Poštnina plačana v gotovini, državno tož/lst, • f Sesio Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 60p , polletno Din 30 —, mesečno Din 5-—. Ob plačevanju za nazaj stane list letno Din 70—, polletno Din 35— in mesečno Din 6'—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. Leto II. Ljubljana, dne 14. junija 1930. * štev. 24. NAŠIM NAROČNIKOM IN Č1TATELJEM. Zadnja in lekoča številka sta se vsled tehničnih preureditev v tiskarni zakasnili. Ker uredništva in uprave pri tem ne zadene nobena krivda, prosimo blagohotnega oproščen ja. V bodoče bo vsled dokončanih preureditev list zopet izhajal redno. Obenem prosimo zamudnike, da poravnajo zaostalo naročnino, vsem naročnikom pa se priporočamo za pridobivanje novih abonentov. Uredništvo in uprava. Namesto znižanja kreditnih obresti — zvišanje? Viceguverner Narodne banke M. grof Kulmer kritizira v beograjskem »Pri-Vrednem pregledu« kreditno politiko Narodne banke, ker se je doslej borila tudi z direktnimi krediti trgovcem. °brtnikom in industrijcem, kar je sicer za Slovenijo doslej prišlo le malo v poštev, pač pa v veliko večji meri za Srbijo, kjer je Narodna banka dala trnovske kredite v 1657 slučajih ( v Ljub-honi le 156krat in v Zagrebu celo le lOlkrat). Stališče g. viceguvernerja, naj bi bila Narodna banka steber likvidnosti in re-Sulator denarnega trga, je iz teoretičnega stališča popolnoma pravilno. Trgovci pa se nikakor ne moremo brezpogojno strinjati z njegovo zahte-vo, naj bi se Narodna banka popolnoma odpovedala privatnim kreditom, katere naj bi prepustila v celem obsegu brivatnim denarnim zavodom. Vsaj to-hko časa ne, dokler se ne najde način, ki bo onemogočal prenapeto poviševanje obrestne mere za trgovske kredite: Priznavajoč pomen Narodne banke kot ustanove za likvidnost in regulacijo denarnega trga, nikakor ne odrekamo privatnim denarnim zavodom pravice do reeskontnih kreditov, ki so vsekakor tudi v interesu trgovine, obrti in industrije. Vendar pa naj se za re-eskontne kredite denarnim zavodom v svrho eskomptiranja trgovskih menic uvede primerna kontrola, ki bo pazila poleg drugega tudi na to, da se obrestna mera za eskompt ne bo napenjala nad 2—3% nad reeskontno obrestno mero Narodne banke. Povdarjamo, da je previsoka obrestna mera zlasti za trgovske kredite še edina zavora napredka našega gospodarstva, ker je za cenejše kredite po-ljedelstvu, pa tudi deloma obrti in nekoliko, manj industriji kolikor toliko preskrbljeno, medtem ko je ravno trgovski stan takorekoč nezavarovan ter povsem odvisen od denarnih zavodov, ki mu za kratkoročne kredite predpisujejo nevdržno visoko obrestno mero. Tudi se ne morejo trgovec, niti obrtnik, niti industnialec in še manj polje- delec ier vsi osiali socijalni sloji strinjati z nazorom, naj se diskont Narodne banke polagoma prilagodi privatnemu diskontu. Nasprotno zahteva današnji gospodarski položaj, da se privatni diskont zniža in približa diskontu Narodne banke, kar nam dokazuje iudi pogled v inozemstvo, kjer so uradni diskonti neprimerno nižji, a je vzlic temu napetost med uradnim in privatnim diskontom veliko manjša. Priznavamo, da je dosedanji sistem kontingentiranja kreditov neenak in subjektiven; vendar v vseh slučajih na škodo trgovskega stanu, zlasti v Dravski banovini. Istotako se strinjamo s stališčem, naj bi delnice Narodne banke ne bile predmet borznih špekulacil in naj bi imele stalno dividendo. Končno pa moramo pripomnili, značaj nase trgovine ne trpi samo na pomanjkanju kratkoročnih kreditov, marveč zahteva predvsem dolgoročn-i posojila po zmerni obrestni meri, če tudi odpovedi j iva v krajšem roku, kar bi na likvidnost denarnega trga ne imelo slabega upliva. Seveda bi morala na drugi strani kreditna politika za slučaje dolgoročnih, v krajšem roku od-povedljivih kreditov predvidevati tudi potrebne mere, da se pravica kratkoročnih odpovedi ne bi zlorabljala. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Kacini premičnega inventarja na podlagi otvoritvene bilance izkazuje vrednost Din 12.500'—, kar tvoiii prvo debetno postavko tega računa. Ker smo v mesecu januarju izplačali še dinarjev 6.000-—, obremenimo račun še za to Vsoto. Račun nepremičnega inventarja pa obremenimo v debetnem stolpcu za Diin 140.000 —, katero vsoto najdemo pod aktivi v otvoritveni bilanci kot vrednost nepremičnega inventarja. V januarju smo glasom izvlečka nakupili še za 60.000 Din nepremičnega inventarja ter obremenimo za to vsoto v debetnem stolpcu račun nepremičnega inventarja v glavni knjigi. Račun obratne glavnice (glej tudi str. 181) izkazuje pasivno postavko dinarjev 280.000-—, ki je dobroimetje lastnika podjetja, vsled česar vpišemo to vsoto v kreditni stolpec ot varjenega računa. Otvoritvena bilanca pokazuje še zaključno vsoto ©isti dobiček v znesku Din 82.400-—. Ako je trgovina last posameznika, se je obratna glavnica za to vsoto pomnožila, vsled česar vpišemo tudi ta znesek kot prinos in dobiček na ta račun v stolpec kredit. C e pa je podjetje last družbe, moramo irazdelitev čistega dobička izvesti kot sklepno knji/.bo v P. N. ob zaključku knjižb za pretečeno poslovno Jeto ter za 'odgo- varjajoče deleže med prejemki priznati posamezne družabnike in nasprotno obremeniti račun bilance. Cisti dobiček se pri nekaterih podjetjih (zlasti pri zadrugah) zbira v posebnem računu rezervnih fondov, iza katere je potrebno otvoriti posebne račune v glavni knijgi, kar pa pri posameznih, lastnih podjetij in tudi pri večini družabnih oblik trgovske tvrdke ne pride v poštev. Račun dubijoz, ki ga moramo otvoriti v glavni knjigi, izkazuje v otvoritveni bilanci aktivno postavko 1800 Din iz Tačuna upnikov (za naš sporni dolgi, vsled česar obremenimo račun dubijoz v debetnem stolpcu. Pod pasivi otvoritvene bilance pa najdemo znesek 15.000 Din iz računa dolžnikov (za naše sporne ih dvomljive terjatve) ter knjižimo to vsoto na račun dubijoz kot kreditno postavko. Ako se je med letom pokazala potreba, otvoriti še druge račune, jih otvorimo po opisanem načinu ter vanje prenašamo sumaničue vsote iz mesečnih seznamov. N.B. pri opisu knjiženja v račun denarnih zavodov na strani 355 se je vrinila v debetni stolpec pomotoma vsota 104.850 Din (iz januarskega seznama) Pravilno pa je 104.804 Din, kar naj izvolijo čitatelji popraviti. Bruto bilanca. Namen glavne knjige je, da nas pouči p stanju podjetja s teni, da zbira dobro-nnetje in dolgove ter bremena podivja ter nam daje možnost, da se tudi aied letom poučimo o našem gospodarskem položaju. P redno preidemo k navodilu za zaključevanje posameznih računov v glav-hi knjigi in k pouku za pred bilančno Postopanje, naj si ogledamo enostaven ttaoin, kako si ustvariti med letom pregled nad našim gospodarskim stanjem l^rez zamudnega inventiranja in sestavljanja raznih izvlečkov ter seznamov. Tako pomožno sestavo računa o našem, premoženjskem računu imenujemo: kruto (nečista) bilanca, m jo sestavimo Pa podlagi provizoričnih zaključkov posameznih iračunov v glavni knjigi, iz katere izvlečemo takratna debetna salda Posameznih računov, ki predstavljajo uaše dobroimetje (aktiva) in kreditna salda, ki značijo naše dolgove. V našem primeru bo izglodala bruto, bilanca koncem januarja pri posameznih Računih tako-le: Račun blagajne: debetne postavke: 2.500 + 924.000 = 926.500 Din, kreditna 882.000, tedaj debetni saldo 44.500 Din (;= gotovina koncem januarja. Račipr upnikov: debetna postavka: 350.000 Din, kreditna 220.000 + 320.000 = 540.000 Din, tedaj kreditni saldo, 190.000 Din. (naš dolg dobaviteljem). Račun dolžnikov: debetni postavki: 350.000 + 25.000 = 375.000 Din kreditna: 102.000 Din, tedaj debetni saldo 273.000 Din (= naše terjatve pri dolžnikih). Račun denarnih zavodov: debetni Postavki: , 120.000 -j- 104.800 ~ 224.800 Din, kreditni: 430.000 -j- 80.000 = 510.000, tedaj kreditni saldo 285.200 tza to vsolo je naš dolg pri denarnih zavodih večji od naših naložb). Račun blaga: debetni postavki: 330.000 -f 320.000 = 650.000 Din, kreditna 422.000, tedaj debetni saldo . 228.000 Din (= ideelna vrednost naše 2aloge). Račun blagovnih stroškov navadno pri nečisti bilanci ne igra vloge, ker običajno ne izkazuje niti dobroimetja, niti dolgov. Glasom otvoritvene bilance izkazuje sicer debetni stolpec aktivno postavko 800 Din na predplačanih stroških za blago (vožnjah), ki pa so bile v januarju opravljene, vsled česar odpade ta postavka. Kreditna protipostavka iz otvoritvene bilance na tem računu v znesku 1200 Din (naš dolg na neplačanih vožninah) pa še ni bila v januarju izplačana, vsled česar še vedno obstoji in izkazuje kreditni saldo v znesku 1200 Din (naš dolg na neplačanih vozninah. Račun premičnega inventarja se je po stanju iz otvoritvene bilance v znesku , 12.500 Din še povečal za dokupljeni inventar 6000 Din, tedaj debetni saido 18.500 (vrednost premičnega in-inventarja). Nepremični inventar glasom otvoritvene bilance 140.000 Din se je povečal za nove nakupe 60.000, Din tedaj debetni saldo 200.000 Din (vrednost nepremičnin). Račun režije tudi navadno v brpto bilancah ne igra vloge, če nam je znano, da na neizplačanih stroških iiičesar ne dolgujemo in da nasprotno nismo nobenih stroškov plačali vnaprej. Otvori-’ tvena bilanca izkazuje v debetnem stolpcu računa aktivno postavko 1000 Din na predplačanih stroških. Ta znesek smo izplačali kot predujem na pla-ritvene bilance vrednost 22.000,Din. če uslužbencem za mesec januar in je vsota uničena, ker je odslužena v tem mesecu. Kreditna protipostavka iz otvoritvene bilance na tem računu v znesku 2000 Din, ki smo jih dolgovali na neizplačanih »plačah za pretečeno dobo, je v januarju plačana in zapopa-dena v znesku 14.200 Din, vsled Česar ne obstoji več ter ne izkazuje račun režije niti debetnega, niti kreditnega salda,, tedaj ne imovine niti dolga, vsled česar v bruto bilanci ne prihaja v poštev. Vrednostni papirji izkazujejo iz otvoritvene bilance vrednost Din 22.000. Obratna glavnica je v svoji kreditni postavki iz otvoritvene bilance Din 280.000 povečana še za dobiček pretečene dobe v znesku Din 32.400, tedaj kreditni saldo Din 312.400 (=r vrednost obratne glavnice začetkom poslovnega letal. Dubijoze izkazujejo iz otvoritvene bilance debetno postavko Din 1800 in kreditno Din, 15.000. Ker v januarju nismo imeli beležiti nikake spremenbe, znaša kreditni saldo Din 13.200, kar predstavlja razliko, za katero so naše dvomljij/e (neizterljive) terjatve večje od našin spornih (od nas napriznanih) dolgov. Debetna salda posameznih računov spadajo v računu bilance vedno pod aktiva (dobroimetje), kreditna salda pa so nasprotno pasiva (dolgovi). Bruto bilanca koncem januarja nam na podlagi teh, provizorično na papirju napravljenih zaključkov pokazuj» sledečo sliko iz posameznih računov Aktiva (dobroimetje): gotovina v blagajni Din 44.500-- dolžniki „ 273.000 - blago „ 228.000-- premični inventar „ 18.500-~ nepremični inventar „ 200.000- - vrednostni papirji „ 22.000 - Skupna vsota aktiv Din 786.000- — Pasiva (dolgove) pa sestavljajo sledeče postavke: upniki Din 190.000 — denarni zavodi „ 285.200 — blagovni stroški (neizplačani) „ 1.200- — dubijoze „ 13.200 — obratna glavnica „ .312.400 — Skupna vsota paSiv Din 802.000-— Bruto bilanca nam tedaj izkazuje Din 786.000 našega premoženja in Din 802.000 našega dolga, kar bi značilo, da smo imeli tekom januarja znatno izgubo v znesku Din 16.000, za katero vsoto so pasiva podjetja večja od njegovih aktiv. Položaj pa je v resnici drugačen, ker smo v brulo bilanci upoštevali ide-elno vrednost zaloge blaga, premičnega in nepremičnega inventarja, dalje nismo upoštevali obresti v računu denarnih zavodov, ki se navadno obračunavajo šele polletno in končno tudi nismo upoštevali eventuelnih kurznih razlik pri vrednostnih papirjih. Da izračunamo pravi položaj in s tem tudi ugotovimo približno pravilni dobiček za mesec januar, moramo predvsem zbrati podatke, ki izven računa nečiste bilance tvorijo naš dobiček in našo izgubo. Pri računu blaga nam je znano, da n. pr. delamo pri prodaji s 10% dobičkom, t. j. s tem poviškom prodajamo blago nad lastno ceno po vkalkulira-nih režijskih odstotkih. (Nadaljevanje sledi.) Naš mali lesni producent. Mali lesni producenti in žagarji preživljajo precej hude čase. Zastoj na svetovnem tržišču je tudi na našo produkcijo precej uplival. Glavna krivda zastoja leži na splošni gospodarski depresiji, pa tudi precej na producentih' samih. Pri nas se prav malo upoštevajo zahteve trga, posebno glede dimenzij in glede pravilne izdelave. Niti pri rezanju desk, še bolj pa pri tesanju tramov se ne upoštevajo polne mere. Posledica temu je, da blago, ki ne odgovarja trgu, močno zaostaja. Posebno močno se greši pri tramovih. Težko je najti kupca za tako raznovrstno in nepravilno obdelano blago. V nekem poročilu v Trg. listu čitamo, kako in kaj naj se obdeluje. Trami naj se tešejo samo od 5 m dolžine naprej, mere 3/3, 3/4 so lahko od 4 m dalje; ne smerno pa 4/4, 4/5, 5/7, 6/8 in 7/9 tesaiti v gori navedeni meri. Mer 4/4 od 5—10 m dolžine naj se ne producira preveč, medtem ko je potreba producirati blago od 4/5 do 5/6 od 5 do 12 m. Kakor stoji danes z povpraševanjem po tramovih, je najbolj priporočljivo sledeče blago: 3/3, 4—6 m, 3/4, 4—7 m, 4/4,. 5—10 m, 4/5, 5—10 m, 5/6, 5/7, 5—12 m, 6/8, 5—12 m. Po dolžinah 7—8 m je povpraševanje ,pičlo. Isto po 7/9 od 5—7 m. Predvsem pa mora biti blago jako lepo obdelano in izbrano. Kar ni za trame, MaJ služi drugim potrebam. Še eno važno stvar moramo omeniti. Sedanji ipoložaj na lesnem trgu daje marsikateremu zajedavcu v lesni trgovini Precej polja za delo. Kazni prekupci in agenti letajo okoli kmeta-žagarja in mu slikajo obupen položaj in skoro da poldni na lesnem trgu. Dokaj pridno izrabijo dotok ruskega blaga iia evropski tpg- S tem in onim skušajo zvabiti blago 0(1 producenlta po sramotno nizkih cenah ln na jako dvomljive kredite. Opozarja-1110 male producente, naj se pazijo pri *e|n, ker škodo 'bo težko popraviti. Razni dvomljivi lesni nakupovalci, posebno tujci, uspešno izrabljajo zaupanje naših ljudi. Protesti naloženega bja-"a z namenom: znižati ceno, so na dnevnem redu, im izgovorov posebno pri sla- bi manipulaciji ne zmanjka. Na račun popustljivosti se je marsikateri smejail in žel lepe dobičke. Pa tudi marsikateri lesni producent je že s tem zgubil težke tisočake. Velika napaka naših malih žag je la, da ne pazijo, komu in kako dajejo na kredit. Predno nekomu kreditirate, poučite se o njegovem finančnem in gospodarskem stanju, pa tudi o njegovem značaju ter zahtevajte, naj vam da reference vam znanih in resnih denarnih zavodov, pri katerih se o njegovem premoženjskem položaju poučite. Dnevne prevare v lesni trgovini kažejo potrebo po organizaciji, ki bi skrbela za prave informacije tako glede cen, kakor glede kreditnih zmožnosti kupcev. Prodajte blago raje nižjemu ponudniku proti gotovemu plačilu, ali znani domači tvrdki po nižji ceni kot neznanim nakupovalcem, katerih kreditne moči ne poznate. Gospodarske beležke. Naši državni papirji. v V kratkem pridejo v promet nove sestodstolne obveznice za financiranje likvidacije begovske zemlje v Bosni in Hercegovini, kralko begluške obveznice, datirane s 1. julijem in izdane y nominalnih vrednostih po 500, 2500 ln 5000 dinarjev, ki se bodo obrestovale polletno 11. jan. in 1. julija vsako leto) ter se izplačale vse tekom 43 let. Izdanih je obveznic za 150 milijonov dinarjev in vlada zanje že sedaj veliko zanimanje. Državna hipotekarna banka bo lombardirala obveznice po 76% nominalne vrednosti. Naraščanje tujskega prometa v Dalmaciji. Statistika o tujskem prometu v Spli-'u izkazuje letos do konca maja 14.110 luristov (med temi 5311 inozemcev) nasproti 11.200 v isie mčasu lanskega leta. Obvezno zavarovanje trgovcev. Te dni je razposlan gospodarskim zbornicam v državi načrt zakona za zavarovanje trgovcev za slučaj bo le-zni in smrti, sestavljen sporazumno od ministrstev za trgovino in industrijo, za socijalno politiko in za narodno zdravje. S tem zakonom naj bi se uvedlo obvezno zavarovanje tudi za samostojne trgovce. Telefonske tarife za inozemstvo. Na novo otvorjenih telefonskih progah z inozemstvom je predpisana za 1 govor (3 minute) sledeča taksa v zlatih frankih (1 zl. frank = 10% Din), ki se zaračuna po oddaljenosti med govorilnima postajama: Čehoslovaška od 4-20 do 510 zl. fr., Madžarska od 3 do 4 80 zl. fr., Avstrija od 270 do 4 20 zl. frankov, Italija od 2-50 do 315 zl. fr., Nemčija od 690 do 1050 zl. frankov in Švica za vse postaje po 9 45 zl. fr. ERJAVEC FRANC trgovinausnja Ljubljana, Stari trg St. 11 a Državni dohodki. V zadnjih dveh številkah so navedeni kneateri državni dohodki pretečenega proračunskega leta, ki je bilo zaključeno s pribitkom 663 milijonov dinarjev nad proračunsko vsoto. Podrobni podatki državnih- dohodkov v pretečenem proračunskem letu (1929/30) izkazuje v primerjavi z dohodki proračunskega leta 1928/29 sledeče zneske v milijonih dinarjev: 1929/30 1928/29 neposred. davki 2342.2 1741.7 trošarine 927.9 740.5 takse 1296.4 1080.2 carine 1507.1 1528.3 monopoli 2374.1 2304.3 razni dohodki 123.9 86.1 doh. drž. podjetij 3656.8 3406.3 skupaj 12.228.4 10.887.3 V vsoti plačanih neposrednjih davkov je zapopadenih tudi skoraj 213 milijonov dinarjev davčnih zaostankov, ki so bili plačani v bonih. Veliko povišanje na plačanih neposrednih davkih je tudi posledica novega izjed-načenja zakona Ako vsporejamo državne dohodke dinarjev, dobimo sledečo sliko: 1925/26 12.064 1926/27 11.607 1927/28 11.319 1928/29 10.887 1929/30 12.228 Državni dohodki so se tedaj nasproti vsem zadnjim letom, zlasti pa nasproti minulemu proračunskemu letu znatno dvignili ter izkazujejo 1.341 milijonov dinarjev več kot leta 1928/29. Pristaniška dela na Sušaku. Za dovršitev obalnih del na Brajdiči je finančni minister dovolil 900.000 dinarjev. Z dovršitvijo teh del, ki morajo biti gotova še letos, bo sušačko pristanišč veliko pridobilo. Za izvoz zdravih zelišč naj se naši trgovci obrnejo na zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, ki ima mnogo povpraševanj zlasti iz Francije. Pristaniška dela v proračunu. Naš državni proračun za leto 1930-31 predvideva za razna pristaniška dela (izven posebej dovoljenih kreditov) v Splitu 2 milijona, v Bakru 1 in pol milijona, na Visu 489.000, na Sušaku 300 tisoč, na Šibenik, Zeleniko in Aleksan drovo odpade 5,260.000 Din. Kontrola nad konsumnimi zadrugami. V zvezi z že objavljenim odlokom o kontroli nad poslovanjem zadrug, ki uživajo davčne olajšave, je finančni minister sporazumno s trgovskim ministrom odredil osebe za izvajanje te kontrole in sestavil pravilnik za poslovanje istih. Družbeni davek zvišan. Z novim zakonom o neposrednih davkih je določeno, da morajo družbe plačevati pridobninski davek od čistega dobička tako, da ne odbijejo od njega že plačanih davkov, kot je bilo doslej v praksi. Davek je tedaj zvišan v svoji osnovni postavki za višino vsakoletnih plačanih davščin. Povzetne pošiljke in nakaznice v med' narodnem prometu. S 1. julijem se otvori promet z vrednostnimi, povzetnimi in denarnimi pošiljkami z Italijo, Švico in Madžarsko. Dopustna vsota za denarna nakazila v prometu z Italijo je 1000 lir, s Švico 250 švicarskih frankov in z Madžarsko 300 pengo. Ford v Bari-ju. Vsi znaki kažejo, da se bo v kratkem uresničila vest o osnovanju Fordove tovarne v Bati-ju, ki bi zaposlovala okoli 20.000 delavcev in oskrbovala z avtomobili Balkan ter celo Vzhodno Evropo. Projekti tovarne so izdelani ter predloženi Fordu v odobritev. Povečanje naše trgovske mornarice. v Te dni so bila v Beogradu zaključena pogajanja naše vlade z »Jugo-s,ovanskim Lloydom« in Oceanijo«, ki Rajajo redno paroplovno linijo z Ju-2n° Ameriko in Španijo. ^Jugoslovanski Lloyd« se je obvezal 2Qraditi šest novih, velikih prekooceanskih parnikov z 10—14.000 ton,s ka-erimi bo vzdrževal redno linijo z Južno Ameriko. »Oceanija« pa zgradi štiri preko-°ceanske brzoparnike z 3—3.500 tonami za vzdrževanje linij s Španijo, Tevante in Kanadskimi otoki. Poravnave: Stanko Cvikl, trgovec v Dobrni. Odobrena 20% pravnava — plačljivo v 2 mesecih. Viktor Tilih, trgovec v Žalcu. Narok za sklepanje dne 7. julija pri Okrožnem sodišču v Celju. (Ponujena 40%, poravnava.) Justina Kern, trgovka, Maribor. Od obrena 20% poravnava. I Kiihar Pavel, trgovec, Maribor. Odobrena 275% poravnava. Odprave konkurzov. Flora Lager-Neckermann, trg. v Celju. Konkurz odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava. Vincenc Wuiti, Kočevje. Konkurz odpravljen vsled sklenjene prisilne poravnave. Jožef in Jožefa Geršak, posest, v Dek-marcih, št. 39. Konkurz odpravljen, ker ni kritja za stroške. Po širnem svetu. Stanje nasadov sladkorne pese. Poročilo mednarodnega društva za balistiko sladkorja izkazuje sledeče bosejane površine v posameznih dr-?avah v hektarih: ^•ehoslovaška Nemčija Avstrija j^Jadžarska Poljska Jogija ualija Jugoslavija bolgarska Pumtinija Punska Švedska finska Irska Turška Skupaj 1,347.791 1,359.0» 1 V splošnem se je posejana površina 2nižala samo za malenkost. Povečala ba se je na Čehoslovaškem, v Nemčiji, Avstriji, Bolgariji ter v skandinavskih državah in Turčiji. Znatno se je zmanjšala posejana ploskev v Jugoslaviji (za I5'9%) in na Poljskem za 20%. 1930. 1929. 236.203 227.258 458.721 433.015 33.037 29.687 66.801 72.975 193.500 242.014 52.645 53.550 110.700 116.111 51.500 61.228 22.000 20:600 44.000 36.000 31.900 29.900 35.624 27.46/ 1.300 1.476 5.360 4.800 4.500 3.000 Ruska trgovinska ofenziva. Forsiranje ruskega izvoznega blaga je na svetovnih tržiščih vedno bolj občutljivo. Rusija napenja vse sile zlasti za izvoz kmetijskih pridelkov, ki ga vrši preko svojega centralnega izvoznega komiteja .kateri določa poleg predpisov za obdelovanje, sortiranje in pakiranje tudi zbirne postaje, odkoder se izvaža blago v inozemstvo. Predmeti katerim posvečajo posebno pazljivost sopoleg lesa zlasti še: lan, konoplja sadje raznovrstne sadne in mesne konserve ter drugi poljski proizvodi. Tudi predmeti živinoreje se vedno češče pojavljajo na tržiščih. Tekom zadnjih dveh let se je izvoz večine ter produktov potrojil. Rusko blago se lahko odda, ker so cene za 10—20% nižje od normalnih cen. Trgovinski konflikt med Grčijo in Francijo. Ker je Francija zabranila uvoz vin iz Grčije, je Grška vlada odločila, da počaka še do 1. julija. Ako Francija ne zavzame med tem časom drugega stališča, bo odpovedala svojo trgovinsko pogodbo. Angleška zunanja trgovina je lansko leto, kot smo že poročali, zaključena z znatno pasivo v znesku 492 milijonov funtšterlingov (135.300 milijonov dinarjev). Uvoz in izvoz, razdeljen po glavnih skupinah, nudi v milijonih funtšterlingov sledečo sliko: Uvoz Izvoz živila 536-2 556 sirovine 396 79 industrijski izdelki 334-3 5738 živina 35 2 poštni paketi 78 18-9 Visok uvoz živil in sirovin ter od- govarjajoča visoka postavka izvoza industrijskih izdelkov priča o razviti industriji, a slabejše razvitem polje- delstyu. Dasiravno izkazuje angleška trgo- vina skozi zadnja leta vedno globoko pasivnost, je vzlic temu aktivna vsled veliko višjega izvoza takozvanih ne- vidnih predmetov, kol so obresti v ino- zemstvu investiranega denarja, zava- rovalne premije, najemnina za angleške trgovske ladje itd. Vsota teh prejemkov je lansko leto znašala okoli 517 miljonov funtšterlingov, vsled česar pokazuje prava slika angleške zunanje trgovine aktivnost vsled investicij v inozemstvu. Stanje svetovne mornarice. Izgube, ki jih je trgovska mornarica utrpela v vojni so že davno nadomeščene ter je stanje svetovne mornarice danes za 50% večje od predvoj-.nega in znaša celokupna tonaža okoli 68 milijonov registerskih ton, od tega skoraj 62 milijonov ton ladij z motornim in parnim pogonom ter le še kakih 6 milijonov ton jadrnic. Opaža se tudi znatno nazadovanje števila parobrodov in povečanje števila ladij z motornim pogonom. V dobi povojne gradnje ladij je doseglo rekord hto 1919, ko je bilo novozgrajenih 7 milijonov ton. L^hi je bilo zgrajenih samo za 28 milijona ton novih ladij. Zvišanje carine na koruzo v Italiji. Musolini je izjavil, da bo zvišal uvozno carino na koruzo od 14 na 16.50 ilr v zlatu. Italijanska trgovina z jajci. Do leta 1926 je bila Italija izrazito izvozna država za jajca, a je od tedaj pričela v tem pogledu rapidno nazadovati in je že leta 1927 izvozila veliko manj jajc nego uvozila. Zunanja trgovina Italije pokazuje v meterskih stotih sledeče množine uvoza in izvoza jajc: Izvoz Uvoz 1926 214.564 69.754 1927 140.842 152.267 1928 120.267 178.940 1929 105.750 163.775 izvoz jajc tedaj stalno pada in je v zadnjih štirih letih nazadoval več kot za polovico. Uvoz pa stalno narašča z izjemo lanskega leta, ko je deloma slaba konjunktura še bolj omejila domačo porabo, deloma pa moramo to smatrati tudi za predznak uspeha od Musolinija pokrenjene propagande za povzdigo lastne živinoreje in. perutninarstva. Zadnja leta se za povzdigo perutninarstva v Italiji tudi ni nič storilo. Med uvozniki je prej zavzemala prvo Poljska, ki smo jo pa mi že izpodrinili v zadnjem času z boljšo kvaliteto in nižjimi cenami, tako da zdaj zavzemamo kot uvozniki prvo mesto. Graditev železnic v Rusiji. Te dni je komisija za načrte odobriKi projekt gradnje 22.500 km novih prog v Rusiji, od katerih mora biti 20.900 km dograjenih tekom petih let. Indeks cen na debelo v svetu. Najnovejši indeks cen na debelo (osnovan leta 1913 na točki 100) kaz>-v posameznih večjih državah sledečf-stanje: Amerika 132&, Nemčija 125*2, Anglija 114, Francija 1139, Italija 113*7. Tudi Avstrija oškodovana po toči. Zadnje neurje, ki je zlasti občutno zadelo del ljubljanske okolice in Dolenjske, je še hujše razsajalo v Avstriji, kjer je ponekod toča ležala do 20 cm visoko in napravila na poljskih pridelkih ter vinski trli neprecenljivo škodo. zdrava in rdeča ličeca moja, *er mamica kuha mi kavico ,PROJA‘! Statistika konkurzov. Mednarodni institut za trgovino zbira Poleg drugega statističnega gradiva toidi podatke o konkurzih. Pravkar zaključena statistika izkazuje v zad- treh letih sledečo sliko v Sred- flji Evropi; . 1927 1928 1929 dalija 11.306 12.346 12.966 Nemčija 5.668 7.984 9.846 Francija 8.379 8.237 8.714 Anglija 5.079 4.484 ? Čehoslovaška 2.926 2.600 3.520 Madžarska 1.097 1.580 2.226 Jugoslavija 1.060 917 1.063 Švica 645 648 621 Avstrija 617 590 581 V vseh srednjeevropskih državah °Pažamo velik porast konkurzov v lanskem letu. Najmanj so se konkurzi pomnožili v naši državi, v Švici in Avstriji Pa celo nekoliko nazadovali. S števi-lem konkurzov in tudi deloma v njiho-vem porastu prednjači Italija. Zanimivo je vsporejanje srednjeevropske statistike konkurzov z ono Zedinjenih držav Amerike, ki izkazuje v letu 1927 19.511 konkurzov, 1928 19.9()6 in 1929 18.979. Število konkurzov le vlelu 1929 nazadovalo v Ameriki, letos pa se je vsled znanih borznih Polomov pričelo nekoliko večati. Svetovni pridelek vina. Podatki o lanski vinski letini, prijavljeni mednarodnemu poljedelskemu uradu v Rimu izkazujejo v milijonih hektolitrov: (V oklepaju navedeni podatki se nanašajo na leto 1928, ker za lansko leto podatki še niso prispeli). Francija 62-9, Italija 41'2, Španija 33'5, Portugalska 6-6, Rumunija 51, (Jugoslavija, 4'3) Madžarska 2 2, Nemčija 2, Grčija 1-9, (Švica 066),Avstrija 0-48, Čehoslova-ška 0-28. Pridelek izvenevropskih držav pa izkazuje: Alžir 12-8, Argentina 82, Čile 3'5, Tunis 11, Avstralija 079, 5razilija 0‘76, Južna Afrika 066, Urugvaj 0'40. Borba med ameriško in evropsko avtomobilsko industrijo. Da se ubrani cenenih am .-rikanskih avtomobilov in zaščiti lastno avtomobilsko industrijo, je Francija povišala carino za avtomobile. Isto namerava storiti tudi Nemčija. Amerika je zlasti Franciji svetovala, naj povišanja ne izvede, kajti, dasi-ravno je francoska zunanja trgovina z Ameriko lansko leto zaključen^ z 112 5 milijona dolarjev pasivno za Francijo, je vzlic temu njena bilanc:^, preloma aktivna, ker so pustili amerjški turisti v Franciji 240 milijonov dolarjev, če bi Francija vztrajala pri povišanju, namerava Amerika razviti resno propagando proti turizmu. Nemčijo pa spominja Amerika na investicije kSpitala, ki je vezan baš z uvozom avfortiobilov Nemčija kupuje angleško zlato. Nemška državna banka je te dni nakupila v Londonu za 1,371.000 funtov šterlingov (377 milijonov dinarjev) zlata v kosih. Angleški finančni krogi presojajo ta korak nemške narodne banke zelo kritično, ker se je bila nemška narodna banka pokazala prav ma • lo naklonjena znižanja diskonta, pač pa sedanji nakupi pričajo, da razpolaga z zadostnimi rezervami za špekulativne nakupe zlata. Avstrija prepovedala uvoz svinj iz Madžarske. Avstrijska vlada je prepovedala uvažanje svinj iz Madžarske, kar je seveda na Ogrskem, odkoder se uvaža letno nad 150.000 komadov, izzvalo veliko razburjenje. Rumunija ukinila izvozne pristojbine. Rumunski parlament je ukinil izvozne pristojbine na poljske pridelke in za živino, ki je doslej občutno ovirala izvoz rumunskih agrarnih proizvodov. Slaba letina v Franciji. Poročilo poljedelskega ministra v Franciji izkazuje, da je stanje posevkov veliko slabše kot pretečeno leto ter je pričakovati za eno petino manjšega prirastka v splošnem. Krjza trgovine v Carigradu. Statistično - poročilo carigrajske trgovske zbornice izkazuie letos 11.000 članov, dočim je bilo koncem predlanskega leta šer 16.000. To veliko nazadovanje v članstvu priča o krizi, katero preživlja ' carigrajska trgovina. Slaba žitn$ letina v Italiji. Po poročilih .iz Rima bo letošnja žitna žetev mnegorslabejša od lanske ter se pričakuje ysied vremenskih nepri-lik le 60 milijonov kvintalov pridelka Naraščanje žitnega izvoza iz Poljske. Koliko je napredoval izvoz žita iz Poljske v zadnjih dveh letih, razvidi-mo iz pravkar objavljenega poročila, ki izkazuje v lanski sezoni vrednost iz voženega žita 131,649.000 zlotov, dočim je predlansko sezono znašal samo 53,499.000 zlotov. Navzlic visokemu u vozu pa ima Poljska še mnogo lanskega žita za izvoz, vsled česar s » Zi.ne cene zelo nizke; Borzna poročila. DENARSTVO. Gibanje valute v tekočem tednu. Uradni tečaj Prosti tečaj Din Din angleški funt .... 274-8(1 275-- amerikanski dolar 56-55 56-54 avstrijski šiling ■ ■ 7-98 belga 7-90 7-89 bolgarski lev —•41 —•41 češkoslovaška krona 1-68 1-68 francoski frank 2-22' 2-22 grška drahma —•73 —•73 hol. goldinar 22-77- 22-77 italijanska lira ~2'97 2 97 kanadski dolar 56-25 56-25 madžarski pengo 9-90 9-89 nemška marka 13-52 13-50 poljski zlot 6-34 6-35 rumunski lej —-3360 —•33 švicarski frank 10-959 1096 španska peseta 6-91 6-84 turška lira zlata 247-— 247-— zlati frank 10959 10-96 turški pijaster —•27 —•27 argentinski pezos 21-65 21-65 danska krona 15-13 15-13 švedska krona . 15-17 15-17 norveška krona 15-13 15-13 Španska peseta je tekom tedna zo- pet nekoliko nazadovala; sicer je stanje neizpremenjeno in dinar tudi mednarodno čvrst. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji: Vojna škoda prompt-no 434—435, 7% Blairovo posojilo 8575 do 86, 8% Blairovo posojilo 97’— do 97 50, investicijsko posojilo, 87 50 do 88 agrarne obveznice 54-50, tobačne srečke 45'— ponudba, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 84’87 do 8525, 4% bosanske agrarne obveznice 5450 do 55.-. Vojna škoda se je ponovno okrepila; stanje drugih državnih papirjev je čvrsto. Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 900—907, Kreditni’zavod 175, Združene papirnice Vevče 130, Ruše 270 do 280, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8280—8400, Trboveljska pre-mogokopna 432 do 438, Union 196 do 197, Kranjska industrijska družba 288. Tudi pri privatnih efektih ni nobenih znatnejših sprememb. Motvoz Grosuplje. Tržna poročila. Cene jajc še vedno v nazadovanju. Vsled zmanjšanja povpraševanja v inozemstvu so cene jajc zopet nekoliko nazadovale ter plačujejo naši izvozniki prvovrstno blago po 70 par. Cene hvarskega vina. Na otoku Hvaru je na prodaj še precej belega vina po Din 24 in črnega po Din 20 za hektolitersko alkoholno stopinjo. Hmelj. Na tržišču v Žalcu so se cene hmelju utrdile ter notirajo 725—750 kč za Srednje ter 775—800 kč za boljše bla-9° (50 kg). Nasadi, ki so bili napadeni od bol-"ača, so se nekoliko popravili, pač pa le nekatere nasade napadla hmeljska muha (aphis). Cene živine na dunajskem trgu so ta teden nazadovale za 5 grošev pri kg žive teže vsled obilne ponudbe. Srebro še vedno pada. Po padcu cen srebra v pretečenem 'ednu, ki je notiralo najnižje v zadnjih sl° letih, se cena še vedno rii ustalila, marveč je ponovno nazadovala za 5 6 %. Glavni vzrok padanja je uvedem zlate valute v Kini, ki je doslej imela srebrni denar. Cene žita gredo navzgor. Po izboljšanju cen žita na budim-beštanski borzi so se žitne cene tudi naših tržiščih utrdile ter kažejo tendenco navzgor.'Zvišanje je sicer še ne-znatno, vendar je pričakovati porasl Pri pšenici. Cene dalmatinskim vinom. Počim še je pretečeni mesec razvila bekoliko živahnejša trgovina z vinom, le tekoči mesec zopet malo zaostala. bela vina se plačujejo na Visu po 24—28 Din za hektolitersko alkoholno stopinjo, a na Peljšecu po 25 Din, v Šibeniku stane hektoliter 375 Din, v Skradinu 350 Din. Črna vina v Šibeniku po 280—300 Pin, a v okolici po 250—270 Din za hektolitčr. V Tesnem in Vodicah štabe alkoholna stopinja 18—20 Din, isto ceno imajo lažja črna viška in kašte-tanska vina, dočim stane alkoholna Popinja na Pelješcu 16—18 Din. Stanje vinogradov je dobro. 'fršiie cene v Ljubljani, dne 11. junija 1931). Govedina za kg: V mesnicah po niestu: *■ vrste Din'22, II. vrste 20. Na trgu: I. bin 18-20, TI. 16-18, III. 12—16, jezika 17—20, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 16 Jo 20, ledic 18—24, možganov, 20—25, loja 5—12. ’ ■ Teletina za kg: I. vrste Din 24—25, II. 20—22, jeter 25—30, pljuč 20—22. Svinjina za kg: I. vrste Din 25, II. 22 do 24, pljuč 10, jeter 15—20, ledic 20—30, glave 8—10, parkljev 6, slanine trebušne 19—20, slanine ribe. in sala 24, domačih prašičev 21—22, slanine mešane 22—23, slanine na debelo 23, masti 24—25, šunke l (gnjati) 36, prekajenega mesa I. 30, II. 25 do 28, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10—12, jezika 30. Drobnica za kg: koštrunovega Din 14 do 15, jagnjetine 18—20, kozličevine 25. Konjsko meso za kg: I. vrste Din 10, II. vrste Din 8. Klobase za kg: krakovskih Din 42, de-brecinskih 42, lirenovk 30—34, safalad 30 do 34, posebnih 34, tlačenk 24, svežih kranjskih 35, pol prekajenih kranjskih 32—35p suhih kranjskih 50, prekajeno slanino 2pr Perutnina: piščanec majhen Din 15—20, večji 25—30, kokoš 30—45, petelin 30—40. raca L 25—30, domači zajec, manjši 8—do, večji 20—30. Ribe za kg: karpa Din 25—30, ščuke 30 do 35, postrvi, živih 80, mrtvih 60, klina 20, mrene 15—20, pečenke 10—15. Mleko,maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2’50—3, 1 kg surovega masla 35—40, čajnega masla 44—56, masla 40—44, bolonjskega sira 34—40, sirčka 10, jajce 0-75—1. Pijače: 1 liter starega vina Din 18—22, novega vina 14—18, 1 čaša piva 3—3-50, 1 vrček piva 450—5, 1 steklenica piva 550 do 6. Kruh za kg: belega Din 5, črnega 450, rženega 450. Sadje: ena oranža Din 1—3, ena limona —•75, 1 kg rožičev 8, fig 10, dateljnov 24 do 40, mandeljnov 48, orehov 14—15, luščenih orehov 48, suhih češpelj 10—12, suhih hrušk 10, rdečih jagod 14. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 80—84, Santos 52—54, Rio 46—40, pra-do 70, kristalnega sladkorja, belega 13, v žene kave I. 100—110, II. 80—90, III. 66 kockah 14, kavne primesi 18, riža I. 10, riža II. 8, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 450, navadnega kisa 250, 1 kg soli morske debele 250, soli, drobne 2'75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 46, 1 liter petroleja 750, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3‘75, čaja 80. Mlevski izdelki za kg: moke štev 0 na debelo 4T0—4"25, na drobno 450, štev 2 355—3-75, 4-25, štev. 4 3-20—330, 4’—, štev. 6 2-80, 350, kaše 5—6, ješprenja 6, ješprenj-čka 10—12, otrobov 1-75—2, koruzne moke 350, koruznega zdroba 4—4-50, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. 6—8, II. 6, ržene moke 4. Žito za 100 kg: pšenice,-Din. 250—255, rži 200—210, ječmena ‘200—210, ovsa 195—210, prosa 20O—210, koruze 150—160, ajde 200 do 220, fižola ribničana 330, prepeličarja 410, 1 kg graha 8—10, leče 8—10. Kurivo: 1 tona premoga Din 460, m3 trdih drv 180, mehkih drv 90. Krma za 100 kg: sladkega sena Din 100, pol sladkega sena 80—90, kislega sena .75, slame 60—75. Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate Din 4—5, štrucnate solate 6, ajserice 4—5, zgodnjega zelja 7—8, kislega zelja 3, ohrovta 10, karfijol 8—10, špargljev 24—26, kolerab 6, špinače 4—6, paradižnikov 16, kumar 8—12, graha v stročju 5, luščenega 8 do 10, fižola v stročju 16—20, čebule nove 5, krompirja 0'50—0‘75, novega tržaški 3 do 5, kisle repe 2, korenja 2—4, peteršilja 3 do 4, ena artičoka 1, ena malancana 2. Lesni trg. Orehove plohe 20 m3 (en vagon) v dolžini od dveh m dalje, debelina 60, 80 in 100 mm Kupim. Blago mora biti suho in dobro uležano. Cena franko Postojna ali Podbrdo. — Rozman Jakob, lesna trgovina, Bohinjska Bistrica, Lesna trgovina pred ozdravljenjem. Dr. Karl Uhlig objavlja statistiko o uvozu lesa v nekatere evropske države v letošnjem prvem četrtletju ter je mnenja, da je lesna trgovina letos prešla mrtvo točko in se nahaja na potu ozdravljenja. Uvoz v posamezne države izkazuje v letošnjem četrtletju s primerjavo lanskega prvega četrtletja sledeče vrednosti v milijonih čehoslov. kron: Letos Lani Čehoslovaška 69 63 Nemčija 688 680 Francija 372 680 Anglija 1149 994 Škoda, da statistika ne omenja tudi naših glavnih tržišč, Del tega uvoza, zlasti v Anglijo gre na račun sovjetskega lesa. Dobave: 30 ton bukovega oglja nabavi do 17. t. m. Direkcija državnih železnic v Ljubljani. 15 m3 smrekovine nabavi ista direkcija do 18. t. m. Pogoji so na razpolago pri splošnem oddelku te direkcije. 418 m3 bukovih drv nabavi do 25. t. m. Uprava državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu. Pogoji pri zbornici TOI v Ljubljani. Ruski les v Franciji. Rusija je pričela zavzemati tudi v Franciji lesno tržišče, zlasti v specijal-nem lesu in je te dni prispela velika pošiljka hrastovih dog za sode. Rusi ponujajo tudi večje množine drugega hrastovega lesa. Uvoz lesa na Madžarsko. Zaključeni podatki za uvoženi les na Madžarsko v prvi četrti tekočega leta izkazuje 37 585 vagonov različnega lesa v vrednosti 19-6 milijonov pengo. Po raznih vrstah se uvoz nanaša na 1742 yagonov krljev in tramov, 2352 vagonov jamskega lesa, 1896 vagonov pragov, 7496 vagonov mehkega, rezanega lesa in 21.422 vagonov drv. Ljubljanska lesna borza. Promet še vedno zelo majhen. Cene so skoraj neizpremenjene, do-čim so se na zagrebški borzi te dni nekoliko znižale, a so še vedno višje od ljubljanskih, ki notirajo franko vagon nakladalna postaja sledeče: Deske, smreka, jelka, 28 nun, 4 m, paralelne, podniera, II., III., Iranko vagon Sušak pristanišče. Dobava takojšnja. Mecesnovi drogi, 850 komadov, od 6-50m, 7-50 m, 8\50 m, premer v sredini 18 cm, franko vagon Sušak pristanišče. 1000 komadov tramov 11/13, 7 m, (ca. 100 kub. metrov); 50 m3 tramov 4/4, 4/5, 5/6, 6/7, 7/8", od 4 do 10 m, franko vagon Sušak pristanišče. Neobrobljena bela bukovina: 1—3 vagone, 60 mm debeline, od 1 m dolžine naprej, od 17 cm širine naprej. — Cena fco vagon Postojna tranzit. Trami: merkantilni, lepo tesani — fob Sušak ali fob Fiume: 8/8 4 m 500 kom., 5 m 200 kom., 6 m 150 kom.; 11/11 4 m 200 kom., 5 m 300 kom., 6 m 300 kom., 7 m 200 kom.; 11/13 5m 1000 kom., 6 m 300 kom.; 13/16 4 m 100 kom., 5 m 250 kom., 6 m 400 kom., "m 250 kom., 8111 150 kom., 9 m 50 kom., 10 m >0 kom., 11 m 10 kom.: 21/27 10 m 10 kom., 11 m 5 komadov. Smreka—jelka: hlodi I., II.. monte 200 220, brzojavni drogovi 240—250, bordo-®ali merkantilni 320—340, trami merkantilni 275—300, škorete, konične, od 16 cm naprej 600—«30, škorete. paralelne, od 16 cm Naprej 650—670, škorete, podmeme, do 15 cm 500—520, deske-plohi, kon., od 16 cm na.prej 480—540, desk<^pk>hi, par., od 16 cm n»prej 500—570. Bukev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni ^30—500, deske-plohi, naravni, cstrorobi 050—700, deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 660—700, deske-plohi, parjeni, ostro robi 1000, testoni 430—450, travolete 900 do 1000. Hrast: hlodi I., II. 400—450, bordonali 1300—1400, deske-plohi, neobrobljeni bou-les 1250—1350, deske-plohi, neobrobljeni merkantilni 900—1000, deske-plohi, ostro-r°bi (podnice) 1250—1350, frizi 1000—1250. Dira; bukova, suha 16—18. hrastova, sata 14—16. železniški pragovi: 2'60m, 14X24 hrastovi 53—56. Oglje: bukovo za 100 kg 78—83. Povprašuje se po sledečem blagu: Hrastovi obrobljeni plohi I. Dimenzije: 25, 50 in 76 mm debeline, 25 mm deske Morajo biti najmanj od 65 cm dolžine na-Prej in druge dimenzije pa cd najmanj 80 cin dolžine naprej. — Cena naj se glasi fco vagcn Sušak pristanišče. Surcva neobrcbljena bukovina, tonibante, ?d 2 m dolžine naprej do 4*50 111, cd 18 cm širine naprej, z medijo najmanj 27/28 cm, v sledečih debelinah: Vini3 108 111111. 6 m* 108 nun; dobava prve dni avgusta 1930. — Cena franko vagcn meja Postojna tranzit. Smrekove, jelkove deske: 20 kom. oaki, kot je bilo doslej mogoče samo na roko. Patent je odkupila neka ameriška tvornica pisalnih strojev. Bencin iz sibirskega premoga. Ljeniugrajski premogovni institut je iznašel nov način produkcije bencina in petroleja iz sibirskega premoga potom vodika in zvišane temperature. Poskusi so se zelo obnesli, ker vsebuje pridobljena tekočina okoli 60 odstotkov bencina. Ročna pleiilne stroje prodam, in sicer: 1 pletilni stroj »Zakart« 10/80 cm 1 pletilni stroj navaden 8/10 cm 1 pletilni stroj navaden 8/40 cm 1 šivalni stroj »Oberlock«. Vsi stroji so novi, še prav malo rabljeni. Cena ugodna! Kupci, pišite na upravo lista »Mali Trgovec« pod »Pletilni stroji«. Tiskovine^ n [r:“ ~ t ~ ~~.~:::JSB { ki jih potrebujete v Valent poslovanja ( Račune, pisemske papirje, memorandume, cenike, naročilnice v blokih, kuverte, etikete ter sploh vse komer-eijelne tiskovine Vam dobavi hitro in lično izdelane po najniijih cenah Tilkama »MERKUR1* Ljubljana Gregorčičeva ulica 23 - Telefon 2552 Z* večja naročila tahtevajtt proračune I Najboljše med najboljšim vrvarskim blagom se izdeluje v Grosupljem. Varstvena znamka garantira za izbrano, ne-prekosljivo kvaliteto. To je blago, ki bode zadovoljilo Vaše odjemalce, a Vam zagotovilo trajen dober zaslužek, ki ga dajejo le zadovoljni odjemalci. — Poskusite tudi Vil »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke! Trgovci, nabavljajte svoje potrebščine pred vsem pri tvrdkah, ki z oglasi podpirajo vaš tisk! Obvestilo! MANUFAKTURNA VELETRGOVINA R. MIKLAVC, «Pri škofu*, Ljubljana, katera obstoja že preko 60 let in razprodaja na debelo in drobno manufaktumo, sukneno in vse v to stroko spadajoče blago, naznanja svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje. Tvrdka drži na zalogi samo blago iz priznano najboljših svetovnih tovarn v veliki izbiri in najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jako ugodne. Zaloga se lahko vsak čas neobvezno ogleda. Za mnogobrojen obisk se priporoča cenj. občinstvu tvrdka R. MIKLAUC „PRI ŠKOFU" - LJUBLJANA Lin^arieva — Mtdarska ulita — Pred Škofijo Ali ste poravnali naročnino ? VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE IVAN JELAČIN, LJUBLJANA ZALOGA SVEŽE PRAŽENE KAVE, MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA I ZAHTEVAJTE CENIK! Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michalek, oba v Ljubljani.