210. KOTIM v UaMMn, t srak, 11 aptertra Mil XUV. leto. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24— pol leta........ 12 — četrt leta ....... 6 — na mesec....... 2*— v upravništvu prejeman: celo leto. . . . i . . K 22 — pol leta........II'— četrt leta.......550 na mesec......, 1*90 Dopisi naj se franki rajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica si. 5 (v pritličju levo), telefon it 34. lakaja Inserati veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. • to je administrativne stvari. - Potamtiaa številka v alfa 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it. 09. .Slovenski Narod" velja po pošti: celo leto pol leta . Četrt leta na mesec za Avstro-Ogrsko: K 25-, 13 — . 6-50 . 2-30 za Nemčijo: celo leto ....... K 28- za Ameriko in vse druge deleJe: celo leto......K 30-- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlatvo: Knailova ulica it 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85 Občinske volitve v Novem mestu. x. Dostikrat se Novonieščunje pogovarjamo o tem, da uživajo bližnji prebivalci Kandije vse dobrote našega mesta: šole, cerkve, mestni trg, mestne sejmove, ne plačujejo pa občinskih doklad, katere plačujemo mi Novomeščani. Kazalo je, da bi bilo zaradi tega dobro, da bi se Novome-ščani združili s Kandijoti v eno občino. Kandija spada pod občino Šmi-hel-Stopiče. največjo kmetsko občino na Kranjskem. Poskusilo se je že zbliževanje. Občini Šmihel-Stopiče pa županuje že več let Jože Zurc-Štenibur, gostilničar v Kandiji. Ta mož hoče za zedinjenje Novomešča-nov s Kandijoti precejšnje koncesije od strani Novomesčanov. Zure je jako nadarjen, zraven delaven, zgodaj vstaja in je podvzeten. Vse vidi, kar bi mu koristiti moglo. Pravi tip je kapitalističnega gospodarja, ki ima geslo kakor stari Fugger: dokler bom gibal, bodem pridobivati skušal. Seveda je ta Znrc klerikalen, drugače ne bi mogel postati župan kmetske občine. Klerikalna stranka ima v Zurcu veliko podporo za ta kraj; precej ima tudi prijateljev v Novem mestu. Ne bodem rekel, da vodi tega moža idealistično stremljenje, ko se bojuje za smotre katoliškega farov-ža, on gleda v prvi vrsti na to, da koristi svojemu gospodarenju. Poprijel se je pl. Šukljeta in pl. Šuklje je spoznal v Zurcu pametnega človeka, s katerim se da kaj izvesti. Pl. Šuklje sovraži Novomeščane na nož. To srednjeveško zanikemo mesto, ki v nobenem času ni kaj veljave imelo in pridobilo, naj izgine in naj v Kandiji in okolici zraste novo mesto, ki ima več življenskih moči v sebi. Po tem pl. Šuklje tudi proti Novemu mestu nastopa. Znrc seveda ga spremlja na tem potovanju z vso vnemo. Vse kar hoče Šuklje Novemu mestu nemilega storiti, koristi Kan-dijotom in seveda Zurcu. In gotovo jo važno vrpasanje, kje bo stal kolodvor, ko se zgradi tudi brežiška železnica in ako dobijo v Kandijo že zdaj, ko se hoče graditi belokranjska železnica, skladišče in postajališče. Prav na tihem je pl. Šuklje pripravil to ohoje Kandijeem. Kandijci so zdaj na konju. Zdaj bodemo Novomeščani Kandijce lepo prositi morali, da se z nami v eno občino zedinijo. Treba bo plačati za gimnazijo 50 tisoč, za zgradbo ljudsldh šol do 200 tisoč in tudi nekaj dolga ima mestna občina. Tako pridemo Novomeščani v kratkih letih do precejšnega dolga. Dohodkov je komaj toliko, da plačujemo stroške navadne režije mestne uprave, pa še tu primanjkuje. Torej Kandijoti bodo uživali velike dobroto gradnje belokranjske železnice, ki jim pridejo že po postajališču in skladišču, naj bi tudi plačevali mestne doklade, oziroma dolgove. Na tej poti pa bodemo imeli opraviti z Zur-cem. Ta človek ima dobre možgane in jih rabi, ta bo za svojo občino, oziroma za Kandijote skrbel tako, da bo za nje dobro; brez odplate ne bo pridobiti za združitev Novega mesta s Kandijo in Kandijoti bodo sli za Zrncem, z Zurcem bo pa sedelo val zdajšnji deželni odbor. Ko se je v prejšnjih časih govorilo o združitvi, je Zure zahteval, da se dajo v Kandijo gimnazija in živinski sejmovi. Danes stoji na stališču, da drugače ne kakor da se dajo živinski sejmovi v Kandijo. Zdaj je mestno sejmišče koncem mesta, potem bi prišlo na dolenji konec; hiše pri mostu v Novem mestu bi pridobile s to premestitvijo sejmišča, dve tretjini pa bi dosti trpeli na vrednosti. Za te sejme bo šlo. Te sejmove dobijo gotovo Kandijoti tedaj, ako zmagajo duhovniki pri prihodnjih volitvah občinskega odbora. Mar bi bil zlodjev človek isti, ki bi privoli] v zedinjenje Novega mesta s Kandijoti pod pogojem, da dobi Kandija sejuiGve, Novo mesto jih pa izgubi! Dobro, prav tako, če tako govorite. Ali ne poznate sebe kot klerikalci in ne klerikalcev, kot nasprotniki farovža. Vi vsi mislite, da nobeden meščan ne more nastopati proti svoji koristi, ne more sebi škoditi hoteti. Pa vendar, ako ima katoliški duhovnik čez koga oblast, da mu sledi v drugem, ga raz-oroža v vseli vprašanjih. Ni še dolgo, ko smo zvedeli in se prepričali, kako je pl. Šuklje v imenu zdajšnjega klerikalnega, odbora nastopal glede kolodvora in skladišč v Novem mestu in na Dunaju v železniškem ministrstvu, jezni so bili nanj vsi, tudi klerikalci, ali pri vol it vi Ev. Jarca novomeški klerikalci niso nemara oddali praznih volilnih listov, volili so tega bivšega deželnega odbornika, ki je hvalo pel pl. Šukljetu za nj> govo Novomeščane hudo oškodujoče delovanje, glasoval zanj. Klerikalce ni- ma več svoje volje, on vse preveč zaupa duhovniku in se tolaži s tem, da bo že bog pomagal pravo zadeti. Vzemimo primer v novomeškem Maksu Brunnerju. Ta je po izgoji prijatelj duhovenstva. On ljubi iskreno 6voje rojstno mesto in je vedno pripavljen zanj nastopiti; on je uvidel, da bo naprtila nunska nadaljevalna šola veliko plačil mestni občini, ali glasoval je kot odbornik vendar dne 2-. julija 1910 za t^ko nevaren predlog, ko je izrekel prej svoje premisleke proti njemu. In ta mož, ki se je močno jezil nad Novomeščane oškoduj očem ravnanjem deželnega odbora, je tudi volil pri državnozborski vol it vi Evg. Jarca, člana tistega deželnega odbora, ki je hotel vsekati in je že vsekal Novomeščauom hudo rano. Ako Novomeščani pri prihodnji volitvi volite v občinski odbor klerikalce, ali le večinoma klerikalce, daste le enega duhovnika zraven in ''ure- Stem-bur, ta premetenec, — in Zurc velja v klerikalni stranki dosti, bo zopet triumfiral. dali bodo klerikalni odborniki Kaudijotom tudi mestne sejmove za to, da se združijo z mestom, deželni odbor bo pa ploskal in hitro dovolil zedinjenje. Jaz, ki to pišem, imel bi gotovo koristi od tega, kakor jih bom imel od tega, ko dobijo Kandijoti skladišče in postajališče: jaz stanujem blizu Kandije, kako bi pa bilo vam drugim potem pri fcreu, to premislite zdaj pred volitvami novega ohrirskega odbora. Torej, volilci in volilke v Novem mestu, pri prihodnji volitvi občinskih odbornikov gre za ljubi kruhek in tega se še v Novem mestu nobeden ne more preobjesti, kuhamo vsi z vodo! Le preračunite škodo, ki bi se bila zgodila, a ko bi nune sprejele v občinski seji dne 22. julija 1910 sklenjeno ponudbo; nobenden poznejši protest nič ne bi izdal, plače viti bi morali, plačevati, da bi vsakokrat, ko dobimo opomin od davkarije, kleli in greh delali in zraven še zapravljali večno izveličanje. §§ 54. 30Z 303. Tri sritožbe preti konflskacnnra. Smo na Kranjskem, to je v oni deželi, kjer je državni pravdnik nezmotljiv, smo v Ljubljani, to je v onem mestu, kjer ne smeš govoriti ne o »Kranjski hranilnici«, ne o papežu, ne o — pa pustimo to, — smo pa še vrhu tega pri slovenskem listu — in to je že samo ob sebi dovolj tehten argument, da ne smemo govoriti o ničemer, o čemer sme govoriti vsa druga javnost. Včeraj je državni pravdnik naprtil svojemu substitutu kar tri pravde naenkrat, in sicer dva ugovora proti konfiskacijam našega lista in eno proti konfiskaciji »Jutra«. Prvi ugovor je bil vložen dne 29. avgusta proti zaplembi članka »Prestolonaslednik Fran Ferdinand in vojvodinja Hohenberg-, ki je izšel dne 19. avgusta. Na zahtevo substitu-ta državnega Pravdnika Pajniča, je sodni dvor pod predsedstvom svet. Kcblarja in prisednikov svet. Beže-ka in Peršeta ter zapisnikarja dr. Vebleta izključil javnost * razprave, nakar se je ta vršila, ko je imenoval naš odgovorni urednik 3 zaupnike, tajno. Seveda o razpravi sami ne moremo poročati, omejujemo se samo na to, da prinašamo po stenogra-fičnem zapisniku javno razsodbo o tej prvi konfiskaciji. Seveda je samo ob sebi umevno, da izpustimo vse itak splošno znane forma litete. Sodni dvor je zavrnil pritožbo proti zaplembi iz sledečih razlogov: »Članek pravi, da prestolonaslednik ne trpi z czirom na armado nobenega ugovora in da si simpatij ljudstva ni skušal nikdar pridobiti, to gre čez okvir dopustne kritike in zakon ne zahteva, da bi bila izrečena kaka žalitev, marveč zadostuje, da utegne zmanjšati povedano samo spoštovanje do kakega člana cesarske rodbine. Članek pa pravi nadalje, da intrigira nadvojvodinja Marija Valerija proti bivši grofici Chotekovi, da bi ta ne spravila svojih otrok do avstrijskega prestola. Nadvojvodinja Marija Valerija je še vedno član cesarske rodbine in zato je treba tudi v tem videti nedopustno kritiko. Kar pa se tiče ugovora, da is^ti ali vsaj podobni članek drugod ni bil konfisciran, se more to razložiti na ta način, da so drugod ta članek ali prezrli, ali pa imajo druge direktive, kakor jih imamo v Ljubljani. Sodišče uvideva v tem članku ne glede na to, da ni bil drugod zaplenjen dejanski stan ^ 64 in vsled tega potrjuje zaplembo in zavrača ugovor. Pritožnik, gosp. R. Pustoslem-šek, prijavi nato priziv in prosi za pismeno razsodbo. — Predsednik: »Rok pa teče od danes, ne pa še-le od dneva, ko je razsodba dostavljena.« — Pritožnik: »Vendar mi je razsod- ba potrebna za podlago pritožbe.« — Predsednik: »To ni nikjer predpisano, mogoče tla jo dobite, gotovo pa ni, za to nisem odgovoren.« Druga obravnava se je tikala članka I dne 24. avgusta: »Atentat na mestne hranilnice« in notice: »Kranjska hranilnica v Ljubljani«. Omejiti se hočemo tudi pri tej obravnavi samo na najvažnejše točke. — Razsodba z dne 24. avgusta temelji na tem, da je hotel ta članek orisati »Kranjsko hranilnico« kot denarni zavod, ki ne nudi pupilarne varnosti, da je ta zavod strogo nemški in da podpira s slovenskim denarjem I© pripadnike nemške narodnosti. Tendenca članka je ta, poživljati občinstvo na bojkot proti > Kranjski hranilnici«. — Po kratkem govoru državnega pravdnika, ki se je omejit na konstatiranje te prvotne razsodbe, je izvajal urednik gosp. Pnsto-slemšek približno sledeče: »V besedah državnega pravdnika je mnogo zofiznia. Kljub temu, da vidi državno pravdništvo v tem članku ost naperjeno proti »Kranjski hranilniciin da je naglasak da je bil članek ravno zaradi »Kranjske hranilnice« konfisciran, trdim z vso odločnostjo, da v tem članku ui uiti najmanjše stvari, ki bi jo mogli podrediti $ 302, če ne vidimo že v samem citiranju te hranilnioa pregreška. C'e bi »Kranjska hranilnica« ne bila imenoma imenovana. bi bilo zelo čudno, da. človek bi mora! biti vsega-veden, če bi hotel najti v tem članku kako ost proti »Kranjski hranilnici«. Sicer pa vem, tla je odveč govoriti v svojo obrambo, ker o »Kranjski hranilnici« ne sme nihče nekazneno govoriti, ter vem, da je to praksa državnega pravdništva v Ljubljani od leta 1908 naprej, da ščiti ta denarni zavod. Mislim pa, da mi mora priznati vsak človek, da ves članek ue more obsegati vseh trnih pregreh, ki jih zahteva S> 302. Članek obsega v, svojem začetku čisto objektivno kritiko vladajočih razmer v naši državni polovici iu ne omenja »Kranjske hranilnice« niti z besedo. Še-le i>oz-neje bi lahko kdo. kdor bi ravno to nameraval, jiodtaknil besedam članka kako ost proti Kranjski hrani V-niči«. Poudarjam pa, da tudi to ne obsega ni kakega hujskanja proti denarnemu zavodu, marveč je le neka primera in }>ojasnjuje. tla »Kranjska hranilnica« ni osnovana, niti pre-osnovana ua temelju dekreta iz lota 1844., niti na temelju pravilnika iz I. LISTEK. Uutejen m sovraštvo. Povest. (Spisal Anton Antonov.) (Dalje.) »Saj me še ne pozna,« meni Ržen. »Toda po vej ta mi, ali je lepa in mlada ta gospodična?« »Kakor limbarček beli, kakor rdeča roža na načelnikovem vrtu spomladi in kakor zarja na jasnem nebu,« jo popisuje Slamnik. »Čudno, da ti še ni zlezla v srce, ker je tako čarna,« reče Ržen. »Pusti me, da vse povem,« mu seže Slamnik v besedo. »Mlada je, kakor spomladno popje, in sveža, kakor mlado perje v bukovem gozdu.« »Mm. to mora biti pa zares čarobna kraljiena v tem kraju,« zacmo-ka navdušeno Ržen, ki je imel nad vse rad lepa in mlada dekleta. Ali je majhna, ali velika, črnuška ali blondinka. »Velika in vitka, kakor jelka, in bahat gozd črnih las ji krasi ljubko glavico,« nadaljuje Slamnik Milino popisovanje. »Oči ima pa take, kakor dva žareča oglja; in pri njenem pogledu se ti jame topiti srce, kakor maslo na solncu.« »Nehaj, nehaj, prijatelj!« g-a posvari zaljubljeni Griva. »Sicer se Ržen že prej zaljubi, predno jo vidi.« »E ni take sile,« ga zavrne Ržen. »Stavim, da ne pridete več zdravi z nocojšne zabave,« reče Rženu načelnik, ki je bil med tem prišel iz svojega kabineta. »Da, gotovo, če ima gospodična Železnikova slabo vino,« pritrdi Ržen načelniku. »E, fant, se korenito motiš,« mu oporeka Slamnik. »Pri Železnikovih imajo dobro in zdravo pijačo, a nevarne poglede, ki te gotovo opa-lijo.« Pri teh besedah vstopi Zgovoren v pisarno. »Gospod načelnik, vse tri naložene vozove, ki stoje pri skladišču, vzame ta vlak,« reče proti načelniku. »Dobro, gospod Zgovoren!« de načelnik ter odide iz pisarne k skladišču. Komaj pa je zaprl načelnik vrata za seboj, se že prikaže skozi ča-kalnična vrata, ki so vodila v pisarno, rejena in zavaljena postava nerodnega Pahorja. Ko spoštljivo pozdravi vse gospode, se obrne proti Zgovornu. »Gospod, naj nc zamerijo, od onih treh vozov gre samo eden v Trst, ostala dva pa na Dunaj,« pri- poAeduje Pahor počasi in okorno. »Ali naj postavimo dunajčana spet na prejšnje mesto, aH ostaneta na vlaku?« »Cepec, kako pa drugače,« reče razjarjeno Zgovoren. »Ali meniš, da naj ju pelje ta vlak v Trst in od tam spet v Zavinek?« »Tako sem mislil, gospod!« pritrdi Pahor. »Potem pa vedi, da si tepec, če ti še ni znano,« se razljuti Zgovoren. »Seveda mi je znauo,« reče ponižno Pahor, »toda mi smo delali, kakor so gospod ukazali.« »Si že opravil;« mu zakliče Zgovoren, »le pojdi ter reci vlakovodji, naj da postaviti dunajčana nazaj k skladišču! Si razumel?« »Da, gospod,« mu zagotovi Pahor ter urno odkoraka k vlakovodji. Ta se je pa zelo endil, da je bil Zgovoren tako razmišljen danes, ker je vedel, da je sicer zelo vešč svojega posla. »No, Zgovoren, danes ga pa lomiš, da je kaj,« reče Slamnik ter sede na divan. »Današnji dan je popolnoma smolast,« meni Zgovoren. > Ce nisi ti smolast,« de spet Slamnik. »Kaj še, njegovo srce se je sno-či osmodilo,« se pošali Ržen. »In to, verjemite mi gospodje, zelo zelo vpliva na možgane.« »Je že mogoče,« mu napol pritrdi Griva ter se hudomušno nasmehne. »Ni samo mogoče, ampak tudi prav gola resnica,« zagovarja Ržen svoje misli. »Jaz na tvojem mestu,« razlaga Slamnik Zgovornu, »bi prav odkritosrčno priznal svojo ljubezen do prelepe Zalke in . ..« »In mi bi mu pri tem pomagali ter mu šli povsod na roko,« se vmeša Ržen v Slamnikovo govorjenje. »Hvala za vašo j>oiuoč,« de nakratko Zgovoren ter se rdeč, kakor kuhan rak, obrne od tovarišev. »Le potolaži se, le, ti zaljubljeni ubožček, ti,« mu prigovarja Slamnik. »Zvečer se izborno pozabavamo pri Železnikovih, in konec bo tvojemu knjanju.« »Ali greš zvečer tje,« ga mirno vpraša Zgovoren. »Seveda,« odgovori Slamnik. »Tudi ti pojdes in Ržen. Povabila nas je vse gospodična Mila. Škoda, da ne moreš tudi ti z nami,« se obrne proti Grivi. »Bo vsaj enega nevarnega tekmeca za gospodično Milo manj,« se hitro odreže Ržen, ki je imel to slabo navado, da je kaj rad zbadal svoje najožje prijatelje. »Ne hoj se me, če nimaš opraviti z mojim dekletom,« mu razjasni Griva svoje srčno stališče. »Za sedaj sva opravila svoje važno poslanstvo, reče Slamnik Grivi, »Pojdiva h kosilu! Skoraj bo dvanajst, in želodec mi tudi prigovarja k temu. Na svidenje popoldne ob dveh!« reče proti Rženu in Zgovornu, katera sta dobila kosilo v pisarno. »Na zdravje,« rečeta Zgovoren in Ržen odhajajočima tovarišema v, slovo. Zgovoren, Slamnik, Griva in Ržen .-»o imeli, kakor skupno stanovanje, tako tudi hrano. Za stanovanje vso si najeli zunaj trga stoječo kmečko hišo, ki je imela dve sobi, »hišo« in »prevžitkarsko sobico« ali »štibelc*. »Hišo« so porabili za spalnico, »štibelt-*; pa za shrambno sobo. Hrano jim je dajala mati J era, ki je slovela kot najboljša kuharica v celem trgu. Kajti gotovo ni minilo nobeno ženitovanje brez nje. In takrat so se morali njeni gospodje, kakor jih je vedno in povsod naaivala, hraniti v hotelu pri Zlati krom . Dostikrat pa se je zgodilo, da »o šli njeni gospodje tudi na ženitovan j*, in tedaj se je pa posebno potrudila, da je pokazala vso svojo kuharski« umetnost. Tovariša Hanz Arpenstein in pa Avgust Seelenheim sta se hranila v restavraciji velike nemške železne tovarne, ki je bila dober četrt ure oddaljena od tffsju In na ta dva je 3892. Nato sladi razlaga o pnpilarni > ara osti hranilnic, s »Kranjsko hranilnico« pa se bavi ta samo dva zadnja odstavka članka. Čudno je, da konfiscira državni pravdnik, Če mu le ena beseda ne ugaja, kar eeli članek in ta praksa se izvršuje samo v Ljubljani, zato predlagam, da slavno sodišče ugodi ugovoru proti zaplembi tega članka in notice, če pa misli, da je samo edino imenovanje »Kranjske hranilnice« pregrešek po $ 302, da naj izloči iz zaplembe vsaj one odstavke, ki se s to hranilnico ne bavi j o, in sicer od začetka članka, pa do besed: »Nikoli ne smemo pozabiti, da je v. Ljubljani »Kranjska hranilnica« . . .« in od besed: »Glavno bistvo . . .« do odstavka: »Ako hočete primerjati . . .« Po kratki repliki državnega pravdnika, ki je ugovarjal temu zadnjemu predlogu pritožnika, češ, potem bi smel državni pravdnik črtati iz poziva: »Ne kupujte pri nemških trgovcih l« samo besedo »ne«, je sodni dvor razsodil, da se zavrne ugo-yor glede zaplembe od stavka, ki se tlačne z besedami: »Nikoli ne smemo pozabiti ... in se konca l besedami: ->da bi bila več«, ter odstavka: »Ako hočete . . .« do konca. Glede drugega dela pa ugodi sodni dvor ugovoru, in sicer iz teh razlogov: Članek pravi, da vlada v Avstriji nekak sistem proti Slovanom, zlasti pa proti Slovencem, ki grozi, da preide tudi na gospodarsko polje ter članek v svojem prvem delu ne omenja »Kranjske hranilnice«, potem članek razlaga samo objektivno pupilarno varnost hranilnic in zopet ne omenja :>Kranjske hranilnice«. Pa tudi iz napisa ni razvidno, da je članek naperjen proti »Kranjski hranilnici«. Zaplemba pa ostane veljavna glede onih 4Mistavkov. v katerih se primerja Kranjska hranilnica« z mestnimi hranilnicami, to pa vsled tega, ker je nevarnost, posebno v današnjih razmerah, da utegne kdo misliti, da Kranjska hranilnica« ni varna, ker ni mestna, ter dvigniti denar. Proti tej razsodbi je vložil državni pravdnik pritožbo in nato tudi pritožnik gosp. Kasto Pust osi enišek. Tretja obravnava je imela za >ubstrat zaplenjeni članek v »Jutru« o Kristovom praeputiju. Zagovarjal j*1 ugovor urednik gosp. Zalar, ki je konstatirah da članek samo konstatira fakt, da časti katoliška cerkev samo Kristov praeputij in da je teh večje število ter da je meti teologi samimi nastal prepir, kateri jo pravi, dokler papež Pij X. ni odločil, da je samo oni pravi, ki se časti že 500 let. Teh ixi je več, kar dokazuje zopet, da papež ni nezmotljiv. Končno pa je tako češčenje skrajno nespodobno. — Tndi ta ugovor je bil zavrnjen in prvotna konfiskacija potrjena. Politična Kronika. Predsednik državne zbornice dr. vSvlvester je napram eji sprejet. Čehi baje ne bodo za to zahtevali ni kak i h koncesij in bedo šele v teku posvetovanj m;rodno>tuo-političnc komisije storili svoje zahteve. Kuez Thun namerava /pravna pogajanja tam začeti, kjer so bila lani prekinjena. Nemški deželni poslanci imajo dne 16. t. m. sojo. Na nemških srednjih šolah na 1'eskem nameravajo uvesti kot relativno ohlig. učni predmet češčino. V včerajšnji seji nemške sekcije češkega deželneira zbora so sprejeli tozadeven predlog deželnega šol. nadzornika Ta u borja. * Kakor zatrjuje komisija za mednarodni mirovni kongres se ta XIX. kongres ne bo vršil. ka£or Je bilo prvotno nameravano, 25. t. rn., marveč šele prihodnjo spomlad v Rimu. Poročali smo že v snočni številki, da je interparlamentarna komisija 9 Bruslju sklenila preložiti kongres in zelo verjetno je, da igra poleg nevarnosti, ki preti v Italiji <*i kolere, veliko vlogo tudi napoto razmerje med raznimi državami v Evropi veliko vlogo. • a * Sit nacija v maroškem vprašanja se je zopet poslabšala. Dunajska s Allgemeine Zoitnng*- ima iz Pariza poročilo, da naziranje o situaciji v maroškem vprašanju ni več tako optimistično, ker se je izprevidilo, da je položaj zelo težaven. V Parizu namreč zatrjujejo, da posta ne francoska politična premoč v Marokl popolnoma ihrzoricnn. če Francija narodi željam Nemčije. Prevladuje mnenje, da bi imela Nemčija v bodoče, če bi se ugodilo njeni m zahte- Komrolor je začel torej tudi danes sitnariti po pisarni ter stikati povsod tam, kjer je imel najmanj pravico. Spodtikati se je jel ob umivalnik, da je preblizu peči, ki mu jc bil h tudi preveč zakurjena. »Kje je postajni delavec,« vpraša z osornim in neprijetnim glasom Zgovorna. »V skladišču mora biti,« mu odgovori Zgovoren. »Zakaj ni tu,« ga vpraša spet kontrolor. »Ker ga sedaj slučajno ne potrebujem.« je bil Zgovornov odgovor. »Sie sind ein keeker Herr,« go jc poskušal zmerjati kontrolor. a Kakor se vam s&di,« de Zgovoren skoraj nevoljno. »Napram meni se ne sme zadirati,« prepoveduje Zgovomu kontrolor. »Kakršno vprašanje, tak odgovor, « reče Zgovoren ter hoče iz pisarne. »Pokličite postajnega delavca semkaj,« ga vstavi in še zadrži v pisarni kontrolor. »Pardon, gospod kontrolor, ga rabim pri vlaku, ki ravno kar pride semkaj,« odgovori Zgovoren, se pokloni ter gre na raztirje in Bžen i njim. (Dalje prihodnji*.) ram, vodno zopet priliko vtikati as ▼ politično afero Marate in na ta način uničiti premoč Francije. — Pariško časopisje z« porote o odgovoru, ki ga bo dala francoska vlada na nemške predlogo. Francija bo sicer v pomirljivi obliki« toda s vso odločnostjo zavrnila nemške proti* predlogo, ki bi lahko direktno ali indirektno škodovali splošnim načelom pogodbe, ki se ima skleniti. Nekateri detajlni predlogi se bodo sicer rešili v smislu Nemčije. Kot Škodljivo splošnim načelom se smatra dejstvo, da Nemčija ne zahteva gospodarske enakosti, temveč gospodarskih privilegijev v Maroku. Angleški listi, predvsem »Daily News«, so sicer mnenja, da Nemčija v svojih zahtevah ni tako trda, vendar se pa posebno v vojaških krogih pojavlja nekako vojno razpoloženje. Veliko senzacijo vzbuja, da so se kavalerij-ski manevri odpovedali in da se premog za vojne ladije transportira iz \Valesa v škotska pristanišča po železnici. Polnradno se poroča, da so hoteli poskusiti, za koliko hitrejši je transport po železnici. »Dailv Chro-nicle« smatra kot znamenje časa, da je imel prvi lord admiral i tete v ponedeljek posvetovanje z visokimi častniki. — »Dailv Mail« poroča iz Kodanja, da je v zadnjih dneh došlo več nemških konjskih trgovcev na Dansko, ki nakupujejo večje množine konj za nemško armado. a • m Portugalsko republiko so ofici-jalno priznale Anglija, Nemčija, Avstro-Ogrska, Italija in Španija. V deželi vlada veliko veselje, ker upajo, da bo to vplivalo na rojali6te in da bo vendar končno zavladal mir v deželi. m m m Pristaši bivšega perzijskega šaha Mohamed Alija so zavzeli po trdem boju mesto Marand in zaprli guvernerja ter mnogo odličnih meščanov. Štajersko. Ix Celja. Velika ljudska slavnost, ki se vrši v našem »Narodnem domu« dne 17. septembra, je pred dnr-mi. Priprave so v polnem teku. Vstopnice se prodajajo v Zvezni trgovini (sedaj Goričar in Leskovšek), Rotovška ulica. Razposlale pa so se v prodprodajo tudi po drngib večjih snodnještajerskih krajih. Rojaki, segajte pridno po njih in pridite 17. septembra v Celje! Iz Ptuja. Podgane zapuščajo potapljajoče se 1 a d i-j o. Iz ptujskega rotovž a kar beže mestni uradniki. Mestni oskrbnik Eckl je zapustil Ptuj že pred 14 dnevi. Wagner gre v Radgono, Franz bojda v — Rogaško Slatino. Ali pomen ja to, da pride kmalu kak vladni maček na magistrat? Zadeva z občinskimi volitvami še ni rešena. Opo-zieijonalei gredo do upravnega sodišča, obenem pa ponovno zahtevajo na ptujski magistrat vladnega komisarja, da malo očedi ptujski Augi-jev hlev. In vendar se giblje — tudi v Ptuj ti! Iz Ivanjkovec. V Mihaloveih se vršijo v ponedeljek 25. septembra ol»činske volitve. Zadnji dogodki (zidanje farovža!) so menda prepričali vsakogar o važnosti občinskega zastopa. Cas je, da popravimo, kar nain ne ugaja. Tz Svetinj nam pišejo: V naši župniji je uničila toča mnogim posestnikom zimske setve tako, da si inora marsikateri za bližajočo setev seme drugje iskati. Poletne setve pa nam je uničila in poškodovala suša, tako da marsikateri s strahom pričakuje zime. A vse to pa nič ne moti naseda ljudomilejra župnika: oznanil je bernjo. Mož ima lepe gotove dohodke in krasne gorice, katere mu je uredi* prednik in so sedaj v polnem rodu. Vendar pa bo imel žalosten nogu m beračiti okrog ljudi za zadnji košček kruha. Tako »skrbe« naši duhovniki za revno ljudetvo. Iz Ptuja. V zadnji seji obč. sveta je podžupan Steudte hvalil na vse pretege Orniga in se jezil, da »Slov. Narod« jKmatisknje kritiko »Marb. Zeit.« o ptujski mestni upravi. Nadalje je preči tal neko i«javo, v kateri je povedal, da trditev, da je v volilnem boju avtomobil celjskega Sodnika Watzulika (ki je Ornigov zeti povozil v Ptuju nekega kmeta, ni resnična. Cegav je bil avtomobil, ni povedal. Čudno, da tega ni mogla dognati ptujska policija! Ali se jo Warzulika v toj zadevi prijelo! Iz Ptuja piše »Marb. Zeit.« sledeče: »Ker je zelo malo Ptujčanov poučenih o stroških in dohodkih iz nove mestne hiše, hočemo o tem predmetu nekoliko vrstic napisati. Vsi stroški za stavbo novega rotov-ža so znašali pol milijona kron, dohodki (najemnina) znašajo sedaj brutto 13.300 K. Ako se odtegne od te vsote 3300 K, kar znašajo izdatki za davke, popravila* opravo, amor- tizacijo itd., ostane netto najemnine M tfsoč kron. Sklep: ptujski rotovž, ki Jo stal 800.000 K, se obrestuje to roj komaj z 3%. Ker pa ni bilo denarja za stavbo, se je moralo istega po 4*%> najeti. Ptujski meščani morajo torej vsako loto 12.500 K pri svojem novem rotovž n doplačati. Ta denar jo vrten vsako leto skozi okno. Dasiravno nam leti razvoj ptujskega mesta vsem pri srcu, smo vendar prepričani, da so take nepotrebne stavbe % denarjem davkoplačevalcev popolnoma nepotrebno. Najemninski vinar se je še mora) zvišati in se bo tekom dveh let še dalje zvišal.« Ruška koča. Iz Ruš nam pišejo: fte odmevajo krasni akordi navdušene pesmi v temnem gozdu krog starodavnega »Sv. Areha« in pohorske vile »Ruške koče«, še zveni na uho iz srca prihajajoča beseda govornikova. Bil je najkrasnejši dan tam »poraj na Pohorjn septembra, ko se je priredila skromna veselica, ki pa bode udeležencem ostala dol*ro v spominu, kajti prepričali so se, da »na plan'eah je luštno biti«. A človek se ni samo zabaval, ampak tndi učil. Mislite samo na pohorski muzej! Vse zanimivosti in starine so se prodale, ostalo je le še »Medvedovo stegno«, katero se pa wlaj namaka in bo do 1 oktobra — letošnje slovo — že mehko. Vescliea je v vsakem oziru uspela. Nobene neprilike, nobene nesreče. Le veliki kres na predvečer je Medveda malo kosma t ine posmodil, da je drugi dan malo dalje počival, pohorskega narodnega pesnika pa je najbrž dobra pohorska kapljica malo »ruknila«, kajti imel je še drngi dan vse trde ude. />Hajc mnri, hajc čegl — te besede je ponavljal, ko jo je mahal dalje. Brez truda ni nič. Tako so se tudi za to veselico trudile vrle gospe in gospodične iz Sniolnika, Ruš in Lobniee. Hvala lepa vam, hvala pa tudi čast dr. Medvedu in milim mariborskim slavčkom! Trgovski in obrtni »hod, ter ustanovitev slov. trgovskega in obrtnega kluba v Gornji Radgoni. V nedeljo, dne 27. avgusta t. I. je priredilo mariborsko slov. trg. in obrtno društvo v Gornji Radgoni v gostilni g. Kar naša shod, katerega se .je udeležilo lepo število trgovcev in obrtnikov. Predsednik mariborskega slov. trg. in obrtnega društva, g. dv. Pipuš, pozdravi navzoče, ter predlaga, da se voli predsednik. Izvoljen je bil soglasno g. Frane Korošec, trgovec v G. Radgoni, kateri pozdravi mariborske slov. trgovce, ki so se v obilnem številu udeležili shoda, kakor tudi svoje trgovske in obrtne kolege is Radgone ter okolice. Nato da besedo g. Vilko Weixlu iz Maribora. G. Vveixl pozdravi navzoče v imenu slov. trg. in obrtnega društva iz Maribora, ter poudarja, da bi se tudi slov. trgovstvo in obrtništvo v Radgoni in okolici organizirtlo v istem smislu, kakor mariborsko. Nadalje poroča kako se je treba organizirati, da ostanemo narodni, ter stavi za vzgled Čehe, ki so s svojimi organizacijami m svojim delom prišli tako naprej, da so danes prvi med slovanskimi narodi. Poroča, kako važen je nastop pri nabavljanju blaga, in kakšne tvrdke in tovarne si moramo izbrati, da si ohranimo narodnost tudi v tej stvari. Omenja še, kakšen pomen imajo takšna društva v tem, da posredujejo pri nastavljanju učencev in pomočnikov, pri ustanovljenju trgovin in obrti itd. Drugi govornik nastopi g. dr. Pipuš, predsednik mariborskega slov. trg. in obrtnega društva. Razlaga kakšne previdnosti je treba pri nabavljanju blaga, da ne pride trgovec v tožbe z tovarnarji, ter omenja jako obširno še razne druge, za trgovca važne točke. Nato dobi besedo zopet g. Weixl, kateri omenja, da se je sklical ta shod v svrbo ustanovitve trgovskega in obrtnega kluba za Radgono in okolico, iz katerega naj bi se v doglednem času razvilo trgovsko in obrtno društvo. Predsednik, g. Korošec, da ta predlog na glasovanje, kateri se sprejme. Novemu klubu je pristopilo takoj lepo število članov izmed katerih se je izvolil potrebni odbor. Ob 6. zvečer zaključi predsednik shod, ter se zahvali za obilen obisk. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariho-ru pa je storilo s to ustanovitvijo zopet korak napredka v svojem delo-krožju. Dvojna mera pri vojaških godbah. Ko se je pred kratkim prosilo vojaško godbo, naj sodelnje pri interni, popolnoma nepolitični dobrodelni slovenski slavnosti v Celju, je bila godba dovoljena le pod pogojem, da da tukajšnje vojaško poveljstvo izjavo, da ne gre za nobeno politično slavje. V nedeljo smo videli in slišali sodelovati vojaško godbo peš polka št. 27 iz LJubljane pri »Sodmarkinf« slavnosti v Cel jo* Ali je poveljstvo tukajšnje ga rn iz i je moglo dati izjavo, da slavnost, ki služi gotovo vele-političnim. celo proti obstoju države naperjenim ciljem, ni politična t Ali niso pri oddaji vojaško godbe merili pri Nemcih z istim merilom kakor pri Slovencih 1 Is Velenja. Kakor slišimo, je atovenjgraeko okrajno glavarstvo dovolilo izzivalno nemško veselico, prepovedalo pa slovenski politični shod. To je storil tisti klerikalni okr. glavar Poigher, o katerem je bilo čitati minule dni po »Straši« toliko hvale. Sicer se je vložil proti temu odloku protest. Naše ljubo županstvo bi se v tej zadevi tudi že lahko zdavnej zganilo. Je že dovolj sramote od zadnjega ljudskega štetja — in že zopet bi naš zaspani Skasa - Špenk rad igral lojalno vlogo napram trškim nemškutarjem. Umrl je v Družmirju pri Šoštanju veleposestnik in župan v Šoštanj ski okolici gosp. Josip Košan. Pokojnik je bil vzoren narodnjak in tako vesten in marljiv delavec za »Narodno stranko«, da je njegova smrt za napredno stvar v Šaleški dolini nenadomestljiva izguba. Bil je nad vse priden župan in si je za svojo veliko občino pridobil velikih zaslug. Vzela ga je sušica, Zapušča vdovo s 5 otroci. Nepozabnemu sobojevniku bodi lahka zemljica domača! Spored velike slavnosti dne 17. septembra v Celju. Koncert vojaške godbe št. 16 iz Belovara (4 točke). Pevski zbor C3 točke), panorama, muzej, šaljivi nastopi, potujoči pevci, loterija, šaljiva pošta. Votitev najlepše dame. Izid izvolitve se razglasi ob 12. ponoči v veliki dvorani »Narodnega doma«. Prva krasotica bo obdarovana s krasnim darilom. Vino, pivo, šampanjec, kava, slaščice, jest vine, cvetlice. V šotorih strežejo narodne gospe in gospodične celjske. Po sporedu v veliki dvorani velik ples do ranega jutra s sodelovanjem polnoštevilne vojaške godne-. Začetek točno ob pol 8. zvečer. Vstopnina je 50 vin. -— Z ozirom na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. Slavnost se vrši v vseh prostorih celjskega »Narodnega doma« in je iz cele Štajerske pričakovati velikanske udeležbe. Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju priredi tudi letos narodno zbirko, in sicer je to že četrta. Prosimo vse one, h katerim se bodo nabiralci oglasili, da darujejo v blag namen svoj obolus. Je to pač najlepši spomin na padle žrtve v Ljubljani. Vsak naj ima trdno pred očmi krvavi dan v Ljubljani in z samozavestjo bo posegel v žep in daro vai mali dar domovini na oltar. Denar iz zbirke se porabi za Ciril - Metodovo družbo, visokošolska podporna društva, javne ljudske knjižnic** itd. Prosimo še enkrat, da ne zavrnete naših nabiralcev. — Odbor. Drobne novice. Iz Celja. Stavka pekovskih pomočnikov v dveh pekarijah, kjer je izbruhnila, je že končana. — IzZ g. Radgone. Novi notar, g. Hinko Požun, je nastopil pri nas svojo službo. — V G a> berjn pri Celju so zaprli čevljarja Jožefa Slemenika zaradi ribjih tatvin. Mož je kradel dinamit, / njim ubijal rihe in jih potem prodajal. — Umrl je v Laškem trgu bivši viničar Adam Šantej, 87 lei star. Mož je bil kot trobentač 4. domobranske stotnije 1. 1848 v Italiji, kjer je bil lahko ranjen. Kasneje je služil pri Valentiničevi rodbini v Laškem 50 let za hlapca. — Iz S 1 o-v e n j g v a d e a poročajo, da je knv tiea Koy,ikar v Starem trgu tako »temeljito* odela svojega dveinpol letneca sinčka, da 6e je dečko ponoži pod težko odejo zadušil. — V Petrove a h je ukradla brezposelna dekla Ana Cveglar neki romarici 20 krmi iz žepa in sicer v cerkvi. Drzno tatico pa so dobili in zaprli. KoroJko. Nagla smrt. Snoči je zadela srč' na kap železniškega uslužbenca 40 letnega Simona Razpotnika v Volš-perku. Ležal je na klopi pred svojim stanovanjem. Kljub takojšni zdrav niški pomoči je Raz potnik kmalu umrl. Tatovi koles. V soboto je ukra del kotlarju Josipu VValkerju v Beljaku v Fischerjevi pivovarni nekdr dobro ohranjeno kolo. Tat je kolo takoj drugi dan zastavil. Tat je neki Matija Rauter, ki pa, je srečno po begnil. — Isti dan je ukradel nekdo v kantini lovske vojašnice skoro novo kolo kantinerju Josipu Nafrvju Kolo je vredno 300 K. Tatu še nis« dobili. V goreči hiši zaprti. V Grafen dorfu pri Brezah se je zbudil ponoči železniški čuvaj in poklical hitre svojo družino. Zbudila ga je silna svetloba in neznosna vročina. Gorela je čuvajnica. Ko je hotel z družine bežati, je dobil vrata zaklenjena in od zunaj popolnoma zadelana. Tudi okna so bila zabita od zunaj. Nesreč na družina bi bila zgorela, da ni sli šala obupnih klicev neka dekla i? sosedne hiše. Priletela je takoj k goreči Čuvajnici in ravno pravočasne še z velikim naporom vlomila vezna vrata. Družina se je rešila. Čuvajnica in znalo gospodarsko poslopje poleg nje je popolnoma pogorelo. — Ogenj je zanetil iz maščevalnosti do-sedaj še neznan zločinec, ki se gotovo klati že par dni v okolici. Ravno ta je bržkone tudi tu pred tem zločinskim zažigom vlomil v stanovanje posestnika Liebla in precej stvari pokradel. Okoličani so radi te nečuvene hudobnosti silno razburjeni in prestrašeni, kajti tak človek je zmožen vsakega zločina. Primorja Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja izid nedeljskih dirk Miren - Gorica. Pri prvi dirki juni-jorjev je došel: I. Gergolet Anton, Doberdob, rabil G ur 30 min. II. Pahor Andrej, Dol, rabil 6 ur 36 min. III. Devetak Ivan, Vrh, rabil 6 ur 40 min. IV. Medvešček Auton, Gorica, rabil G ur 46 min. Pri društveni dirki: L Petelin Alojzij, Zgonik, rabil C ur. II. Semolič Ivan, Opatjeselo, rabil 6 ur 4 min. III. Lakovič Franc, 13oberdob. rabil 6 ur 8 min. IV. Stef-fani Josip, Gorica, rabil 6 ur 16 min. Pri polževi dirki: I. Srebmič Alojzij, Solkan. II. Fajgl Jožef, Ajdovščina. Pri peš - dirki: I. Sfiligoj Theophil, Gorica. II. Podgornik Avgust, Rožna dolina. Žrebano število je 978, kateri dobitek je dobil gosp. Leopold Faganel iz Vrtojbe, na kar je daroval društvu 2 K in ZS Ciril-Metodovo šolo na Blančah tudi 2 K. Avtomobilska nesreča. Predvčerajšnjim ponoči se je zgodila na mostu čez Sočo v Zagraju avtomobilska nesreča. Tržaški avtomobilski taksa-meter 327 se je zaletel v ograjo in v jarek je padel voznik Giovanelli ter član avtomobilske družbe Valerio. Oba sta težko ranjena. Hudo poškodovani avtomobil so pripeljali na vozu v Trst. To je že druga avtomobilska nesreča na tem mestu. Crnogorski kralj v Trstu. Včeraj se je pripeljal v Trst na črnogorski jahti »Runrija« črnogorski kralj Nikolaj I. Prišel je iz brionskih otokov, ki so mu tako dopadli, da bo poslal drugo leto tja svojega sina na letovišče. Kralj ostane v Trstu dva do tri dni. Kolera. Za kolero oboleli 261etni kmet Anton Kuret v Bertokih je včeraj zjutraj umrl. Vse osebe, ki so radi njega pod strogim zdravstvenim nadzorstvom, so zdrave in niso opazili dosedaj še na nobenem niti najmanjših znakov obolenja. — V Trstu je obolel včeraj nenadoma 511et-ni tesar Makaldelli. Oddali so ga v infekcijsko bolnišnico. Maealdelli pa ima bržkone le gastro enteritis in ni nevarnosti za kolera. Zagonetna detomorilka. Včeraj so odkrili v Trstu detomor, slučaj, ki je s psihologičnega stališča detomo-rilke dosedaj še osamljen. Dekla 24-letna Marija Weisseisen iz Kranjske gore je v Trstu skrivaj porodila. Takoj po porodu je dete zadušila. Truplo novorojenčka je položila v malo škatljico iz trdega papirja. To škat-Ijico si je privezala pod krilo in jo nosila vedno 6 sabo. Detomorilko so razkrinkali slučajno. V soboto je nastopila namreč službo pri primariju dr. Gattarno. Ko je ta dekle ug-ledal, je takoj spoznal, da mora biti bola-na in jo je hotel zdravniško preiskali. Seveda se je dekle branilo, in je pustila končno rajše službo. Nastanila se je pri neki vdovi Konrad. Včeraj popoldne pa je prišel k njej policijski zdravnik in jo hotel preiskati na ukaz zdravstvene oblasti. Dekle se je zopet branilo na vso moč. Toda sedaj ji ni nič pomagalo. Zvezali so jo in odpeljali v žensko bolnišnico. Ko so jo tam preiskali, so našli pod krilom škatljico. v kateri je bilo no-vorojenčkovo truplo še skoro napol strohnelo. Izročili so jo sodišču, ki je uvedlo strogo preiskavo proti brezsrčni detomorilki. Zločinska babica. V Trstu so aretiral] prejšnj ponedeljek babico Ano Baje. Ovadena je bila, da je zlorabljala svojo službo s tem, da je pomagala ženskam do prezgodnjega poroda ali pa odpravila in uničila še nerazvit sad. Hišna preiskava je pokazala naravnost nečuveno uje no zločinsko delovanje. Našli so pri njej najrazličnejšo orodje, ki ga je uporabljala za take skrivne operacije. ■Seveda je pri tem služila lepe de-narce Dokazali so dosedaj že nič manj kot 36 slučajev, v katerih je odpravila sad. Pri tem ji je pridno pomagal njen ljubimec Bibulič, ki ga kličejo Parenzan. Tudi tega so zaprli. Preiskava se še nadaljuje in bržkotne bo še veliko oseh aretiranih. Kompromitirane so tudi nekatere ženske iz boljše družbe, ki so iskale pomoč in prepovedana sredstva pri Bajčevi. i boj na eesti. Včeraj smo poročali, da so našli na trgu, kjer se je prodajalo pveje seno. težko ranjenega Gftletnega kočijaža Querrina, ki je med vožnjo v bolnico umrl. Quer-rin je bil kljub visoki starosti še čvrst možakar in je še vedno precej oboževal nežni spol. Posebno rad je obiska val plesne veselice. Na nekem plesu se je spri s tremi vojaki, ki so ga končno pobili. Eden izmed teh je že včeraj aretirani Jerzevič. Danes pa so aretirali drugega sokrivca uboja in sicer pešca 97. polka 15. stotnije Alojzija Kodelko. Tudi tretjega sokrivca upajo v kratkem dobiti. Nesreča pri delu. Včeraj se je ponesrečil v Cimadorijevi tovarni 281etni šofer Cimadorija, Ivan Vovk. Padel je nanj debel železen drog. Zdrobil mu je nogo in ga težko poškodoval na glavi. Vovka so odpeljali v bolnico. Ogenj. Snoči okoli 7. je izbruhnil ogenj v neki podstrešni sobi na cesti Capiteli. Pogorela je cela sobna oprava in vnela se je tudi že streha. Gasili so čez 2 uri, ker je bilo radi ozkih ulic gašenje silno otež-kočeno. Ponesrečil ni nikdo. O gozdnem požaru pri Zavijali poročajo, da so ogenj pogasili šele zvečer. Na mestu požara je bilo tudi gasilno društvo iz Trsta. Pogorelo je okoli 20.000 m2 nizkega gozda. Škoda je zelo velika. C. kr. okrajni šolski svet v Vo-loski je imenoval izprašano učiteljsko kandidatiiijo ljubljanskega učiteljišča gdč. Pavlo Christof za začasno učiteljico na Hrušici v Istri. Župnikov oče umrl lakote. Na nekem lesnem skladišču v Reki so dobili v ]H>nedeljek mrtvo truplo starega moža. Dognali so, da je mrtvec 551etni berač Anton Videch. Sodno-zdravniška obdukcija je dognala, da je Vides umrl že pred 3 dnevi in si-eer za lakoto. Za lakoto umrli berač je oče župnika v Lovisu. Laška nevarnost. Minolo nedeljo so priredili izletniki iz Reke na parniku, ki je odplul v Raveno iredentist i čne demonstracije. Večina izletnikov so člani reškega kluba mladeničev. Za to demonstracijo je zvedela policija, ki je zahtevala zapisnik potnikov in je poklicala vse izletnike pri povratku v Reko na policijo. Še drug zanimiv slnačj, ki znači strah pred laško nevarnostjo se je primeril v Reki v soboto. Mestna godba je uvrstila v spored svojega koncerta odlomek iz Verdijeve opere »Ernani«. Ta opera je v Avstriji prepovedana, kjer so v njej mesta, kjer se zabavlja čez Avstrijo. Neki nadporočnik je šel radi tega k guvernerju in ga prosil, da naj ukrene, da se črta ta opera iz sporeda. To je tudi dosegel. Med koncertom pa je začela demonstrirati reška mladina, ko je opazila, da je Ernani izpuščen in hrupno zahtevala, da naj igra godba celo opero "Ernani. Več demonstrantov je poli< ija kaznovala. Kalio le prtilo ur umora sMtai krona Ale^nn-dra In Hrolllce Drase ? VI. Lkaz kralja Aleksandra, da se ubije očeta kralja MIlana. V bližini hotela »London« je Nova kovic nekega dne srečal uglednega meščana Hadži Tomo. Prav v tistem trenotku sta se mimo peljali v dvorni ckvipaži sestri kraljice Drage. Ker Hadži Toma kraljičinih sester ni pozdravil, je Novakovi« sklepal, da je tudi Hadži Toma nasprotnik vladajočemu režirrm. Zato je Novakovie sklenil pa pridobiti za zaroto. Pričel je ž njim razirovor in ni trajalo dolgo, že je bil Hadži Toma pridobljen. Ne samo, da je sam vstopil med zarotnike, marveč je tudi obljubil, da bo pridobil za zaroto tudi ministra Avaknmoviča. Svojo obljubo je tudi izpolnil, zakaj že tretji dan pe onem dog-edku je prilo v No-vakovičevem vinogradu do sestanka, katerega so se udeležili Avaku-movič, Hadži Toma, general Ata-nackovič. Genčie in Novakovie. Na sestanku se je govorilo o vseh podrobnostih zarote. Toda Ava-kumovič je tudi po tem sestanku ostal docela pasiven do kritične noči same. Antipod Avaknmoviča je bil Genčič Ta je noč in dan delal ter pridobival zarotnike. In res zarotnikov je bilo vedno več, zlasti med oficirji. Da pa je bilo med zarotniki največ oficirjev, je lahko umljivo. Malodane vsi častniki so namreč bili silno ogorčeni proti kralju Aleksandru in kraljici Dragi, to ogorčenje pa je doseglo višek, ko je bil kralj Milan izgnan iz Srbije in ko je krali Aleksander izdal na armado ukaz, naj se kralja Milana brez pardona ustreli, nko bj poskušal prekoračiti srbsko mejo. Častniki so ljubili kralja Milana, zato je razumljivo njihovo razpoloženje proti kralju Aleksandru, ki ie radi ljubezni do nesim-patierc jim kraljice Drage izdal armadi celo ukaz, da ino usmrti — očeta. Sestanek v Švici. Na sestanku v Novakovičevera vinogradu so zarotniki sklenili, da pošljejo Hadži Tomo v Švico, da se tamkaj sestane s knezom Petrom Karagjorgjevičem, ga pouči o podrobnostih zarote in čuje tudi njegovo mnenje. Nekoliko dni kasneje, ko je Hadži Toma odpotoval, so zarotniki dobili obvestilo, da se mu je posrečilo sestati se s knezom Petrom v Lu-cernu. Vrnivši se iz Švice, je Hadži Toma pripovedoval: »Knez Peter se popolnoma soglaša z zaroto. Ko sem ga informiral o podrobnostih, sva oba zaplakala in se objela. Rekel mi je, da pristane na vse, vendar mu je uiomen-tano nemogoče, da bi za stvar sedaj kaj potrošil. Pooblastil me je, da jaz poravnam stroške, stroške mi bo on povrnil, čim proda svoje posestvo v Romuniji.« Glede na to obvestilo Hadži Tome pripominja Novakovie dobesedno: »Nismo imeli nobenega razloga, da bi dvomili o besedah Hadži Tome, Toda po tem, kar bom kasneje navedel, ko bom govoril o tem, da-li je knez Peter Karagjorgjevič vedel za zaroto ali ne, se lahko stvar tolmači tudi drugače. Hadži Toma je nesporno pošten človek, zato dvomim, da bi nam poročal ueresnico. Toda prevzel je težko in veliko nalogo in verjetno je, da ni bil dorasel temu, da bi to nalogo pravilno rešil, še manj pa, da bi nam rešitev te težke in velike naloge pravilno priobčil. Kdo ve, s kakšnimi očmi je Hadži Toma takrat gledal na vse to. Še danes sicer verujem njegovim besedam, toda spoštovani Hadži Toma naj mi oprosti, da danes ne verujem njegovim očem, s katerimi je takrat zrl na to stvar.« ANturiientom in »isoko-folsKemu fflloibm V najkrajšem času se začne na visokih šolah šolsko leto. Podpisani društvi poživljata slovensiko dijaštvo. da v kolikor mogoče velikem številu poseča praške češke visoke šole. Praga, centrum naroda češkega, nudi slovenskemu dijaku priliko, da preštudira ter se poglobi v življenje in razvoj najbolj žilavega in najkul-turnejšega naroda slovanskega, kateri, zasužnjen in oropan pravic po belogorski bitki, se je zopet dvignil s svojo lastno silo, si ustvaril svojo vsestransko kulturo ter si s tem za-sigural pravico do obstoja. Slovenskemu dijaku, ki hoče po dovršenem študiju delovati za po-vzdigo in razvoj svojega lastnega naroda, je neobhodno potrebno, da si to prisvoji pri bratskem narodu češkem. Praga je središče kulturnega življenja češkega: mnogovrstni muzeji, čitalnice, knjižnice, umetniške in gospodarske razstave, cela vrsta gledališč, najrazličnejše šole nudijo sliko visoke kulture, ki si jo je ustvaril narod češki v zadnjih letih. V Pragi je koncentrirano manjšinsko in obrambno delo, tukaj imajo sedež ona društva, ki skrbe za češke manjšine, njihovo šolstvo ter imajo v evidenci njihov gospodarski in narodni razvoj. Seznaniti se z načinom delovanja teh društev, ki gredo Slovencem povsod na roko, je gotovo velikanskega pomena za vsakega, slovenskega inteligenta. posebno pa za bodočega manjšinskega delavca. Praško politično časopisje je jasen odsev češke narodne politike, ki presoja z visokega stališča potrebe in koristi celega naroda, katerim se podvržejo vse narodne stranke s svojimi strankarskimi koristmi. Praga nudi sliko velikanskega razvoja češkega narodnega gospodarstva, tukaj je visoko razvita trgovina in obrt vsake vrste, tukaj imajo sedež največje češke banke, katerih delovanje sega daleč čez češke meje, ki že tvorijo sedaj mero-dajni faktor v jugoslovanskem, posebno slovenskem narodnem gospodarstvu. V Pragi upamo, da položi slovenski dijak temelj slovenski univerzi proti volji kratkovidne večine slovenske politične delegacije. Na praški univerzi bode predaval v prihodnjem letu prvi slovenski docent, ki so ga trpko napadali, ker se je drznil habilitirati. To so momenti, radi katerih vabimo slovensko dijaštvo v Prago, ne radi strankarskih teženj, kakor nam očitajo ljudje, katerim je strankar-stvo alfa in ornega njihovega mišljenja in stremljenja. V Pragi, 6. septembra 1911. Za slov. akad. dmštvo »Adrija« J u reško Ivan, cand. med. t. č. predsednik. Za slov. akad. društvo »Ilirija« Juro Korent t. č. predsednik. Dnevne vesti. + Rekonstrukcija ministrstva. Ministrski predsednik baron Gautsch se pripravlja na važne osebne spremembe v svojem ministrstvu. Nekateri izmed dosedanjih ministrov bodo izginili s površja in novi možje pridejo na njihova me* ta. Potom rekonstrukcije ministrsi a hoče baron Gautsch pridobiti na svojo stran nekatere stranke, ki jih nu,no rabi, če hoče velike vladne predloge — finančno reformo, branibni zakon itd. — spraviti pod streho. Gautsch rabi veliko večino in v prvi vrsti vabi češke stranke. Bistvo sedaj aktualnega vprašanja je, koliko zastopnikov naj dobe Čehi v rekonstruiranem ministrstvu in če dobe tudi Jugoslovani svojega zastopnika ali ne. Čuje se tudi, da hoče baron Gautsch obnoviti institucijo ministrov - rojakov, in sicer da hoče zopet imeti češkega in nemškega ministra. Noben narod v državi ni krempljev bivših ministrov - rojakov, Pradeja in Schrei-nerja, tako občutil, kakor slovenski narod. S pomočjo teh dveh je vladal na Kranjskem kazinski Volksrat in nemški Volksrati na Štajerskem in Koroškem in godile so se krivice in infamije, ki kriče do neba. Zdaj hoče Gautsch zopet imeti nemškega ministra, dasi je že itak vsa državna uprava tako nemška, da bolj ne more biti. Slovenski klerikalci so zaradi tega snoči pohlevno in i>onižno zastokali. Klerikalci pač čutijo, kake posledice bi imelo imenovanje posebnega nemškega ministra, a odločno se ne upajo nastopiti, ker se pripravljajo na novo kravjo kupčijo. Gautsch bi namreč čisto rad imel, da bi ga podpirali tudi Jugoslovani, a na jugoslovanskega ministra ne misli, ker groze Nemci z najhujšo opozicijo, če bi dal Jugoslovanom zastopnika v ministrstvu. Nemški listi že sami pišejo, da bo Gautsch pridobil slovenske klerikalce z drugimi koncesijami, to se pravi s subvencijami in s strankarskimi uslugami in ker klerikalci s tem računajo, nimajo poguma, nastopiti očitno in neizprosno odločnostjo zastran imenovanja nemškega ministra - rojaka. + Silvester in Hochenbnrger. Predsednik poslanske zbornice, tisti dr. Svlvester, ki se je letos tako nesmrtno blamiral s svojim »Bier-schwefelnom« o zvezi srednjeevropskih držav proti Angleški, je zdaj v »N. Fr. Pr.« — kot odločen antisemit se seveda z veseljem zateka v židovsko »Prešo«, kakor sploh nemškim nacijonalcem honorarji židovskih listov močno diše — razložil svoje misli o rekonstrukciji ministrstva. S posebno vnemo se je zavzel za svojega prijatelja justičnega ministra dr. Hochenburgerja. O njem se je osme-HI reči: »Celo narodni nasprotniki priznavajo, da upravlja dr. pl. Ho-chenburger svoj urad tako, kakor bi moralo pri avstrijskem ministru biti samo ob sebi umljivo, da se namreč ravna vedno po načelih pravičnosti, postavnosti in državnega interesa in nikdar po enostranskem strankar-stvu.« — Temu je pripomniti sledeče: Odkar je prišel Hochenbnrger v ministrstvo, ima slovenski narod ž njim največji boj in neštevilne kri-vire, ki jih je storil Hochenbnrger slovenskemu narodu, so zabeležene v zadnjih letnikih našega lista. Ne bomo jih pogrevali. Tudi Svtvestrovih besedi ne bomo kritizirali, ker jih tako ne moremo, kakor bi zaslužile, kajti Hochenburger je postavil v Ljubljano giljotino Laschan - Elsner, ki ga skrbno varuje. Povemo pa na polna usta, da je nesramnost prve vrste, trditi, da narodni nasprotniki Hochenburgerju to priznavajo, kar je o njem rekel njegov pajdaš dr. Svlvester. + Dennnciantska kri ue da miru »Slovencu«. Včeraj se je razkoračil nad nami za to, ker priobčil jemo spomine odvetnika Novakovića o dogodkih, ki so imeli za posledico krvavo tragedijo v belgradskem konaku leta 1903. Pripominjamo, da je izvlečke iz teh spominov priobčeval tudi »Slovenec«, seveda po nemških listih. Ker pa mi priobčujemo sedaj te spomine po izvirniku, je »Slovenec« hud, ker tega sam ne more storiti iz enostavnega vzroka, ker nihče v »Slovenčevi« redakciji ne zna slovanskega pisma — cirilice. In da prikrijejo »Slovenčevi« pismouki pravi vzrok te svoje jeze, pravijo, »da si prizadevamo srbske zarotnike zagovarjati in kažemo demonstrativno svoje simpatije do ljudi, ki jih pri najboljši volji ni mogoče smatrati za kavalirje.« Vemo, da je že staro klerikalno načelo »calumniare audacter, seraper aliquid haeret«, zato se ni malo ne razburjamo radi te gadne njihove najnovejše infamije, samo to konstatiramo, da smo Nova-kovičeve memoarje priobčevali tako, kakor jih je napisal, brez vsake kakršnekoli opazke ali pripombe. če nam torej »Slovenec« podtika, da zagovarjamo zarotnike in kažemo do njih posebne simpatije, je to čisto navadna laž, ki je tem ostudnejša, ker se jasno vidi iz nje namen denuncijacije. No, pa »Slovenčevih« denunci-jacij smo se že tako navadli, da nam niti za trenotek ne pokvarijo več dobre volje, nasprotno, naravnost čudili bi se, ako bi klerikalno glasilo prenehalo s svojim met je jem. Sicer pa povemo »Slovencu« na vsa usta, da si od nikogar, najmanj pa od indivi-dijev, ki se zbirajo okrog škofovega organa, ne damo kratiti svobode, da lahko zagovarjamo, kogar koli mi hočemo, in da gojimo simpatije do kogar je nam drago — ne glede na to, ali je to po »Sloveneevein« pokvarjenem okusu ali ne. Punktom! + Slovenske otroke v slovenske šole. Neštevilnokrat smo is opozai jali in priporočali, naj dajo starši svoje otroke v slovenske šole, a vedno sc še dobe ljudje, ki ne pojmijo važnosti slovenskega poduka in slovenske vzgoje za slovenskega otroka. Izdajalec svojega naroda je in sovražnik svojega lastnega otroka, kdor slovenskega otroka pošilja v nemško šolo, kjer se odtuji svojemu narodu urastveno, pa zaradi nepoznan ja* nemškega jezika ne napreduje. Starši, ki imate srce za blagor svojih otrok, držite se načela: slovenske otroke v slovenske šole! -j- Škandalozne in krivične razmere. Ne samo v prisilni delavnici, marveč pri vseh deželnih uradih in zavodih, kjer imajo klerikalci govoriti, vladajo razmere, ki so škanda lozne in krivične. Odkar so klerikalci na krmilu, je tako, kakor da je pravica pregnana iz nesrečne Kranjska dežele. Naj navedemo BOpeJ majhen izgled. Deželni sluga Ivan Frass je shižboval poprej pri školu kol strežaj. Čim so klerikalci dohiti oblast, so začeli takoj na brezobrazeu način gojiti, kar so prej s takim navdušenjem pobijali in obsojali: pro-tekcijonizem in nepotizem. .lemali so in jemljejo v služIm samo taki* ljudi, ki so pri poročen i od klerikalne žlahte, ne glede, če so zmožni ali ne. Tako je bil sprejet tudi omenjeni škofov štrežaj in klerikalni deželni odbor je hitel, da je na posebno viden načiu pokazal svojo pristranost. Čim je Ivan Frass vstopil v službo, mu je deželni odbor podaril tri triletnice. Tako da je imel takoj plačo, kakor bi bil služil že celih deset let! Če morajo drugi i*> letih avanziruti. zakaj pa ta ne, če je bi i prav škofov štifel-pncer. Tako postopanje je pristransko in kor upi no in sram« »t no za d<-želni odbor, ki je vendar javna oblast in bi moral biti rasno svojim uslužbencem enako pravičen. Početje deželnega odbora mora obsojati vsak, kdor ni izgubil čuta za pravico, sploh vsak pošten človek mora to obsojati in delati mora z vsemi močmi. da čim prej izgine ta ljudstvu škodljiva stranka v že davno zasluženi prepad. — Slovenske gospodične po vsaj slovenski domovini prosi odbor tih cvetlični dan v Ljubljani, da zbirajo sveže cvetlice ali napravi ja jo umetni« astre, da jih pošljejo dne 23. t. m. v Ljubljano za cvetlični dan na naslov gospe Amalije VVidrove v Šelenbur-govo ulico. — Ljubljanske gospodične p*i brez izjeme še posebno prolshno, da se odboru za evetlični dan nemudoma priglasijo za osebno sodelovanje, to je, 24. t. m. razprodaja jo po vseh ulicah cvetlice v korist dijaškega podpornega društva »Radodoj«. Naj bo vsaki slovenski gospodični narodna dolžnost in ponos, sodelovati pri cvetličnemu dnevu! — K poročilu o odboru v i *»cji obrtne nadaljevalne šole. Podpisani podaja k poročilu o odborov i seji sledečo izjavo: G. K r e g a r, kakor tudi g. vladni svetnik De tel a sla stavila ponovno predlog, da se tudi v najvišjem razredu obrtne nadaljevalne šole vpelje verouk, ker drugu -če deželni odbor ne da nikake podpore več. Predlog je bil park rat odklonjen. Konečno je bil pa sprejet predlog, da se ohrani osem ur za strokovni pouk, a BS verouk se vpelje deveta ura, ako si upajo zastopniki deželnega odbora in vlade zagovarjati to spremembo pri gospodih obrtnikih. Predlog" je bil sprejet tudi z glasovi naprednih zastopnikov. To spremembo je e. kr. ministrstvo odobrilo. V seji 11. t. m. je bilo torej edino le sklepati, kdaj naj se verouk vrši. Ker je pa slneajno bila narodna stranka pri seji v veČini, je g. Franehetti porabil to priliko in je stavil predlog, da naj se verouk črta. Podpisani ni glasoval za Franekettijev predlog, ker je bil predlog brezpredmeten. Vsaka sprememba o učnem načrtu je šele veljavna, ako k temu pritrdi c. kr. ministrstvo. Ker bi bil ta sklep zopet ovržeu pri prihodnji od borov i seji, ker imajo zastopniki vlade in deželnega odbora večino in ker smo zadnjič vsi povdarjali, da nimamo nič proti verouku, ako se vpelje kot posebna ura, le sedanje ure morajo ostati za strokovno izobrazbo. Kar pa enkrat obljubim, bom vsikdar tudi spolni), in naj g. Franehetti še tolikokrat pošlje zavita poročila v liste in naj še tako hujsrka proti meni. K temu poročilu so ga uvedli le osebni in ne stvarni razlogi. Mojo postopa- nje ao popoinorrra strinja s postopor-njem naprednega učitelja — ker je pošteno, torej ni nikake graje vredno. — Anton Likozar, nadučitelj. — V Belgradu je pretekli ponedeljek po kratki bolezni umri tamkajšnji odvetnik g. Uroš Kuzmano-v i o. Pokojnik, ki zapušča ženo Slovensko Danico in hčerko Ružico, je bil izredno blaga duša in velik prijatelj Slovencev. Njegova hiša je bila vedno odprta vsakemu Slovencu, ki je prišel v Bel grad, in nihče ni zapustil njegovega krova, da bi ne bil pogoščen. Bodi vrlemu Srbu ohranjen blag spomin tudi med Slovenci, ki so ga imeli priliko spoznati! — Občni zbor »Slovenske Filharmonije« se vrši jutri, v četrtek, ločno ob 8. zvečer v restavraciji »Pri Rimljanu« (Val. Mrak) na Rimski e-esti št. 4. Da se doseže sklepčnost, prosi se mnogoštevilne udeležbe. Igranje v ogrski razredni loteriji je prepovedano. Znano je, da ogrski kolektanti skušajo z vsemi sredstvi spečail srečke ogrske razredne loterije tudi na Kranjskem in se v dosego svojega namena poslužujejo eelo zavitkov a napačnimi naslovi. Občinstvo se svari pred nakupom omenjenih srečk. Neprijetne posledi-<*e protipostavne nabave teh srečk so, kar je bilo že večkrat objavljeno, da BB srečke zaplenijo, morebitni dobi i-■ki zapadejo v korist države, poleg tega pa mnoga zamudna pota, ter občutljive denarne kazni. Zatorej ne Tiaročajte srečk ogrske razredne lo-irije, ako jih pa dobite brez naročila, uničite aH pa izročite jih finančni oblasti. Iz Litije se nam poroča: Nekateri tukajšnji posestniki oziroma po-.sestnice imajo pse, ki jih puhajo po noči letati po trgu. Te živali, nekatere prave zverine, delajo z lajanjem nemir, renčijo proti mimogredočim ha tudi hodijo po dvoriščih ter trgajo kokosi in sploh perutnino. Zgodilo »e je že, da so taki ustavili pot-rvrke ali domačine in jih sploh naprej niso pustili. — Pes je menda za varstvo hiš in dvorišč in naj se po noči tja zapre, ne pa pusti prosto okolu letati v strah l.indi in škodo. — Prosimo, naj se ta grda navada opusti, če ne bomo jmrimorani kje pomoči prositi. \ovnmesko sodišče. Kazenski oddelek 111. e. kr. okrajne sodnije v Rudolf o vem se bo preselil, dne 30. septembra 1911 v justično poslopje hišna štev. 151 >Križatijske uliee« *er bo istotam z omenjenim dnom v.ačel poslovati. Pismene vloge za ta Oddelek so kakor doslej, pri vložile u c kr. okrajne sodnije — vlagati. Klektroradiograf »Ideal« ima za torek 12.. sredo 13. in četrtek 11. iseptembra sledeči spored: Učinkovanje ledu pri 35" mraza. fNaravni posnetek.) Strast. (Prekrasno kolorirana drama.) Sokolska slavnost v Zagrebu. (Jako lepa aktualna slika.) Meier drnžabni potnik. (Komični prizor. 1 Dodatek k večernemu sporedu od T. do pol 9. rn od pol 9. do 10-, ob ugodnem vremenu zadnja predstava na vrtu. Lasje in kodri. »Jako zanimiv naravni posnetek.) I>a bi videa Pariz. (Komična slika.) Pozor! V petek, 15. septembra velik večer smeha z najlepšimi komičnimi slikami. Zapomnite si natančno da-;nm: v soboto 16., nedeljo 17. in ponedeljek 18. septembra Model. VTjmetniski firm. velika drama iz življenja.) Sirovina. Včeraj popoldne je prišel k prodajalki živil Mariji Broni na Gruberjevem nabrežju delavee Ivan Hlebš in zahteval naj mu da jedi. Ker je bil videti nekoliko vinjen in se je Broni dozdevalo, da je I »rev. denarja, mu zahtevano ni hotela dati. To je pa Hlebša vjezilo ter jo *$nnil v prsa. Ko jo je hotel še pretepava t i je prišel n>ož in snroveža .vrgel pod kap. Kolesar povozil. Včeraj zvečer je na Zaloški cesti nek kolesar tako neprevidno vozil, da je podrl na tla rfTletno Angelo Kandus, katera je pri padcu :^adobila na de«ni roki telesne poškodbe. Med pijanci. Ko je včeraj zvečer delavec Anton Fratelli šel precej vinjen proti domu se mu je pridružil nek njegov bivši sodelavec in ga spremil do Stopanje vasi. Drugo jntro pa je Fratelli opazil, da mu je opremljevalec ukradel srebrno uro z verižico in žepni nož. Aretovana tatica. Predvčerajšnjem je mestna policija aretovala na Resljevi cesti kuharico Marijo Kochl, katero zasleduje okrožno sodišče v Gorici zaradi hudodelstva tatvine. Izročili so jo deželnemu so-(liscu. Mlekarski voziček prevrnil. Včeraj je na Karlovski cesti pri hiši št. S mlekarici Mariji Dolinšek nek voznik zadel v voz ji zlomil oje in ji pri tem napravil 4 K štode. Tatinski berač. Predvčerajšnjem ji beračil v neki hiši v Prečni ulici /e večkrat predkaznovani policiji dobro znani vagant Karel Spindler in ukradel iz neke kuhinje kuharici ]>ar čevljev. V žganjanri. V neki žgan jar ni na Dolenjski cesti jo predvčerajšnjem popustil nek gost svojo denarnico na mizi. Ko se je povrnil je bila že izginila. Vsled opazk na goste bi bilo kmaln prišlo do pretepa. Mož pa denarnice le ni dobil. Zaradi prepovedanega povratka je bil včeraj are to van na Bleiweiso-vi eesti nevaren vlomilec Ivan Jerše, rodom iz Cerkelj na Gorenjskem. Izročili so ga okrajnemu sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 71 Slovencev in 10 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 10 Slovencev in 25 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Ga. Marija Krištof je izgubila zlat prstan z modrim kamnom. — Učiteljica gdč. Marija Novak je izgubila malo črno denarnico z manjšo vsoto denarja, v denarnici je košček lesa in angleški obliš. — Delavec Franc Ratajc je izgubil rno denarnico s srednjo vsoto denarja. Služkinja Terezija Korošec je i«ašla denarnico s srednjo vsoto denarja. Lastnik naj 6e zglasi pri nji na Sv. Martina eesti št. 36. — Anton Lap je našel belo - rdeč zaslužen križec. Oddelek »S1 venske Filharmonije« koncertirr ri v park-hotelu »Tivoli«. Začetek ob pol 5. popoldne. Vstopu i na prosta. Popravek. V članku »Kako je prišlo do umora srbskega kralja Aleksandra in kraljice Drage« v včerajšnji številki mora stavek v 2. koloni v 15. vrsti od zdola j »Nena-dovič je dvomil v resničnosti bolezni kneza, ki jih pa Genčič ni posebno cenil, ker je dvomil o resničnosti bo-brzni kneza Petra« se mora glasiti tako-Ie: > Nenadović je v imenu kneza dal razne obljube, ki jih pa Gan-čie ni posebno cenil, ker je dvomil o resničnosti bolezni kneaa Petra.« Društveno naznanila. P. n. gospodje davčni uradniki. Za 17. t. m. nameravani manifesta-eijski shod davčnih uradnikov se iz važnih vzrokov preloži. Dan katerega se bode shod vršil, naznanil se bode javno iu po posebnih vabilih. Klub slovenskih bicikl istov »Ljnbljana« vabi svoje člane na sestanek, kateri bode v četrtek 14. t. ni. ob b. uri zvečer v društveni sobi. Ker je sestanek radi cestne dirke, ki sr vrši v nedeljo 17. t. m. zelo važen — se pričakuje, da se ga vsi člani zanesljivo udeleže. S. F. K. »Ilirija« vabi radi nedeljske tekme vse člane, da se sestanka, kateri bode danes zvečer v ČešVi budjeviški pivnici (pri Golobčku) gotovo udeleže. Prosveto. slovensko deželno gledališče. Kadar se najmanj pričakuje, je navadno zabava najboljša. Tako je tudi z našim gledališčem. Širile so se jako pesimistične vesti, dvomili so nekaterniki eelo glede nadaljnega obstanka naše Talije, in Nemci, naši ljubi sodeželaui, so se že veselili, da bo imela poslej Bela Ljubljana le še nemški »Jubiliiumstheater«. Seveda bi bila to neizbrisna sramota za Ljubljano in za vse Slovence, zakaj padli bi bili zviška kar za trideset let nazaj, izgubili bi bili svo največji kulturno - zabavni zavod ter bi bili menda edini evropski kulturen narod brez gledališča. »Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos« — bi sr slišalo pač kot ironija. V XX. veku si Slovenci1 v brez gledališča sploh misliti ne moremo. Da bi bil današnji slovenski zarod brez gladališča, ki so ga ustanovili in vzdrževali s tolikimi žrtvami in s tolikim navdušenjem naši dedje in pradedje, naše babice in prababice, — ne, te sramote si današnji slovenski zarod ni mogel nakopati na glavo. Pomislimo le, kako žalostno hi bilo zu nas, ako bi moral bodoči kulturni zgodovinopisec o nas napisati: »Leta 1911 je bila Ljubljana, glavno mesto Slovenije, brez slovenskega gledališča, ker je med Slovenci zamrlo za dramatsku umetnost zanimanje in navdušenje . . .!« Bilo bi prežalostno, ako bi nas bodoči kulturni historik moral slikati kot za kulturo in umetnost apatične, brezbrižne, dolgočasne blaziranee in anali ronistične barbare. Vrhunec literarne umetnosti je dramatika in višek kulturnosti označuje gledališče. Vsak narod, vsako mesto se ponaša s svojim gledališčem, nobena človeška ustanova ne zbuja v inteligenci in v masi toliko interesa in toliko vztrajnega veselja, kakor gledališče. Milijone in milijone žrtvuje človeštvo z radostjo za svoja gledališča, in milijarde ljudi se razveseljuje in uživa nad gledališko umetnostjo po vsem svetu večer za večerom. Najpopularnejša, najbolj slavljena, ljubljena in podpirana je gledališka umetnost. Pa da bi mi Slovenci edini na vsem kulturnem svetu ne imeli zanjo smisla? Ne, prenaglo so se veselili naši narodni sovražniki. Naše gledališče no le, da bo obstajalo nadalje, nego se bo, kakor doslej, vedno lepše in ponoeneje razvijalo. Bodoča sezona obeta postati ena izmed najlepših, najzanimivejših in najbogatejših. Dočim je moralo biti lani vsled izrednih nesreč težišče v opereti in drami, bo letos središče vsega, repertoir-ja opera, ki jo hoče mladostnoagilni in navdušeni kapelnik gosp. V. H. Talich dvigniti z vsem naporom svojih svežih sil in svojega talenta na vrhunec. Angažirale so ae z velikimi žrtvami za opero resnično izvrstne moči, ki bodo nedvomno doela ustrezale tudi ostri kritiki, ter se študira operni repertoire najvišje umetniške cene. A tudi vesela opereta prinese letos najboljša dela svoje stroke ter se tudi opereta dvigne še višje, ker se je zanjo poleg gosp. Talicha angažiral še poseben kapelnik, gosp. kapelnik Jeremiaš, mnzik finega umetniškega okusa. Drama, ki se je že lani odlikovala, pa se je letos še popol-nila ter ima repertoire, ki bi delal čast največjemu odru. Dramski repertoire je sestavljen iz najslavnejših, najboljših, umetniško najdovrše-nejših in tudi teatralno efektnih del, ki morajo živo zanimati vsakega omikanca. Tako se nam torej obeta najlepša gledališka sezona v umetniškem ozirn. Slovenci v Ljubljani naj se le čim mnogobrojneje abonirajo na lože in sedeže, ker otvoritev sezone se že bliža! Abonentom lož v II. reda v deželnem gledališču se naznanja, da sc hode vstopnina z letošnjo sezono tudi za odrasle zdatno znižala, vkljub temu, da je abonnement na te lože itak zelo nizek. Ker je nekaj lož II. reda še neoddanih, se cenj. občinstvo, posebno družine in manjše družbe na to opozarjajo. Naročila prejema gospa Cešarkova, trafikantka v Še-lenbnrgov? ulici. Umetnost. — Petje in glasba. C. kr. državno izprašani učitelj za petje in glasbo, Josip Bervar v Ljubljani otvori s 15. septembrom t. 1. učne kurze in sicer za* 1. Solopetje, tehnična izobrazba glasu za salon, koncert, opero itd. do popolne mojsterske višine, po najmodernejši metodi s so-pilno tehniko (Athemtechnik) in takozvano »Kopf- und Choanenresso-nancoc. — Njegova metoda, katera je vspeh večletnih, trudapolnih študij pri na.^bojših dunajskih mojstrih kakor: e. kr. dvorni in komorni pevki Amaliji Friedrich-Materna, prof. dr. Gansbacher itd. je bila pri njegovem državnem izpitu na Dunaju posebno odlikovana, tako da vsak učenec na svoje začudenje zapazi, kako se njegov glas od dne do dne lepša in razvija. 2. Klavir po metodi dunajskega konservatorija, »Anschlags- und Ausdauerverfah-ren« po Bans Schmitovem materijalu. Sprejem učencev in učenk je vsak dan od 10. do 12. in od 2. do 3. popodne na Marija Terezije cesti št. 10, II. nadstr. Shod državnih undnihov. Združene organizacije ljubljanskih državnih uradnikov in učiteljev sklicujejo manifestne ijski shod na nedeljo 17. septembra. Po vsej širni Avstriji stopa državno uradništvo s svojim klicem pred javnost In vlado, da vlada izpolni že enkrat svoje dolžnosti napram tistim stanovom, ki nimajo nobene samoobrambne sile proti svojemu gospodarju. Rešitev uradniških opravičenih zahtev se ne da več zavlačevati, postala je najnujnejša državna potreba* Uradniki *sch kategorij! Pripravite se ta za shod, udeležite sc ga se vsi! Le mogočen, solidaren nastop more nam prinest! pomoč! Uradniki z dežele! Pridružite se nastopu ljubljanskih tovarišev! Naše zahteve so obenem Vaše in pomoči zahtevamo za Vas, kakor zase! Prijateljski sestanek s prosto zabavo priredi »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v nedeljo 17. t. m. ob 3. popoldne v gostilni pri Mokarju na Barju. Vstopnine ni nobene. Peli bodo veseli ljubljanski pevci, pa tudi godlo sc bo. Na sestanek so vabljeni pred vsern prebivalci iz Crne vasi, Hauptmanee, Ilovice, Karolinške zemlje in Dolenjske ceste, pa tudi drugi, ki radi napravijo lop sprehod na prijazno Barje. izpred sodišča. Kazenske razprave prod okrajnim sodišče**. Žepna tatvina v »Ljudskem domu«. Dne 4. avgusta je delal v znanem klerikalnem »Ljudskem domu« sobni slikar Bros. Svojo suknjo je vrgel med delom v dvorani Čez stol in se ni brigal med delom za njo. Ko pa je suknjo zvečer oblekel, je opazil, da mu manjka iz stranskega notranjega žepa bankovec za 20 kron, zavit v papir in aa 2 K 20 vin. drobiža. Tatvine osumili to najprvo neko Marijo Vr stoviek, ki je v dvorani pomivala takrat okna. Ona zanika tatvino, in ker se je dokazalo, da ao bile v dvorani lahko še tudi druge osebe, ne da bi jih kdo opazil, je sodnik oprostil obtoženko, ker ona taji, dokazov tatvine pa ni bilo mogoče dobiti. Zajel po kroni. Juri Novak, zidar na Zejah, je poseben ljubitelj zajcev. Posebno sedaj pri tej draginji se izborno prileze lep divji zajček, posebno pa tekne, če je zajček po ceni. Sam se je izrazil, da je dobro, če človek kaj takega dobi pod zobe, saj je vendar meso boljše kot krompir. Za dobavo zajcev si je preskrbe! ta zviti možakar cenega liferanta zajcev v osebi mladega fanta Janeza Novinca. Glej no fant, kako lahko se zajci love na zanjko, mu je rekel in mu tudi pokazal, Rako se zanjke delajo in kako in na kak prostor se nastavljajo zanjke najugodneje. Vsak dan lahko enega vjnracs. Pnnesi ga k meni, plačam a jih po kroni Kant, ki je baje prvi pouk o zanjkah dobil že preje nekje drugod, je dobil veselje do tatinskega dobičkonosnega lova in res zajce lovil. Pravi, da je vjel samo dva. Knega je prodal žeui Novakovi, ki mu je dala zanj eno krono, povrh pa je zaslužil Še 20 vin. za odiranje, ker ima ona pa rada zajca v skledi, ne mara pa odirati te zajčje mrcine. Ovadbo je napravila ženska v prepiru sama in tudi lojalno pripo-znala, da je zajčka kuhala in jedla. Novak seveda taji, kar more, posebno pa poudarja, da on ni nagovarjal in učil fanta, niti mu ni dal žice za izdelovanje zanjk. Toda dokazovanje je pokazalo, da resnica ni njegov alibi, ki ga namerava bog zna kako zvito izpeljati, ni prišel v poštev. Obsojeni so bili vsi trije. Pri obsodbi je sodnik vpošteval ženino zaslugo, da je tatvino hote ali nehote ovadila in ji naklonil le en teden zapora, če tudi se je pokazalo, da je tudi ona fantu rekla, da naj kaj prinese za praznik. Novak Juri pa oni Novine bodeta študirala zajčji lov in se naslajala s spomini pikantnega zajčjega obeda vsak po 14 dni v zaporu. Ker pa je znano, da poln trebuh ne študira rad, se bodeta tudi vsak teden 2krat postila. Toda s tem zadeva še ni končana. Novak se bo zagovarjal še pred vzklienim sodiščem. Dalje slede vsled nastalega sovraštva, posebno divji je v tem oziru Novak, še nove ovadbe, ki bodo morda pokazale, da se dobe zajčki v Zejah morda še ceneje kot po kronci. Porotne obravnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Pri živi ženi se je poročil z drugo. To se med Kranjci pač težko dogaja in redko. Jakob Sebanc, posestnik iz Gorenje vasi pri Trebelnem se je poročil dne 4. februarja 1889 v Trebelnem z Ano Nadu. Leta 11XK) je šel ž njo v Ameriko, kjer sta živela v večnem prepiru kaka tri leta. Ana Sebanc je imela na hrani in stanovanju delavce in se je zagledala v Jožeta Krevsa, ki je bil tudi pri njej na stanovanju in hrani. Ko je leta 1903 izbruhnila v Ameriki splošna stavka, se Jakob Sebanc ni zmenil za njo in delal naprej. Domu se pa par dni iz strahu pred stavkujočimi delavci ni upal iti. V treh dneh odsotnosti je porabila priliko njegova žena Ana, da mu je z vsemi šestimi otroki in Jožefom K rev som ušla v Kalifornijo. Za potnino je odnesla možu tudi par sto kron. — Jakob Sebanc je bil silno užaljen. Pisaril je ženi, ki ima zdaj v San Frančišku gostilno in lepo premoženje, par let, sicer se pa ni zmenil za njo. Ze v jeseni se je naveličala Ana Sebanc svojega ljubčka Krevsa in ga zapodila, začela pa je moža prositi, naj pride k nji in naj ji odpusti. Mož pa ženine nezvestobe ni mogel pozabiti, pisal ji je še par pisem, da naj le s Krevsom živi, ki si ga je izbrala in ni hotel k nji. Leta 1908 je škofijski ordinarijat dovolil Jakobn Sebancu cerkveno ločitev od mize in postelje. S tem pismenim dovoljenjem je šel Sebanc v Ameriko v Združene države, kjer se je izdajal za sodno ločenega moža. Spoznal je tam Jožef o P leskov ič, ki je bila dobra gospodinja in kuharica in ki ji je par mesecev preje umrl mož. Dogovorila sta se, da se vzameta. Dne 17. junija 1910 sta stopila s pismenim dovoljenjem, da smeta živeti od mize in postelje ločena, pred amerikansko oblast, ki ju je tudi civilno poročila, misleč, da sta Jakob in Ana Sebanc pravoveljavno ločena in ne samo od mize in postelje. Po poroki sta prav kmaln prišla nazaj v domovino. Jakob Sebanc je brezdvomno nameraval, da poročajo sorodniki Ane Sebanc le-tej, da ai je on drugo vzel. S tem je hotel narediti nezvesti ženi tako hudo, kakor je ona njemu, ko ga je zapustila. Toda ni izvedela o njegovi poroki z Jožefo Pleskovič samo njegova žena v Kaliforniji, marveč tudi orožniki, ki ao ovadili stvar. — Zdaj ae je začel Jakob Sobano zagovarjati, da je prepričan, da je njegova žena še davno mrtva in da je bil torej upravičen, poročiti se z Jožefo Pleskovič. Oblastva pa so izsledila bivališče Ane Sebanc, ki so jo zaslišale in ta je povedala, da ji je njen mož do zadnjega pisaril. Vedeti je torej moral, da je njegova prva žena še živa. Dne 12. avgusta t. 1. se je zagovarjal z Jožefo Pleskovič vred pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Jakob Sebanc je dobil tri mesece, Jožefa Pleskovič pa en mesec ječe, poostrene z enim postom. Zakon pa menda tudi ne bo obveljal. Slovenski starši, vpišite svoje otroke v slovenske iole! Razne stvari * Kolera. Predvčerajšnjem zvečer je zbolela v Budimpešti 141etna Weber in so konstatirali zdravniki pri njej pravo kolero. Njene sorodnike so izolirali. V Novi PeŠti se že štiri dni ni pripetil noben nov slučaj kolere, pač pa so konstatirali pri /• več dni izolirani rodbini Junkovič, obstoječi iz petih članov, pravo kolero. En majhen deč^k te rodbine je umrl, drugi bodo bolezen najbrže preboleli. Iz Požnna poročajo, da je zbolel v občini Varkonv delavec Štefan Matlak, tudi v Tap-Szent-Miklo-su je zbolel neki delavec za kolero. 7. t. m. sta umrla v občini Nagy-Ke-sze v komitatu Komarun dva otroka za kolero, pozneje je zboel za kolero tudi njih oče mornar Karel Nagy-vati. Po najnovejših poročilih iz Budimpešte je zbolelo tam od nedelje sem že 8 oseb za kolero in so jih prenesli v kužno bolnišnico. Pri treh osebah je podala preiskava doslej negativen rezultat. — Predvčerajšnjem popoldan so zbolele med civilnim prebivalstvom v Solunu tri osebe, tudi v vojaški bolnišnici so zboleli trije vojaki. Med drugim vojaštvom se je pripetilo tudi več slučajev kolere. V Bitolju je umrlo osem, v Skoplju 0 oseb za kolero. Nasproti tem poročilom javljajo drugi listi, da je zbolelo predvčerajšnjem v Skoplju 30 ljudi in umrlo 26, v Kumanovn je zbolelo 40 oseb, umrl pa jc samo eden. V Carigradu je zbolelo v ponedeljek 50 ljudi, umrlo pa 42. — Kakor poročajo iz Sofije, so vrgli s parni k a »Alach Kerin« dva za kolero umrla potnika v reko Bnr-gas. Neka l>olgarska vojaška ladja je zaradi tega zasledovala parnik in ga dohitela v bližini Manglije ter oddala romunskim oblastim. * »Kopališče Aussee.« Današnja ^Wiener Zeitung« prinaša odredbo justičnega ministrstva, ki je določilo v sporazumu z notranjim in finan enim ministrstvom, da mora nositi odslej, ko je izpremenjeno ime trske občine ^Aussee« v Bad Ansse«, tudi tamošnje okrajno sodišče to ime. * Enajst ulanov s konji utonilo. Ob priliki jesenskih manevrov v Pir-ni je hotel neki ulanski polk čez La-bo. Neki podčastnik in 10 konjenikov je prišlo v deročo vodo in predno so jim mogli priti drugi na pomoč, je že vseh enajst utonilo. Utonili so tudi konji. * Zakonske drame. Pred par leti ■e je preselil iz neke ogrske vasi mlad kmet v Ameriko. Tam mu je pravil neki znanec, da ima njegova žena doma ljubavno razmerje z njegovim nečakom. Ko je prišel kmaln nato njegov nečak v New York, ga je ta umoril. Nato je prišla njegova žena v New York in je izpovedala, da je bila svojemu možu nezvesta, da reši ua ta način svojega moža. Res je bil obsojen le na kratko ječo in se j<* vrnil po prestani kazni na Ogrsko, kjer je umoril svojo ženo ter nato pobegnil. * Etna. Iz Katanije poročajo, da se zliva lava v doline s hitrostjo pol kilometra v uri in kakih 300 m široko. Žareča lava ogroža tudi železnice, ki vodijo okoli ognjenika. * Jetnik z Balkana. Včeraj je dospel v Jeno inženir Richter in ga je sprejela tisočglava množica. Njegovi najbližnji sorodniki so se mn bili peljali nasproti. S kolodvora se je peljal v svoje stanovanje v vozu, ki je bil okrašen s cvetlicami. Čuden sprejem za moškega. * Monna Lisa. Da zasledi tatove Monne Lise, nadaljuje policija preiskavo proti celi vrsti cerkvenih roparjev, ki so si nadeli ime »Roparska četa Tomaž« in to vsled tega, ker je neka priča izpovedala, da je slišala, kako se je neki član te čete ha hal. da imajo roparji brezplačna prenočišča po muzejih. * Železniška nesreča. Iz Oporta poročajo, da je skočila lakomotiva nekega brzovlaka v onem trenotku s tira, ko je bil večji del vozov ravno na mostu čez Ducro. Most se je udal in osem vozov je padlo v reko. Mnogo potnikov, strojevodja in kurjač ao utonili. Natančno število ponesrečenih še ni znano. * Ugodnost oženjenih uradnikov na Francoskem. Francoski sonat je spre je! načrt novega zakona, s katerim naj bi se radikalno preprečilo samsko življenje in kolikor mogoče pomnožilo število ljudstva. V prvi vrsti se bavi ta načrt s francoskimi državnimi uradniki. Država bo gla-jšom tega zakona sprejemala in vzdrževala le oženjene uradnike. Kdor pa hoče dobiti t&koj po štndijah še neoženjen državno službo se mora zavezati, da se bode do 25. leta poročil. Uradniki, ki imajo 3 ali več otrok bodo po tem naertn hitreje napredovali ne oziraje se na druge za napredek merodajne okolščine. Tudi bodo dobili taki uradniki posebne podpore in višje pokojnine. Posebno dobro pa je to. da bodo morali služiti vojaščino neoženjeni še enkrat dalj kot oženjeni, in da ostanejo neoženjeni pod vojaško obveznostjo ne oziraje se na njihovo starost, toliko časa, ♦lokler se ne oženijo. Kdor bo hotel torej ns. Francoskem hitro napredovati in dobro in udobno živeti si bo kupil hitro in veliko otrok. * Mirovna znamka. Xa mednarodnem mirovnem kongresu v Stock-hobnu so sklenili, uvesti v svrho mirovne propagande takozvano mirovno znamko. Te znamke bodo razdelili v velikih množinah med vse mirovne zveze, katerih se nahaja sedaj po celem svetu nad 3000. — Znamka bode .stala 10 vin. in se bode uporabljala 'ah. zalepi jen je pisem. Skupilo za te znamke naj porabijo podružnice same zase, ali naj se porabi ta denar za ustanavljanje novih mirovnih podružnic. Znamke so jako lično izdelane. Slika nam predstavlja mladega jezdeca, ki nosi zastavo, na kateri se blišči napis »Pax mundi« kar i*»meni svetovni mir. Konj pa, na katerem jezdec jaše, tepta z nogami zmaja, ki znači neslogo. Slika je zanimiva, po. hebno značilna pa je radi tega. ker nam kaže, da hočejo stvaritelji svetovnega miru doseči nehote svoj vzvišeni cilj zopet le — z bojem. * Do sedaj še nepoznana slika Napoleonova. Pri pregledovanju in urejevanju zbirke starih papirjev in dokumentov v muzeju Maidstone so našli dosedaj še nepoznano sliko Napoleonovo. Slika, ki je jako dobra risba s svinčnikom, predstavlja Napoleona v mrtvaški postelji v Txmg-woodu. Napravil jo je par ur ]>o Napoleonovi smrti znameniti kapitan Marrvat, ki je bil tarat kot kapitan •arije »Peaver« na samotnem skalnem otoku. Sliko je napravil na izreeen poziv guvernerja Hudson Lottc. Pod sliko, ki je. kakor že omenjeno, jako dobra, stoji napis: Skica Napoleona Bonaparte, ko leži na vojaški postelji, ki jo je imel pred Austerlitzom. Slikal Marrvat, kapitan angleške mornarice, 14 ur po njegovi smrti na zahtevo Hudson Lowe, ki je bil takrat angleški guverner na otoku Sv. Helene. Majnik 1821. TeiefonsfeB in Brzoj™ Schonaichov naslednik. Dunaj. 13. septembra. Cesar je imenoval za naslednika vojnega ministra barona Sehonaieha sedanjega kornega poveljnika, generala viteza Anffenbcrga. Njegovo imenovanje bo publicirano šele 1H. t. m. Novi vojni minister pride že v soboto iz Sarajeva na Dnnaj in prevzame svoje posle že prihodnji teden. Mesno vprašanje. Dunaj, 13. septembra. Takoj po Sestanku državnega zbora skliče predsednik Mandič draginjski odsek, se bo iznova bavil z mesnim vprašanjem. Ministrski svet. Dnnaj, 13. septembra. Danes dopoldan ob 11. se je vršil poti predsed-itvom ministrskega predsednika Gautscba ministrski svet, ki se je ba-^ il s politično situacijo in s programom za za oktober klicani državni / bor. Perzija. Dunaj, 13. seteinbra. Iz Teherana prihajajo poročila, da se je vsa akcija bivšega perzijskega šaha ponesrečila in da je bivši šah že pobegnil iz fe. Na Dunaju v podučenih krogla tem vestem ne verujejo. Češki deželni zbor. Praga, 13. septembra. Najvišji deželni maršal princ Lobkovic je sklical zastopnike strank za 20. t. m. Prago na skupno konferenco, da 'loločijo program za delovanje deželnega zbora. Pod ražen je piva. Plzenj, 13. septembra. Med tukajšnjimi pivovarnarji in češkimi gostilničarji se je začela konferenca zaradi nameravanega povišanja cene Pivu. Gostilničarji so ostro nastopili proti vsakemu zvišanju cene. Pivovarnarji so zagotovili gostilničarje, ^a je zvišanje cene piva šele v stadiju predpogajanj in da do takega zvišanja morda niti ne pride. Kolera v Trstu. Trst, 13. septembra. Danes opol- | dan jc zbolel na parniku »Brno« v ■ Trstu delavec Straniero iz Katanije s sumljivimi znaki. Odredili ao takoj bakteriologično preiskavo in ladjo dezinficirali. Prosto valje! za Albanijo. Trat, 13. septembra. Pred tedni so aretirali tu 34 mladih ljudi, ki so se priglasili kot prostovoljci za Albanijo. Pri njih so našli tudi gari< baldijanske srajci in orožje. Sedaj je vlada dala izpustiti te ljudi. Hmeljska kupčija. Žatee, 13. septembra. Promet j*1 slabejši, ložji. Nakupuje se za malenkost ceneje. Proračun za 1912. Budimpešta, 13. septembra. Ogrski ministrski predsednik, ki pride v soboto na Dunaj, bo imel ta dan z avstrijskem zunanjim ministrom grofom Aebrenthalom konferenco na kateri bosta določila termin za sklicanje skupnega ministrskega sveta, ki naj bi določil proračun za leto 1912. in se bavil z vprašanjem sklicanja delegacij. V nedeljo bo imel Khnen tudi konferenco z ministr. predsednikom Gautschem. V soboto pride ua Dunaj*tudi ogrski finančni minister Lukacs, ki ga bo sprejel cesar v avdijenci. Zaprosil bo cesarja za predsankcijo ogrskega proračuna za leto 1912. Noben junktiin med volilno in brambno reformo. BudimreŠta, 13. septembra. Nasproti poročilom nekaterih listov, da hoče pridobiti Khuen opozicijo s tem, da ustvari junktim med brambno in volilno reformo, zavrača ogrski ministrski predsednik te trditve, ter jhv Tidarja, da bo zasledoval slej ko prej politiko vztrajanja. Kolera. Solun, 13. septembra. Včeraj je fu zbolelo za kolero f> oseb. v Bitolju je umrlo 8 oseb, v Skoplju pa 10. Tripolis. Carigrad, 13. septembra. Med italijansko in turško vlado se nasprotja zaradi TripoIi>a vedno bolj poostrajejo. V turških pristaniščih se je že začel bojkot proti italijanskemu blagu Bolgarski generalni štab. Berolin, 13. septembra. Nemški listi poročajo iz Soluna, da se nahaja šesi bolgarskih častnikov generalnega štaba v Macedoniji in da tam vohunijo. Zrakoplovstvo. Parir, 13. septembra. Oaetnik Chotard se je tu s svojim zrakoplovom ponesrečil. To je že £4. žrtev zrakoplovstva. Spor zaradi Maroka. Pariz, 13. septembra. Ministrski svet, ki se je vršil g^ede odgovora na nemško noto, je ta odgovor že sestavil in je deloma ugodil zahtevam Nemčije, druge zahteve pa, zlasti gospodarske koncesije, pa odklonil. Odgovor je sestavljen v 20. člankih. Tri točke so posebno važne: 1. Francoska si pridržuje v Maroku popolno politično svobodo, 2. francoska priznava vsem velesilam v Maroku enakopravnost, 3. francoska garantira tem velesilam to enakopravnost ua gospodarskem polju. Ker so bile vižne nemške zahteve odklonjene. *e bodo pogajanja zopet nadaljevala. Generalna stavka v Bilbao. Madrid, 13. septembra. Nad B:l-baom, kjer je izbruhnila, kakor smo že poročali, jreueralna stavka, ki španska vlada projrlasila obsedno stanje. Ves promet je ustavljen. Železničarji so poskusili razstreliti z dinamitom železniške naprave. Žene in otroci stavkajočih se mečejo pred lokomotive, da bi onemogočili tako promet. Rudniški delavci so včeraj z dinamitom razstrelili most baskiske železnice. * Priznanje portugalske republike. Lizbona, 13. septembra. Priznanje portugalske repnblike od strani evropskih velesil je v celi deželi izzvalo zadoščenje in utrdilo republiko. Lizbona, 13. septembra. Norveška in švedska vlada sta včeraj pri-poznali portugalsko republiko. Monarhisti na Portugalskem. Lizbona, 13. septembra. V mestu Castello so odkrile oblasti obsežen monarhistični komplot. Zaplenile so mnogo monarhističnih dokumentov in aretirale več oseb. Požar lesnih skladišč. Antnrerpen, 13. septembra, Sno-či ob 10. je izbruhnil tu velikanski požar v lesnih skladiščih, ki se je v par trenutkih strašno razširil. Iz Antwerpna so prišli no kraj požara vsi gasilci, pripeljali pa so se s posebnimi vlaki tudi gasilci iz Bruslja in Gen ta. Vsa poslopja v okolici lesnih skladišč so pogorela, med njimi tudi kolodvor. Le z največjo težavo se je posrečilo obvarovati pred požarom velika dinamitna skladišča, ki stoje tam v bližini. Plameni s pogorišča so bili videti 40 km daleč. GonnidiirsuraL Prodaja hmelja v Savinaki dolini. Koncediral bom g. dr. Ernestu Kalanu, da je njegova trditev, da se vse pogodbe* katere je mož, pred no je ugovarjala, za njo kot solastnico obvezne, torej veljavne, kakor hitro bo kot prvi odvetnik dobil prvo tako pravdo, s katero bo prisilil, da prizna za veljavno in za njo obvezno kupno pogodbo svojega moža, ki jo je sklenil brez njenega pooblastila in vedenja glede njene solastninske polovice posestva. Za sedaj pa sem z ozirom na to, da je pojem »Verwaltung« ^ 1238 o. dr. z. nekaj povsem drugega kakor »Verkauf« in z ozirom na določilo § 1008 o. dr. z., ki zahteva za skleni tev vseh kupnih pogodb v tujem ime nn posebnega pooblastila in konečno z ozirom na razsodbe višjega sodnega dvora l dne 8. marca 1893, št. 2432, i dne 29. maja 1889, št. 4206, in 3. februarja 1869, št. 12.771, ki so podnatisnjene ravno pri spornem $ 1238 o. dr. z. in ki pravijo izrecno: »Ftir Zwecke der gomeinsamen Rea-litaten bedarf der Eheinann besom derer Vollmacht gemaaa § 1008 zum Absehlusse von Kaafvertragen«, edino vzdržljivega naziranja, da SO moja tozadevna izvajanja pravilna. V ostalem j>a se dr. Ernest Ka lan sam pobija. Kajti trditi, pogodbe se označijo kot kup upa glede kako v ost i in v isti sapi trditi »sicer pa je v kupnih pogodbah zapisano, da se proda in kupi prima hmelja, nv gre vkup, eno drugo izključuje. Ce je torej res, da je prodal prodajalec hmelj »kakor bo«, kar bi se dalo spraviti pod | 1275 o. dr. z., moral ga je kupec tudi tako kupiti, ne pa zapisati v protislovju z dogovorom »prima hmelj«. Ce se je to res dogodilo, potem si pogodnika nista bila samo glede kakovosti na nejasnem, ampak bila sta si v glavni stvari needina, oziroma je kupec prodajalca sciganil. Take pogodbe pa v smislu $ 869. o. dr. z., oziroma § 871. o. dr. z. sploh nikdar niso postale perfektne. Dr. Florijan Kukovee. — Razstavni slepar. Neki obče-znani razstavni slepar, pred katerim razstavo 7>Expoaition Internationale kot »generalni komisar*' za neko smo interesente že svarili, vabi zopet d' Alimentation Brasserie, Vins et Liquers etc«, ki sc bo baje vršila v ;eseni t, k v Anfwerpnu in pri kateri fungirn kot ravna tel jni organizator neki prirejevalee razstav, ki pa je od prejšnjih slučajev tudi na slabem glasu. Zahteva sc plačilo pristojbin za razstavo le tedaj, ne bo razMavljalee odlikovan z zlato kolajno. To postopanje že samo na sebi označuje slepar jen je s kolajnami. Interesente svarimo pred temi razstavnimi agenti in pred ndeležitvijo na navedeni razstavi. — Za vinogradnike in sadjarje. Sa moč is te (čistorejne) d rož i za poki penje vinskega in sadnega mošta se dobivajo tudi letos pri kmetijsko-kemijskem preskušališču za Kranjsko v Ljubljani. Cevka s samočistimi drožmi stane z navodilom o uporabi 25 v, s poštnino in zavojem pa 50 v. Ako se odvratne vsaj 5 cevk čistih drož, potem se posamezne cevke za-raeunijo s poštnino in zavojem samo pO 40 v. Znesek se mora plačati naprej, ker se sicer povzame. V plačilo se sprejemajo tudi pisemske znamke. Ena eovka s samočistimi drožmi zadostuje za pokipenje 5 do 10 hektolitrov vinskega ali pa sadnega mošta. Naročati je samočiste droži vsaj 5 dn» pred uporabo. — Državni popotni pletarski tečaji za osrednjo Kranjsko v Ljubljani Vodstvo državnih popotnih tečajev za pletarstvo, naznanja, da se bodo sprejemali novi učenci oziroma učenke v tečaje v Dolskem, v Dolu in v Šmartneui pod Šmarno goro in sicer: a) redni učenci, oziroma učenke; h) pripravljalni učenci, t. j. šoloobvezni dečki, ki se hočejo v pletarstvu izučiti in c) izvanredni učenci, kolikor bo prostora. Omeniti se mora, da se radi obilnega naročila na tečajih redno dela in da ima izdelano blago v zalogi Matko Arko, trgovec v Ljubljani, kateri sprejema tn-di naročila. — Odredbe za obvladanje jesenskega tovornega prometa. Vsako leto v jeseni se stavijo na železniško upravo glede transportov večje zahteve, ki dopuste kljub vsem od železniške uprave tem povodom često i velikimi stroški zvezanim odredbam in pripravam gladki razvoj tovornega prometa le tedaj, če podpira tudi občinstvo, ki odpošilja blago, v svojem dobro razumljivem lastnem interesu kar najkrepkejše prizadevanje državnovželezniške uprave, ki merijo na brezhibni razvoj jesenskega prometa, Vsak posamezni od pošiljatelj je v stanu, da pripomore k dosegi željenega cilja; s čim možnejšim upoštevanjem sledečih navodil koristi ne le skupnosti, ampak v prvi vrsti tudi samemu sebi. K sredstvom, ki ao v tem ozira odpošiljateljem nn „Domovina" posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to čim preje odboru društva; ravnotako se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam rade v olje ustreglo. — Pojasnila daje gosp. prof. Anton Jug, Ljubljana, Dalmatinova u 1 i c a 3 L razpolago, spadajo: 1. Takojšnje dobivanje, ozir. od pošiljanje takih surovin in proizvodov, katere se more že sedaj nabaviti, event. preložitev nenujnih transportov na zimski čas. 2. Čini možno dalekosežna uporaba brzojavnega, zlasti pa telefonič-nega objavljanja dospelega blaga. 3. Pričetek nakladanja takoj po pripravi voz. 4. Pričetek skladanja kakor hitro mogoče. 5. Izkoriščanje zgodnih jutranjih in večernih nr ga skladanje, oziroma nakladanje. 6. Pravočasno in na najpotrebnejše omejeno naročanje voz. 7. Cim možno izkoriščanje nakladne teže in prostornine pripravljenih voz. 8. Zelo hitro odvažanje dospelega in v skladiščih shranjenega blaga. 9. Preklic morebitnih prepovedi glede dovaža-nja blaga od septembra do decembra. Posebno pa sc mora opozoriti na to, da se more na pripravo voz s posebno nakladno težo ali prostornino le po možnosti ozirati in da je tudi radi hitrega prevažanja v obojestranskem sporazu m ljenju o okoliščinah priporočljivo, da .se rabi mesto pokritih odprte vozove. V osrtalem se |>a opozarja na vseh postajah nabite in v zadostnem številu med interesente razdeljene letake o jesenskem prometn 1911. Zahvala. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda izreka tem potom zahvalo vsem, ki so na kakeršenkoli način pripomogli, da se je 26. glavna skupščina v Tržiču dne 10. septembra t. 1. izvršila tako sijajno. Imenoma se zahvaljuje pripra\-I je I m mu odboru, v prvi vrsti njega načelniku g. notarju Marinčeku, tr-žiški podružnici, ki je no svojih odbornikih in članih preskrbela vse za prisrčen sprejem skupščina rje v, nadalje tržiškemu »Sokolu« in bralnemu društvu, čitalniškemu pevskemu zhoru iz Kranja, pevskemu društvu »Lira« iz Podbrezij, orkestru »Sloga«, sploh vsem društvom, korpora-eijam in posameznikom, ki so scdelo-vali pri v .sprejem u in pri veselici. J Prisrčna hvala za iskrene, navdušene pozdravne govore, gosp. prof. dr. Ilešičn za ganljiv govor na grobu mecena Viljema Polaka, vse priznanje otroški vrtnarici gdčni. Ivanki Kaštel če vi in malim gojencem otroškega vrtca za lepe deklamacije in igrice. Hvala vsemu zavednemu prebivalstvu prijaznega trga Tržič in vsem prebivalcem oh lokalni železnici, ki je sprejemalo skupščina rje z bratskimi čustvi in narodnimi pra- I omimio«. pori. Hvala pa tudi vsem cenjenim Ljubljanske kreditne banke zborovalcem, vsem cenjenim delega- ' j i*1**: £«dtt«ega *avoda . inm „.211, ^___iM__.« . ... I Dunajske bančne dražbe . tom naših posame*n,h podružnic in Ju|nC ieleznice . . . . zastopnikom pokroviteljstev in sploh fl Driavne železnice . . . vsem udeležnikom, ki so vsak po svojih močeh pripomogli k prelepo uspelemu zborovanju letošnje velike skupščine. Vodstvo družbe sr. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 12. septembra 1911. Andrej Senekovič 1. r^ prvomestnik. Anton Beree 1. r., tajnik. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Umrli so v Ljubljani: l>ne 11. septembra: Terezija Bnerling. korektorju žena, Stari trg 12. l>ne 12. septembra: Vladimir Potrato, mu ofieijanta c. kr. okr.i ► Mgl glavarstva, 4 tedne, Zeljarska. nliea 11. - — Ciril Klander. *in železniškega nadkiirjača, 2 meseca, Bohe ričevii ulica. 1*!. Dne 13. septembra: Ciril Meh!*, n jenec, (i mesecev, Karolinška zemlja 27. V d e ž e 1 ■ * % n 1 i* I c i t Dne 9. .Hepfembra- Alojzij 11 arV„ njener, !! dni. Dne 10. septembra: Miroslav Kosem, posestnikov sin, 5 let. — Jeric;« Ternovc, zasehnica, (51 le*. — Josip fcrmau. delavec, 2o let. Dne 11. septembra: Bivin Vu fti e, dijak, 14 let. Borzna poročila. ljubljanska -Kreditna banka v Ljubljani*. "radni karti laaajskc bane 1!. septembra Uit. ■alaifca*! »ae»r)l. i mijevn renti . . . . 4'2° o srebrna renti . . , . 4"/, avstr. kronska renta . . ogr- m p • • 4 , kranlsko deleino posojilo ' k.o.ceike dež. banke . I „ Se****. retke li 1.1860 . . M 1864. • * • tlake ... remeljske !. izdaje U- ^ ogrsiie hlpotetne . dun. kotnnnalnt avstr. kreditne . . linol|*nske . . . avstr. rdeč. krila bazilika .... tarake ..... 92 101 92-30 95*85 i 96*05 92 10 92 30 M'—] 91» 94101 9S-le 93-65 j 94 65 j 618*-319 9P 303- I 277*25 383 2«> 24850 254 5T 503 — 502 — S3 50 69--76 50 35o5 24«- . i 421-. I 606'-30750 297 - 515-514 -89-5C 75 ~ 82 5C 39o5 251- Darila. po Fpravništvn naših listov so slali za: »Ciril - Metodovo družbo T\ Ka-ris, Planina 20 K, nabrala v veseli družbi Nina Mehi da v Planini in Drago Jnstin, Kraljevi Vinogradi 35 K, nabrano ob priliki poroke $r. Alfonz - Hrovatina v Hlonbetinu >» N a Alplne-Moatan . . . Češke sladkorne drtube Zivnottenske banke. . 47^ — 649-—I 345-50 i :i8 50 71850 1 827'— I 329"— I 280-75 ->Hn! Isrkc Valata. 11 37 117 70 Franki........j 95-77» Lk«.........n 94 65 RnblJ!.........H 155-— 47S — 650 — 546-50 U95C 739*50 828-331--281*75 11*41 1179T 96 17» 94 85 256- Ceno domaća idravilo. Za uravnavo m I ohranitev dobrega prenavljanja se r^poeoca j raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega irMoUovega Seidlltz-praska**, ki se dob: za nizko ceno, »n kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljen]a. Originalna škatljie* 2 Ki Po postnem povretji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvora« zalagatelj na Ounata, Tucnlanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MoUov preparat, zaznamovan z varstveno znamko is podpisom. I 18 I »o le h nosi in umrljivost pri otrocih, ki pijejo iz steklenice, je velike* večja, nego pri dojenčkih, če se /m-_ mudi pridati mleku »KuTeke«, ki rt ^nabralo se je ^0 K i. a. polovico z« | najtopleje. pri}K>ročajo neštevilui tu- in inozemski zdravniki. »Kofektni vsebuje jako mnogo r< dilnih sestav vin, ki povzročajo, da se otroci krepko razvijajo, je lahko prebaven tei preprečuje in odstranja motenje pre bavljanja, drisko, bljuvanje, čreves ni katar in dr. (176) C. M., polovica sta severoeeško Jednota«>. Skupaj 55 K. »Obrambni sklad C. M. drn/be i: Ivo Oorifcfc, asistent j. ž. v Št. Petru na Krasu 200 K, zložili žel. in poštni uradniki v*Št. Petru na Krasn za cn kamen. »Narodni skladu: Slavko Klepee,J poštni csistent v Ljubljani 2 K, men sto venca na krsto kolegu g. Fran Podboja. »Odboru za podpore potrebni tu pogoreitem v Mokronogu«: Fran KnnŠič, želez, postajenačelnik v Žalca 20 K. (darovali #17. Jos. Flajs, posestnik 10 K; Fran Kunšič, načelnik 6 K; Fr. Zorčič, oskrb. pivo*. 2 K in Fr. Jajna, restavrater 1 K), Jeglič Anton, nadpaznik dež. prisilne delavnice v Ljubljani 31 K, (darovali sledeči gg. nadpazniki in pazniki: Jeglič Ant 3 K, po 2 K Ig. Knafelc, Mart. Kovačič, Alf. Kovačič, Iv. Kavšek, Jak. Pire, Ant. Gantar in Plaž Papež, po eno krono pa: Fran Kom a t ar, Joa. Berdaja, Ant. Jelni-knr, Job. Koemerl, Jnr. Kajfei, Fr. Pnterle, Fran Pimat, Al. Bučar, Jos. Tomši., Fran Tanko, Ant Metelko, Ivan Vidmar, Fr. Leben in Fr. Šink), Božidar Paučič, tu 3 K, Neimenovana 1 K in g. Koširjeva nabrala 2 K 71 v. Skupaj 57 K 71 v. * m 9 Ivan Samec, trgovec v Ljubljani 50 K, (odposlal naravnost odboru za pogorelee v Mokronogu). Živeli danrovmtet i« nabiralci! r Srečen vse žive dni, Vsaka mu jed diši, Nikdar bolan; Kdor vživa Najboljši želodčni liker! Sladki in grenki. Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2-40. „ „ 4-80. Naslov za naročila: „FL0R1AN". Ljubljana. Postavno varovano. Meteorologično poročilo. Višir.a n ar*cunjene skupne stroške v številkah in besedah. — Po končnem skupnem znesku opremiti je ponudbe s 5 % vadijem. ) Na ponudbe, ki ne bodo povsem vstrezal> razpisnim pogojen se ne bode oziralo. Mestni magistrat ljubljanski. dne 11. septembra 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljnbljane začasno postavljeni c kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. eevllarski mojster v Ljubljani. Sodna ulica St. 3 izvršuje vsa čevljarska dela do najti« nejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdolnlo tudi prave verske in telovadske čevlje. Za naročila 2 dežele zadostuje kci mera priposlan čevelj. 245 Vino! Razprodaja najfinejših vifi saaio iz lastnih goric začela se je pri Ivana Malnsn posestniku gorio na Dizelskem, postala: Breilee. Komur ni pri nakupM za en krajcar naj naj si naroči letnik 1908 1 ali več polov-rjnko bode vsaj vedel, kaj je žlahtna kapljica posebne kakovosti v tem času. Zaloge je zdaj še preko 1000 heVtolitrov. Cene 30 od 60 v. do 80 v. po letniku (1908 in 1909) in po kakovosti. 2678 Važno za vinske trgovce pstrebščin s vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v :: Narodni knjigarni ^ v Prešernovi ulici št. 7. r. • > • l&l 1:1 več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 400 —800 ! * : se dobivajo po prav nizki ceni l s 1 i s i 1^1 2545 pri tvrdki jI Rosner S 62 ss v Ljubljani. :: Važno za vinske trgovce. Iffl lil * M 5 131 : w Hi if 1 • ni • i 0 i l?l ZZ Najboljša in naizdravejša S barva C. kr. mestni šolski svet dne 8. septembra 1911. ljubljanski, i zb lase in brado Št 1094/m. š. sv. 3118 S pričetkom šolskega leta 191112 se otvori v Ljubljani na IT. mestni deški ljudski šoli na Prulah slovenska pomožna iola in dečke in deklice« V to solo se sprejemajo le slaboumni otroci, ki so vzprejemljivi za pouk, a ne morejo dohajati duševno normalno razvitih pri skupnem pouku. V pomožno šolo se ne sprejemajo; L popolni bebci, 2. slepi, gluhonemi in epileptični, 3. nravno pokvarjeni, 4. duševno normalno razviti, ki pa so vsled bolezni ali neugodnih domaČih oziroma šolskih razmer in sličnih vzrokov v razvoju zaostali. Sprejem v pomožno šolo pride praviloma šele tedaj v poŠtev, če je otrok vsaj eno leto brezuspešno obiskoval ljudsko šolo. Za sprejem v pomožno šolo določajo v prvi vrsti zakoniti otrokovi zastopniki, potem tudi razrednik tistega razreda, ki ga je otrok obiskoval nazadnje. Neposrednje določa sprejem v to določena komisija, ki preizkusi otroka, ali morebiti ne sodi še v normalno šola V tej komisiji so: c. kr. okrajni šolski nadzornik, Šolski zdravnik, učitelj pomožnega razreda in prejšnji otrokovi razredni učitelj. Takse za preizkušnjo ni. Starši imajo pravico re kurira ti na c. kr. mestni šolski svet. V dvomljivem slučaju se otrok le poizkusoma prideli v pomožni razred. Sprejem se vrši začetkom šolskega leta in velja tudi za naslednja Šolska leta, če se otrok ne oprosti pouka zaradi popolne nesposobnosti ali ne odpusti iz šolske obveznosti. Obisk pomožne šole je za sprejete otroke obligaten. Vpisovanje v prvi razred te iole se be vršilo dne 17. 18. In 19. septembra 1911 od 8. do 1L are dopoldne v iolsbem poslopja na Prulah it 13. Bedni pouk se priftne 20« U m« U oskrbovanje občinskih opraiil mesti Ljubljane začasna po«Uvijeni c kr. eelelse vlade avttaJk,: Lascharii I. r. je dr. Drallea „HERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, i rjava, temnorjava in črna v steklenicah 1 z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri S. STRMOLI Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Cenovnik lasnih izdelkov in potrebščin se pošlje na zahtevo zastonj. Žadejhe Polo vplech lahvich jen se zak. oehr. lispomp listop kapkovp. Polo cjdfdlo kovf [ffstobisrUr II aeftae DHricn. skai Matej lifta, aadovlllsa: Otaa Roman. Urila i Valentia Uaajae. Črnomelj e AatM Zore. i Edvard Hajek. Branil Prane Dokaz, is Ivan Picek. Kočevje: Franc Lov. J. Zamljen s Najcenejše In najboljše se nakupi s n is ii pisar. nhHk TI v trgovini papirja 3138 Iv. Bonaca v Ljubljani, Šelonbnrgova ulica (nasproti glavno poste). Salldna postrežba. — Blag« najbolj., »rste v nai.«tfi izberi ALFONZ # BREZNIK e. kr« izvedenec iti učitelj Glasbene Matice. Največja in najstarejša trgovina in izposofevalnica klavirjev in harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega o rod j a strun in muzlkall J. b^L^'K.^. Ljubljana, Kongresni trg št. 15 mmTmmtmm faaaspfotl nianske «r«^a-Gaivej• Klavirje dvorne tvrdke Besen-dorler, Czapfca, Ho 1x1 A- Heitr-mann, Stelzhanuner in Man- borg (amer. harm.) imam le jaz :zklju£no edini zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in izbiri. Ne dajte sc varati po navidezno eenem, vsiljivem blagu, osobito, ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najnižji ceni ali na čudovito majhne obroke brez vsakega zadatja nabavi prvovrsten instrument z resnično pismeno 10letno garancijo. Start klavirji najugodneje v zameno. Izposojevainlas najnižja. Popravila in oglaševanje vseh glasbil najceneje. Preigrani klavirji vedno v zalogi. Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov. rogovi in strune po tovarniških cenah. — Ves dan odprto! Umno stavbništvo Kdor hoče hitro in ceno zidati, uoorablja le J02t> Skagliol plošče £fc mana S enem «1 1«-.MT* za napravo ločilnih sten, kri jih vsak lahko postavi. PREDNOSTI s Varno proti potresu, ne propušča I prostonoseče, hrani prostor, torej zvoka in jako trdno drži žreb!je. I nI treba nlksfclh traverz. j SamBooiete in trpežne Kesslerjevg slene (železno armirane stene ii mit.) Preračun stroSkov in proračun napravita zastonj arhitekta imetnika patenta Honlgsberg & Dentsch,c- T^l^l" Zagreb. RSolske knjige za ljudske in srednje šole. učiteljišče In licej, za obrtne m In strokovne šole « ima v najnovejših izdajah v zalogi v Ljubljani, v Prešernovi ulici štev. 7. ^061 0N 1561 5634 74 Priporočamo našim ;: gospodinjam g KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske " tovarne v Ljubljani Kopajte bi zahtorafto e«H«o to (II in METODOV UU je najboljii. Kitna zaloga pri Pni slov. zalogi taja in rama na debelo t Ljubljani. Iona nlica itn. 41 13 3S# si 5 &j* * * Bajec umetni in trgovski vrtnar naznanja si. p. b. občinstvu, da si nahaja njeaof cvetlični salon Pod Trančo. T't lila li nji. Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd Okusno delo in zmerne cene" Zunanja naročila točno. Mi i Iraški ni št. 34. 2F* Priznano rajveeja, resnično domača« že 25 let obstoječa ekspertna rvrdka. urar v Ljubljani. Prešernova ul. 1 sazs&o nasproti Frančiškanske cerkve je delničar največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi tn Bielu on torej lahke po oiisinalng tromijih cenah :-: garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane .\ sna isr*e A9p V botelB M i M li se odda več stanovanj, mesečnih sob, gostilna : ii lep prostor za prodajalno : s L novembrom t L VeČ osebno pri lastniku v hotelu »Vega« ali v Ljubljani. Metelkova ulica štev. 19. 3105 (Sa&tiiint Batna m pzipozoca fifo&ufie 239 So2 c/zanec. z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, J tula, srebru, nikliu tn jeklu :-: prodaja. \edosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti. e m v najnovejših predpisanih izdajah ter ■ vse šolske potrebščine 8 v najboljši kakovosti priporoča po --- zmernih cenah - £>atni &io6ufii vedno pti-ptxz u/f&nt. cJafio ti*ot venci o faafiovi in zazne cvctCic* So met t&cfot&vlf&nc. otel WENTNER! I L S w Ljubljani ■ Prešernova *a tet.) Mopje Jela Mitt"). ^•a aaaaaai ■aaaaaainwmwm nmnnm aar^ „Zlata kaplja" Ljubljani 1013 Sv. Petra cesta štev. 27 Lepe zračne sobe. Priznano fina kuhinja. j Izborne pijačo. Nizko cono. I Lopi restavracijski prostori. HaiveOi restavraciisMi vrt v LloMlaei Mestni dekliški licej v LjublJanL Vpisovanje za deklice, ki hočejo nanovo vstopiti v I. — V. razred, bode v soboto, dne 16. septembra, od 9.—11. ure. Oglasiti se je v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov s krstnim ali rojstnim listom in z zadnjim šolskim izpričevalom. Sprejemni izpiti bodo dne 18. septembra ob 8. uri zjutraj. Natančnejše v zavodu na črni deski. RAVNATELJSTVO. Na drobno! Na debelo! s po najnižjih cenah brez konkurence priporoča Fr. Iglic Lfubljana9 Mestni trg št. 11—12. §v z3 na Gričar §• Jy(e;ač ©Ca 2 fio\\ ic ft c tj i davne- i« defil ICC. Soticna in točna postie&fa, najui&jć cenz. na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane B šolske knjige g v predpisanih izdajah, v veliki množini vedno v zalogi __ v Hs knjigami in iniijami 8 Kleinmayr & Bamhero Ljubljana, Kongresni trg 2. % - Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj. 4$9F X B X Cementne cevi v vseli dimenzijah, barvaste plošče štd. x m x o* Ljubljana x m x Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd. X SI X Lastnina In usk »Narodne tiskarne«. 7513 8484 ^821 ^156 .C