GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ELKROJ MOZIRJE, n. sol. o. LETNIK XIII ŠTEVILKA 3 OKTOBER 1989 VISOKA ODLIKOVANJA TREM NAŠIM DELAVKAM K nagrajencem občine Mozirje, ki so bili letos odlikovani, spadajo kar tri delavke iz Elkroja. Vsem iskreno čestitamo ter jim želimo še naprej veliko volje in veselja pri opravljanju svojega dela! Predsedstvo SFRJ je z ukazom št. 47 z dne 9/6—1989 odločilo, da se odlikuje: Z medaljo zaslug za narod ŠTRUCL ZORA iz Pustega polja št. 26 Tov. Štrucl Zora je zaposlena v DO ELKROJ kot referent za kadre. S svojo marljivostjo in prizadevnostjo je dosegla lepe uspehe predvsem na področju razreševanja socialnih problemov in izobraževanju delavcev, aktivna pa je tudi v samoupravnih organih in organih upravljanja v svoji delovni sredini. Z medaljo dela BELE VIDA iz Mozirja Tov. Beletova je zaposlena v DO ELKROJ kot kontrolor izdelkov. Dosega nadpovprečne rezultate tako glede kvalitete kot količine dela. Je tudi družbenopolitično aktivna in priljubljena v svojem okolju. MANDELC ZVONKA iz Letuša Mandelc Zvonka, zaposlena v DO ELKROJ kot tehnolog, prejme medaljo dela za prizadevnost in sposobnost vodenja in usmerjanja dela, saj je proizvodna skupina, ki jo usmerja postala najuspešnejša v firmi in zgled ostalim skupinam. REORGANIZACIJA ELKROJA Z organizacijo podjetja se postavljajo in zagotavljajo cilji in postopki za urejeno, sistematično in racionalno izvajanje dela. Cilj organizacije jezagotoviti organizacijske pogoje za doseganje ekonomskih ciljev podjetja. Vsebina organizacije je opredeljena z organizacijsko strukturo, ki pomeni smotrno razporeditev organizacijskih zmogljivosti in z organizacijskimi predpisi s katerimi se določajo postopki za racionalno izvajanje vseh poslovnih funkcij podjetja. Obstoječa organizacijska struktura, predvsem pa uskladitev sedanje organiziranosti z zakonom o podjetjih, ki mora biti izvedena do 31.12.1989. leta, zahteva drugačno organiziranost in sicer takšno, ki bo nudila večjo učinkovitost in omogočala uresničevanje razvojne koncepcije podjetja. Glede na znana dejstva, da smo v preteklih letih že vodili široko zastavljeno akcijo glede spreminjanja obstoječe samoupravne organiziranosti, to je nastanek enovite delovne organizacije, po novem družbenega podjetja, je potrebno dodati še naslednje: 1. Predlagana makro in mezoorganizacijska struktura izhaja iz obstoječega stanja, s tem da se je vse tisto kar je pozitivnega ohranilo in vse tisto, kar je negativnega spreme- nilo. Glede na bodoči razvoj podjetja je za nas primerna linijsko-štabna organizacijska struktura s poudarkom na projektnem načinu dela in združevanju in krepitvi skupnih strokovnih opravil za potrebe celotnega poslovnega sistema. To je tudi najracionalnejša organizacijska oblika, ki je ponazorjena s shematskim prikazom na koncu besedila. 2.Spremenjenaorganiziranostsenanašana sedanjo TOZD Konfekcija Mozirje in TOZD Konfekcija Šoštanj ter DSSS in je plod dosedanjih razmišljanj in ukrepov za izboljšanje učinkovitosti delovne organizacije, v letošnjem letu pa nastopa še zakonska obveza, da se je potrebno do konca tega leta uskladiti z zakonom o podjetjih. 3. S predlagano reorganizacijo bomo dosegli naslednje cilje: - racionalizirali in pocenili bomo poslovanje zlasti na nekaterih področjih poslovnega procesa, kar ima za posledico večjo ekonomičnost in rentabilnost podjetja, - predvidena organiziranost nam bo omogočila učinkovitejše vodenje in usmerjanje ter tesnejšo povezanost in odgovornost posameznih organizacijskih enot v procesu poslovanja, - bolje bomo izkoriščali kadrovske in tehnične zmogljivosti ter tako omogočili proizvodnjo z nižjimi stroški poslovanja, - realneje bomo vrednotili vse proizvajalne dejavnike in skrbeli zlasti za dobrobit podjetja kot celote ne pa posameznih organizacijskih enot, ki se želijo okoristiti na račun drugih, - povečali bomo enotnost in enakopravnost vseh delavcev Elkroja in s tem bomo krepili vrednote podjetja in pripadnost njemu, - zmanjšali bomo število samoupravnih organov in delegacij na eni strani, na drugi strani pa povečali kakovost in odgovornost samoupravnega dela, - dosegli bomo ustreznejši, celovitejši in učinkovitejši informacijski sistem od enostavnega prenašanja informacij preko samoupravnega delegatskega sistema do hitrejšega računalniško podprtega informacijskega sistema. Navedena oblika organiziranosti sovpada z našo enotno programsko in tehnološko celoto, ki se odraža na komercialnem, teh-nično-tehnološkem, organizacijskem, vodstvenem in tudi samoupravnem področju. Franc Finkšt, dipl. oec. MAKROORGANIZACIJA PODJETJA ELKROJ Služba kakovosti Projektna skupina Kadrovsko-socialna služba Služba operativne priprave dela Služba sredstev, naložb in plačilnega prometa Služba ekonomike in organizacije PE Luče Služba kooperacijske proizvodnje Služba marketinške priprave PE Nazarje Služba AOP Pravno-samoupravna služba Oddelek terjatev in obveznosti Sektor ekonomike in informatike PE Šoštanj Služba kreacije in modeliranja Služba izvoza in uvoza Knjigovodska služba Oddelek družbene prehrane Služba prodaje Služba nabave Proizvodno-tehničm sektor Finančni sektor likalnica in kontrola Služba investicij Splošno-kadrovski sektor Sektor trženja Razvojno-investicijski sektor ELKROJ MOZIRJE Preobrazba DO Elkroj Mozirje v podjetje v družbeni lastnini Od 1. januarja 1989 je v veljavi zakon o podjetjih. Z uveljavitvijo tega zakona smo v Jugoslaviji dobili novo strukturo gospodarskih organizacij, ki temelji na lastnini sredstev s katerimi poslujejo. Novela zakona o podjetjih je prinesla novost glede roka preobrazbe organizacij združenega dela v podjetje. Kot skrajni rok, do katerega se morajo OZD preoblikovati v podjetja je novela določila 31.12.1989 in tako bistveno skrajšala prvotno določen triletni rok. Pomembna novost je v tem, da nobena TOZD ne more blokirati procesa reorganizacije. Če posamezna TOZD ne sprejme pobude delavskega sveta za preoblikovanje v. podjetje, bo le-ta ostala zunaj podjetja, izvedla samostojni postopek in se organizirala kot podjetje. Glede na to, daje potrebno izvesti postopek preobrazbe Elkroj Mozirje v podjetje in izvesti postopek registracije pri sodišču do 31. 12. 1989, smo že pričeli z aktivnostmi. Pripravili smo osnutek statuta podjetja, ki ga bodo obravnavali delegati DS DO, obeh TOZD, DSSS in delavci na zborih. Statut podjetja vsebuje določbe o firmi, sedežu, zastopanju, dejavnosti, notranji organizaciji, načrtovanju dela, poslovni politiki, razporejanju dobička, delavskem svetu, poslovodnem organu in drugih organih upravljanja, zboru delavcev, samoupravni delavski kontroli, samoupravnih splošnih aktih, reševanju sporov. V poglavju »DEJAVNOST PODJETJA« ni več delitve na glavno in stransko dejavnost. Dejavnost podjetja smo nekoliko dopolnili, tako da so določene naslednje dejavnosti: proizvodnja oblačil, proizvodnja trikotaže, izdelava in popravilo tekstilnih predmetov, prevoz blaga in potnikov v javnem cestnem prometu, trgovina na debelo s tkaninami in konfekcijo, trgovina na drobno s tkaninami in konfekcijo in prodaja proizvodov podobnih organizacij, posli zunanjetrgovinskega prometa kamor spada izvoz izdelkov, uvoz surovin, reprodukcijskega materiala, rezervnih delov in strojev. Naslednje dejavnosti so: restavracija družbene prehrane, storitve v kampih in počitniških hišicah za potrebe svojih delavcev, dejavnost hranilnice, dejavnost zdravstvenega varstva naših delavcev in drugih oseb ter druge poslovne storitve: razmnoževanje, fotokopiranje, popravilo šivalnih strojev, popravilo in pranje avtomobilov. Po novem statutu se dejavnost lahko spremeni s sklepom delavskega sveta. Notranja organizacija v statutu ni točno določena. Statut določa, da se v podjetju, organizirajo področja dela, sektorji, službe, oddelki. Sklep o organiziranju področij dela, sektorjev, služb in oddelkov sprejme delavski svet. V statutu je predvideno, da se v podjetju sprejmejo naslednji planski akti: - dolgoročna strategija razvoja - srednjeročni plan za obdobje 5 let - načrt poslovnih ciljev za obdobje enega leta. V statutu je določeno, da bomo v podjetju imeli 11 članski delavski svet. Delegati bodo v delavski svet voljeni po naslednjem pravilu: na 100 delavcev se voli po en delegat, vsak del delovnega procesa mora imeti v delavskem svetu vsaj enega delegata. Delavski svet ima dva izvršilna organa in sicer, komisijo za delovna razmerja in komisijo za varstvo pravic. Komisija za varstvo pravic je pristojna, da obravnava in dokončno odloča o vseh zahtevkih delavcev za varstvo pravic iz delovnih razmerij in obravnava pritožbe delavcev, ki se nanašajo na uveljavljanje pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja in svoje odločitve posreduje pristojnim organom in strokovnim službam. Doslej komisije za varstvo pravic v naši delovni organizaciji nismo imeli in je njene naloge opravljal delavski svet. V poglavju, ki določa pogoje, pristojnosti, obveznosti poslovodnega organa je novost v tem, da delavski svet podjetja brez razpisa imenuje vršilca dolžnosti največ za eno leto. Določene pa so tudi nekatere nove pristojnosti direktorja in sicer, da predlaga imenovanje in razreševanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter da odloča o razporejanju delavcev h določenim delom in nalogam. Pristojnosti zbora delavcev in pristojnosti komisije samoupravne delavske kontrole so ostale enake kot so določene že sedaj in zato jih posebej ne razlagamo. V statutu imamo še določbe o poslovni tajnosti, o obveščanju delavcev in določbe o samoupravnih splošnih aktih v podjetju. Statut podjetja bomo v Elkroju sprejemali na referendumu predvidoma v mesecu novembru. Delavci obeh temeljnih organizacij bodo na referendumu sprejemali tudi samoupravni sporazum o organiziranju. S tem sporazumom se temeljni organizaciji sporazumeta, da z 31.12.1989 prenehajo obstojati dosedanje TOZD in DSSS, da vse pravice in obveznosti prenesejo na družbeno podjetje, podjetje pa prevzema delavce, sredstva, pravice in obveznosti dosedanjih temeljnih organizacij in delovne skupnosti. V začetku meseca oktobra bosta osnutek statuta in samoupravnega sporazuma obravnavana na delavskih svetih TOZD, DSSS in zborih delavcev. Želimo, da bi se delavci v čim večji meri seznanil z navedenimi samoupravnimi splošnimi akti, v času javne obravnave podali tudi morebitne umestne pripombe in nam tako pomagali pri pripravi končnega besedila statuta podjetja Elkroj Mozirje. Naša nova zmogljivost: računalnik MIKROWAX ser. 3600 Marija Krivec SPREMENITI DELOVNI ČAS? Smo pred izdelavo urnika dela za naslednje leto, zato pogosteje kot sicer razmišljamo o delovnem času. V SFRJ imamo predpisan 42-urni delovni tednik (tak je bil izglasovan tudi v novem zakonu o delovnih razmerjih pred kratkim). Kljub številnim razpravam o 40 ali 42 urnem delovnem tedniku je bil sprejet slednji, z obrazložitvijo, da gospodarska situacija v državi ni naklonjena skrajševanju delovnega časa. Republiški zakon o delovnih razmerjih še ni sprejet, vprašanje pa je, če bo prišlo do razlik oziroma skrajševanja delovnega časa v primerjavi z zveznimi predpisi. Doslej so lahko šle na skrajšan delovni čas t.i. »poskusne« delovne organizacije, ki so imele nadpovprečne poslovne rezultate. Pogoj za uveljavitev skrajšanega delovnika je bil zadržati delovno učinkovitost in uspešnost iz časov pred spremembami delovnega časa. S skrajšanjem delovnega časa za 2 uri tedensko bi fond časa zmanjšali za skupno 13 dni letno. Konkretno pri nas bi ta izpad lahko nadomestili s povprečno 5,2 % izboljšanjem produktivnosti dela. Precej razprav poteka v zadnjem času tudi okrog tako imenovanega evropskega delovnega časa, ki je posledica našega odpiranja v zahodno Evropo. Delovni čas traja od 8.-16. ure oziroma od 8. do 17. ure, velja pa za ljudi, ki ne delajo neposredno v proizvodnji (več izmen) in nanjo tudi niso neposredno vezani. V Sloveniji so mnenja o smotrnosti uvajanja tega časa deljena, predvsem temu nasprotuje republiški komite za vzgojo in izobraževanje. O evropskem delovnem času razmišljajo tudi že okoliške DO (Glin, Gorenje). Kaj bo prinesla republiška zakonodaja,ozi-roma kako se bomo kot širša družbeno-po-litična skupnost uspeli prilagajati potrebam današnjega časa, bomo še videli. Pri nas pripravljamo za leto 1990 urnik dela na podlagi predpisanega in doslej veljavnega 42-urnega delovnega tednika, kar za leto "1990 pomeni letni fond 2184 ur. Ta fond je mgž-no doseči z 8-urnim delovnikom od ponedeljka do petka in 16. delovnimi sobotami (vključena je tudi solidarnostna sobota); to je način, ki smo ga bili vajeni doslej. Za režijska dela in naloge je možno postaviti namesto delovnih sobot podaljšan delovni čas en dan v tednu, možno pa je ta fond časa doseči tudi na način, ki ga bomo podrobneje opisali in h kateremu se nagibamo, to je 8,5 urni delavnik, brez dela ob sobotah, način, ki je že vpeljan v obratu Luče. Takemu razmišljanju v prid govori več dejstev, in sicer: - relativno slaba prisotnost na delu ob sobotah - ženski delovni kolektiv in s tem - predpostavljam - težnja po prostih sobotah, tudi znatnejši počitek - manjši stroški (odpadejo prevozi ob sobotah, prehrana med delom, drugi stroški...). Ocenjuje se, da bi znašal prihranek po trenutnih cenah od 120-130 starih milijard) - več časa za morebitne intervencije (ob težavah pri zagotavljanju rokov bi lahko izrabili proste sobote in se tako izognili nočnemu delu in delu ob nedeljah) POGOJI, KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PREHOD NA 8,5 URNI DELAVNIK: - delo v največ dveh izmenah - urejeni prevozi - zadovoljiva delovna disciplina 8,5 urni delovnik je možen pri delu v eni ali dveh izmenah, saj se skupni delovni čas (obeh izmen) podaljša za uro. Dopoldanska izmena se prične npr. ob 5.45 in konča ob 14.15, popoldanska pa se prične ob 14.15 in traja do 22.45. Čas je lahko postavljen tudi drugače, verjetno pa je sprememba na omenjeni čas najmanj občutljiva. Da bi lahko prešli na 8,5 urni delavnik, morajo biti urejeni prevozi na delo in z dela, kar obenem pomeni, da morajo tak delovni čas osvojiti tudi okoliške DO, s katerimi imamo organizirane skupne prevoze (MGA, GLIN). Prvi pogovori kažejo, da sta obe DO zainteresirani za tak način dela. Da bi zadržali vsaj enako delovno učinkovitost, bo potre-bnastrogasamodisciplina. »Čakanje nazvo-nec« ali predčasno odhajanje z delovnih mest bi lahko nemudoma povzročilo izpad 16 delovnih dni in s tem slabše rezultate. S predlaganimi spremembami vsekakor želimo izboljšati obstoječe stanje. Če se bo s predlogom strinjala večina (pogovor o tem bomo vodili na prvem zboru delovnih ljudi) in če bomo uspeli najti skupen jezik z okoliškimi DO, bomo z novim letom že pričeli delati po novem. Predlog^ velja tudi za delavce TOZD Konfekcija,Šoštanj, če-se bodo tudi tam uspele urediti prevozne linije. Vida Skok ŽEMELJ MATEJA ŽUNTER MOJCA 5 štipendij za poklic konfekcijski tehnik ČAS JOŽICA MIKEK HERMINA JEZERNIK ANA PODMENINŠEK MARTA REBERŠAK BERNARDA 3 štipendije za poklic inženir konfekcije BEZOVNIK JANA GROBELNIK JOLANDA PUSTOSLEMŠEK IVANKA 1 štipendija za poklic finomehanik BLATNIK TOMAŽ TOZD Konfekcija Šoštanj 5 štipendij za konfekcionarja ČEPELNIK ANITA GODEC IVANKA GOLOB STANKA KOLIČ SUZANA REDNAK BRIGITA 1 štipendija za poklic konfekcijski tehnik RAJŠTER DAMJANA DSSS 1 štipendija za poklic ekonomski tehnik FINKŠT DARJA 1 štipendija za naravoslovno matematično usmeritev TAVČAR ŠPELA Skupno na novo štipendiramo 30 učencev. Skupno število učencev in študentov, kijih delovna organizacija Elkroj štipendira v letošnjem šolskem letu TOZD Konfekcija Mozirje za poklic konfekcionar II. 42 za poklic konfekcijski tehnik 14 za poklic konfekcijski inženir 7 za poklic dipl. ing. konfekcije 1 za poklic finomehanik 1 SKUPAJ 65 TOZD Konfekcija Šoštanj za poklic konfekcionar II. 12 za poklic konfekcijski tehnik 3 SKUPAJ 15 Novopodeljene štipendije za šolsko leto 1989/90 TOZD Konfekcija Mozirje 13 štipendij za konfekcionarja BARK SILVA BLAŽIČ MELITA BREZNIK MARIJA BOŽIČ OLGA DIMEČ BERNARDA KROPOVŠEK MELITA KRUMPAČNIK DORICA NAPOTNIK MAJDA MAGRIČ AMALIJA PRIMOŽIČ MOJCA U RTE L J GREGOR DSSS za poklic ekonomski tehnik 1 za poklic ekonomsko komercialni tehnik 2 za poklic računalniški tehnik 1 za poklic naravoslovne usmeritve 1 za poklic dipl. oec 2 SKUPAJ 7 Skupno število Elkrojevih štipendistov znaša 87. Z. Štrucl Zdravstvena zaščita Elkrojevih delavcev Dobro organizirana zdravstvena zaščita v delovni organizaciji je toliko bolj učinkovita, kolikor bližje je delavcu in njegovemu delovnemu okolju. Iz omenjenega razloga smo v drugi polovici leta 1986 sklenili z Zdravstvenim centrom Velenje TOZD Splošno zdravstvo Mozirje dogovor o medsebojnem sodelovanju z namenom, da bolj organizirano pristopimo k reševanju zdravstvene problematike v delovni organizaciji. Za obratno zdravnico je bila imenovana dr. Ida Kramer, katero zaradi odsotnosti v zadnjem letu nadomeščata dr. Žuntar in dr. Rus. Leta 1987 smo izvedli anketo med delavci delovne organizacije Elkroj, kako so zadovoljni z delom obratnega zdravnika oziroma organizirano zdravstveno zaščito. Rezultati so bili pozitivni, pripombe o neustreznem prostoru in delovnim časom zdravnika v delovni organizaciji pa smo poskušali tekoče reševati, čeprav je res, daje prostor obratne ambulante še vedno neustrezen predvsem zaradi objektivnih razlogov. F. Remic Kršitve delovne obveznosti V letu 1989 do vključno meseca septembra se je disciplinska komisija sestala šestkrat in na svojih sejah obravnavala dvajset primerov kršitev delovne obveznosti. V TOZD Konfekcija Mozirje je bilo 13 primerov, v TOZD Konfekcija Šoštanj 5 primerov in v DSSS dva primera. Med najpogostejšimi kršitvami delovne obveznosti se najde malomarno opravljanje del, zaradi česar je prišlo do neustrezne kvalitete izdelkov, vinjenost na delovnem mestu, neopravičeni izostanki in odklonitev nadurnega dela. Disciplinska komisija je štirim kršiteljem izrekla ukrep'prenehanja delovnega razmerja, devet delavcev je prejelo javni opomin, dva opomin, eden je bil disciplinsko premeščen na druga dela in naloge in eden oproščen. Petim delavcem je komisija izrekla pavšalno odškodnino. V dveh primerih je šlo za polog disciplinskega ukrepa, v treh primerih pa kot samostojni ukrep. V letošnjem letuje število kršiteljev delovne discipline bistveno narastlo. Lani je disciplinska komisija obravnavala enajst kršiteljev, letos se je število povzpelo pri samo devetih mesecih na dvajset. Podatek ni razveseljiv in rahlo zaskrbljuje. Vzrokov za nedisciplino je seveda veliko, nenehna napetost in vedno večja kriza pa jih povzroča še več. Toda kljub vzrokom, ki so v nas in okoli nas se moramo truditi, da bomo delali kvalitetno, se prilagajali eden drugemu in ne postavljali ovir za komunikacijo. Le-ta je bistvena pri preprečevanju sporov, pri kršitvah, ki znajo pripeljati tudi do disciplinske komisije. Ker pa si tega nihče ne želi, si v prihodnjih mesecih prizadevajmo, da se število kršitev ne bo večalo! Marija Krivec Sporočila Ljubljanske banke OBRAČUN IN PRIPIS OBRESTI ZA SREDSTVA NA VPOGLEDNIH DINARSKIH HRANILNIH VLOGAH, TEKOČIH IN ŽIRO RAČUNIH Obresti bodo obračunane za tretje letošnje četrtletje in prištete k stanju s 1. oktobrom. Pripis obresti po vrstah sredstev bo potekal takole: Vpogledne dinarske hranilne vloge Obresti bo mogoče vpisati v hranilno knjižico od 3. oktobra naprej. Vse varčevalce, ki ne načrtujejo takojšnje vezave ali porabe pripisanih obresti, vabimo, da združijo ta opravek z rednim obiskom v banki. Tekoči računi Imetniki tekočih računov bodo seznanjeni z zneskom pripisanih obresti v prvem oktobrskem izpisku, ki bo odposlan po pošti 12. oktobra. Kot doslej, bodo tudi tokrat v izpisku posebej prikazane obresti na pozitivno stanje ter obresti na dovoljeno in nedovoljeno negativno stanje. S seštevkom vseh obresti v dobro ali v breme se bo povečalo oziroma zmanjšalo stanje sredstev na računu. Žiro račun Imetniki žiro računov bodo o znesku pripisanih obresti seznanjeni z izpiskom, ki ga bodo prejeli po 5. oktobru. NOVE VIŠINE MEJNIH ZNESKOV PRI POSLOVANJU S TEKOČIMI RAČUNI IN HRANILNIMI VLOGAMI Imetnike tekočih računov obveščamo, da veljajo od 1. 10. 1989 naslednje spremembe: 1. spodnji mejni znesek na katerega lahko glasi ček znaša 200.000- dinarjev, 2. zgornji mejni znesek pri brezgotovinskem poslovanju na katerega glasi ček znaša 4,000.000,- dinarjev, 3. zgornji mejni znesek pri dvigu gotovine v drugih bankah, PTT enotah in SDK-jih znaša 1,500.000 - dinarjev, 4. imetniki tekočih računov, ki se vodijo v temeljnih bankah v sistemu Ljubljanske banke, lahko z enim čekom dvignejo gotovino do 2.000.000 - dinarjev, 5. imetniki tekočih računov Temeljne banke Velenje pa lahko dvigajo gotovino na en ček v okviru kritja na tekočem računu pri vseh enotah Temeljne banke Velenje. Hranilne vloge Pri poslovanju s vpoglednimi hranilnimi vlogami, ki so izdane na ime, velja znesek izplačila brez primerjave stanja 4,000.000.-dinarjev. Delavke iz Velenja, ki so na priučevanju v Elkroju. Nekaj izletu podobnega Obiskali smo tromejo Tudi letos nam je Društvo finančno-računo-vodskih delavcev ponudilo dva izleta. Prvi je vodil na tromejo Jugoslavije, Italije in Avstrije v organizaciji Turist biroja Mozirje, drugi pa v Pariz pod Kompasovim vodstvom. Ker sem Francijo in Pariz že videl, sem se odločil za izlet na tromejo, saj tamkaj še nisem videl vseh krajev, ki me zanimajo. 23. septembra smo se zbrali na trgu in v družbi starejšega vodiča krenili na pot. Vo žnja preko Černivca, Kamnika, Kranja in Jesenic do Kranjske gore je postajala vedno smo se ustavili še za en minus in plus, kar jezopet vznejevoljilo našega starokopitnega vodiča, ki nam jo je hotel pobrisati kar brez nas. Po želji večine je popustil in v prijetnem ambientu smo si še zadnjič privezali duše. Izlet na tromejo je bil nakupovalnega značaja - nekakšen razširjeni Pliberk, s čimer pa nismo bili seznanjeni. Z ogledom kulturnih znamenitosti tako ni bilo nič. A ker nam je vreme lepo streglo, smo bili kljub temu zelo zadovoljni. Športna vest Dne 22. 9. 1989 je bilo sindikalno prvenstvo v malem nogometu. Tekmovanja se je udeležilo 20 ekip, med njimi tudi Elkroje-vo moštvo. Naša ekipa je v postavi: Vodeb Jože, Hren Franc, Remic Franjo, Žunter Robi, Podsedenšek Miha, Ocvirk Andrej in Vovk Boris dosegla drugo mesto. Jože Vodeb ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega očeta se zahvaljujem sodelavkam za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Marija Steblovnik ZAHVALA Vsem sodelavcem se ob izgubi mojega dragega očeta zahvaljujem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Ciril Zavolovšek Niko Mlakar Vsakoletni Giro dTtalia vodi kolesarje tudi skozi Trbiž. Na sredini razglednice vidimo del pokrite tržnice, ki je ne zgreši noben »švercer«. bolj neudobna, saj smo za izlet dobili Gli-nov delavski avtobus z »odrezanimi« sedeži. No, malo boljši od lojtričnega voza je vseeno bil. Po oddihu v Kranjski gori, smo na Podkorenu prestopili mejo z Avstrijo. V veliki blagovnici Konsum smo opravili potrebne nakupe: pa še to samo za šilinge. Po nakupih v Podkorenu, smo brž prestopili še avstrijsko italijansko mejo in prispeli v Trbiž. Trbiž velja za severni Trst. Poln je trgovin in trgovinic z veliko izbiro blaga. Najbolj znana je velika pokrita tržnica, kjer prodajajo izdelke iz usnja, polusnja, skaja, jeansa, vmes pa so na gosto posejane stojnice z najrazličnejšim sadjem in zelenjavo. Ker so na izletu prevladovale ženske, ki so po večini »ubrisane na cote«, so se na vrat na nos pognale v stojnice. Sam sem raje iskal trgovine s tehničnim blagom in si nakupil nekaj orodja. Ob vrnitvi smo se okrepčali v Aljaževem domu, od koder je bil prekrasen pogled na severno triglavsko steno. Nekateri udeleženci so si ogledali še kip znamenitega klina. Večerjali smo v kranjskem hotelu Jelen, nato pa odhiteli proti domu. Na prelazu Černivec Kultura naših kadilcev je padla - na tla. Modni utrinki s pariških ulic Prešeren in sproščen je Pariz. Kot lonec v katerega so popadali brezštevilni narodi in narodnosti različnih barv: črni, beli, rumeni, čokoladni in še mešani iz vseh teh barv. Prav tako kot so različni odtenki človekove kože, so različna tudi odločila, kijih nosimo. Ko se sprehajaš po širokih bulevarjih, ulicah in uličicah na široko odpiraš oči, da bi kje zapazil kakšno skrajno urejeno žensko ali odlično polikanega moškega. Seveda je normalno, da je na ulici ne najdeš. Je pa dovolj, da vstopiš v notranjost kake trgovine, banke ali podobnega in za pultom bo stal ne sicer polikan, marveč ležerno urejen moški. Imel bo vzorčasto srajco v pastelnih barvah ali pa enobarvno z množico raznih vzorčkov oziroma likov v tkanju. Kravata še ne bo tako široka, kot jo predpisujeta letošnja jesen in zima, suknjič bo že ohlapnejši in ovratnik kombiniran iz na primer sive in črne, rjave in temno rjave, temno zelene in rjave itd... Predvsem pa bo kjerkoli za pultom ali v lokalu nežno prijazen, kar sicer ne spada k modi, čisto skregano pa to dvoje vsekakor ni. Ženske sem si ogledovala manj natančno in sploh se mi je zdel moški svet veliko bolj v oči in srce segajoč. No, najlažje je bilo na dekletu opaziti močno črne debele nogavice in nizke čevlje v Rockford stilu, ki pa gume na podplatu niso imeli tako zelo nasekane kot prejšnja leta. Krilo je segalo največ do kolen. Zraven je spadal puli, na puli pa obvezno telovnik, ki je spredaj okrašen z različnimi vzorci. Čez vse to se ni manjkalo razno raznih balonastih plaščev. Prav ti so me spominjali na tako značilne balonarje, ki jih nosijo detektivi v francoskih kriminalkah. Opisanatipaženske in moškega (mladih seveda) srečuješ najpogosteje v sicer sivih in tu in tam za Pariz celo zapuščenih ulicah. Ob tem se žalostim le nad dejstvom, da bomo moške v prelepih vzorčastih srajcah srečevali pri nas šele čez kakšno leto ali pa jih ta moda sploh ne bo osvojila in da ženske nočemo ali pa ne znamo biti drzno oblečene. Nove kombinacije so morda primerne le za mesto... tako pravimo na podeželju. Škoda, saj poživitev ni nikoli odveč! O barvah in bogatih izložjoah znanih modnih imen pa prihodnjič. A.B. Drugi letošnji izlet Društva finančno računovodskih delavcev je pod odlično organizacijo Kompasa vodil v Pariz. Na žalost je bil zelo kratek in pred kratkim, tako da udeleženci še nismo uspeli urediti kopice svojih vtisov. Za pokušino vam nudimo le nekaj utrinkov s pariških ulic, slikico slavoloka zmage ob sončnem zahodu in posnetek Eiflo-vega stolpa s prelepe reke Seine. Bolniški izostanki v DO ELKROJ od leta 1986 do 1989 BOLNIŠKI STALEŽ V DO ELKROJ DSSS 1986- 1989 BOLNIŠKI STALEŽ V DO ELKROJ TOZD KONFEKCIJA MOZIRJE 1986- 1989 1986 1987 1988 1989 1986 1987 1988 1989 JANUAR 2.1 % 2.0% 3,0% 3,3% JANUAR 4,3% 5.8% 4.5% 5,5% FEBRUAR 4,8% 3,4 % 2,1 % 2.6% FEBRUAR 7.5% 6.3% 6.1 % 5,0 % MAREC 3,6 % 2.7% 1,9% 2.3% MAREC 6.6 % 6.1 % 6.5 % 3,3 % APRIL 5,0% 4,6 % 3.2 % 2,2 % APRIL 6,1 % 5,9 % 5,4 % 4,2 % MAJ 3,6 % 4,5% 3,4 % 4,4 % MAJ 4,5% 5,0% 4,3 % 3,6 % JUNIJ 2,0% 2,6% 4,2% 3,9% JUNIJ 5,6% 5,7% 4,4% 3,9 % JULIJ 2.3% 1.4% 4,4 % 3.4 % JULIJ 2.0% 3,7% 2,8 % 2.8 % AVGUST 2,9% 2.8% 3.6% 2,4% AVGUST 4,9% 7,0 % 4,5% 4,0% SEPTEMBER 2,1 % 4,3% 4,8% SEPTEMBER 4,8% 5,8% 4.5% OKTOBER 3,2% 1,0% 3.7% OKTOBER 4,4% 4,5% 5,5% NOVEMBER 3.5% 1.9% 2.6% NOVEMBER 4,3% 5,3% 5.2% DECEMBER 3,6% 1,1 % 1,6% DECEMBER 5.5% 5,5% 3.8% Povprečje 3.2% 2.7% 3.2% 3.1 % Povprečje 5.0% 5,6% 4.8% 4,3% BOLNIŠKI STALEŽ V DO ELKROJ TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ 1986-1989 1986 1987 1988 1989 JANUAR 6.5% 7,9% 5.6% 9,5% FEBRUAR 13,9% 8,5% 6.0% 10,0% MAREC 6,6% 10,0% 7,3% 5,9% APRIL 5,2% 9,6% 5.3% 4,6% MAJ 6,9% 6,2% 4,7% 5,9% JUNIJ 9,1 % 8,2% 7,1 % 9,9% JULIJ 4,9% 3,9% 5.3% 4,5% AVGUST 6,6% 6,0% 6,1 % 6,9% SEPTEMBER 4,1 % 4,7% 6,1 % OKTOBER 6,5% 6,3% 6,6% NOVEMBER 7,8% 5,0% 7.6% DECEMBER 5.6% 5,7% 7,6% Povprečje 7.0% 6,8% 6.3% 7,2% Iz tabel je razvidno, da so se izostanki z dela zaradi bolezni, nege, nesreče na delu ali izven dela z uvedbo obratnega zdravnika nekoliko zmanjšali. V TOZD Konfekcija Mozirje je v letošnjem letu bolniški stalež najnižji v zadnjih štirih letih, in to kljub temu da je bila v prvih dveh mesecih epidemija gripe. Ravno obratno pa je v TOZD Konfekcija Šoštanj, kjer je bolniški stalež nadpovprečno visok. Eden od razlogov je tudi ta, da omenjeni tozd nima obratnega zdravnika, ki bi posvečal večjo pozornost zdravstveni zaščiti, preventivi in podobnemu, kar ima za posledico tudi neupravičeno koriščenje bolniškega staleža. Kljub nekaterim pomislekom o upravičenosti obratnega zdravnika lahko zaključimo, da je sedanje, delo prineslo veliko dobrih rezultatov, ter da bo potrebno tudi v prihodnje izvajati aktivnosti za še boljšo organiziranost zdravstvene zaščite naših delavcev. Franjo Remic Fluktuacija delavcev do 30. 9.1989 Prišli do 30. 9. 89 Odšli do 30. 9. 89 TOZD Šoštanj 18 14 TOZD Mozirje 33 33 DSSS 5 10 SKUPAJ 56 57 Prišli do 30. 9. 89 TOZD Konfekcija Mozirje Priimek in ime Poklic 1. Žerovnik Julijana konfekcionar 2. Zadražnik Andreja prodajalka 3. Aleksandrova Jelka natakarica 4. Matko Marija administrator 5. Vezočnik Ivica NK delavka 6. Dumančič Zorica NK delavka 7. Oprešnik Mirko NK delavec 8. Tomič Ankica NK delavka 9. Marjanovič Nada konfekcionar I. 10. Dijakovič Kata NK delavka 11. Dešman Jelena natakarica 12. Dekanič-Jurič Janja NK delavka 13. Krivec Antonija prometni tehnik 14. Zagožen Ema konfekcijski tehnik 15. Matijevič Luca NK delavka 16. Romšak Mateja konfekcionar II. 17. Blekač Elizabeta konfekcionar II. 18. Gaber Marija konfekcionar II. 19. Usar Jožica konfekcionar II 20. Fedran Vera NK delavka 21. Ilič Milica medicinska sestra 22. Tadič Jagoda NK delavka 23. Podkrižnik Rozika NK delavka 24. Prosen Irena NK delavka 25. Detmar Anica tekstilni mehanik 26. Detmar Marinka tekstilni mehanik 27. Molič Branka NK delavka 28. Tominšek Karolina NK delavka 29. Pečnik Karmen konf. I. 30. Rozoničnik Dominika konf. I. 31. Polanšek Romana konf. I. 32. Ermenc Bojana konf. teh. 33. Rop Zdenka NK delavka TOZD Konfekcija Šoštanj 1. Brešar Vlasta NK delavka 2. Kondič Nada NK delavka 3. Lukenda Bernarda konf. I. 4. Josipovič Zdenka prodajalka 5. Hadžič Senada krojačica 6. Zlatarek Romana NK delavka 7. Dedič Fekija konf. I. 8. Žibret Brigita NK delavka 9. Zagoričnik Milena 10. Dobnik Stanka 11. Jelenko Andreja 12. Pirnat Simona 13. Napotnik Marta 14. Planinc Ivanka 15. Zabukovnik Alenka 16. Kočevar Sonja 17. Kulanič Zuhrija 18. Burzič Nermina kmet. tehnik NK delavka konf. tehnik NK delavka NK delavka konf. II. konf. II. konf. II. natakarica NK delavka DSSS 1. Dešman Vlado 2. Krivec Jelka 3. Remic Barbara 4. Kovač Romana 5. Lamprečnik Anton Odšli do 30. 9.1989 DSSS 1. Tominšek Marija 2. Jakuš Irena 3. Dolar Pavle 4. Matko Marija 5. Levar Stanko 6. Keber Fanika 7. Brezovnik Peter 8. Golob Hubert 9. Ročnik Marija 10. Remic Stanka TOZD Konfekcija Mozirje 1. Jeraša Mojca 2. Pranjič Iva 3. Završnik Milena 4. Ivanovič -Durda 5. Bezovšek Pavla 6. Zaleznik Terezija 7. Kaker Elizabeta 8. Zavratnik Nada 9. Kokovnik Fanika 10. Šogorič Danica 11. Reberčnik Joža 12. Nadlučnik Vera 13. Vrtačnik Silva 14. Letojne Cveta 15. Bogdan Marija 16. Ermenc Damjana 17. Vezočnik Ivica 18. Podkrižnik Lučka NK delavec NK delavka NK delavka ekon. tehnik - priprav, konf. II. - priprav. Vzrok odhoda NK delavka - star. upokojitev modelar - nadaljevanje študija mag. ekonomije - neg. ocena posk. dela administrator - discipl. NK delavec - invalid, upok. NK delavec - star. upok. NK delavec - star. upok. dipl. ek. - zaposl. v dr. DO NK del. - inval. upok. ekonomist - zaposl. v dr. DO prodajalka - preselitev NK delavka - preselitev NK delavka - zaposlitev v dr. DO konf. - zaposlitev dr. DO krojačica - star. upokojitev NK delavka - star. upokojitev NK delavka - upok. po možu konf. II. - zaposlitev v dr. DO NK del. - zaposlitev v dr. DO NK delavka - probl. z varst. otrok NK delavka - zaposl. v dr. DO NK del. - star. upokojitev NK del. - star. upokojitev NK del. - star. upokojitev konf. I. - discipl. preneh. kom. teh. - zaposlitev v dr. DO NK del. - zaposlitev v dr. DO konf. II. - zaposl. v dr. DO 19. Boršnak Marjan 20. Solar Vinko 21. Jelaš Jožica 22. Urbanc Marija 23. Bizjak Stanka 24. Bastelj Blaž 25. Zehelj Cilka . 26. Voler Irena 27. Voler Vida 28. Fludernik Igor 29. Dijakovič Kata 30. Dekanic Jurič Janja 31. Gaberc Milan 32. Klemše Bernarda 33. Bezjak Marina Konf. II. - služenje JLA NK del. - služenje JLA konf. II. - preselitev NK del. - predčasna upokojitev NK del. - zaposlitev v dr. DO konf. teh. - služenje JLA NK delavka - star. upokojitev konf. II. - zaradi varstva otr. kof. II. - ostala doma na kmetiji finomeh. - discipl. preneh. NK del. - neg. oc. posk. dela NK del. - neg. oc. Posk. dela konf. inž. - delo v tujini konf. II. - nadaljev. šolanja konf. II. - zaposl. v dr. DO TOZD Konfekcija Šoštanj 1. Anželak Jožica 2. Padovnik Erika 3. Stropnik Silva 4. Radulovič Bojana 5. Blažič Dragica 6. Požgaj Fanika 7. Kondič Nada 8. Lah Nevenka 9. Zlatarek Romana 10. Josipovič Zdenka 11. Hodžič Senada 12. Galof Dragica 13. Tanjšek Anita 14. Trinkaus Andreja krojačica - ostala doma NK del. - zaposl. v dr. DO prodajalka - delo za dol. čas NK del. - zaposl. v dr. DO konf. I. - zaposl. v dr. DO krojačica - star. upokojitev NK delavka - neg. oc. posk. dela konf. II. - zaposl. v dr. DO NK del. - neg. ocena posk. dela NK del. - neg. ocena posk. dela NK del. - neg. ocena posk. dela NK del. - inval. upok. konf. II. - zaposl. v dr. DO konf. I. - zaposl. v dr. DO Zora Štrucl Modrosti Zvečer postanemo bolj pametni za pretekli dan, toda nikdar dovolj pametni za naslednjega. Riickert * Narod brez gozdov je umirajoč narod. Vare * Večina ljudi se boji smrti, ker niso dovolj izrabili svojega življenja. Ustinov * Nikdar se ne norčujmo iz spakovanja mladih, saj samo preizkušajo najrazličnejše obraze, dokler ne najdejo sebi primernega. Sayer * Človek brez potrpljenjaje svetilka brez olja. Segovia * Noben ogenj se ne more kosati s sončnim svitom zimskega dne. Thoreau Če ljubiš življenje, ne zapravljaj časa, kajti ta pomeni življenje. Franklin * Človek ne more prodreti do novih obal, če nima dovolj poguma, da zapusti stare. Gide * Ljudi ne smemo vedno soditi po njihovi družbi. Judež, na primer, je imel prav vzorne tovariše. May * Genij je človek, ki cilja na nekaj, česar sicer nihče ne vidi - in to tudi zadene. Dover Tudi glas vesti pozna mutacijo. Lee * Če bi se bilo mogoče na ljudi vsaj nekoliko zanesti, Mojzes z gore Sinaj ne bi prinesel deset zapovedi, ampak deset dobrih nasvetov. Day Mnogi si razbijajo glavo z vprašanjem, kako bi bilo mogoče spremeniti ljudi, nobeden pa ne pomisli na to, kako bi spremenil samega sebe. Tolstoj * Zakaj se politiki domislijo najboljših rešitev šele tedaj, ko pišejo svoje spomine? Farrovv SLOVENSKI PREGOVORI Pameten mlinar ne pije vode nad kolesom. Pazi na besedo ko pes na kost. Petkrat meri, enkrat reži! Pomisli, preden kaj rečeš; tudi beseda človeka ubije. Preden sedeš, poglej na sedež! Pred tatom je to varno, česar ne doseže. Previdnost je božja mast. Previdnost je mati vseh čednosti. Previdnost življenje daljša, pogum pa krajša. Ravna z menoj kakor z jajcem. Sinočnje vode ne izlij, dokler današnje še ni. Skrb ne pobeli samo las, ampak zguba tudi lice. Star človek je kakor kaplja na veji. Izdaja: DO Elkroj Mozirje Ureja: Uredniški odbor Glavna in odgovorna urednica: Andreja Britovšek Grafična priprava in tisk: GP Grafika Prevalje Naklada: 1100 izvodov Glasilo je oproščeno plačevanja prometnega davka Naslov: Proizvodnja modne konfekcije »Elkroj« Mozirje, Prihova 56, 63330 Mozirje, tel. H.C. (063) 831-611 /Eflfajž/ NAGRADNA KRIŽANKA Atari ST Sigrmm2 Želja nas Slovencev Apoteka Plovilo Velika violina Erika Krajnc Križanko sestavil; Lipovina Določil kraja Celje - skladišče D-Per 192/1989 5000001224,3 COBISS e v Grčiji časopis Kroj poklicni igralec Nato dežela Avstrija Stanovalec v etaži Veliki postni dan Odprtina v zidu Pribori za živali Valentič Nina Bebler Aleš Mesto v Ukrajinski Vel posoda Korpčica Slov. slikar portretist ložef Hud divji vihar Nadstropja Tovma v Celju Spodnji del posode Ulica v Zagrebu M. ime Lat ime za koledar Ivanka Mandelc Kisik Kraj na hrvatskem Bivši ang. avto. dirkač Stirling Meter Amper Aktivirane sirene Trogar Karmen Brez barv. rtrup.tekoč, Letov.kraj v Italiji Poklon dar NovoMesto Italija Škodljiva kobilica Napotnik Anton Najslabše ocene Kolise na odru Zvito fehtarjenje nagovarj. Rečna žival Titovo Užice Delavka v komerciali Marovt Iskrin računalnik Tona Doktor Peta in fiesta črka Livno Daruvar Prebrisanec Nemčija Japonska Urednica Kroja Britovšek Skandinav. drobiž ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE 1. nagrada - 100.000-djn. Prejme jo Minka Soler, kuharica 2. nagrada - 70.000- din. Prejmejo Marija Pečnik, kontrolorkav likalnici B 3. nagrada - 50.000 - din. Prejmejo Ivanka Prek - Veršnik, kreatorica Čestitamo izžrebancem! Rešitve zadnje križanke pošljite Nikotu do novembra!