u h II# I UPRAVA: 5:5:;: lin. Zi v / z> o« - * %/' LASILO AVTO N O M NE TRŽAŠKE FEDERA CIJ ^ • ___________________ _____- ' • • ■ ■ - ■•■■>■ ^ '• •' - , I : : lili! k. L jerti :raeij. Jasna Sveto ►d, Zof iš ;.ie. TRST - SOBOTA 17. MAJA 1958 Posamezna štev. 25 Lit ^ f. v . ><7* • •>., ' , Nezaslišani in protiustavn. W^lfétidstavnika demokristjanske vlade je žalitev Slovencev in demokracije o E jr Vladni generalni komisar prepovedal slovenski govor na Velikem trgu ke mel1 - 17. Sl zasedi a.iše: G1 bilo i; Antonii lovensl ;ngo S° ». eno. 3 - 22.< ^o Beti' ... ’ ; . j( .ur° z govorom, ki ga je C I poslanec Giusto Tolloy v * Onski zbornici na seji od borbo v obrambo civilnih in političnih pravic Slovencev. Takšna je naša partija, partija Srebrniča, Tomažiča, Malalana, Kolariča in tolikih drugih Naš obračun pa ni sestavljen iz obljub in izjav, marveč iz dejstev, iz večdesetletne borbe pred fašizmom za časa in po fašizmu. Mi smo proti asimilaciji Slovencev, pa naj bo fašistična ali «demokratična»; smo za obrambo slovenske skupnosti, njenih kulturnih in umetniških vrednost, njene zgodovine in tradicij, njene enotnosti pod vodstvom naprednih in demokratičnih elementov, njene tesne povezave z vsemi italijanskimi naprednimi silami in zlasti z delovnimi razredi. s» "“*s' *uulll,u' “a seji ''isbeP ^Ptembra 1957, V tem go-maše ' , ^*usto Tolloy izjavlja, da 0 Odd a°cialisti mnenja, da je slo-Pertc, a manjšina v celoti naklo. lani P1 a lojalnemu državljanske-7 - 1*',1 Atu (več ni mogoče in mic<"> *Pie zahtevati ) do Italije. \ J. >lj jj0 italijanska uprava pernef j,***0 demokratična, tembolj krin1 il ° ,a državljanski čut učvr-ir «U* *■ Brahm' »P, 8. ..Ti da je fašizem s svojim p0 K centralizatorskim na- ssandf' j^',li*mom prekinil asimila- nnspe'r v baril1,* italijansko kulturo in ita-Utrini. skim življenjem ter da je 20-3* ? prej širjenje italijanske ba - 3 Jt>re v Trstu privlačna sila, v 11 0 povezana z demokratični- kar je bilo v na- lih havdihi •e| lH |-!?A 7 avstrijskim patema-intazii1 ^ monarhizmom in z ju-ganskim fevdalističnim mo. '*moni». \f- s 1 8e ne strinjamo s tem sta-',,h Asimilacija je vedno ob b I* Reki °misliti moramo, Evo zakaj pravimo Slovencem, naj glasujejo za program Komunistične partije, kar ne pomeni postati komunist, odre-! či se lastnim idejam in načelom. marveč pomeni glasovati za program demokracije, miru, napredka in spoštovanja narodnih pravic. Če bi hoteli Slovenci poslušati voditelje, ki jih pozivajo naj glasujejo za Krščansko demokracijo ali za kakšno skupino, ki jo ta priporoča, bi njihov glas vse prebivalstvo tolmačilo kot kapitulacijo, kot zanikanje lastne narodnosti, kot privolitev v asimilacijo in izdajo. Ponavljamo : voliti komuni- stično listo pomeni nuditi možnost KP. da dobi dva poslanca in eden od teh bi bila Slovenka dodaj i ^ar^a Bernetič, ki bi prišla v parlament ne da bi ji bilo treba čakati na senatne volitve. Odločen protest naše federacije ♦ Protestna brzojavka Zoliju in Tambroniju Trst priseljenih Sloven- Tajništvo tržaške avtonomne federacije KPI je po svojem izrednem sestanku izdalo v četrtek zvečer naslednjo izjavo: Davi je vladni generalni komisar dr. Paiamara poklical k sebi dva predstavnika naše federacije Izbrana tovariša dr. Laura Weiss in Lino Crevatin sta bila sprejeta ob 18.30 pri samem vladnem komisarju, ki je odločno izjavil, da namerava prepovedati zborovanje poslanca Pa-jette na Trgu Unità, če se ne bo naša federacija pismeno obvezala, da odredi, da ne bo na zborovanju izgovorjena niti ena slovenska beseda. Spričo takojšnjega odločnega protesta obeh tovarišev proti tej nezaslišani kršitvi ustavnih pravic, v škodo prebivalstva slovenskega jezika, kršitve, ki tepta vsa osnovna načela demokracije na podlagi čisto rasističnih kriterijev in ki je posledica odkritega pritiska ter fašističnih in šovinističnih groženj ki jih ie prva sprožila Krščanska demokracija, je skušal komisar opravičiti svoj sklep na popolnoma absurden način. On je dobesedno trdil, da ima iznad zakona in ustave ter iznad slehernega kriterija pravičnosti ali krivičnosti, o katerih da ne mara razpravljati, predvsem dolžnost, da ščiti javni red, da se preprečijo resni nemiri. Tovariša sta odločno ponovila svoj protest proti temu ukrepu, ki prizadeva vse slovensko prebivalstvo, ki ga vredno zastopa tovarišica Bernetičeva, katera je posvetila vse svoje življenje borbi proti fašizmu in nacionalnemu sovraštvu ter dala izreden doprinos k osvoboditvi Italije izpod tri-noštva, obenem z vztrajno o-hrambo narodnih pravic Slovencev teh krajev. Tajništvo Avtonomne tržaške federacije KPI odobrava protest, ki sta ga takoj izrekla njegova predstavnika komisarju ter opozarja javno mnenje na sramotno nasilje, pozivajoč vse italijanske in slovenske demokrate, naj se združijo v obsodbi samovolj nega diktata predstavnika demokristjanske vlade. Tajništvo je sklenilo, da bo na pristojnih mestih napravilo takoj nadaljnje korake proti protiustavnemu ukrepu vladnega komisarja, ki krši pravice državljanov slovenskega jezika, kakor tudi pravice stranke do svo- Deset sekcij preseglo cilj Z a volilni sklad smo do četrtka nabrali 2,264.787 lir. Do volitev manjka samo še teden dni, zato naj se vsi tovariši te dni potrudijo, da bomo dosegli in presegli cilj 3 milijone lir in tudi s tem dokazali moč naše partije. Kot vzgled naj služi naslednjih deset sekcij, ki so vse presegle postavljeni si cilj : Domjo 14.150 (141%), Rocol 34.515 ( 1380/o ), Ricmanje 5.600 (112%), Barko vi j e 33.020 (110 odst.), Magdalena 105.000 (105 odst.). Sv. Jakob 200.000 (100 odst.), Skedenj 200.575 (100 hodnega izvajanja njene volilne kampanje v okviru veljavnih zakonov. Naša federacija je takoj poslala protesino brzojavko ministrskemu predsedniku Zoliju in notranjemu ministru Tambroniju, zahtevajoč preklic nezaslišanega ukaza Palamare. | odst.), Pončana 120.2.31 (TOo ^r, ltllor. Asimilirati ff>diti. napraviti. 1 nrwnk:;« da so pomeni da Slo-Slovenci, svojo zgodovi- pozabijo :i0. <4 v*al>ii° " ■ni filfj. . i° kulturo, svoje tradì . ’n jezik. Asimilirati jih 16 urS,-7! italijanizirati jih. raz- 'h njihovo skupnost. Tudi a 7 demokratičnimi na-• • ’• Za časa Avstrije je itali, nacionalizem smatral Yanke' • za nižjo raso. za prid- dobre, delovne ljudi, pri-jlj^L da jih višja latinska ci-(4'ija asimilira ! In slednjič, nam. da je « grobi cen-*atorski nacionalizem» vse ^dačpjj jzr:lz Zil označitev f n /^kega. zločinskega poče- L< 1^ listov proti Slovencem, če tjg'1 Pomislimo na zloglasno j’ Francesca Giunte : «Slo-ip T jo treba pokončati kot t7nen trop». |j- 'Pa stranka, ki pri teh poli ,l( 44 Vo*',va*1 v Trstu lahko „5 u °a Slovencem obračun ' ‘ Ì, ^ 'n obrambe njihovih pra. I J*,, naša partija ; partija, ,vaI' , »^'^PPa '7 Italijanov in Slo-uh j ij. F‘v. $ slovenskimi in ita- m *ti 8ki«i voditelji in kandi-i' k'$ "luvenskimi in italijan-ì'Po fas°Pisi- K’ izvaja dvoje-tij1 " ■ ii . s4 in jo hrani vsepovsod, do 11 , svoje načelno stališče 21" * Si , slovenskega problema in rchr»1' '00 1,( ;s’jtr 1 :gil Del"' V, eZpogojno podpira vsako Partizani in svojci padlih slovenskim volivcem SLOVENCI! "yr dneh 25. in 26. maja boste šli na volišča, da volite in da s svojim glasom izrazite zaupanje v stranko, ki je vedno branila pravice in koristi Slovencev, ki vam je bila vedno ob strani in na čelu vaših borb, v dobrih in hudih časih, ter je s ponosom kljubovala nacionalističnemu in fašističnemu besu. Vaš glas naj gre Komunistični partiji, simbolu enotnosti Slovencev in Italijanov, ki se je prekalila v borbi proti fašizmu in v narodno osvobodilni borbi. Vi dobro poznate komunistične kandidate Vidalija, Bernetičevo, Burla in Pogassija. Njihov politični življenjepis je jamstvo za vso slovensko skupnost. Pod zastavo Komunistične partije so padli najboljši borci proti fašizmu. Komunistični partiji so pripadali prvi slovenski komunistični poslanec .Jože Srebrnič, heroj Pinko" Tomažič, veliki miljski borec Božidar Kolarič, nepozabni Riko Malalan, junaki kol Verginella, Peroša. Čebulec in stotine drugih. Kandidat te partije je danes Mari ja Bernetic - Marina, dvakrat obsojena pred Posebnim sodiščem, partizanka. Slovenec in Slovenka! Ko greš na volišče, spomni sc vsega tega! MESTO : Pcroša Eliz.aheta. mati padlega borca Peroša Antona : Vatovec Vitale, dvakrat obsojen od Posebnega sodišča na 20 let in 6 mesecev zapora : Mezgec Darij, bivši partizanski borec, veliki invalid NOB. Simčič Danilo. politični pripornik, brat padlih partizanov Vilibalda, Radoslava in Ljubomila ; Pečar Stanko, Rebec Tereza, Abram Anton, Višin vd. Odela: B ARKOVI JE : Ferluga Viktor, bivši politični preganjanec in pripornik ; Blažič Rudi, bivši politični pregan janec ; SKEDENJ : Kolarič Natalija. hči padlega borca Kolarič Božidarja : Brajkovič Anton. oče padlega partizana ; LO-NJF.R : Čok Karel, aktivist OF ; Malalan Lucijan. borec NOR ; Gombač Anton, aktivist OF : PODLONJER: Mezgec Ivan. oče padlega partizana. Rizjak-Mezgec Katarina, mati padlega partizana: Čok Andrej, politični preganjanec: Čok-Rasla Josipina. liiv.ša politična preganjanka: Švara Josip, bivši politični preganjanec: OPČINE : Wilhelm Rudolf, bivši politični preganjanec; Bratos Vladimir, partizan ; Štergel Anton, Čebulec Slava-Katra, aktivistka OF : Hrovatin Julij ; ŠEMPOLA.I : Škrk Albin, partizan, deportiran v Nemčijo ; DEVIN: Legiša-Mervic Zorka, deportirana v Dachau ; NABBEŽINA : Slavec A do, brigadni komisar : Markovič Alojzi j, voditelj Delavske enotnosti ; KRIŽ: Lenardič-Dl I.enardo Rudolf, invalid, politični komisar ; Sulčič Vir-gilij, partizanski oficir. Apel slovenskih voditeljev DELAVCI, KMETJE, OBRTNIKI! SLOVENCI IN SLOVENKE! "1UT nogi se danes potegujejo za vas glas. Toda kje so bili. ko so Slovenci potrebovali njihovo poinoc in solidarnost ( Kje so bili pred fašizmom, za časa fašizma, po padcu fašizma. v dobi med in po osvobodilni borbi i Kaj so napravili, ko je fašizem raznarodoval Slovence, jih izganjal z njihove zemlje, pošiljal pred Posebna sodišča, jih streljal in k on fin irai na otoke in v druge pokrajine? Kaj so storili, ko so fašistične tolpe zapirale in požigale slovenske šole ter prepovedale Slovencem govoriti in pisati v materinem jeziku? ..... Kakšno stališče so zavzemali tisti, ki vas danes vprašajo za glas? Kakšno je bilo njihovo zadnje stališče glede vprašanja dvojezičnosti ? , Mi dobro vemo kaj je napravila, kaj dela in kaj bo delala za Slovence Komunistična partija, ki je bila vedno prva v obrambi naših pravic in naših koristi. Partija, ki ji morate dati svoj glas. ie partija Srebrniča. Pin-ka Tomažiča. Božidarja Kolariča in Bika Malalana. Komunistična partija je vedno branila slovensko narodno manjšino, ne zaradi glasov Slovencev, temveč zato. ker smatra, da je o-bramba narodne manjšine prav tako važna, kot obramba delovnega ljudstva, miru in demokracije. Zato vas vabimo, da glasujete za. Komunistično partijo, za kandidate te partije, med katerimi je tudi naša tovarišica Marija Rer-netič. Volite znak s srpom in kladivom ter peterokrako zvezdo! MESTO : Košuta Justo, Mislej Rudolf. Bavčer Dušan Simčič Danilo, Punis Antonija, Toplikar Josipina. Novak Josip. Škrl Ivan st.. Škrl Ivan ml.. Devetak Franc. Žužek-Valdistenn Vera. Gombač Franc, Ivančič Ivan, Šiškovič Karel, Kodrič Dušan. Cesar Marija. Gcr-lane Anton. Gerlanc Aleksi j. Ižanc Olga, Uršič Lucijan. Ferlmra Stanko, Eurianič-DcnScolai Adrijana : Rabič Mario. Uršič Mario, Pahor Ana : SKEDENJ : Bertok Viktor. Gregorič Anton. Zobec Ar- mida, Radovič Danilo: SV. IVAN: Cergolj Doro. Men-la Santina. Piacer Alojzij. Rarefo Pavel. Gruden Viktor. Orel Albin. Kocjančič Jurij. Fonda Germano : PODTGNJEE : Aliar Helena. Kranjec Frane. Kranjec Andrej. Afri? Anion. Prelc Albin, Zuljan Marija. Franza Peter: LON.IER: Čok Viljem. Malalan Anton. Čok Emil. Križniančič Anton : BARKOVLJE : Krečič Venček. Gerber Jelka : PIŠČANCI : Tavčer Marija : BAZOVICA: Žagar Vinko : TREBČE : Kralj Leonard. Kral i Benedikt. Padovan Lucijan, Čuk Emil. Lia Ana. Čuk Evgen, Križmančič Edi : NABREŽINA : Abram Rudolf: ŠEMPOLAJ: Škrk Albin : VEL, REPEN : Guštin Veliko : OPČINE: Wilhelm Rudolf. Stopar Franc, Wilhelm Adolf. Ivašič Albert. Rijavec-Ivašič Mira. Hrovatin Stanka KRIŽ: Laharnar Rihard, Tenee-Lenardič Marcela. Sedmak Drago : PROSEK : Furlan Stanislav. Husu Marija-Vera : KONTO VEL: Starc Josip. Pra šel j Vladimir: DOLINA : Lnvriha Josip. Žerjal Danimir. Žerjal Lucija, Stranj Edvin. Lnvriha Dušan ; PREBE-NEG: Kočijančič Josip : BOLJTJNEC : Žerjal Miro. Ota Josip. Senica Anton : RICMANJE : Hrvatič Bazilij. Hrvatič Zdeno, Kuret Josip ; BORŠT Kosmač Rudolf: MAČKOVl-JE : Porger Aleksander ; DOMJO: Klun Just. Montanja Martin. odst.). Sv. Ana 100.430 (100 od. stot.), Acegat 100.000 (100%). Položaj ostalih sekcij pa je naslednji : Boljunčc 14.170 (93 odst.), Pratolongo 43.620 (86 odst.), Rojan 33.028 (82%), Curici 248.063 (80%), Milje 377.955 (76%), Kolonkovec 59 tisoč 015 (75%), Opčine 37 tisoč 560 (75%). Trebče 18.190 (72%), Sv. Ivan-Podlonjer 71 tisoč 295 (69%), Barriera 99 tisoč 185 (66%), Tomažič 80.000 (66%), Sv. Vid-Campi Elisi 62 tisoč 030 (62%), Prosek-Konlo-vel 15.000 (60%), Zgonik 5.820 (58%). Arzenal 28.500 (57%), Sv. Križ 50.000 (50%), Dolina 7.100 (47%), Sv. Alojz 19.130 (33%), Sv. Marko 32.940 (33 odst.), Greta 6.415 (21%), De-vin 1.050 (20%), Nabrežina 2.800 (15%): razno 38.400. V tem tednu je uprava prejela naslednje zneske: Milje 75 tisoč 200. Pratolongo 27.020. Arzenal 8.900, Sv. Ana 11.310, Greta 2.235. Tomažič 12.000. Sv. AHd-Campi Elisi 4.850. Magdalena 35.000. Skedenj 90.000. Sv. Marko 7.600, Curiel 20.870, Pončana 24.530. Rojan 1.800, Domjo 5.150, Kolonkovec 8.875. Barkovlje 7,020, Ricmanje 5 tisoč 600. Sv. Ivan-Podlonjer 1.950, Gabrovec 1.720. N. N. 1.000. Regent Karlina 400, Neimenovani 1.200 za volilni sklad in 4.000 za novo dvorano Ljud. j skega doma. Hčere Bianca, A-delia in Nino, mož pok. Ivane Furlan, v počastitev njenega spomina darujejo 2000 lir za volilni sklad. 500 za «Lavoratore» in 500 za «Delo». Naša volilna zborovanja NEDELJA, 18. maja 10.30 ul. del Prato ( Pogassi, Gombač) ; 11. trg Garibaldi (Burlo), trg Bonomea (Pacco, Deferri); 12. ul. S. Cilino (Pogassi) : 18.30 trg Giuliani (Pogassi) : 19. v BOLJUNCU (Vittorio Vidali in Dušan Lovriha). PONEDELJEK. 19. maja 19.30 Sv. M.M. zg. 800 (Pogassi, Gerlanc), Vicolo Castagneto 160 (Deferri, Žužek) ; 20. v VIŽOVLJAH (Bernetič, Muslin) in v BAZOVICI.; 20.30 NABREŽINA kamnolomi (Marija Bernetič, Muslin). TOREK, 20. maja Na OPČINAH: ob 19. na «Mandriji», 19.30 Narodna ul. in ob 20. pri postaji (Adolf Wilhelm). Ob 19. v DRAGI (Gerlanc); 20. GROČANA (Gerlanc), RE-PENTABOR (Marija Bernetič); 20.30 SKEDENJ (Vit. torio Vidali). SREDA, 21. maja 20. DOMJO (Gerlanc. Poslogna). OPČINE, pri tramvajski postaji (Pogassi, Gombač), ul. Campanelle 219 (Lovriha. Perini). Sv. KRIŽ (Vittorio Vidali in Marija Bernetič) ; 20.30 NABREŽINA (Marija Bernetič ). ČETRTEK. 22. maja 19. FERNETIČI (Wilhelm); 20. KONTO VEL (Marija Bernetič, Muslin). COL (Repentabor) (Wilhelm) ; 20.30 trg Valmaura (Vittorio Vidali). PETEK, 23. maja 19. MILJE, trg Marconi (Vittorio Vidali); DOLINA (Marija Bernetič, Tominez), OPČINE, Brdini (Pogassi, Šiškovič); Ob 21. na trgu Garibaldi zaključno zborovanje Govoril bo tov. Vittorio Vidali 20. Klerikalci, fašisti in njihovi pajdaši nočejo slišati slovenske besede na Velikem trgu osnovnim načelom, zaradi česar je govorila in bo govorila v slovenskem jeziku, kjer in kadar se ji zdi umestno. Naš tovariš je odgovoril predstavniku KD, da če noče spoštovati de-predstavnik Krščanske demokra- molcTat;jne prakse, bi moral f|fajništvo Avtonomne tržaške federacije KPI je izdalo v torek naslednje poročilo : Na današnjem sestanku odbora za volilno premirje je eije najprej poudaril, da je iz-j vedel, da bo na zborovanju pos-Ì lanca Gianearla Pajette. ki bo | v soboto na trgu Unità, tovari-I 5ica Marija Bernetič govorila 1 v slovenščini, ter je nato «po-! vabil» našo partijo, naj se od-nove slovenskemu govoru na tr- j gu Unità, k'aiti to «bi pomenilo provokacijo mestu» ter je izjavil, da KD vsekakor odkla-nja vsako odgovornost za to. kar bi se utegnilo zgoditi. Absurdni in nepojmljivi de. mokristjnnski iziavi so se pridružili predstavniki MSI. PRT-PR. PNM in PTT. Niso se pridružili predstavniki PSDI. «tržaške liste» in Fronte za neodvisnost. Odsotni =o bili predstavniki PST in PMP. V imenu naše partije je tov. Tone! vzel na znanie stališče strank, ki se niso pridružile «ra. •potnim iziavam KD. ter je odločno zavrnil «vabilo» in protestiral zaradi nedopustnega vmešavanja KD in drugib strank, ki «o sp ji pridružile, v politično delavnost nase partije. Izjavil ie, da ie Komunistična partija stranka Ttaliianov in Slovencev. pobratenih v duhu in-lernarionalizma. ter da ni pripravljena odpovedati se svojim vsaj upoštevati, kar je glede e-nakopravnosti Italijanov in Slovencev potrjeno v republiški ustavi in v memorandumu, ki ga je podpisal demokristjanski ministrski predsednik. Predsednik odbora za volilno premirje, ki je to pot republikanec. je vztrajal na zahtevi KD in je «živo poz,val » našega predstavnika, naj se KP odpove govoru v slovenščini na trgu. ki je «svet kraj», v izogih proti demonstracijam. Na to je tov. Tonel poudaril, da spoštovanje osnovnega demokratičnega načela ne pomeni nikakršne pro-fanacije. ter je odločno izjavil. da se naša partija ne bo od, povedala svojim načelom. To so dejstva. Tajništvo avtonomne tržaške federacije KPI opozarja vse javno mnonje na nedopustno šovinistično in protidemokratično stališče KD. ki se ji je skupno s fašisti, monarhisti in liberalci sramotno pridružil tudi predstavnik republikancev in radikalcev. Spričo absurdne in provoka-terske zahteve omenjenih strank, ki pomeni sramotitev slehernega demokratičnega načela in trži k razpihovanju sovraštva med Italijani in Slovenci našega ozemlja, poziva KP vse prebivalce in stranke, ki se sklicujejo na demokracijo, naj izrazijo svoj odločni protest in naj se združijo v obsodbi šovinistične nestrpnosti, ki je povzročila v teh krajih toliko zla. ter naj poudarijo spoštovanje demokratičnih načel, kar je prvi pogoj za mirno sožitje prebivalstva tega ozemlja. Komunistična partija poziva vse volivce, naj 2.5. maja obsodijo s svojim'" glasom sramotno ravnanje KD in vabi zlasti Slovence, naj odrečejo svoj glas klerikalcem ter naj razkrinkajo izdajstvo tistih slovenskih voditeljev, ki jih nesramno pozivajo. naj glasujejo za Krščansko demokracijo, katera tepta vse njihove pravice. Tajništvo avtonomne tržaške federacije KPT ponovno potrjuje. da bo na zborovanju poslanca Gianearla Pajette v soboto ob 20. uri na trgu Unità — ki mu bo predsedoval Vittorio Vidali tovarišica Marija Bernetič govorila v slovenščini ter poziva vse prebivalce, naj se udeležijo zborovanja v velikem «tevilu. da tudi na ta način izrazijo svoj protest proti šovinizmu klerikalcev in njihovih sla. rib in novih zaveznikov v tem sramotnem nasilstvu. SLOVENCI! Niti enega glasa šovinistom Krščanske demokracije. Volite KPI, ki je tudi tokrat odločno nastopila v obrambo naših narodnih pravic. Vsak razpršen glas je v korist šovinistom ! Stran 2 DELO 111! 17. maja 1958, Obtožnica proti Krščanski demokraciji Ieri kalni monopol je ustvaril v zadnjih letih težke razmere v Trstu. Posledice se občutijo na gospodarskem in političnem področju našega mesta. Posebno se to o-draža pri življenjskih pogojih Tržačanov, ki so se znatno poslabšali. Evo kaj nam pove le bežen pregled zadnjih štirih let, to je dobe, ko so imeli klerikalci absoluten monopol nad upravljanjem Trsta : Izseljevanje okler niso prišli na oblast klerikalci, je bilo izseljevanje za Trst nepoznan pojav. leta 1954 pa se je izselilo 2.293 Tržačanov, leta 1955 3.725 leta 1956 6.502 leta 1957 2.896 V teh letih se je izselilo v Avstralijo in druge dežele 15.416 Tržačanov. Med izseljenci je 50 odstotkov mladincev in mladink, to je izseljencev od 16 do 34 leta starosti. Demokristj ansk i poslanec Schiratti je tako-le tolmačil izseljevanje : kV avstro-ogrskem cesarstvu bi Trst dobro izhajal s svojimi 300.000 prebivalci, toda v položaju kot se nahaja danes in ko je prišlo do tolikih političnih dogodkov za hrbtom tega mesta, je Trst postal preobljuden...y>. Tržačani so „godni“ za... Avstralijo Ne spoštujejo naših narodnih pravic Demokrist j anskl poslanec Brusasca je svoj čas izjavil: «Med prebivalci Italije so Tržačani in Istrani tisti, ki imajo največ smisla za tuje jezike... Razen tega so imeli Tržačani v teku desetih let zavezniške okupacije mnogo priložnosti, da se naučijo angleškega jezika». Za Brusasco so torej Tržačani «godni» za emigracijo, za Avstralije in druge prekomorske dežele. Politika KD je v štirih letih prisilila nad 15 tisoč Tržačanov na izselitev, med temi je precej Slovencev, tudi kmetov, ki so morali zaradi brezbrižnosti demokristjanov do naših kmečkih problemov, zapustiti svojo rodno zemljo in iskati delo in zaslužek drugje. J) emokrščanske vlade niso izvajale določb Londonskega sporazuma ne Posebnega statuta in niti ne 6. člena republiške ustave. Kot posledica tega slovenska šola še danes nima zakonske ureditve. Slovenski učitelji so stalno rta prepihu in morajo ob začetku vsakega šolskega leta vložiti prošnjo za namestitev. Odgovornost za to nosijo tudi socialde-mokratje ki so bili svoj čas na vladi skupno s Krščansko demokracijo. Socialdemokratski prosvetni minister Rossi je sicer obljubil slovenskim šolnikom, da bodo slovenske šole dobile juridično ureditev, napravil pa ni nič. Zakonski osnutek za slovenske šole, ki ga je predložil demokristjan Resta, je bil za Slovence nesprejemljiv, ker je docela prezrl ustavno načelo enakopravnosti in postavlja Slovence v podrejen položaj. Slovence se — kljub točnim določbam statuta —še vedno diskriminira pri javnih in državnih službah. Svečane obljube, ki sta jih dala Slovencem pred štirimi leti takratni ministrski predsednik Scelba in vladni komisar Paiamara, so ostale na papirju. Ko je prišlo na dnevni red vprašanje uvedbe dvojezičnosti na sodišču, je demo-kristjanska vlada dopuščala šovinistično gonjo proti Slovencem, čeprav je na podlagi 3. člena Posebnega statuta podžiganje nacionalne in rasne mržnje prepovedano in vsako tako dejanje kaznivo. « Lega Nazionale» in odbor za «obrambo italijanstva» Trsta sta med prvimi zagnala šovinistično gonjo proti Slovencem v zvezi z dvojezičnostjo. V teh šovinističnih organizacijah imajo poleg fašistov glavno besedo demokristjani. Po mnenju demokristjanov je torej preveč Tržačanov ! Zato je demokrist j anski poslanec Schiratti takoj našel « primerno rešitev» : «Obstojata dve možnosti: poišče naj se način, kako prenesti v Trst številne pobude (toda tega Krščanska demokracija noče storiti in to potrjujejo dejstva)... ali pa naj se skuša zmanjšati prekomerno demografsko breme...». BREZPOSELNOST : Indeks brezposelnosti v vsedržav- 30 milijard lir prebitka na leto S D nem merilu je 4.3, v Trstu pa znaša povprečno 6.2. Tako bomo volili 25. in 26. maja V Trstu je torej povprečje za skoro 50 odst. višje od vsedržavnega. 28. februarja 1958 je bilo v Trstu 16.928 brezposelnih oseb. Med temi je bilo 6.813 žena in 5.126 mladincev in mladink. Marca meseca pa se je število brezposelnih še povečalo in doseglo 17.297. i res kar trdi demokristjanski senator Spallino, da «je Trst privilegirano mesto ». Pogle jmo kaj pravi list «Terge-steo», ki je organ tržaških gospodarstvenikov : Tržaško ozemlje dà državi vsako leto za davke 45 milijard lir država pa potrosi letno za naše področje 32 milijard lir prebitek znaša torej 13 milijard lir Gornjim zneskom je treba prišteti še druge, ki jih država dobi od davka na poslovni promet (IGE) in jih vnovči v drugih mestih od blaga, prodanega v Trstu. Ta vsota znaša približno 17 milijard lir. Tržaško ozemlje je torej aktivno za nad 30 milijard lir na leto. Demokristjan-ska vlada pa daje Trstu same obljube, kot n. pr. obljubo o 70 milijardah iz leta 1954 in novo o 45 milijardah, ki naj bi jih u-porabi v 7 letih. Toda približno polovico te vsote bodo uporabili za dela izven Trsta. Od ostale vsote pa bo šlo 13 milijard za gradnjo pomola VIL Država ima torej od Tržaškega ozemlja vsako leto 30 milijard lir prebitka. Vd spo jih kar thui Žive Wi nišč šitv den Mo 'jan Za Komunistično partijo glasuješ tako, da prečrtaš znak (srp, kladivo in zvezda), kot kaže slika. Ob znaku, na posebnem črtastem prostoru lahko naznačiš preferenčni glas s tem, da napišeš ime in priimek ali samo priimek kandidata ali pa njegovo številko. Na primer : kdor želi dati preferenčni glas tovarišici Bemetičevi, lahko namesto njenega imena in priimka napiše štev. 2 ; za tovariša Vidalija štev. 1 itd. Razen križa na volilnem znaku in preferenčnega glasu ne smeš napraviti nobenega drugega znaka, sicer bo glasovnica razveljavljena. zapadel, mora pa biti z vseh vi-1/ dikov v redu in nuditi možnost za točno identificiranje volivca ; 2. članske izkaznice izdane od zbornic profesionistov, ki pa morajo biti opremljene s sliko. * * * Veljavne osebne listine TA a bi mogel voliti, mora imeti volivec enega naslednjih dokumentov: 1. osebno izkaznico, pokojninsko knjižico, potni list, poštno knjižico, šofersko knjižico, dovoljenje za lov ali ribolov, orožni list. Dokument je lahko Volivec, ki nima osebnega do-kumenta, lahko voli, če njegovo identičnost izpriča eden od članov sedeža ali eden od volivcev dotične občine, ki ga sedež «pozna» ; to se pravi, ki ga pozna vsaj eden od članov sedeža ali ki je bil že pripuščen k volitvam na podlagi rednega osebnega dokumenta. Volilno potrdilo Vsi volivci morajo, p redno so pripuščeni k volitvam, predložiti volilno potrdilo. Kdor ni prejel volilnega potrdila, ga lahko zahteva na občinskem volilnem uradu od 10. maja ob 14. uri do 27. maja (ob zaključku volitev). Če je kdo izgubil volilno potrdilo, lahko zahteva na volilnem uradu duplikat. sme voliti izven svoj e občine Vsak volivec mora voliti v sedežu, kjer je vpisan. Izjema so : a) pomorščaki, ki volijo v občini kjer se nahajajo na dan volitev in ki morajo predložiti — poleg volilnega potrdila — tudi potrdilo luškega poveljnika, ki dokazuje, da se 'pomorščak nahaja v pristanišču iz službenih razlogov in ne more iti voliti v svojo občino, ter potrdilo župana, ki dokazuje, da je volivec prijavil občini, ki je izdala volilno potrdilo, da bo volil v občini, kjer še nahaja zaradi vkrcanja ; b) bolniki v zdraviliščih in bolnišnicah, ki lahko volijo na mestu, kjer so na zdravljenju, le da so to pravočasno zahtevali od občine, kjer so vpisani in jih je občina za to pooblastila. Bolniki morajo predložiti : volilno potrdilo, osebno listino, kot vsi ostali volivci, in predpisano potrdilo župana občine, v katere seznamih so vpisani. 0 pohabljencih ki ne morejo sami voliti Volivci invalidi, ki jim je fi- | žično nemogoče voliti, gredo j v kabino v spremstvu. Toda to velja le za slepce, invalide brez rok, mrtvoudne in podobne pohabljence. Noben bolnik, ki nima takšnih hib, katere v resnici preprečujejo volilno dejanje, ne more biti spremljan v kabino. Spremljevalec mora biti volivec, član družine invalida in le če ta nima svojcev, ga lahko spremlja druga oseba. Ta mora biti volivec dotične občine in ga mora prizadeti volivec sam svobodno izbrati. Nihče ne sme spremljati v kabino več kot e-nega invalida. Zdravniška potrdila za spremljevalce lahko izda le pokrajinski zdravnik, zdravnik zdravstvenega urada ali pa občinski zdravnik, da le niso kandidati. Davčni vijak p o uradnih podatkih so se cene življenjskih potrebščin od leta 1950 do 1958 povišale za skoro 30 odstotkov. Štiričlanska družina bi morala potrositi samo za hrano 1700 lir na dan torej 51.000 lir na mesec. Delavec pa zasluži na mesec povprečno 40 do 42.000 lir. Povprečje mesečne pokojnine JNPS ne doseže niti 10 tisoč lir. V zadnjih letih so Tržačanom naprtili še druga bremena : z zakonom 703 je bil povišan trošarinski davek, kar je privedlo do povišanja cen blaga široke potrošnje ; povišali so tarife Acegat za prevoze, vodo, luč in plin : povišali so cene tobaka za kakih 50% ; vsako leto se stanarina viša za 20%. Tržačani plačujejo leto za letom višje državne in občinske davke : leta 1954 11.199 lir davkov na osebo 12.401 lir na osebo 13.023 lir na osebo 13.525 lir na osebo. leta 1955 leta 1956 leta 1957 Poleg tega pride na vsakega Tržačana povprečno od 3 do 4.000 lir pokrajinskih davkov na leto. Trst - mesto komisarjev Q d leta 1954, je v Trstu vladni generalni komisar, ki gradi in razdira na podlagi dekretov in uvaja z vnemo, ki je svojstvena birokratom, smernice demokristjanske vlade. Na tržaški občini je prefekturni komisar, ki ima celo svojega pomočnika. Tudi prefekturni komisar izvaja politiko, ki jo določa Krščanska demokracija, viša tarife in davke, znižuje občinske proračune na škodo mesta, ne da bi imeli Tržačani pri tem kakršno koli možnost posega. Toda to še ni vse. Komisarski režim obstaja tudi v Delavskih zadrugah in v Jadranski pomorski blagajni (Cassa Marittima Adriatica). Tudi v Trgovinski zbornici imamo neke vrste komisarski režim potem, ko je bil odstranjen predsednik prof. Luzzato Fe-gitz. V TRSTU JE DEMOKRACIJA NE-POZNANA STVAR. Trstu so vedno odklanjali avtonomijo. čeprav je ta nujno potrebna in imajo Tržačani vso pravico zahtevati demokracijo. Demokristjani pogostoma govorijo o deželni avtonomiji, toda vedno načrtno sabotirajo njeno ustanovitev. občinskih uprav. O tem ni bil občini svet nikoli točno obveščen in zato f bila učinkovita kontrola nemogoč* KD se je vedno upirala nadzorstvu. ' bi osvetlilo «tajnosti» posebnih uprC Neizpolnjene obljube Oe da, $ce M, Kp lì>rv Tajnosti »posebnih uprav“ J) emokristjani in njihovi zavezniki socialdemokrati so imeli v rokah «posebne uprave» ( razne menze, trgovinske poslovalnice, šolske refekcije, preskrbo goriv itd.). Gre za nezakonito manipuliranje z milijoni, kar je v polnem protislovju z rednim delovanjem rščanska demokracija je obljublj8 stanovanja za brezdomce. Istočas®* pa se je uprla uresničitvi načrta, predvideva gradnjo najmanj 10.000 sP novanj v štirih letih. Uprla se je pori stanovanjskih izgonov, ki so b? leča rana za Trst in njegovo prebivč' stvo. KD je preprečila primerno uredi F' vprašanja nameščencev bivše ZV’ kljub neštetim obljubam in zagotovilo11’ Če bi bil sprejet zakonski osnutek, ki ie predlagala KD preko svojega «lanca Cappuggia. bi bili nameščei» bivše ZVU lahko odpuščeni iz služb' brez vsakršne možnosti priziva. DovO bi bil izgovor, da gre za pomanjkanj dela. ukinitev uradov, znižanje oseb' ali celo za slabo politično vedenje n* meščencev. Pripadnike finančnih stt< in ci vilne polici ie bi lahko na ta n* Čin odpustili tudi zaradi «nespnsobfl*1 sti». To dokazuje, da ie KD vedno bjjjj in ie tudi danes zagovornik vlade. ie stranka, ki poganja Tržačane v stranka- kronične brezposelnosti. vi‘* n ja davkov, komisarskih uprav in V izpolnjenih obljub. KRŠČANSKA DEMOKRACIJA PRAVA NESREČA ZA TRST. I i \ Za Komunistično p°r tijo, Vittoria VidaW (štev 1) in Marijo Be[ netičevo (štev. 2) natančno tako, kot W že naš posnetek- m v w | • Da bo konec kamore in klerikalnega monopolizma v Trstu, volite komunistično Tisto 1 rzacam kandidate KP, ki je stranka miru, demokracije, naših narodnih j>ravic, integralih proste cone, teritorialne avtonomije in gospodarske obnove Trsta! «Čr N