184. številka. Trst, v ponedeljek 13. avgusta 1900. Tečaj XXV ..Edinost [ .hain enkrat na dan. razun nedelj in , rflznikov. oh 6. uri zvečer. Naročnina xna$n *. Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 za četrt leta........ 6 r ca en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-rrčbe brez priložene nsrnčninp ap uorav« rp ozira. __ Po tobakarnah v Trstu se prodajejo posamezne Številke po <> stotink (3 nvč.i: izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon Stf. S70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. 'An večkratno naročilo s primernim popustita. Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeriasi itd. se računajo po pogoho Vsi dopisi naj ne pošiljajo uredništvu. Nefrankovani douisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in uirla*« »p e-jema upravništvo. Naročnino in o^i asi je plačevati loco Trat. Uredništvo in tiskarna se naliaiala v ulici Carintia štv. 12. I'pravuištvo, in sprejemanje inseralov v ulici Mol n piccolo šiv. ."J, 11. na tudi Qajbornejše, so nas noja v n?.šem Primorju res dozorela toli si jajnih rezultatov ? Mi menimo, da se je po- pozdravljale trobojuice in pred hišami so stali njih lastniki; nemo so zrli na nas, a ponos se jim je čital na obrazih, češ: sinil naše Ponikve ste prišli slavit! Matere so vzdigale svoje otročiče, da bi nas bolje videli. Nežne roke rodoljubnih gospic so nas obsipale s cvetjem ... in neko posebno, nenavadno navdušenje je prešinjalo naša srca. Ponikva nam ni bila več borna slovenska vasica. To je bilo gibanje in vrvenje: glava ! pri glavi — vse ceste, vse poti, vrti itd. itd. omejamo le na opazko, da so erospodie po- Avstrije, prva dolžnost, da služijo tej državi i Ullt|stva- 1 e i j i * j j i Našli so se znanci od vseh krajev m veselo so si stiskali roke; sklepala so se nova zuanstva : krog naših poslancev in drn- slanci dr. d * Angeli, dr. Cambon, dr. Hortis i'» da se pokorč nje zakonom. Mi ne moremo ; vstrnski parlament, in bi bilo misliti poprej, tedaj, kadar treba, da narodi Avstriie dopri- , . . . , , . , - , ,. „ . ' . i . . , ... da bi ujele morda kako tajnost izza poli- a so ta eetorica členi rimske komore, ne pa nasajo težke žrtve za materijalno povzdigo ... i .. , , . m v- - .... t.. . tiskih kulis. No, gospodje sicer niso bili ravno vstrnskega parlamenta. In vrhu tega so si Irsta. JNajprvo avstrijska kupona in potem . , . , , , in Mauroner govorili tako, da se absolutno nikakor pripoznati, da zadostuje že to, ako ne strinja s prisego, storjeno o njih vstopu v se gospodje tržaški poslanci čutijo Avstrijce da avstrijskega parlamenta. In vrhu tega so si Trsta. Najprvo avstrijska kupčija in potem še v deželnem zboru istrskem naročili neka- velikoitalijanska zabava — tega stališča ne kov izraz zgražanja, kjer so ostro interpeli rali moremo pripoznati nikakor. Enkrat treba vlado radi rečenih konfiskacij. Gospod vladni vendar napraviti čisto mizo. Saj se tu avstrij- zastopnik, ki je očividno jako nežne nravi, ska dobrodušnost le zasmehuje in zlorablja, pa ni govoril z gospod«) — nemški po itali- In kako naj nas respektujejo v inozemstvu janski, ampak je opazil le blago, da je bila in kako naj uživamo ugled, ako se nam v «oblika onih žalnih pojavov nedopustna z av- notranjem more nekažnjeno kazati izdajstvo strijskega stališčaTo je bilo vse. In potem domovine ? ! Ali se s tem ne vspodbujajo in- naj bi italinissimom ne rasel greben ? direktno vsi hiperradikalni in destruktivni gih vplivnih politikov pa so se zbirale gruče, zapeti gori do brade — pa kake senzacionalne politiške vesti le nismo čuli. S cerkvenega stolpa so se oglasili zvonovi, ki so nas vabili k sv. maši in zvoki sokolskih trobent so se mešali s pobožnim zvouenjem. Farna cerkev v Ponikvi menda še ni bila nikdar tako polna — do 4000 oseb je bilo v njej in par tisoč je bilo ljudstva krog nje. Cerkev je bila jako okusno odičeua, s Isti so tudi včeraj, na dan pogreba življi drugih narodnosti, da tudi oni od svoje . , ^ , , . • 1 & ' ® J stolpa je vihralo vec dolgih zastav in sicer kralja Humberta, podali v Trstu mičen epi- strani in na svoj način posnemajo tržaški izlog, o katerem smo poročali po nekem, go- gled ?! S sedanjim zistemom v Primorju treba tovo jako prizanesljivem telegramu v nekem enkrat prenehati in to temeljito. Italianissimi nemško-liberalnem glasilu, in smo s tem po- se že upognejo po malem, ako se jim poka-polnili poročila oficijelnoga brzojava, ki so več žeta resnost in energija. Tako, kakor dosedaj, nego prizanesljiva o takih prilikah. Sicer pa se ve, ne more in ne sme iti dalje, kaj je. razumeti pod »izzivalnimi klici*, ako Kar pripoveduje »Reichswehr«, je vse so došli iz Trsta. Sicer pa nam je današnja res in neoporečno in je tudi tako staro, ka-popoludanska pošta prinesla izvirnih poročil kor so stari — grehi vladnega zistema v iz Trsta in Gorice, glede katerih živo obža- Trstu, ali bojimo se — ne, v.verjeni smo, da ljujemo, da jih ne moremo doslovno rep rodu- tudi ta glas dunajskega lista ostane glas vpi-cirati. No, mi nočemo izzivati roke drža vnega jočega v puščavi! PODLISTEK 17 Zinka Brazilijanka. Povest. Spisal I v o T r o š t. Nerad se je u dal ! pa Rado že ve kaj dela. Naslednje jutro so bili zopet v prejšnji gostil niči. Tu jih je čakal neznan človek, ki jih je zvedavo in oblastno motril, s poset.nim zadovoljstvom zlasti Zinko. Tudi zajutrek ni zaostajal za slastnimi založaji prejšnjih dni. Danes ni Rado štedil s pijačo. Pridružila se jim je tudi mlada gospa, nekoliko pegavega lica, in skušala govoriti z Zinko v braziljanščini. Mirno in tiho je le-ta odgovarjala, kar je u mela. To je gospo veselilo. — Kje si se naučila, deklica ? — Sama, gospa. Pa znam malo, oprostite ! — Lepo je to ; če si se toliko, se lahko še več. Bi-li hotela pri meni služiti? Zinka ni odgovorila, marveč je pogledala očeta, ki pa ni umel prašanja. To je opazil Rado in takoj začel posredovati. Pojasnil je gospej, zakaj je deklica zadovoljna ostati v Braziliji. -- Brava, brava Teresa ! Sacrifizio ge-neroso ! Dobro, dobro, Tereza! Plemenita žrtev to ! narodnih, papeževa in cesarska. Glavna točka cerkvenega obreda je pač bil govor dr. Medveda. Govoril je, kakor zna govoriti le — dr. Medved. Kazal nam je v iskrenih, navdušenih besedah Slomšeka: svečenika, kristijana, verskega učitelja, svetega škofa. Zaključek tega prekrasnega govora je bila prošnja d« Slomšeka: Za naš mili rod Boga prosi ! Da nismo bili na svetem kraju, gotovo bi bili zaorili enoglasni : »Živio Slomšek, živio dr. Medved!« Sv. mašo je daroval celjski opat Ogradi ob veliki asistenci. Zdelo se nam je pomembno, da je ravno opat Ogradi maševal, ker ou je za sedaj najpopularniši cerkveni dostojanstvenik na južnem Stajerju. Pravi bil res prv> In potapljala jo je gospa po rami, Zinka izvršiti kar tako naglo, potrebuje časa. Zato je pa začela jokati spomni vša se, da na so se zopet gostili, sedaj pa vsi. semnjih mesarji živino malo ali nič drugače Slastne pečene ribe, fino pecivo, slaščice ne izbirajo — v korist svojemu žepu in lač- in črno vino v debelo opletenih steklenicah, nim želodcem. potem mrzla pečenka, slanina, piščanci s so- , . A • v . . it i • . .. . i n vzor narodnega duhovnika je — Ne boj se hčerka, jo je tešila in se lato in okuhano sadje, pa zopet tisto sladko , . , * , , r .. it- • ii i - * i • • j- - i -i nokliean, tla proslavi slomšeka. sama brisala solze. — Moji otroci so dobri ; vince, — kdo ne bi na taki pojedini zabil 1 1 tudi plačilo boš imela, da se ti ne bo treba celo na svojo srečo? S kora je zadonelo ubrano petje: rae- pritoževati. I Male sestrice in bratec so se ohrabrili j celjskega pevskega društva je zbral Zmenili so se za osem let. celo toliko, da so počeli, sprva po tihem, svoja najboljša grla. Celjsko pevsko društvo — Pa takoj denar, prosim, je pomagal potem pa vedno glasneje peti tisto znano: je na glasu kakor najboljše pri nas in se Rado navidezno v skrbeh. lajbiček žametov, — Ni mogoče, je odkimala gospa — kdaj se boš spametov ? polovico če hočete ; več ne merem. kdaj se boš spametov — Ljudje p« tudi ne morejo domov,! Gregorček moj! irospa. S to pesmijo so najraje dražile hratca, tlanes jo je Gregorček tudi sam pel in sicer ijačo in ponujal čašo za čašo, zlasti Zinki pa j godba ni tuja. — Jaz tudi ne morem, če pa umre? — — Sennor, e, lepo Vas prosim ! Poglejte i kar počez, jo no: tako le mlada in cveteča ne umre, kaj ? Oživel je tudi tuji gospod, dajal za pi- Zinka je zopet plakala. — Torej za deset let: polovico dam naprej : to bo zadostovalo. Gregor je hčerki pomirljivo prikimaval, češ: ne boj se! Toliko že zmoremo še doma, da vrnemo to vsoto. Bodo pomagali. odlikuje v vsaki koncertni dvorani : no, tako lepo pa še ni pelo kakor o tej priliki : je pač pelo Slomšeku! ! Pri orgijah je sedel vodja ceijske orglarske šolo, K. Brvar — znan kakor jeden najboljših orglavcev. O kako so pele ponikovske orgije pod njegovimi prsti. Na koru je bila tudi celjska narodna godba, ki je dokazala, da jej cerkvena očetu Gregorju. Ko se je bližalo poldne, se je očetu že naslonila glava na mizo. Vino ga je zmoglo. Otroci so pobirali ostanke jedi po mizi, ho-j dili skozi vrata na ulico in zopet v sobo. Tudi Rado je uičas nekaj pošepnil na | Nekateri so tožili, da jih boli glava,- drugi, uho tujemu gospodu, potem je pripeljal od j da jim je slabo; starejše deklice so sramež- nekod človeka, o katerem je trdil da je doktor, ki napiše pogodbo. Toda vsaka imenitna stvar se ne sme Ijivo popraševale, da-li niso že zopet na morju, ker se jim želodec — guglje... (Pnde še.) Med tem, ko so na koru donele orgije, je svirala godba in se glasilo milo petje, daroval je pri stranskem oltarju — skrito in tiho, da se nam je milo storilo — sv. mašo v slovanskem jeziku slovanski duhovnik Vasilij Sosnovski. Slovanski duhovnik ni smel na slovenskih tleh v slovenski cerkvi slovesno darovati v slovanskem jeziku sv. maše, da-si je to bilo v programu slavnosti, ni smel, ker j slovenski nas vladiku prepovedal v sudnjem trenotku . . .! Ne vem, da-li bi bilo prevzvišenemu knezoškofu d rit. Napotniku ljubo, ako bi bil slišal vse pikre besede, ki so bile naslovljene na-n; ?! Splošno pa se je obsojal mariborski stolni kapitelj. Anton Martin Slomšek je bil prvi škof v Mariboru — — — torej bi vendar bilo umevno samo ob sebi, če bi se stolni kapitelj vsaj po zastopnikih udeležil te prekrasne slavnosti! Vsa avstrijska ustava je zgradjena na ki sicer toli radi paradirajo z—črno rumeno duvalizmu. Ta fundament pa je s časom postal olab, da, isti niti ne obstoji več, kakor je obstal prvotno. Duvalizmu je bil predpogoj, da bodo na Ogrskem vladali Madjari, v Avstriji pa Nemci. Na Ogrskem si utegne terorizem Madjarov, podprt od židovstva in liberalizma, vzdržati gospodstvo kokardo. In preti vso to nemško skupnostjo, kateri dajejo direktivo nemški nacijonalci, se v svetem strahu upogibljejo avstrijske vlade in v tem strahu preti — grobokopi se merijo pravice drugim narodnostim. Ce človek drži na umu nad vse primerno označenje ki je je »Kolnische Zeitung« prisila rovanju nemških nacijonalcev in ako ne pozabi, da isti nacijo- se strijski državniki. še za nekoliko časa, trajno pa gotovo ne: v Avstriji pa je gospodstvo Nemcev, nalci potom svojih zaveznikov morejo od loče liberalni centralizem, po lastni krivdi Nem-1 vati glede smeri politike v Avstriji potem se Ljubljanski stolni kapitelj je bil zastopan in cev in po neskončnih zamudah, ki jih je za- mora vdariti ob glavo in strmeti, da je š jako častno: po dveh kanonikih — iz Mari- grešila nekdanja verualtungsrathspartei, po- takih — slepcev na svetu, kakornšji so av bora pa jih ni bilo..........polnoma ponesrečilo inje o d gos podarilo za vedno ter odigralo svojo u 1 ogo za vedno! Nadvladje Nemcev, kakor je bilo v predpostavo pogodbi od leta 1867, je nemogoče za vse bodoče čase. Sicer se res trudijo neke tajne sile, da bi tudi v Avstriji zopet utrdile gospodstvo liberalizma Naj ne misli nihče, da pišemo to morda zato, ker smo kaki liberalci, ali kakor se to že pravi — Bog ne daj — saj so tudi navzoči duhovniki — in bilo jih je veliko število — neprikrito izražali svoje začudenje. Pač ni več Slomšeka v Mariboru ! Po cerkvenem opravilu, ki je trajalo do poludne, podali smo se k ljudski šoli. Na čelu je korakala celjska narodna godba, za njo »Sokoli« in druga društva — z vi-hrajočimi zastavami — in nepregledna, nešte-vilna množica ljudstva. Vse je stegovalo vrate in nestrpno čakalo, da se odkrije spominska plošča, (Pride še.) Politični pregled. TRST, 11. avgusta 1<*)0. Deželni zbor istrski. V soboto je h deželnega Tržaške vesti. . Irredentarski anarhisti. Kar delajo križem sveta anarhisti ali prekucnili, to isto ali to prizadevanje je zopet zastonj ! Za delajo sedaj tržaški irredentarji! Razlika ob-liberalizem v Avstriji ne pridejo nikdar več i stoji le v izvrševanju zločinov. Te dni je trti st i lepi dnevi, kakorsnje je videl v letih žaška svojat razposlala vse polno grozilnih 1*67, 18(58 in 1869 ! Stari Sckmerling bi rekel: Mi moremo čakati! Čakati do konca leta 1901, kajti do takrat je skupni proračun dovoljen od delegacij, pred novembrom 1901 ne potrebujemo tudi državnega zbora.« — Ali "do takrat se lahko tudi mnogokaj zgodi. Mi resumiramo: Nikdar popred ne pride v Avstriji do miru in resničnega parlamentar pisem na razne veljake — ne irredentarje. Ti umazanci ne delajo ni kake razlike med Slovanom, poštenim Italijanom ali Nemcem ! Vse, kar ne trobi v njihov rog, bi hoteli uniči:i. Trgovci, veliki in mali, uradniki in samostalni meščani so te dni pod pritiskom pismenih in ustmenih groženj razobesil: znake »žalosti«. Gospoda namestnika ni v Trstu, da bi nega življenja, dokler ne l> o s e d a n j i 1 videl in slišal, kaj vse uganjajo »naši dobri« Ladu v a 1 i z e m o d p r a v 1 j e n in se ne ustvari ! honi. Pričakovati bi smeli pa, da drugi gospodje, povsem novo razmerje do Ogrske: dokler j ki ga nadomestujejo, store svojo dolžnost, da Avstrija ne uredi — neodvisno od Ogrske namreč enkrat na pristojnem mestu primerno osvetle, kam da smo že prispeli z Iahonskimi otročarijami« ________________ Sedaj ne bi trebalo Luegerju in tova- oblasti bi smeli pričakovati, da stori svojo ;r nalaga dežel- rišem d nize ga, nego nekoliko logike in j dolžnost na pristojnem mestu. Skrajni čas je rebno, da se to 1 konsekvence, pa bi bili dobri prijatelji. Lo- (vsaj mi mislimo tako), da se vkrene nekaj fcon- ila zopet in, kakor pravijo, predzadnja seja > osvobojena od ogrske svinčene teze — o . , . , eželnega zbora istrskega. Navzočih je bilo svojih ustavnih odnošajev in sploh vseh sta-: »otročarijami« ! Znano nam je, daje redar- 19 poslancev večine. Dr. Depangher je rih sfc™rij samostojno, da bo skrbela za-se in; stveno vodstvo prejelo več grozdnih pisem predlagal resolucijo, s katero deželni i sredstva rabila za svoje namenec. j namenjenih poštenim meščanom ; tudi o tej istrski protestira proti rabi dvojezičnih tiskovin na istrskih davčnih uradih ter nemu odboru da stori potreb—, .... — — , t . ~ . žaljenje - italijanskega značaja dežele od- j gike in doslednosti pa pogrešamo popolnoma j kretnega proti nemirnim polentarjem, drugače pravi. - Statut zemljiškega kreditnega za- pri njih, sicer, ne bi mogli govoriti, daje v j bo - prepozno! Najbolje sredstvo v paral,-voda so spiejeli v drugem in tretjem čitanju, j duvalizmu vse zlo, ker je nemškemu nad- oranje tega rovarenja bi bilo, da vlada v istotako v tretjem čitanju zakon o zboljšanju vladju v Avstriji odzvonilo za vedno, a hkratu, j s r e d i n i mesta odpre slovensko učiteljskih plač in zakon o postajah za bike-! v praktični politiki, vleči na jedni vrvi s, šolo, kjer m se naša mladina vzgajala na na-plemenilnike. Zakon o deželni doklad. na dr- j strankami, ki svoje pretenzije opirajo baš na rodno-patnjotičm podlagi ! To b, bil najboljši duvalistiško uredbo monarhije in ki zahte-1 lek za sedanje razdivjane razmere ! ^eki višji - Končno so prečitali posl. V i d u 1 i e h a i vajo - nemško nadvladje!! | magistratu i uradnik je svojedobno priznal sam, Avstrije - grobokopi. Ugledni list ;d* bi kmJll° bill> konec ,tol,Jan8kemu "atI" • t v? n -T v a__> vladiu, ako bi Slovenci dobili le eno šolo v » Kolnische v olkszeitung« se bavi na uvodnem J ' , , „ »j • , - mestu, kajti — tako je menil — eni mestu z vestjo, da hoče nemški urad za v na nje; »j j ... .--i šoli bi po naravni stvari morale sle:liti se stvari — in sicer na prošnjo »evangeliske j t žavno žganj ari no so sprejeli v drugem čitanju. — Končno so prečitali posl. V i d u 1 i c h a in tov. interpelacijo, ker je okrajni glavar v Malem selu prepovedal mašo-zadušnico za pok. kralja Humberta. Interpelanti se sklieujejo zlasti na dejstvo, da so bile drugod po mestih ., r*. , , , . , -i i dru ere. To iziavo lahko potrdi vladni šolski in trgih »(jriuhe« dovol jene mase-zadusnice, i zveze« - posredovati v prilog onim propo- & J . _ I j -i . , .. i nadzornik Zavaena, ker je tudi on slišal, ko Naša zveza z Italijo. Jeden dalma- j vedmkom, ki prihajajo iz rajha v Avstrijo— ^ ^ .orj]a tinskih poslancev piše v «1 n f o r m a t i o n» : ! kurit agitacijo za »proč od Rima«. Rečeni se Je 'zgo\oiia. Klavzula o carini na vino, proti kateri po- j list ne more verjeti temu. Spominja, kako Mi moramo opazovati na našo žalost, kako staja v Dalmaciji vedno veče gibanje, ni razdraženi so bili svoj čas ofieijozni listi nemški, > naši sinovi odtujujejo svojemu edina gospodarska šiba, ki preti Dalmaciji m j ko je grof Thun kritikoval izganjanje Čehov j prehajajo v tabor lahonstva m vsemu Primorju sploh iz ozirov naše monar- iz Nemčije, in povdarja, tla mora vedeti sle-hijedo trozveze in sosebno do Italije. Še jedna hern. otrok, kaj bi se zgodilo z inozemskimi šiba je, ki je istotako nadležna in deluje katoliškimi duhovniki, ako bi prišli v Nemčijo istotako škodljivo — to so privilegiji, ki jih j agitirat proti deželni protestantski cerkvi !! uživajo v našem morju italijanski ribiči, so- | Takoj bi jih spravili preko meje. Vse gibanje sebno Puljezi in Čožoti. Po zistemu, kakor ; »proč od Rima« izkoriščajo le nemški nacijo-oni vrše ribištvo, uničujejo ribe in odjemljejo nalci, ker bi hoteli, da se Avstrija in Nemčija našim ribičem kruh. Ali dosedanja pogodba združiti, o čemer pa naj bi prva dižava igrala jim dovoljuje to, in dokler obstoji, se jej treba ulogo prele nega, druga pa Železnega 4»noa. pokoriti. Italijanski ribiči pa se ne omejujejo V nadaljnji polemiki z listom »Voss. na to, da izkoriščajo določila pogodbe, kakor Zeitung« opominja »Kolnische« na dejstvo, jim ugaja, ampak lovč tudi na mestih, kjer da so v Nemčiji sredi 80 let iztirali 40.000 jim ni dovoljeno po pogodbi, ob obrežju Poljakov in jim uničili ekzistenco. Sedaj pa, namreč, in med prebivalstvom Dalmacije je I ko je avstrijska vlada zavrnila par agitatorjev mnogo utrjeno menenje, da s strupom more j v sukni propovednikov, sedaj se zgražajo libe-ribe. Zlasti iz Dubrovnika prihaja tožeb v ; ralni nemški listi na politiki dragonad av-tem pogledu, kjer tuji ribiči res uničujejo, j strijske vlade. Gibanje »proč od Rima« ne kakor se more prepričati vsakdo in na svoje prihaja iz srca nemškega naroda, nje cilji so oči. Agitacija, ki sojo uveli hrvatski po-I51 gol j p o 1 i t i č n e n r a v i. Tega gibanja so se polastili politiki, k i delajo na razpad slanci Dalmacije, ni naperjena torej le proti obnovljenju klavzule o canni na vino, am- Avstrije in ki hrepenč po pruskem žezlu, pak tudi, in istotako intenzivno, proti drugim Avstrijska vlada, ki bi se takemu gibanju ne določilom v avstro-i talijanski trgovski po- postavila po robu, bi zaslužila — pravi »Kol-godbt, ki žugajo prebivalstvu Dalmacije, ži- ! nisct.e« — da se uvede proti njej nagla sodba većemu itak v strašni bedi, s popolno po- ! radi veleizdaje. Vsakako bi pruske oblasti v gubo. Zadnji čas bi bil, da bi vlada temeljito j takem slučaju razvijale vse drugačno energijo, proučila tozadevne razmere in da bi začela Ako bi ne imeli v Avstriji več toliko odmisliti na druge kompenzacije za Italijo, kajti j ločnosti, da zavrnejo agitacijo, kateri je namen: v dosedanji obliki se trgovinska pogodba ne deljenje državnega ozemlja, potem bi se moglo sme obnoviti, ako nočejo cesarju zvesto slo- j — tako zaključuje kolonjski list — uresničiti vansko prebivalstvo Dalmacije pognati v prorokovanje francoskih listov, da bo za posest 0 b u p j Češke in obdouavskih pokrajin odločal meč Duvalizem — vir vsemu zlu. Gla- met* Nemčijo in Rusijo, silo krščanskih socijalistov dunajskih »Deti- j Tem izvajanjem v nemškem listu bi pri-tsches Volkshlatt« prinaša članek, v katerem dodali mi par opazek. trdi, da ne veljajo nič vsi nasveti, ki priha- i Nemški nacijonalci so torej grobokopi jejo sedaj od raznih stranij za saniranje za- Avstrije — a ti nemški nacijonalci igrajo voženih parlamentarnih odnošajev v Avstriji, prvo vijolino v nemški gemeinsburgschaft; Stališče krščansko-socijalnega glasila, oziroma pred njimi se tresejo toliko dvorni svetniki vzrok, iz katerega odklanja vse nasvete, je v nemških skupinah, kolikor tudi oni liberalni i pravilen, nepobiten. To je naše stališče od j veleposestniki, ki so vzeli patent na svoje av-nekdaj. Da čujemo torej! »Deutsches Volks- strijstvo; pred njimi — nemškimi nacijonalci blat« zaključuje svoj članek tako-le : I-- delajo svoje poklone Lueger in tovariši, se naši sinovi odtujujejo svojemu narodu, kako kako potem nastopajo proti nam in — proti državi naši ! Ako ne iz ljubezni do nas, ako ne iz pravieoljnbja, dati bi nam morali šol v interesu države ! To je fakt, pa naj ga taje, kolikor hočejo ! Naj se reče, kar se hoče, kar se je dogajalo te dni, to je bilo vrhunnec predrznosti, in bi moralo vzdraniiti celo tisto svetovno-znano avstrijsko dobrovoljstvo in kurirati avstrijsko slepoto. In če ne bi biio drugega, mi vsaj bi menili, da je oblastim v dolžnost, tla brani poštene meščane pred terorizmom kogar-si bodi. Kako in kaj bi bilo storiti, o tem naj razmišljajo oni, ki so poklicani v to in ki so krivi, da smo dospeli na vrhunec! »Noi siamo triestini e non Italiani«. (Mi smo Tržačani in ne Italijani). Pišejo nam : V dnevih »velike žalosti« je prišel iz Italije lastnik neke tukajšnje velike tvrdke. Ta mož je tako zagrizen proti nam, tla niti govoriti slovenski ne pusti v svojem skladišču. Ko je pa zagledal nad vrati črne znake žalovanja, se je grozno razsrdil in je dal takoj strgati vsako znamenje »žalosti«. »Mi smo Tržačani in ne Italijani« je rekel vodju svoje trgovine, ki je na to prav pošteno molčal ! Da pa ne bi mislil kdo, da je to izmišljeno, izjavljamo, da moremo postreči z imeni. Minoli četrtek so na maši zadušnici za kralja Humberta peli pevci stolne cerkve. Po dovršeni službi božji so plačali te pevce, kakor običajno — manje po 20 stotin k, katere so pridržali za za-lego ! !! To so dobrovoljni darovi — kaj ne?! Provokacija na ulici. Pišejo nam : Minoli teden je neki naš mladenič čital »Edinost«, grede po ulici Moliti grande. V tem mu je prišel nasproti neki magistratui redar, ki se je izzivalno ustavil pred našim človekom, gledajoč mu v — »Edinost!« Posledica je bila, da je radi tega izzivalnega čina naš mladenič zgubil potrpljenje ter vprašal rečeni organ javnega reda, čemu da ga tako izzivalno gleda ! Mestni organ je takoj izustil, »in nome della legge la že arrestato» (v imenu zakona ste aretirani), kar je našega č i ta 1 c a -hudodelnika razburilo tako, da je izjavil: Jaz grem »a redarstveni urad, ako pride c. kr. redar, z vami pa ne. Ma-gistratni organ pa je potem rabil silo, je vdaril aretiranega dvakrat, ter mu zvezal roko. Na c. kr. redarstvenem uradu so are-; tiranega zaslišali in ga izpustili, seveda s pojasnilom, da se mu bo braniti na sodišču. Za danes brez komentarja; po razpravi se povrnemo k temu dogodku. »Zaloga« in »žalost«. Pišejo nam: Kar strmeti mora oni, ki Čita cele stranice objavljeni!' darov za »Zalego« o priliki smrti laškega kralja. Nabrala se je lepa svota, da-si vidimo, da so gospodje z doktoratom darovali le po 10—20 stotink! Celo plemenitašev je, ki so darovali po — 10 stotink, kar ne dela pre-I velike časti njih požrtvovalnosti. Magistratovih uslužbencev, višjih in nižjih : vrst, je gotovo nad 1000, ti imajo svoje ti nižine in somišljenike, zato menimo, da bi se lahko poštenim potom nabralo precejšen kup-1 ček in je sramota, da ti umazanci še varajo javnost z zlorabljenimi imeni ! Sobotni »Piccolo« je prinesel imena vseh i težakov laške tvrdke 15. ! Ko so ti doznali za j sleparijo, so tako energično protestirali, daje oni, ki je napravil to sleparijo, moral da-si je njih predpostavljeni — bežati ! Pet težakov daje dalo vsak po -0 stotiiik. jNa/edeni so z imenom in priimkom: to jo nesramno, ker dotični težaki niso nič darovali in nič vedeli o tem, vedel pa je maga-ziner, ki je plačal in dal objaviti imena dotičnih delavcev ! Ni-li to sramota za kolovodje irreden-tizma ? ! „Slovansko pevsko društvo46 je praznovalo včeraj desetletnico svojega obstanka. Zbok razmer, kakor so na vstale po nestrpnosti naših nasprotnikov, ki bi hoteli se silo udušati baš našo društveno organizacijo, dobro vedoči, da je to podstava naši splošni narodni organizaciji — zbok obstoječih razmer torej ni mogla biti slavnost »Slov. pevskega društva« blesteča in šumna in se je morala stisniti v jako skromen i okvir. Morda pa baš zato, ker je bila skromna, ■ je bila tem ganljiveja. Baš zato, ker je na tej I skrivnosti videl in občutil vsaki udeležnik, s kakimi težavami se morajo boriti naša društva, je tudi tem više cenil delovanje društva, ki je skozi desetletje premagovala tolike težave, j Baš skromnost in pri prostost sta provzročala, da i je bila to slavnost - - src in ob vsakem nastopu društva-jubilarja na včerajšnji slavnosti J so govorila srca svoje čestitke. Splošno se je odobravalo, da se je dru-! št v o o tej priliki odreklo zelo vabljivi ambiciji, da bi briljiralo z novimi zbori. Same stare častitljive skladbe — mej istimi tudi naš čestitljivi in veličastni »Naprej« — je postavilo na program, kar je odobravati, kajti na ta način so take slavnovnosti to, kar morajo biti: nekaka zgodovinska rekapitulacija. In kako dobro jo je pogodilo društvo se svojim programom, to je moglo razvideti iz prisrčnih ovacij, ki mu jih je prirejalo ! občinstvo, katerega je bilo kakih 2000 glav. Tudi \Vagnerjevi godbi moramo izreči vse ; priznanje, kajti soglasna sodba je bila ta, da tržaški Slovenci še nismo imeli na razpolago tako dobre, v izvajanju vestne in zajedno tudi tako pridne glasbe. Tudi telovadce »Tržaškega Sokola« je naše občinstvo zopet včeraj obsipalo se svojimi simpatijami. Včeraj smo videli vnovič, kako se te simpatije raztezajo od razumnika ; do prostaka. Telovadci so izvajali svoje vaje precizno in z ljubeznijo in so delali vso čast neutrudnemu učitelju in voditelju svojemu, bratu Bergantu. Vrt družbinih zavodov pri sv. Jakobu je 1 > i I lepo odičen z zastavami in balončki : in ako povemo še, da so se dvakrat prižigali krasni umetalni ognji, da sti bili na vrtu etablirani dve gostilni, in da je imela vsa zabava od začetka do konca značaj pobratimstva, bi mogli zaključiti to poročilce, ako ne bi bilo še nekoga, čegar ime je tesno spojeno z življenjem, delovanjem in vspehi »Slov. pevskega društva«. Ta nekdo je vsemu tržaškemu Slovenstvu toli simpatični, za razvoj glasbene in pevske umetnosti med nami toli zaslužni pevovodja Sreč ko 1» a r te 1. Zgodovina delovanja in vspehov »Slov. pevskega društva« jje zgodovina neštetih ur truda, skrbi, žrtev od strani Srečka Bartela in pa tiste ljubezni, ki hodi zmagovalno svojo pot dalje, preko vseh težav do cilja! Včerajšnja desetletnica »Slov. pevskega društva« je bila torej tudi Srečka Bartela jubilej ! Bog ga ohrani se mnogo let »Slovanskemu pevskemu društva«, da b<> to v drugem desetletju svojem tem lepše cvelo in se ravzijalo tržaškim Slovencem v ponos! Najdeno. V poslopju tuk. magistrata so našli dne 7. t, m. svoto denarja. Lastnik naj se oglasi pri voditelju mestne blagajne. S smodnikom seje igral v soboto j 11-letni Ivan Bradač iz sv. Marije Magda-1 7. Benj. Ipavic : »Domovini«, godba. H. F. S. Vilhar: »Hrvatska Davorija«, moški zbor s spremljevanjem godbe. 9. A. Gerbec : »Slovanski svet ti si krasan«, veliki venec, godba. 10. umetalni ognji, I. de!. 11. Ttiček: »Kovač v gozdu«, godba. 12. D. Jenko: »Sto čutiš«, moški zbor. 13. Fogel: »Cigani«, godba. 14. »Umetalni ognji«, II. del. 15. »Mlin«, polka, godba. 16. Svobodna zabava. Na veselici bosta sodelovala »Slovansko lene spodnje št. 355, Smodnik se je zažgal pevsko društvo« in godba pod vodstvom go-ter opekel neprevidnega dečka v obrazu in spoda kapelnika Wagnerja. — Ustopnina za na rokah. Dečka so spravili v tukajšnjo bol- , odrasle 20 nvč., otroci plačajo 10 nvč. Pod-nišnico. V bolnišnico so Sprejeli v pisani odbor se nadeja, da se družabniki in soboto: družabnice, kakor tudi drugi prijatelji dru- 34-letnega dninarja Dominika Sturasa, ki je štva mnogoštevilno udeleže slavnosti. ponesrečil o gradnji neke hiše; perico Jero Opombo. Družabniki in družabnice Kumar iz ulice Rigutti št. 7., ki se je opekla morejo ta dan nositi društveno znamenje. Na s kropom in 20-letnega mehanika Viktorja red pazijo postavljeni nadzorniki. V slučaju Senico iz ulice Istria št. 35. kateremu je o ; slabega vremena se veselica preloži na 26. a v- Razne vesti. Li-Hung-Čang — prijatelj psov. Neki francoski list priobčuje naslednji spominek na poslednje bivanje kitajskega »Bismarcka« v Iv >pi odpotuje v Tietitsin, je v tamošnjih uradnih krogih presenetilo, ker to naravnost nasprotuje postopanju ostalih vlad; vendar mislijo, da se je to dovoljenje dalo v dobri veri. RIM 12. K. B.) »Agenzija Štefani« koje bil Li-Hung-Cang leta 1898. j ,la je minister xa vnauje 8tvari Vis- na Angležkem, je položil venec na grob Gor-don-paše, junaka Chartumskega. Rodbina Gordonova je čutila veliko hvaležnost za to počeščenje ter je premišljala, kako bi isto izrazila na viden način. Neki vnuk Gordon-paše, veleposestnik in prijatelj psov, je imel krasnega conti Venosta prejel šifrirano brzojavko italijanskega poslanika v Pekingu z dne 5. t. m., v kateri izraža poslanstvo sožnlje o smrti kralja Humberta. o kateri je l>il<> obveščeno iz Tsungli Vamena. Poslanik pristavlja, da že dva meseca ni prejel nobene brzojavke. Prošlo psa bulldogga, kije bil na raznih razstavah I nQ v (,a je w|o gligati me(, evro|)ejskimj četami, dobil prve nagrade; tega ps;i je poslal Li-Hung-(1angu, ko se je isti ravno mislil vrniti v svojo domovino. Dolgo ni bilo odgovora. ki branijo poslanstvo, in med K i tajci, streljanje iz pušek. En Rus mrtev, dva ranjena. Od 30. ne vemo nicesa o da ne bodo odlašali delu zletel košček isto nevarno železa v levo oko ter do val. mu gusta ob isti uri zvečer. Vzajemno podporno društvo za za-Nepreviden voznik je zvrnil v soboto varovanje goveje živine v sv. Križu v popoludne voz, v katerem so se vračale tri tržaški okolici priredi dne 20. avgusta javno okoličanke iz Trsta v Bazovico. Kmetice so tombolo na občinskem trgu. Dobitka se poškodovale na več mestih ter jim je re-j dva: činkvina 100 kron, tombola 200 kron. i julija, pravi brzojavka Cez dva meseca pa je prispelo zahvalno pismo, j zveznih 5eta|, Upain0f ki se je glasilo: | napredovali proti Pekingu. »Prelepi dar, ki ste mi ga poslali, meje : PETROGRAD 12. (K. P>.) Uradni list presenetil. Pes je bil krasen. Žalibog pa moj ^aravljn grofa Waldersee-a, kakor izrednega želodec ne prenaša več takih delikates. Mojemu spremstvu pa je vaš pes izvrstno teknil. Li-Hung-Čang. Na Kitajskem še pač nimajo društev v bosta varstvo živalij. stratega, ki je večkrat pokazal svoje sijajne vojaške vrline. Dasi njegova naloga ni 'lahka, ! vendar bodo sinovi nebeške države še se dolgo spominjali tega izvrstnega vojaka. S1NGAPORE 12. (K. B.) Italijanska silna postaja podelila prvo pomoč. Tudi konj Cene srečkam po 40 stotink. Začetek točno ;Je Paflel nesrečni kralj kakor žrtva poživi Napad na kralja Humberta. Monza, kjer ekspedicija za Kitaj je prispela semkaj. i- MARSEILLE 12. (K. B.) V prisotno- je poškodovan. Nesreča se je zgodila v ulici Giulia, na nekem mestu, kjer popravljajo tlak. na občinskem trgu. Svirala Jlisterijozno ranjeiije. Minolo noč je godba. neki izvošček naletel v ulici Sette Fontane j -- na mladega človeka, ki je omahoval in se potem zgrudil na tla. Mladenič je bil prehoden v prsa. Rana je bila nevarna. Pravil je, da sta ga dve nepoznani osebi napadli, koje ,, . , 1 1 Mosettig je dne 4. t. m. šel iz gostilne »Alla eivetta«. Jeden teh dveh da ga je držal za roke, drugi pa ga je ranil z nožem. Ranilca da sta zbežala. Kmalu na to je prišel na zdravniško postajo neki 33-letni težak, ki je imel rano blizu senca, katero je bil dobil v isti gostilni »Alla eivetta«. Le ta je stric prvemu ranjencu Dražbe premičnin. V torek, dne 14. avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsled j naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: * V papirnici na Vevčah je na-v ulici Belvedere 4, pohištvo: v ulici S. gloma obolelo 15 delavk. Lazzaro 12, pohištvo, kočije ii. stvari za ko-i * Tenorist Bučar, ki je, kakor smo č'jaže: v ulici Ireneo 0 in ulica Cordajuoli poročali svoj čas, angaževan za dunajsko 2, nove mobilje in pohištvo ; v Skednju 443 dvorno opero, je minolo soboto prvič nastopil ob 47» uri popoludne. Po tomboli bo ]>les! njenega zločinca, je bila že enkrat namenjena stj predsednika republike, ki je prispel danes bo domača Ua napad na kralja Humberta. — Dne 0. semkaj, so o veliki svečanosti izročili ek? za pe-za- Vesti iz ostale Primorske. X Nov notar. C. kr. notar dr. Karol položil prisego ter začne dne 15. t. m. uradovati v Bolcu. X Imenovanje. Finančni minister je imenoval vežbenika Evgenija Vladi-8 l o v i c h a geometrom II. vrste v XI. plačilnem razredu in sicer za službovanje na Primorskem. Vesti iz Kranjske. ! julija 1886. se je bil ustrelil iz svoje puške dicijskemu vojn, namenjenemu za Kitaj, sergeant 88. pešpolka Fran de Franceschi, ki stave. Loubet je v navdušenem govoru poje bil v kraljevem gradu [v Monzi na straži. zjVal vojake, da kaznujejo Kitajce. Temu je Zapustil je pismo, naslovljeno na kralja : »Dobil sledila smotra vojaštva, na kar je bil dejcuner, sem ukaz, da ustrelim Vaše veličanstvo, ker katerega je predsednik na prefekturi priredil pa mislim, da je Vaše življenje dragocenejše častnikom, odhajajočim na Kitajsko, nego moje, ustrelim samega sebe. Pred smrtjo PETROGRAD 13. (K. B.) Finančni Vas prosim milosti za mojo mater«. Preiskave minister je izrazil prvemu inženerju kitajske državnega pravdnika in dotičnega polkovnika vzhodne železnice carjevo zahvalo za možato so pokazale, da se je de Franceschi udeležil izpolnjevanje dolžnosti nasproti prostolu in v Milanu nekega shoda, na katerem so mu domovini. Brzojavka zaključuje z besedami : naložili, da mora kralja umoriti o prvi priliki. »Njegovo veličanstvo je izvolilo izreči pre-Takrat se je mnogo ugibalo o tajinstveni smrti pričanje, da se bodete po osvoboditvi Har-sergeantovi ; pravi vzrok je zvedel širši bjna s prejšno odločnostjo zavzeli za to. da svet še le sedaj. - Usoda je dohitela kralja se železnica dovrši. in v ulici Sani I a 8, pohištvo in dragocenosti: v ulici Boschetto 34, pohištvo, konj in voz: na trgu delle Legna 10, pohištvo: v ulici Campanille in v ulici Acquedotto 57, pokrivala za luči in pohištvo. Vremenski vestnik. 14 let pozneje na istem mestu. Loterijske številke, izžrebane dne- 11. t. m.: Trst (58 81 19 Line 89 15 7 10 10 IG 29 Anarhisti. RIM 12. (K. B.) »Tribuna« javlja, da so pri Bresciju, Quintavalle-u in Lannerju v Pratu zaplenili zelo važne listine, ki razjasnijo vso zaroto. Bresci še ni spremenil svojega cinizma. kakor člen opere in sicer v »Aidi«. * Stekla mačka je dne 7. t. m. napadla (55-letnega Petra Starašinca iz Kra-sinca v črnomaljskem okraju in ga ogrizla. Starašinca so prepeljali v Ljubljauo, od tod Včeraj : toplomer pa je v soboto v spremstvu dveh stražnikov ! se je vrnil na Dunaj. Nesreča na železnici. ca Brzojavna poročila. Nadvojvoda Rajner na Dunaju. DUNAJ 13. (K. B.) Nadvojvoda Rajner ob 7. uri zjutraj 19.5., ob 2. uri popoludne odpotoval v Pasteurjev zavod na Dunaj. 26.5 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762.0 * Mestna posredovalnica za; — Danes toplomer ob 7. uri zjutraj 24.0 C. d e l o in službe Trgovina in promet. Nemci in Bolgari. Nemško levantinsko parobrod no društvo v Hamburgu je sklenilo z bolgarsko vlado pogodbo na pet let, glasom katere bodo par-niki imenovane družbe od 1. septembra star. pristajali v Ljubljani. Od dne od Rima sta trčila dva vlaka. Dosedaj se ni kal. t. 1. po dvakrat na mesec pristajal, v — Danes plima ob 10 56 predp. in ob 10.54 4. jaouvarja letos do dne 10. avgusta je j moglo pogoditi, koliko je ranjenih in mrtvih, bolgarskima lukama Burgas in Varna. Za to pop.; oseka ob 4.30 predpoludne in ob 4.53 došlo 2031 prošenj za delo in 1849 delopo- Šest mrtvecev so že našteli. Veliki knez popoludne. nudeb. 3179 delavcem je bilo 2037 odprtih Peter Nikolajevič ruski in soproga, ki stase — mest nakazanih in v 1207 slučajih se je delo nahajala v enem teh vlakov, nista poškodo- vsprejelo. Pevsko društvo »Slava* od sv. Marije Magdalene spodnje Jpriredi na veliki j Šmaren, to je v sredo dne 15. t. m. korpo-rativen izlet v Rojan, kjer priredi v krčmi gospoda Trevna («pri zlati kroni*) krasen koncert, na katerem se bodo peli sami veliki i • r/ . i i .. i 7L ... ■ 1 s prihodnjim šolskim letom zbori. Začetek koncertu ob o. uri popoludne. i J Z ozirom na tužne razmere, ki vladajo v Ro_, razred meo. Štajerske vesti. vana. Kralj in kraljica sta se takoj podala na mesto, kjer se je zgodila nesreča. jami vsled nečuvenega nasprotnega pritiska, se nadeja oevsko društvo «Slava», da pribite na njega koncert toliko rojanski rodoljubi, kolikor oni iz bližnje okolice in-mesta. Društvo «Slava» je uverjeno, da se ohranimo v naši okolici le tedaj, ako *=e vspodbujamo med- Nesreča na morju. PARIZ 12. (K. B.) Lovec na torpede posnemati tudi naš »La France« je ob rti St. Vincent trčil z — Slovenska šola na M u t i se oklopnico »Brenus« ter se potopil. Moštvo so rešili. Žalovanje za Liebkncchtoui. DUNAJ 12. (K. B.) Socijalno-demokra- bo nemško društvo dobivalo od bolgarske vlade znatno subvencijo. Nemci se mislijo o tej priliki okoristiti /.lasti z bolgarskim žitom, katerega so letos pridelali nenavadno mnogo. — Dovoljujemo si vprašanje: alibi agilnosti nemškega parobrod nega društva ne mogel LlovdIstemu bi kaka subvencija iz tuje državo tudi gotovo ne škodila, ka-li ? dvo- — Krasno deluje — kdo? Slavna „ - I celjska policijska oblast. Le poslušaj, dragi tična stranka je priredila danes izredno dobro čitatelj ! Ko so se vdeležniki velike Slom- obiskano žalno svečanost za Liebknechtom. šekove slavnosti na Ponikvi vračali zvečer v 1 Schumeier je v svojem govoru slavil zasluge j Celje, bile so celjske ulice natlačene dobro- j Liebknechtove za socijalne demokrate. ,^SOOOOOOOOOOooc< znanega nemČurskega »materijala«, z namenom sebojno .n ako na sestankih vžigamo čut so- j seveda, da, ako mogoče, na kakoršenkoli način Udarnosti. Ko nas sovraži vse, se moi-amo I razžali Slovence. In veste, kaj je storila celjska tem bolj ljubiti sami med seboj. | policija ? Mesto, da bi razgnala poulično »ob- Vrtbilo. »Delalsko podporno društvo« bo činstvo« ter skrbela, da imajo pošteni sloven-praznovalo dne 19. avgusta običajno oblet-jski »letniki mirno in svobodno pot, poslala nico blagoslov ljenja društvene zastave z ziu-'Je ^va komisarja in več policajev, da so za- tranjo in popoldansko slavnostjo. I. Zjutraj j ob 71/* uri se zbertt udje in odborniki v prostorih društva, Via Molin piecolo št. 1. državali slovenske goste na kolodvoru, češ, da je nevarno zapustiti kolodvor, dokler »gospoda« zunaj ne izvoli raziti se! Ni-li to Od tod odidejo, z godbo, društveno zastavo j krasno delovanje policije, ki, mesto da bi raž- in odborom na čelu, v cerkev sv. Antona novega. Točno ob 8. uri začne sveta maša, pri kateri bodo peli »Slovanskega pevskega društva«. Po sv. maši se vrnejo udje in odbor, spremljevani z godbo, istim potom v društvene prostore pohranit zastavo, potem se razidejo. II. Popoludne bo v odičenem ganjale potepuhe, nadleguje mirno občinstvo in je svari," naj ne stavlja na poskušnjo — potepuhov ? * — Lep spomenik velikemu S l o m še k n. V proslavo Slomšekove stoletnice je ljubljanski pol. svčtnik g. Fran Podgoršek v svojem rojstnem kraju na Ponikvah vrtu šole družbe sv. Cirila in Metoda pri na lastne stroške ustanovil j a v n o ljudsko J.' sv. Jakobu, ulica Giuliani 28., veselica, ki začne ob 5. uri. R-.izpored: 1. Jenko: »Naprej«, godba. 2. Iv. pl. Zaje: »Davorija«, godba. Vašak: »Slovan«, moški zbor. 4. A. »Na valovih sinje Adrijo«, valček godba. Vilko Novak: »Hrvaška Hrvatom«, moški zbor. 6. Balfe: »Ciganka«, sinfonija, godba. knjižnico. Take knjižnice so velikanskega pomena za ljudsko prosveto, kar je mej drugimi državami sprevidela tudi Rusija ter jih ustanovila v velikem številu. Kako potrebne Grbec : i bi bile javne ljudske knjižnice sosebno na Slovenskem, koliko bi naš narod pridobil na vrednosti in moči! Pogrel» Liebkneehta. BEROLIN 12. (K. P>.) Danes predpoludne je bil pogreb Liebkneehta. Istega se je udeležilo kakih 100.000 oseb. Vojna v južni Afriki. LONDON 11. (K. B.) Reuter javlja: General Buller je dne 9. t. m. pri Beginder-linku prekoračil reko Vaal. Ustaju na Kitajskem. LONDON 11. (K. B.) »Ne\v Vork Journal and Advertiser« javlja včeraj iz Hongkonga : Krog Svantaua še trajajo vedno nemiri in ropanje. Podkralj se ne ozira na opomine konzulov. Misijoni v Vungšanu so razrušeni; mnogo kitajskih kristijanov so kamena! i. W ASHINGTON 12. (K. B.) Reuter javlja: Vlada Zjedinjenih držav se ne ozira na poziv kitajskih podkraljev od dne 10. t. m. o izkrcanju evropskih čet v Shanghaiu. LONDON 13. (K. B.) »Dailv Mail« javlja iz Cifua, da se nahaja na južni strani Tientsina 20 000 mož kitajske vojske, ki na padejo Tientsin, Taku ali Hongku. LONDON 13. (K. B.) Reuter javlja iz Shanghaia : Dovoljenje, katero je dobil ruski ! poslanik v .Pekingu, da v spremstvu vojakov IC pohištva vsake vrste Alessandro Levi Minzi v Trsto Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat Izbor v tapetarijah, zrcalili in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko ^ vsakemu na zahtevo. ^ Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se nm brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaraćunao. 9i i OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cerfcvi st. Petra (Fiazza Rosario pod ljudsko šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljate* je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič Čevlj. mojster Izjava Z ozirom na notieo, objavljeno v sobotni številki pod naslovom »Zob za zob«, izjavljam na svoje poštenje: da sem bil |»o izvestnili osebah z grožnjami prisiljen razobesiti znake eožnlja; priča temu je gospod Anton Žitko, kateremu fo grozili na isti način; da sem nemudoma odpustil iz službe onega pomočnika, ki se je brez moje vednosti in proti moji izrecni volji udeležil demonstracije. Jaz sem Avstrijec in spoštujem Slovence, od katerih živim: niti na misel mi ni prišlo torej, da bi se hotel udeležiti demonstracij proti njim. Kar sem storil sam, sem storil pod nečuvenim pritiskom — kakor so storili skoro vsi obrtniki; a kar je storil moj pomočnik, sem dovolj izdatno obsodil z gori označenim korakom proti njemu. Slovence tržaške prosim torej, naj blagohotne u važu jejo vse in naj mi ohranijo svoje zaupanje. V Trstu, dne 13. avgusta 1900. Anton Zigoi. JIM? Kaj je Čitajte jutrajšnjo „Edinost". Ugodna prilika. Radi preselitve se proda v Komnu za neverjetno nizko ceno dve tikajoči se hiši (jedna dvonadstropna, druga jednonadstropna),bogato meblirani, z lepim dvoriščem, z dvemi podzemeljskimi kletmi, hlevom, žgan jamico, vodnjakom, z razno kletarsko in gospodarsko opravo 111 lepo vrejenim vrtom, j Pole«: tega še 10.437 m2 velik, vzorno D n _ . v i . vre jen vinograd, cepljen na ameriški podlagi v rofošk v 2. 3. in 4. letu starosti. Hiši ste kaj prij»ra\ni za obrt posebno pa za letovišenike ter bi z ozirom na neverjetno skromno ceno do-našali velik letni dobiček. Iz prijaznosti posreduje Josip Štrekelj v Komnu. Nikaka skrivnost ni več, das: napravi vsakdo doma sum brez vsake priprave in težave najfinije likerje po francoskem /.istemu s p< »močjo ekstraktov, ki stanejo za |>o 5 litrov likerjev : TrO-pinovec, Absint. Vermut. Ruski pelinovec, Češki liker. Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum. Češnjevec, Alaš. Alpski liker po 85 kr. in Konjak. Benediktinec, Char-treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Kaz- pošiljam proti predplačilu v znamkah ali pt.štuo nakaznico : j><» poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošdjatvi pri-denem navodilo kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, se cene mnogo znižajo. Anton Rukavina TRST - Via Belvedere št. 23. - TRST ^r g >Tj' 'j Restavracija Ivana Siškoviča, Hrpel]e-Koz!na se odda v najem radi preobilega posla in opravka z drugimi mojimi trgovinami. Gostilna je v najlepši legi ob glavni cesti v Kozini, obsega mnogo lepih in elegantnih sob za gostijo in letovisčarje ter je po letu in po zimi vedno dobro obiskovana. Poseben hlev za konje in vozove. Ponudbe sprejema lastnik Ivaii Šiškovie Hrpelje-Kozina. AAAAAAAAAAAA^AAA Dr. Gustav Gregorin, odvetnik, via Molino piccolo 3. II. sprejme v svojo pisarno pisarniškega vežbenika. xxxxxxxxxxxxxxxx Omnibns k vsakemu vlaku. §s flote! Sušak mM Obed po 1 krono. — Večerja po 60 vin. Poleg abonementov je podpisano ravnateljstvo uvedlo tudi izdajo blokov, veljavnih zm željeno dobo za obede po ceni ene krone. Vs:ik dan raznovrsten in obilen menu. Izborna bela vina i/ slavn<»znanih kleti prav. grofa Nikole Podrinskega v Zagrebu. Domače vino prve vrste iz Meje je vedno v veliki izberi liter po 1 K. 20 vin. . Dalmatinska najizbranejša vina v bufiljah po vin. 40, 60 in 1 K. „ , Opozarjajo se p. n. gospodje obiskovalci posebno na slovite marke Solinsko in Kastelanski Crljenak. Pristna Vodica iz Bakra, lastnega pridelka, po 2 K. butiljka. Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Plznu po 04 vin. liter. __________ RAVNATELJSTVO. Elegantne sobe od K 1.20 naprej. Velika dvorana za koncerte in gledališke predstave Električno razsvetljen vrt. Balincanje in Lawn-Tennis. Omnibns k vsakemu vlaku. Mala oznanila. Po.l to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev v sodčih in buteljkah. Perhauc Jakob Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. K rčme. Potočnik Fran matinsko in belo vipavsko vino ter SteinfeMsko pivo i vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. pfthqr PfttftP ulica Riborgo st- 2t)-Velika nvllul V DlOl zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. ■ II — .......— I !■ ■ II I I III MfHlllirM IVkarne in sladčlčarne. •©c »OOOC HERA PROMETHEUS S HA.J.JL' I Piazzetta S. Giacomo Št. .'> [Corso> - OlIDluB tilijalka ulica Kiborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. 1899 DELNIŠKO DSOŠTVO ZA APNENI OGLJIK IN ACETILENSKI PLIN NA DUNAJU Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov. jj^T Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1898 Zlata kolajna Budapest , , 99 » Schiedam Haag > Vratislava » » » Monakovo Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseh delili sveta. Centralne napeljave v delovanju s približno 15000 plamenov. Čistilni iii sušilni zistem glasom privilegija nemškesra cesarstva št. «S.7«2 In 10S.:M4, ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z najodlienejšimi uspehi. ar Apneni oelik naiprve Trste, ki dava največ plina, se prodaja po ngodnih cenah- "•b Glavni zastopnik za Istro, Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko, Italjansko, ter angleško Imlijo Jak. Perhauc S a * EDVARD TURECK V TRSTU. JOOOQC=XMK: k :x>i m vzajemno L A VI J A" zavarovalna banka v Pragi sklepa zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja. •J5-letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini K. 6'42 zaostalim svojim K. 1000*—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanja zmanjkuje se zavarovalnina za dividendo. Nsjugodnejši pogoji. Ves dobiček pripada členom. V poslednjih letih izplačano je bilo 10 odstotkov zavarovalnine. Izplačana dividenda..................K 716.541.28 Keserve in fondi....................K 20,579.494 88 Dosedanja izplačila ..................K 62,922.942-86 ti Pojasnila in tarife radovoljno pošilja generalno ravnateljstvo banke „Slavijc na Havličkovem trgu, kakor tudi »je generalni zastop v LJubljani. V pragi K s* H * * n\ u n n n n I3C Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Kavarne. v Antnn ^nrli prip°ro(;a Hvoix kavarni' fnlllUlI wUI II »Commercio« in»Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Trgovci. Ulica Barriera vecchia št. prodaj al niča vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahte vanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty Muha Josip Prva slovenska Osslje in drva. v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. izdelovalnica in zaloga zaz no vrstnega. pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla .:svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 14 (zadej c. kr. deželne soduije.) __ OI a A A priporoča svojo veliko prodajlnico biovenec in izdelovnlnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2. V Gorici. Civilni i n vojaški krojač. ... . . .. jefev vsakemu ko] razumljivi C. ir. pnviligiraai kron mjitl Martin Poveraj v Gorici na Travniku 11 I. n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih jilaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. Voščene sveže. J|/nn«A svečar v Gorici ulica Sv. Antona . KVUpcIU 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelneja voska. Za pristnost jamči s -J(KK) k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. Tovarna nadplatov Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo •9 iz lekarne B. Fraper-ja t Praii je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. | varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po- je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje iti ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč.. po pošti i 6 nvč. več. S ložetio varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. ivornega zalagatelja „pri črnem orlu' i! Praga, Malastran, ogel Spornerjeve Ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: O. Luciaiii, E. Leiteiiburar, P. Premi i ni, S. Serravallo, A. Suttina, C. Zmnettl, A. Praxmarer. ™ I iSchnhob er-tlieil) tvorni- Ško zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za čevlarje. sedlarje, knjigovez^, itd ter glavno zaloge voščila (biksa) družbe Sv. Cirila in Metoda v L.ju-bljani ima trvdka Ivan Drufovka Gorica Travnik 5 ' Filialki v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franeo naročila točna. ■ i v • _ i Velika Novoporocenci pozor! vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali j atolic za jedilne sobe, blazin /. različnimi tapecarijam, ^ in pohištvo za elegantne 9obe. Sprejemanje vsaki-| vrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del-| Anton Breščak, Corica. Gosposke ulice štv. 14. I Pr >daja proti primerni varščini tudi na obroke. Fra n \\ i I li e I m v * v ]W SI ml Frana Willielm lekarnarja v Neunkirchen (SDodEja Avstrija'. Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 g]