravlja, da sijajno sprejmejo cesarja. Zopet se je pokazalo, da ustavoverci ne poznajo prave lojalnosti. V pražkem mestnem zboru je predlagal podžupan Zeithammer adreso do cesarja. To je gotovo lojalen čin. Us-tavak in trobenta kazinske klike B e n d i n e r pa je oporekal taki adresi, ktera bo vkljub ustavoverskemu protivanju sprejeta in cesarju predložena.
Na Kranjskem bo polno volitev. Za mesto kandidujejo dr. Moš é-taobe stranki, vendar upajo ustavoverci prodreti, ker imajo na razpolaganje cela kardela uradnikov, ki morajo svobodno (?) voliti — kakor šef komandira ali pa — marš nach Cernovitz, tudi če si že med časom umrl. Veliko posestvo kandidira pl. Langer-ja. Za Ipavsko-Idrijski okraj je konservativni kandidat g, Lavrenčič. Trgovinska zbornica je pokazala, da je ali vsaj hoče biti liberalna. Obveljal je predlog, da se odpravijo prazniki; prav — judovski sklep !
Vnanje države. — Na nemškem cvete preganjanje katoliške cerkve in duhovnov. Enega škofa in 5 duhovnov so zopet zaprli, 11 duhovnov so spodili iz stanovanj iu o-kraja, v 21 krajih so zarubili cerkveno premoženje, 4 katoliške družbe so razpustili in v G mestih so preiskavah enake družbe, časopise katoliške barve konfisku-jejo, da je veselje živeti v liberalni Nemčiji. Na Laškrn, posebno na Sicilijanskem
vlada anarhija in tje poslani vojaki se vračajo, ker ne morejo nič opraviti. Sv. Oče so zdravi in trdni in so pred kratkim sami Somminiatelli-a posvetili za škofa.
Na Spanjskem gre Karlistom dobro. Grof Chamhord je pisal kralju Karol-u VIL,
da upa, da na zadnje kraljeva reč zmaga. *
Razne vesti.
— Za dežel no-zbornega kandidata mesta ljubljanskega je bil v zadnjem shodu narodnih volilcev odločen gospod dr. A. Moše. odvetnik v Ljubljani. Mi podpiramo njegovo kandidaturo, nadjaje se od mladoslovencev enakega ravnanja glede naših kandidatov po kmetiških občinah.
— Vodstvo banke ,,Slovenije•• je začasno prevzel načelnik požarnega oddelka, g. J. Jereb.
i
— Trgovska in obrtnijska zbornica kranjska v Ljubljani se je v zadnji seji obnesla, kakor do zdaj še nikoli, ker jo je naravnost vdarila za — dunajskimi Židi. Na dnevnem redu je bilo med drugimi silno vazno (ka-li?) vprašanje : Ali bi ne bilo prilično in koristno, odpraviti vse praznike (kterih je vseh skup 16)? Da-siravno sta predsednik g. V. C. Zupan in podpredsednik g. Horak v izvrstnih govorih dokazovala, kako nespameten bi bil sklep, odpraviti praznike, in da ž njim ne bo nikomur vstreženo niti pomagano, je vtndar glasovalo sedem odbornikov za odpravo praznikov, pet pa zoper. Se vé, da s tem sklepom kranjske trgovske zbornice prazniki še niso odpravljeni in tudi ne bodo ; ali ravno zarad tega bi si bila prihranila lahko blamažo, ktero si je naklonila s tako čudnim sklepom	„81a.
— Snovana dekliška šola. Kakor v Gorici, namerava vlada tudi v Trstu napraviti osemraz-redno dekliško šolo z uemškim učnim jezikom. Tedaj žensko mladino za prusko Nemčijo ponem-čevati.
— Za deželnega šolskega nadzornika srednjih šol v Primorji je imenovan dr. Gnad, dosedanji nadzornik g. A. Stimpel je penzijoniran.
Domače stvarci.
(Prcskusnje zrelosti,) 31. avgusta, 1. in 2. septembra so bile preskušnje zrelosti na tuk. c. kr. izobraževališču. Čeravno je število odgo-jencev malo, je vspeh v obče prav dober, ker sta ubobila dva spričevalo štev. I., dva štev. II. in dva štev. III., a nihče nij padel. Od italja-nov sta udobiia oba spričevalo štev. III. Kolikor smo slišali, so vsi 6 slovenski kandidati odlični mladenči, ne le v nauku ; ampak se odlikujejo
v
tudi v njih vedenju. Želimo, naj bi v dejanju pokazali, kar smo od njih rekli !
(Razglas.) Naznanja se s tem, da se začne dveletni tečaj podučevanja na tukajšni deželni kmetijski šoli dne 7. septembra t. 1. Učenci se bodo sprejemali 3. 4. 5. in 6. istega meseca. V ta namen se lehko oglasijo taki mladenči, kateri dokažejo: a) da imajo končanih 15 let; b) da so dobrega zadržanja ; c) da so dovršili z dobrim uspehom nizi gimnazij ali nižjo realko. Mladenči, kateri ne morejo zadostiti zadnji zahtevi, sprejmejo se le tedaj, ako jih vodja dotič-nega razdelka poprej preskuša in za sposobne
spozna, 01) enem se naznanja, da se dijaki
Odgovorni izdavatclj i
kmetijske šole lehko oglasijo za štipendije po 80 giti., katere je deželui zbor v ta namen u-stanovil. Ravnateljstvo deželne šole kmetijske v Gorici dne 24. avgusta 1874.
(Spremembe na takojšnih srednjih šolah.)
—	14. avgusta je vodja realkin gosp. Ferd. Gatti močno zbolel. Na njegovo mesto bi bil moral začasno stopiti prof. veronauka gosp. Ant. S essi c h, ki se je pa zarad bolehnosti tej službi odpovedal. Začasni vodja je zdaj prof. Fr. Erjavec. — Vodja tukajšne gimnazije Franc. S c h a f f e n h a u e r je nenadoma šel v pokoj z izrazom naj više priznanosti. Na njegovo mesto pride dr. J. Z in d le r, dosedanji vodja na novomeški gimnaziji, ki pa ne zna druzega jezika, kakor nemškega. Kako bo s furlanskimi starisi in otroci govoril pri upisovanji, kako bo nadzoroval slovenske in talijanske paralellue razrede niže gimnazije, to ve dohtar sam in minister. kot izvrševatelj ravnopravnosti. — Obžalujemo močno odstop moža zvedenega, pravičnega in trdnega značaja, kakor je zdaj vpo-kojeni vodja Schaf., in to temveč v našem času neznačajnosti. — Večimu delu Goriških izobraženih stanov bil je on profesor, kojega dobro srce ne pozabi. — Dr. J. Widmann se preseli na drugo srednjo šolo, suplenta Stef. Širok in Frid. Kum el sta tudi tukaj doslužila.
(Gimnazija in realka) sklenile ste šolo pretečeno saboto z zahvalno mašo v farni cerkvi sv. Ignacija. 24. letno sporočilo, gimnazije ima dva spisa: Grillparzer al s L y liker, spisal dr. Hans Widmann in „Poskus razkladbe nekterik pomenljivih prikazni spanja in sanj“ spisal Ant. San tel. Iz statistike posnamemo, da je imela gimnazija: 1 vodjo, 11 stalnih profesorjev, 3 suplente im za stranske predmete 7 učiteljev. Vstopilo je v začetku leta v vse razrede s pripravljavuico vred 301, koncem leta pa je ostalo 272 dijakov. Kake narodnosti so bili, poročilo ne pove, ve pa vsak, kdor količkaj našo deželo pozna, da so Slovenci in Lahi v ogromnem številu zastopani, Nemcev pa je le majhna peščica, zarad tega je vsled avstrijske ravnopravnosti učni jezik — nemški!
—	14. letno sporočilo više realke ima samo nemški spis „Die Elementargebilde im Raume von Clemens Barcjianek. Statističen pregled je natančen. Vpisalo se je v začetku leta 270 učencev, ostalo jih je na koncu leta 218, med njimi 207 katoličanov, 5 nekatoličanov in 6 judov; 128 Lahov, 54 Slovencev, 34 Nemcev. Tukaj tudi vse na to meri, da mora po-zapopadkih ravnopravnosti učni jezik biti — nemški! Poleg vodje bilo je 11 profesorjev, 4 suplenti, 1 assistent, 2 učitelja in 2 šolska strežaja. Na obeh srednjih šolah so se godile spremembe v osebstvu in kakor kaže posebno gimnazij dobi več novih — ali profesorjev ali suplentov? ne vemo.
(Kapitel reda sv. Frančiška) v Ljubljani zvolil je 2. t. m. p. n. čast. P. Friderik Honig-man-a zopet za prcvincijala in P. Evstah Oziink-a za gvardijana na Kostanjevici.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Uredništvu „S o č e“ : — (Dalje.) — Drugič ste nas poživljali v prvi listnici, da moramo donesti dokazov, da potegujete ,,b 1 e k o v“ iz vladnega ,(di.sposi-tionsfonda“; v drugi listnici tega več ne tirjate, ampak hočete teiuu se ogniti s psovanjem. — Gospoda ! psovanje je slab dokaz Vašega „poštenjaštva“. — Mi bi se dokazovanju lahko ognili s tem, da rečemo : gospoda ! Vi ste pisali Vašo listnico ,,o don Quixotu“, ki je dala
povod k prepiru, le za šalo (?), kakor pravite ; vzemite tudi naš odgovor le za šalo. Pa, ne sinemo, po tem ko ste stvar tako resno vzeli in rečemo : Vaše divje psovanje mesto da dostojuo odgovorite, je nam poroštvo, da smo pravo zadeli. — S čem ste Vi Vaše sumničenje in obrekovanje „Glasu“ o njegovem začetku in lani dokazali ? — S tem, da pravite (na kratkem rečeno); ker je kurija vladna, se ve, da po Vaši domišljiji ali bolje : „Va-šenm obrekovanji, je tudi „Glas“ vladen. — Neodvisnost našega lista znači dovolj njegov zadržaj, brez da več besedo o tem spregovorimo. Do tik o, ne uredništva ampak vsacega, ne le našega lista, ki stoji na verski, k a t o 1 š k i podlagi, s kurijo, sploh z duhovščino, je naravna. K oje dokaze pa imamo mi ža našo trditev o Vašem listu ? — Da na kratkem navedemo ; — 1. Zadržaj Vašega lista, posebno še od lanskih volitev sem ; — 2. Vaše znano obnašanje, ko je šlo o začetku „Glasa“ in konec leta 1872 o novi volitvi v „Sočin‘^ odbor za to, da se porazuinimo in zedinimo. Vi ste vse potezanje nekaterih rodoljubov odbili. Zakaj ? — ker ^ am tega Vaše razmere do vlade ne prepustijo ;— 3. število Vaših iztisov, ki znaša okoli 400, s katerim številom ni mogoče izhajati, če le tisk vsacega Vašega lista stane 25 gold., ako se vsi listi prodajo. Kje so pa stroški za kolek, razpošiljate** itd. — Nam odvrnete : Kakor je dobival „Glas“ še posebno podporo od rodoljubov, posebno od duhovščine, tako jo dobivamo tudi mi od rodoljub naše stranke. — Prav ! Mi pripoznamo žrtvovalno radodarnost Slovencev, da zamorejo list vzdržati, pa — 4. vendar ne moremo verjeti, da zamorejo žalibog razcepljeni rodoljubi toliko žrtovati, da nese uredniku tednika na Goriškem(!!) uredovanje tisuč gold. dobička na leto, kakor se je izrazil g. F., mož Vaše moke vpričo mnogih. Dalje.
Prodaja
ogrski;«* viha
na vedro (emer) po 40 bokalov, BELEGA po gl. O do 119 vedro ČRNEGA „ „ 9 „ 13 „
v
Seppcnliofer-jevi drogeriji
na Travniku
(nasproti nadškofijske kapele); kjer je tudi založba
žganja iz ogrskih tropin
po gl. 34 do 9§ vedro (emer.)
POJASNILO.
Ker je več družin z imenom JAKONČIČ v Brdih, neznanja se s tem, naj se tisti posestniki iz Brd in okolice, ki hočejo zavarovati se pri baivki Slovenija-, oglasijo v Šlovrenei (pri Neblem) pri
Antonu Jakončič-u
ki je za-njo pooblaščen agent črez cela Brda in okolico.
Nr. 331.
N ate čaj.
* V šolskem okraju Koprske okolice so razpisane sledeče službe :
Učiteljske službe v šolski občini UL vrste v Ospu, Borštu, Boliunzu, Rezmanje in Lonke.
Dohodke teh služeb naznanja deželna šolska postava od 30. marcija 1870.
Prosilci naj svoje prošnje vložijo previ deno dokazom učiteljske sposobnosti in dosedanjega službovanja naj dalj e do 30. septembra t, 1. pri dotičnih krajnih šolskih svetili
(J. K. OKRAJNI ŠOLSKI SVET v Kopru 20. avgusta 1874.
i urednik : ANTON VAL, TOMAN. —■ Tiskar : MAILING v Gorici.