Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ŠTEV
_NO 928.
CHICAGO, ILL., 25. JUNIJA (JUNE 25), 1925.
LETO—VOL. XX.
UpravniStvo (Office) 3639 WEST 26th ST.. CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
ROP, ČE JE V MEJAH "LEGALNOSTI" IN I DOVOLJ VELIK, JE DOVOLJEN.
V glavnem mestu države Wyoming se je več mesecov vršila razprava pred distriktnim federalnim sodiščem radi oljnih polj v Teapo! Domu, katerega ima v najemu Harry F. Sin-elairjeva Mamoth Oil Co.
Oljna polja v Teapot Domu so posest Zedi-njenih držav. Pod Hardingovo administracijo so bila dana v najem privatnim interesom. Enako se je zgodilo z vladnimi oljnimi polji v Cali-forniji in drugje na zapadli. Socialistični listi so dolgo pisali, da so ti prirodni zakladi prešli v najem trustjanom v senci korupcije. V afero so posegli senatorji in kongresniki-insurgenti pod vodstvom La Folletta, ali vzelo je leto dni predno so vzbudili v javnosti toliko zanimanja da se je pričelo s preiskavami. In tako se je razgalila korupcija, v katero so bili zapleteni vodilni člani Hardingovega kabineta, visoki vladni uradniki, senatorji, lastniki kapitalističnih listov in število drugih "visokih" vplivnih oseb. Vse časopisje je moralo pisati o tem škandalu moralo je ker je bil preogromen, da bi ga mogli zakriti. Ko so bile preiskave v senatu končane, si je stvar nekako polegla. Na predsedniške volitve ni vplivala, ker je bil izvoljen za predsednika kandidat stranke katera je bila odgovorna za atentat na ljudsko bogastvo. Ne le to, ;"npak ta kandidat je vedel, kaj se godi za kulisami, ker je bil podpredsednik republike in oh <'iiem predsednik senata.
K Potem je šla afera pred distriktno sodišče, »lada je tožila Sinclairjevo družbo, ker je do-oljna polja v najem nelegalno. Dokazati baje nelegalnosti in korupcije ni mogla in zvezni distriktni sodnik T. Blake Kennedy je ,ln< 19. junija izrekel, da je bila transakcija le-pdna. Sodni pravorek ni izzval nobenega raz-"ujenja med ljudstvom, le radikalci in jiro-firesivci se jeze nad sodnikom in zahtevajo, da "aJ y'ada tira tožbo naprej na vrhovno sodišče.
ll(li če se jim ugodi, bo rezultat enak kakor je j! jI pred sodnikom Kennedyjem. Ako bi razso-j. ('rugače, ne bi to pomenilo samo da je prišel lu-ry Sinclair v posest vladnih oljnih polj s po-
močjo korupcije, ampak spoznana krivim bi bila tudi Hardingova administracija in — republikanska stranka. Ta pa samo sebe gotovo ne bo odsodila, dokler ima moč vlade in sodišč v svojih rokah.
Kar ameriško ljudstvo potrebuje, je stranko poštenja —in ta je socialistična stranka. Danes je prešibka, da bi mogla korupciji uspešno stopiti na prste. Da ne bo vedno šibka, je dokaz njena sedanja kampanja za razširjenje svojega časopisja in pojačanje svojih organizacij. Mnogi, ki so jo zapustili tekom vojne in pozneje, se vračajo pod njeno zastavo.Mnogi, ki še niso bili nobenkrat njeni člani, se ji pridružujejo. Do volilne kampanje 1. 1926 mora socialistična stranka postati sila, sposobna voditi misleči del ameriškega ljudstva v borbi proti korupciji in kapitalizmu. Da bo postala taka sila, so dokaz njeni sedanji uspehi v organizatorični kam-panji.
Ameriška reakcija doma In na tujem.
Bivši državni tajnik Hughes, ki je imel to mesto v Hardingovem kabinetu in pozneje v Coolidgovem do meseca marca to leto, je bil svetu znan radi svoje reakcionarne politike napram sovjetski Rusiji in radi imperialistične taktike, ki je dobila po vojni v ameriški vladi tako mogočen izraz. Hughes je bil orodje ameriške finančne vlade. Nasledil ga je Frank B. Kellogg, ki je v državniških spretnostih manjši od Hughesa, v službovanju kapitalističnim interesom pa še bolj odkrit kakor je bil Hughs. S svojim provokatorskim nastopom proti Mehiki se je predstavil javnosti za to kar je — za navadnega lakaja, ki dela natančno to kar mu ukažejo njegovi gospodarji z Wall Streeta. Poteza ki jo je storil s svojim napadom na mehiško vlado, je bila nepremišljena — znak njegove duševne omejenosti in ozkega obzorja. Elementom, ki se bore proti ameriški nevidni vladi, je dal v roke dobro orožje, Mehiki pa je
pridobil med ameriškim ljudstvom mnogo prijateljev.
Politika ameriške vlade napram Kitajski v njeni sedanji krizi je reakcionarna in do kosti imperialistična. Nemčiji pod Hindenburgom je prijazna in oficielni Washington se še sedaj veseli, da je Nemčija dobila "močno, konstruktivno vlado", ki ne bo eksperimentirala z "radikalnimi teorijami".
Kakšno je razpoloženje vladajočih krogov v Zed. državah napram sedanji nemški vladi, je precej dobro razvidno iz izjav, ki jih je pred kratkem podal James W. Gerard, ki je bil do 1. 1917 ameriški poslanik v Berlinu. Gerard je politik demokratske stranke in med vojno je rad naglašal svoj demokratizem. V začetku tega poletja je bil v Evropi in ko se je vrnil, je dejal, da je izvolitev Hindenburga sreča za Nemčijo in za ostali svet. "Hindenburg je poštenjak," pravi veliki demokrat Gerrard. "Nemčija bo dobila pod njegovo administracijo spremembe v ustavi, katerih posledica bo močnejša Nemčija. Mogoče postane zopet monarhija, kar pa ne bo nobena nesreča."
To kar je Gerrard povedal na glas, je mnenje in želja ameriške vidne in nevidne vlade. Gerardov intervju o Nemčiji je lahko tudi slepcem dokaz, da med demokratsko in republikansko stranko ni nobene razlike. Obe služiti reakciji. Obe jo podpirati v inozemstvu. Obe sta sovražnici ljudskih interesov v tej deželi in v vseh drugih.
j*
Ameriški komunisti bodo obnovili agitacijo za Labor Party.
Kominterna v Moskvi je, kot je bilo v tem listu že poročano, odločila glede vprašanja taktike ameriških komunistov v prilog Ruthenberga, ki zagovarja stališče, da je v interesu ameriških komunistov ako nadaljujejo s taktiko katere so se držali do šentpavelske konvencije in agitirajo za ustanovitev "Labor Party", s katero bo sodelovala tudi Workers' Party.
Foster, ki je imel za seboj večino, se je moral podati odloku iz Moskve in sedaj so dobile skupine Workers' Party ponovno instrukcije, kako naj podpirajo gibanje za ustanovitev delavske stranke (Labor Party) v posameznih okrajih, mestih in državah. Kjerkoli mogoče, naj se okrajne organizacije Workers' Party pri-klučijo delavski stranki. Povsod naj delujejo kolikor morejo, da se jo ustanovi.
Fosterjeva večina je zastopala stališče, da se je ta taktika komunistom v Ameriki ponesrečila in za dokaz je navajala čikaško konvencijo dne 4. julija 1923 in šentpavelsko meseca junija 1924. Ruthenbergov argument je bil, da le s to taktiko se bo Workers' Party obvarovala postati sekta, ki ne bi imela na ameriško delavsko gibanje nobenega vpliva. Njegov argument je bil vpoštevan in posledica je poraz Fosterjevega stališča.
ROBERT M. LA FOLLETTE.
Robert M. LaFollette, zvezni senator iz Wisconxi na, je bil ves čas svojih političnih aktivnosti v ospiv dju javnega življenja. Bil je borec, orator, politik, /.,,,. nalist in parlamentarec. V kongresu, senatu in povso,[ kamor je segal njegov vpliv se je boril proti privatni,,, interesom, boril se je po svoje, ali vendar boril.
Dne 18. junija je v Washingtonu umrl v starosti 7t| let. Bolezen ga je v preteklih letih večkrat napadla a jo je po parmesečnem zdravljenju vselej premagal in se z nova vrgel v politično areno.
LaFollette je bil aktiven v javnem življenju <><l svoje zgodnje mladosti. Bil je izvoljen v številne manjše politične urade takoj prva leta, pozneje tri termine za wisconsinskega governerja, tri termine za kongres-ni'ka, in štiri termine za zveznega senatorja. Njegov zadnji termin poteče v jeseni prihodnje leto.
Do predsedniške kampanje preteklo leto je bil član republikanske stranke, v kateri je vodil boj kakor je on dejal, proti "privatnim privilegijem" in proti "stari gardi", ki je na vodstvu stranke. Skoro na vsaki republikanski konvenciji je bil predlagan za pred sedniškega kandidata, toda za njegovo kandidaturo so glasovali le delegatje iz Wisconsina in včasi še kak drug delegat. Na clevelandski konvenciji republikan ske stranke meseca junija prošlo leto je La Folletlovu skupina, kakor vselej, predložila svoj program, ki je bil odklonjen z vsemi proti wisconsinskim glasovom, kakor na prejšnjih konvencijah. LaFolletta so pristaši stare garde na tej konvenciji smešili kakor še na nobeni poprej. LaFollette ni bil navzoč. Ne samo enkrat mu je bil dan od "pravih" republikancev nasvet, da naj pusti stranko v katero ne spada. Ne samo enkrat so mu socialisti enako svetovali. On pa je vodil svojo politiko in ostal v republikanski stranki.
L. 1924 je bil prvič predsedniški kandidat, toda ne na listi republikanske stranke. Nominirala ga je konvencija "Konference za progresivno politično akcijo", kateri je predložil svoj program in svoje pogoje. Sprejela je oboje. V kampanji je napadal republikansko in demokratsko stranko, grmel na shodih proti privatnim interesom in propagiral program kakor ga je sprejela clevelandska konvencija K. P. P. A. Za LaFollet-tovo kandidaturo se je v teku par tednov kampanje pojavilo velikansko navdušenje med ljudstvom. Nomini-ran je bil dne 4. julija. Ce se bi volitve vršile koncem julija, bi dobil veliko več glasov kakor jih je. Ali kipeče navdušenje se uhladi. Kapitalizem poseduje ogromen aparat in sredstva, katerih skupine ki so ngi-tirale za LaFolletta niso imele. Počasi, sistematično, je kapitalistični aparat s svojim časopisjem, kino-gledali-šči in drugimi sredstvi obrnil mase od LaFolletta. Zbale so se krize — brezposelnosti, kaosa in drugih šib božjih, ki bi prišle, če bi bil izvoljen LaFollette. Tako je dne 4. novembra dobil samo pet miljonov glasov, medtem ko jih je dobil Coolidge nad šestnajst mi|i0_ nov in demokrat Davis nad osem miljonov.
Ta rezultat je poparil mnoge progresivce, posebno pa unijske voditelje, ki so raditega prenehali verovati v praktičnost "tretje" stranke.
Med vojno je bil LaFollette v Washingtonu iz0'1* ran, ker ni odobraval vojne politike ter nastopal proti nji tudi potem ko so Zedinjene države že napovedale vojno centralnim silam. "Patriotični" kongresm-ki in senatorji so ga zaničevali in zahtevali, da se ni'1; vzame mandat. Bil je pozvan celo pred preiskovalno komisijo, pred katero je bil obtožen "veleizdaje". Hi"
akcionarji v Wisconsinu so se pridružili valu zahtev, da se ga izključi iz senata in nekateri so celo zahtevali, da se ga zapre ali vsaj internira. Dijaki so nosili po ulicah njegovo podobo, jo obešali in zažigali. To se je ponavljalo večkrat in v mnogih krajih.
Po vojni, ko je histerija nekoliko polegla, je njegov ugled zopet rastel. Na mirovni konferenci so odločevali imperialisti in skrpucali mir, ki ne more roditi drugega kakor novo vojno, če se ljudstvo prej ne izpametuje. Ta mir je opral "izdajalski" madež z I.a-I'olletta. V senatu se je po vojni znova zbrala pod njegovim vodstvom skupina insurgentov — republikanski in demokratski senatorji, ki so prizadejali stari gardi obeh strank mnogo neprilik. Razkritje oljnih škandalov, grafta na debelo, korupcije v Hardingovem kabinetu in drugih zločinov vladajoče kaste je bilo delo LaFolletta in njegovih pristašev v senatu in zbornici poslancev. Nad leto dni si je prizadeval spraviti znani Teapot Dome škandal pred javne tribunale. Leto dni ga je mogočna kapitalistična mašina zakrivala — poleni pa je izbruhnilo da je zasmrdelo v vsak kotiček te republike in po vsem svetu. To je bilo samo nekaj mesecev pred predsedniškimi volitvami. Ljudstvo je videlo in vedelo o korupciji, ko pa se je imelo odločiti za korupcijo ali proti nji, je glasovalo za Coolidga in za korupcijo. Ravno ko je LaFollette umrl, je zvezno sodišče odločilo, da so bila oljna polja v Teapot Domu in drugje — pravilno, to je, legalno pridobljena. Lopovi Fall, Daughertv itd. so torej "čisti", dasi lahko vsak otrok ve, da so bili zapleteni v najumazanejšo, kolosalno korupcijo.
Čikaški dnevnik "Tribune", ki je eden vodilnih kapitalističnih listov v tej deželi, je povodom LaFollet-love smrti v uredniškem članku pisal, da je bil La Kollette velik, toda njegov ugled je padal ker se je nagibal bolj in bolj k socialistom. Vse kapitalistično časopisje mu je po njegovi smrti priznalo vrline in spo sobnosti, katere so mu v življenju odrekali. Bil je človek kakršnega morajo spoštovati tudi sovražniki, ako ne v življenju, pa vsaj po smrti.
Ko je La Follette v Wisconsinu zadnjič kandidiral za senatorja, mu socialisti niso postavili protikandidata. V predsedniški kampanji 1. 1924 so se skupno z unijami v KPPA. borili za izvolitev La Folletta. Prejšnja leta pa so bili proti njemu v opoziciji, ne radi njega kot osebe, ampak radi njegove taktike, ki je nasprotovala združenju radikalnih sil med ameriškim ljudstvom v svojo politično stranko. Od te taktike je poznejša leta popuščal in celo pristal v socialistično zahtevo, da se po predsedniških volitvah skliče konvencijo, ki naj reši vprašanje ustanovitve nove stranke. Konvencija se je vršila, a njen rezultat ni bil tak kot hoteli socialisti. Zastopniki večine unij in progresivni so navajali razne vzroke, predvsem pa so nagla-sa[' argument, da ameriško ljudstvo še ni pripravljeno ločiti se od republikanske in demokratske stranke. LaFollettova skupina in gotove progresivne unije so k'jub temu sklenile ustanoviti novo stranko, s katero Pa so socialisti odklonili sodelovanje, ker ni sprejela nphovega pogoja, da mora nova stranka obstajati ne ® posameznikov, ampak iz unij in delavskih politič-n'h strank.
Robert M. LaFollette je bil rojen na farmi blizu Madisona v Wisconsinu dne 14. junija 1. 1855. Poko-Pr'n je bil v Wisconsinu.
r S svojim delom si je zgradil v ameriški zgodovini rajno ime in časten spomin.
ADAMI PRED ADAMOM
Pogled v prazgodovinske dobe Človeka.
Predaval Ivan Molek v klubu št. i J. S. Z. v Chicagu, lil., dne 27. februarja 1925.
(Konec.)
Ampak visoko čelo samonasebi še ni doka/, bistre pameti in angeljske narave. Človeški možgani, nahajajoči se pod visokim čelom, nosijo v sebi podedovane instinkte tisočerih generacij, ki segajo celo v staro kamneno dobo. O-gromna večina teh instinktov — pravzaprav vsi — je takih, da je človek še vedno divjak, če so jim uda j a. Tri četrtine svojega časa, odkar živi na svetu, je človek prebil z ubijanjem živali in ljudi. To dela še danes. Ubija živali in ljudi. Človek ima božjo zapoved, ki pravi, da ne sme ubijati, ima svoje lastne postave, ki 11111 velevajo, da ne sme ubijati, kljub temu ubija. Človek je po nagonu ubijalec — poglejte otroke: br ez malega vsi otroci, posebno dečki, do 15. leta so krvoločni, ker po svojem duševnem razvoju predstavljajo divjaško človeštvo in je v njih instinkt ubijanja dosti močnejši kakor pri odrastleni človeku — poleg tega pa še ima socialno življenje tako slabo urejeno, da je prisiljen ubijati. Gospodarske razmere so iake, da mora močnejši vedno ubijati slabejšega na la ali oni način. Vojna je najočitnejši izraz divjaškega ubijalskega instinkta. Dokler so vojne na svetu — sankcijonirano klanje na debelo — in dokler so eksekucije v kakršnikoli obliki sankcijonirano klanje na drobno — toliko časa ne bo prave civilizacije. Človeku, ki bo res civiliziran, ne pride nikdar na misel, da bi ubil sočloveka. V bodoči človeški družbi bodo smatrali umor za bolezen in redkega nesrečneža, ki dvigne roko na brata človeka, pošljejo v bolnišnico kot bolnega človeka. Ubijalski nagon izgine, toda ne toliko časa, dokler bo država sama, najvišja oblast v družbi, podžigala ta instinkt z ubijanjem na drobno in debelo. Kani-, balski instinkt je izginil, ampak šele po dolgem, dolgem času — in še danes ni popolnoma zatrt. Se najdete obskurne divje rodove na pacifičnih otokih, katerim je človeško meso najslajša deli-katesa.
Nagona ubijanja ne iztrgajo iz človeka nobene postave in nobeni lepi moralični nauki, pač pa ga zatre vedno močnejši nagon ljubezni Tu ne mislim spolne ljubezni, temveč bratsko ljubezen do človeka sploh. Plemenito čutstvo ljubezni, simpatij in usmiljenosti je še zelo mlad instinkt. Pri otrocih ga navadno ne vidite. 0-trok se nikoli ne joka iz ljubezni ali usmiljenja. Divjak ni poznal tega instinkta. Ko se ta instinkt enkrat razvije do svoje popolnosti, da bo človek tako ljubil človeka kakor ga danes sovraži in pobija, takrat bo šele na svetu človeš-
tvo, ki bo res sposobno za napredek, o kakršnem danes še ne moremo sanjati. Mislim maso v splošnem, ne posameznikov. Posameznike imamo že danes, ki so prežeti s tem plemenitim instinktom, toda ti ne štejejo.
Drugi instinkt, ki zadržuje človeka na poti napredka, je zavist, sebičnost, samoljubje. Iva-kadar vidim človeka, ki pozeleni kakor kuščar, ko sliši, da je ta ali oni dosegel večji uspeh kot 011, in ki potem dela na vse načine, da bi ta uspeh svojega bližnjega omalovažil in izpodje-del, tedaj vidim Neanderthalca, kako skrit za skalo preži z gorjačo v roki na svojega brata, da ga pobije zato, ker je imel več sreče na lovu kot on. Civiliziran človek, ki bo res civiliziran, ne bo nikomur zavidal uspeha, pač pa bo vesel, da je kdo drugi dosegel nekaj, česar on ni mogel doseči. Sebičnost, samoljubje in nezaupnost se morajo umakniti bratoljubju, požrtvovalnosti in kooperaciji.
Imamo še druge take bacile v krvi. Straho-petstvo, hlapčevstvo, klečeplaztvo itd., ki delajo iz človeka hinavce, sužnje in sploh ljudi brez lastne volje in brez lastnega mišljenja. Masa takih ljudi je najboljši gnoj za polje reakcije in splošnega izkoriščanja.
Lenoba 1 Tudi to je podedovana bolezen. Divjak je len in dela se loti le takrat, kadar mu gre voda v grlo. Divjak ljubi igre in boj, ne pa dela. Otroci so tudi taki. Eden glavnih znakov prave civilizacije bo ljubezen, veselje do dela. Ali morda že danes norimo veselja do dela? Mar je kdo med vami, ki ljubi tovarno radi tovarne in delo v tovarni radi dela samega? Prosim vas, koliko vas je? Lahko mi rečete, da vas imam za norca, če bi trdil, da ste do ušes zaljubljeni v delo. Razen peščice umetnikov in intelektualcev, ki rajši stradajo in uraro gladu, kakor da bi se ločili od svojega dela, ni nikogar, ki bi delal iz ljubezni do dela. Vsakdo dela zato, ker mora, ker je prisiljen ,da dobi denar za kruh, obleko, stanovanje in druge potrebščine. Vsakdo se rad iznebi težkega dela, če se le more. Rogatini ne delajo. Če bi ljubili delo, bi tudi oni delali. Tako pa delajo le tisti, ki morajo. Resnica je, da težko in neprijetno delo ne bo nikdar priljubljeno, ampak bodoči človek, ki se ne bo več poj al za zasebnim dobičkom, bo znal delo olajšati; naredil bo delo atraktivno, privlačno, mikavno, da bo res veselje delati. Vsa težka, grda dela prepusti strojem. Razlika med današnjo in bodočo tovarno bo tako velika kakor je danes med kovačnico in opernim gledališčem.	•
Kako se človek otrese naštetih in mnogih drugih podedovanih slabih instinktov? Katere in kakšne sile delujejo za preobrat človeške nature v smer bratske ljubezni, do dela in znanja ter vseh plemenitih čednosti, ki so lastne višji civilizaciji?
Če pogledamo nazaj v prazgodovino človeštva, vidimo, da je duševni napredek vedno sledil gospodarskemu napredku. Kanibal je dal slovo človeškemu mesu, ko je imel dovolj živalskega mesa na razpolago —ko je znal narediti boljše orožje za pobijanje divjačine. Vsak korak naprej v načinu pridobivanja hrane, obleke in drugih potrebščin ter razvedrila je,pomenil od nekdaj novo zarezo na rovašu duhovnega napredovanja človeške mase. Način pridobivanja življenskih potrebščin, to se pravi čisto po domače: kako in kje dobiš svoj vsakdanji kos kruha, svoj kot in svoje potrebne vesele ure, to je tisto, čemur pravimo gospodarske ali ekonomske razmere, katere vedno in vedno poudarjamo in podčrtavamo na vseh naših javnih tribunah. Ekonomske razmere so tisti mogočen zakon, ki odločuje o napredku in nazadovanju človeške družbe, posameznika in mase. To je tista sila, ki vpliva tudi na človekovo no tranjost, na človeško naturo in jo izpreminja.
Ekonomske razmere! Ekonomske razmere vplivajo najbolj na notranjo stran človeka. Socialisti so prvi odkrili ta zakon in do danes nam ni še nihče dokazal, da to ni res.
Ta zakon zakon ekonomske determina-cije — pravi: Kakor človek živi, tak je. Z drugimi besedami: Gospodarska ali ekonomska stran življenja odločuje o vseh drugih vpraša njih življenja. Vsi drugi faktorji so podrejeni ekonomskim razmeram. Gospodarske razmere, kakršne vladajo danes, ne morejo izboljšati notranjega človeka. Ekonomski sistem, ki še vedno poveličuje umor na debelo, ne more osvoboditi človeka ubijalskega instinkta; sistem, ki ima izkoriščanje človeka po človeku za najvišji smoter življenja, ki je razdelil civilizirano človeštvo v dva razreda in degradiral delo na predmet privatnega dobička, ni v stanu razviti v človeštvu plemeniti nagon bratske ljubezni, kooperacije, zaupnosti in veselja do dela. Tak sistem poživlja divjaške instinkte, mesto da bi jih zatiral.
Nasprotniki socializma nam večkrat pravijo: "Vse je dobro, vse je lepo, ampak socializem ne more izpremeniti človeške nature." Mi odgovarjamo: Res je. Socializem ne more izpremeniti človeške nature. Nobena gospodarska revolucija, industrijska in ne socialna revolucija še ne naredi angelja iz človeka. Ampak socializem lahko izpremeni razmere, katere iz-preminjajo človeško naturo.
Dobre ekonomske razmere lahko povspe-šijo razvoj človeka na njegovi najpočasnejši strani. Materijalno blagostanje je najboljše zdravilo zoper zločinske nagone v masi. Dobra rešitev ekonomskega vprašanja je obenem rešitev zavozljanega vprašanja človeške narave. Kadar se človeštvo, takozvano civilizirano človeštvo otrese svojega največjega prokletstva — razrednega boja, tedaj stori največji korak na
pohodu v pravo civilizacijo. To se lahko dosege x rcvolucijoniranjem človeške družbe, preobratom družabnega reda, preuslrojenjem eko-Moinskega sistema. To velikansko nalogo pa mora izvršiti tisti razred človeške družbe, ki ima največ dolžnosti in najmanj pravic, to je razred delavcev — vseh delavcev, ne le delav-cev v tovarni, rudniku in na polju, temveč tudi delavcev v laboratoriju, šoli itd., izkratka ročnih in duševnih delavcev. Znanstveniki so tudi dclavci, zelo koristni in v mnogih slučajih naj-požrlvovalnejši delavci, brez katerih bi bil vsak napredek nemogoč.
Kadar torej razred delavcev revolucij onira ekonomski red in položi temelj novim ekonomskim razmeram, boljšim kot so sedanje, bodo te razmere kmalu revolucijonirale tudi instinkte, duha in srce in ustvarile novega človeka in novo človeštvo, brez katerega ne more biti nove človeške družbe.
-j* -J*
Slovenski domov! v Ameriki in dom J. S. Z.
Ameriški Slovenci imajo že precej dvoran, največjo v Clevelandu, kjer jim je velika, moderna dvorana tudi potrebna. Razun tega je še nekaj drugih večjih slovenskih domov in večje število manjših dvoran. Skoro pri vseh so sodelovali socialistični delavci in pri mnogih so bili celo vodilni* faktor. Vzlic temu še nimamo delavskega doma v pravem pomenu besede — poslopja, ki bi služilo ne vsem strujam ampak delavskemu razredu in delavski vzgoji.
Ameriški socialisti imajo People's House v New Yorku, ki je središče aktivnosti socialistov v vzhodnih državah in duhovni centrum vsega ameriškega socialističnega gibanja. People's House ni navadna dvorana "za veselice in seje", katerim je posvečena velika večina slovenskih dvoran. V People's House je nastanjena Randova šola socialne znanosti (Rand School of Social Science) ki je ena največjih šol te vrste na svetu. I- 1924 je imela 2,127 dijakov. Rand School je socialistična ustanova in temu dejstvu gre zasluga, da je socialistično gibanje v New Yorku in v vzhodnih državah intelektualno jačje kakor v osrednje-zapadnih in zapadnih državah. Rand School izdaja vsako leto knjigo "The American Labor Year Book", ki je edina publikacija te vrste v Zed. državah. Vsebuje podatke o delavskih strankah, vseh unijah, o njihovih aktivnostih, konvencijah, delavskih učnih zavodih, časopisju itd. Stane $3. V tem poslopju izhaja tudi najboljši socialistični tednik "The New Leader". People's House, kot že rečeno, torej ni samo navadna dvorana kakršne se oddaja v najem komurkoli, ampak je centrum sociali-' stičnih aktivnosti.
Brisbane Hall v mestu Milwaukee je centrala viseonsinskih socialistov. V Brisbane Hall je sedež " iKvauških lokalnih in okrajnih unij, uradi socialističnih organizacij, tiskarna in uredništvo dnevnika "Milwaukee Leader" in manjše dvorane za zborovanja.
Socialisti v Californiji, v St. Louisu, Mo., v Read-'ngu, Pa. in nekaterih drugih krajih imajo svoje tiskar-"<-' in urade.
Finski socialisti so že pred vojno imeli večje število dvoran, tiskaren, listov in šol. Židovski socialisti imajo dvorane in šole v vseh večjih kolonijah.
Jugoslovanski socialisti smo šele na IV. zboru J. S. Z. 1. 1923 v Chicagi sprejeli resolucijo, ki je nam odkazala delovati za zgraditev poslopja, v katerem ho centrum naših aktivnosti, naš People's House! V. zboru J. S. Z. v Clevelandu so bili predloženi načrti in delegacija je osvojila tega po katerem se delo sedaj vrši.
Dosedaj je podpisanih nad $5,000 delnic na katere je vplačanega nad $1,200. To je za teh par tednov v katerih se kampanja za zbiranje sredstev vrši zadovoljiv začetek. Da pa bomo nalogo čim prej izvršili, se bomo morali požuriti. Do konca tega meseca se bo o stvari lahko sklepalo na sejah vseh klubov in ko bodo podatki v uradu, bo objavljeno poročilo o sklepih.
Vsak posamezni član lahko postane delničar, in vsak zaveden slovenski socialist, ako mu sredstva količkaj dopuščajo, bi moral biti. Od vsakega kluba se pričakuje sodelovanja v meri kolikor ga bo mogel dati.
To je prva akcija, ki ima namen dati jugoslovanskemu socialističnemu gibanju v Ameriki poslopje, v katerem bodo uradi našega glasila in Zveze, knjigarna, sčasoma tiskarna in zborovalni prostori ki bodo služili ludi za našo šolo. To je velik program in nelahko iz-vedjiv. Pa vendar ni težak, če se naše zavedno delavstvo zavzame in sklene, da je pripravljeno tudi v tej smeri žrtvovati kakor je žrtvovalo za stvari nad katerimi nima kontrole, ali pa samo delno in ki ne služijo izključno njegovim namenom.
Sodrugi, naprej z delom za Dom jugoslovanskega socialističnega delavstva v Ameriki!
J* «5»
Borba za službe in vodstvo v jugoslovanski sekciji ameriških komunistov.
Ko je bil pred par leti "izbačen" iz jugoslovanske "komunistične" sekcije Workers" Party Teodor Cvcl-kov, so rekli, da se je očistila nesnažnih primesi in postala "prava" komunistična. Ali kmalu so zopet "čistili" in tako so čiščenje vrši od kar je postala — "čista".
V nepomirljiv spor ki traja vsled lova za službe in tekme za vodstvo v jugoslovanski federaciji Ruthen-bergove-Fosterjeve stranke, je moralo znova poseči strankino vodstvo, ki je v dolgem pravoreku pošteno okaralo nebogljence kakor se pokara neubogljive in nerazsodne otroke.
Eksekutiva Workers' Party se v svojem pravoreku pritožuje, da večina odbora jugoslovanske sekcije noče izpolniti strankinih ukazov, raditega ji je dala nov ukaz — priobčiti pravorek eksekutive v "Rad-niku" in priobčen mora biti tudi v "ostalih" strankinih listih". ("D. S." ga gotovo ne bo priobčila, ker se boji da bi njeni čitatelji ne videli kaj se godi za kulisami njenih bosov.)
Obsodba, ki jo je moral "Radnik" priobčiti v izdaji z dne 20. junija, se pričenja:
"Skozi več mesecev je centralni izvrševatni odbor Workers' Party poskušal ublažiti poostrujoči se spor v jugoslovanski federaciji in pomagati dvema vodilnima skupinama v nji priti potom pregovorov in sporazuma na pot skupnega, enotnega dela. Ti poskusi niso bili uspešni in centralni izvrševalni odbor je prisiljen v in-
teresu stranke direktno intervirati v tem sporu in obrniti pozornost vse stranke na situacijo v jugoslovanski federaciji."
Že ta uvod dokazuje, da so si "jugoslovanski" komunisti močno v laseh in da je treba obrniti "pozornost vse stranke" na situacijo v jugoslovanski komunistični sekciji, da se jo reši destruktivnih vplivov.
Vzrok je ker se "voditelji" drug drugega Izključujejo in drug drugega mečejo iz službe. Ker njihova organizacija ni v stiski za sredstva, so ustvarili precejšnje število plačanih mest, za katera se potegujejo številni "borbeni" aspiranti. Eksekutiva W. P. graja večino jugoslovanske sekcije, ker je zavrgla strankine odloke in nadaljuje s svojo "tiransko politiko" proti manjšini v sekciji, ki jo vodita med drugim bivši "Radnikov" urednik Fišer in okrožni organizator Mi-kalacki. Večina je oba "kvitala" iz službe, Ruthenberg pa ji je v imenu strankine eksekutive ukazal, da mora dati Mikalačkiju staro službo, Fišerju pa "ravno tako dobro in važno službo" kakor je bila služba glavnega urednika "Radnika", katero je opravljal dokler ga ni izpodrinil Zinič.
Večino odbora jugoslovanske (oziroma hrvatske) sekcije "vodita" Zinič in Korl Novak. Ta dva sta dobila ukor, ukaz in svarilo, da se jima za enkrat še prizanese, toda če se ne poboljšata, bosta sledila Cvetko-vu, to se pravi v slang angleščini, "out you go!"
Korlnu bere strankina eksekutiva levite in mu za-bičuje, da naj prične "komunistično delati", pokorava naj se strankinim sklepom in se sporazume z manjšino odbora, ali pa ne dobi odveze.
En vzrok spora je tudi "rdeča pomoč". To je organizacija, kateri so komunisti dali "nestrankarski" značaj, zato da lahko kolektajo pod nestrankarsko firmo za svoje namene. Pravzaprav je namen "rdeče pomoči" zbirati sredstva za politične jetnike, za obrambo voditeljev ki jih preganjajo oblasti in take reči. Dose-daj so imeli že več takih nestrankarskih organizacij, ali ko se ena izčrpa, ustanove novo, da je več dohodkov. Glavni del sredstev, ki jih naberejo na ta način, gre za kolektorje in govornike. V odbor "jugoslovanske crvene pomoči" ni Fišerjeva-Novakova skupina pustila nobenemu članu manjšine, izvolila pa je nekaj nekomunistov radi "nestrankar.stva". Ruthenberg hoče, da dobi tudi manjšina nekaj odborniških mest v "crveni pomoči".
Za Fišerja zahteva strankina eksekutiva, da mu da odbor hrvatske sekcije službo organizatorja v pitts-burškem distriktu, ki ga smatra za enega najvažnejših. Plača za organizatorje je baje $50 na teden.
Ako bi prostor dopuščal, bi objavili izjavo eksekutive W. P., tikajoča se "spora" v jugoslovanski sekciji v celoti, toda v informativne svrhe bo zadostoval ta spis.
Delavstvu priporočamo, da ne nudi njihovim u-stanovam nikakega sodelovanja, dokler bodo njihove akcije le sredstvo za kolekte, denar pa trosili "voditelji" v medsebojnem boju in intrigah. Ako celo eksekutiva komunistične Workers' Party nima pravega zaupanja v vodstvo svoje jugoslovanske sekcije, kako naj ga imajo drugi delavci?
S J* g
Delavca delodajalec ne vpraša, da-li je naroden, veren ali svobodomiselen. To ga ne zanima. Zanima ga le, koliko bo mogel iz njega iztisniti profita, in zanima ga, če ima pred seboj človeka, ki se zaveda da je delavec.
ANGELO CERKVENIK:
SKOZI MEGLO
(Nadaljevanje.)
Povedala mi je še, da hodi vsak dau molil Kristusa, da hodi samo k sv. Antonu novemu, ker tam imajo ravno takega Kristusa, kakor si ga je poželela. Lep je, je rekla, in voščeno polt ima, joče na križu, telo se mu trese; tako silno, tako nepopisno lep je . . . Ure in ure kleči z globoko k njegovim nogam sklonjeno glavo in moli.
Tako mi je pripovedovala.
Tudi jaz bi bila šla rada tja, tudi jaz bi bila molila rada tistega, ravno tislega Kristusa . . .J
In z njo bi bila šla rada, z njo!
* * *
Ivan, vidiš, celo mene je okužil ta svet. Bolan je ta svet.
Ali nisem le jaz bolna, svet pa zdrav?
Nevem, kako je. Nikakor pa nočem biti takšna, kakršen je ta svet; nočem biti, postajam mu pa vsak dan podobnejša.
Sramovala sem se svoje sotrpinke, svoje najboljše in najvdanejše prijateljice. Zbežali sem hotela, da bi se ji skrila!
Zato razumem Ivan, zakaj je tvoja moč prešibka, da bi mogla uspešno kjubovati tej neodo-ljivi kužni bolezni.
O Ivan, prav ničesar ti ne očitam — ljubim le tako zelo, da bi ne mogla živeti brez tebe. Še s teboj tako težko živim. In vendar moram živeti brez tebe!
Ali ne umiram?
Ti ne živiš z menoj.
Bes je: prijazen si z menoj in ljubezniv. Niti ene žal-besedice mi nisi do danes še rekel, niti z očesom nisi trenil, pa kljub vsemu: ti bežiš pred menoj.
Natanko vem, zakaj bežiš. Tudi jaz ljubim Heleno, pa sem bežala, ko sem jo zagledala.
Če bi te tako ne ljubila, bi šla nazaj s Heleno, kajti žiga ne izbrišem nikdar.
Vlačuga sem bila, sem in ostanem.
Vlačuga . . . oh."
Pisala je vsak dan, in vse kar je napisala je bilo bolno in žalostno. Ko je čitala, kar je napisala prejšnje dneve, se je izpraševala: Ali je res kar pišem, ali ni res? Ali me ne goni zgolj brezumna želja dvigniti se nad vsakdanje ljudi, štrleti kvišku, kakor ruševine starih "radov med samimi modernimi vilami? Ali tudi res obču tim kar pišem — ni li morda vse samo plod blodnih možganov . . .?
Pa ni bil vse samo plod blodne domišljije. Živa resnica je bila. Vpraševala se je, ker je unala, da bo mogla pritrditi svojim upajočim vprašanjem. Njeno vpraševanje je le potrjevalo trdo resnico njene bolesti.
Ivan se je bil nekoliko pomiril. Gmotne ne-„ jlike so silile njegove misli v drugo smer. Borka za kruh in posteljo je osvežujoče uplivala na „jegbvo duševno življenje. ■T ' Sem pa tja ga je kdo ujezil s kako hudobno opazko. Tedaj je ponavadi vzrojil in prisegal, ,|a se maščuje.
Pred novim letom je prejel po pošti povabilo odvetniške zbornice na Silvestrovo noč, na ,,|es. Na drugi strani povabila je predsednik odvetniške zbornice' Dr. Bappija lastnoročno pripisal:
"Če mislite, da vam ni mogoče s soprogo udeležili se plesa, morete poslati vstopnino. Hvaležno bomo sprejeli!"
V	resnici ni nihče računal, da bi se Ladavac mogel udeležiti plesa. Bil je član zbornice in ),jli so takorekoč prisiljeni povabiti ga. Mislili so si: odrinil nam bo nekoliko kronic in stvar |)o za obe strani ugodno rešena.
Pa so se motili. Tudi če bi ne bil Bappija pripisal vabilu tiste nesramne pripombe, bi bil danes šel; tudi če bi ne bil prejel povabila bi bil danes šel. Uprav ta ples je hotel obiskati s svojo ženo, in sicer ravno zato, ker je ta žena vla-čuga, ravno zato ker hoče vdreti v to družbo, ker hoče razbiti ta trdi krog izvoljencev. Tresel se je v razburjaj očem pričakovanju. Na plese ni nikdar hodil, niti tedaj ne, ko je bil samec. Sovražil je ples, kakor je sovražil vse, kar je bilo vsakdanje, v prvi vrsti pa vse banalne užitke povprečnih ljudi.
Olga se je veselila. Zaželela si je spoznali to visokorodno družbo, to družbo, ki je marsikomu komaj pristopna, pocestnicam pa popolnoma nepristopna. Že oddavna je slutila, da ta družba ne pripušča v svoj krog umazanih grešnikov, ker je sama bolj umazana in bolj grešna, kakor vsi umazani grešniki. Vendar pa je bolela videti, koliko jo ta družba nadkriljuje.
Oblekla se je v težko belo-svileno obleko, zlatimi okraski. Lepa je bila, da se je Lada-vao na tihem začudil in zbal . . .
V	dvorano sta vstopila med zadnjimi. Vsi onemeli, kajti prav nihče ni pričakoval, da
1'iideta Ladavac in njegova soproga. Plesalci S|) ukočeno obstali in zrli v lepo žensko in ponosnega moža, ki sta stopala samozavestno po si'odi dvorane. Znanci so Ladavca malomarno Pozdravljali, on pa jim je premagujoč srd in »»vraštvo prijazno odzdravljal. Tudi Olga seje Jlibcznivo priklanjala na levo in desno, čeprav 1,1 "je nihče pozdravil.
K V to družbo naj bi se torej urinila, je smehljajoč se šepetala njena duša, v to družbo!
mi ni treba prav nič siliti se v to družbo! ' ul sem med samimi dobrimi znanci, ki so se jolegovali za mojo ljubezen . . . ha, ha . . . lju-LgZfn • ■ • Vsak drug obraz mi je dobro znan, P»k drug obraz je že užival lepoto mojega tele-P • - ■ Saj se samo vračam v družbo, ki sem jo
pred kratkim časom zapustila . . . Glej, glej, tudi Helenin ljubček je tukaj! Tudi on, in kakšno damo ima . . . sram ga je, obrnil se je proč . . . strahopetec! To povem Heleni!"
Se ponosneje se je vzravnala, še lepša je postala stopajoč in izzivalno gledajoč vsakemu znancu v obraz...
Vsi li obrazi pa so se poskrili; izginili bi bili, pa niso mogli. Svoje žene so imeli s seboj in svoje neveste.
Vsedla sta se popolnoma sama k belo pre-grnjeni mizi in sta si naročila kavo.
Ladavac je napisal na svojo vizitko:
"Gospod Dr. Bappija! Pri prvem valčku morate priti po mojo soprogo! Zagotavljam Vam, da je izborna plesalka! Potem pa pridete k naši mizi! Če mi ne izpolnite te želje, že veste . . ."
Zalepil je vizitko v drobno kuverto in jo poslal po natakarju Bappiji. Potem pa sta se smejala in kramljala.
"Danes boš kraljica na tem plesu, Olga!"
"Ne razumem te prav!"
"Najmanj polovica teh-le harlekinov pride iu le počasti! Prvi pride po tebe Dr. Bappia."
"Ali misliš, da pride, da pridejo? Ali se ne bodo sramovali."
"Pa še kako se bodo sramovali, a prišli bodo navzlic temu, kajti jaz hočem, da pridejo! Hočem in morem jih prisiliti!"
"Hočeva, Ivan! Razumem. Orožje imava v rokah! Solnce in svetlobo imava — in vsak trenutek moreva razgaliti njihovo življenje. Javnosti se boje! O Ivan, res je, najmanj polovico jih poznam . . ."
Žalostno je spregovorila poslednje besede. A le napol se je zavedla kako strašna je resnica, ki jo je povedala. Zardela je. Zbala se je, da je prilila skeleči Ivanovi rani jesiha. Toda danes ga ni ranila. Sovraštvo je najsilnejše čustvo ... in ker je bilo njegovo sovraštvo vedno večje, kakor kako drugo njegovo čustvo, mu je danes bilo žal, da njegova žena ne pozna vseh.
"Katere poznaš, Olga? Povej, nič se ne sramuj ! V boj greva, in bila bova borbo na življenje in smrt. Morda podleževa, a ne verujem! Zmagala bova ... to je golazen."
Ime za imenom je pisal na papir. Nekatere je potem prečrtal. Izbral si je najvplivnejše med njimi, najbogatejše. Ni pa pozabil na aristokrate . . .
Na drugem koncu dvorane so se zbrale k posvetovanju dame, ki se jim je zdel ta posel najmanj predrznost in nesramnost.
Dalj« prihodnjič.
V^®
Ne ponižuj dela s stremljenjem po velikih dohod kih z brezdelnim življenjem na račun drugih. Dvigni čast dela v svojih očeh, da ga boš dvignil v drugih, kajti delo je, ki ustvarja!

GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
t&i
DOPISI.
Slovenski socialisti v Kansasu v akciji.
Po pretfrku več let se je dne 14. junija v Edisonu vršila prva konferenca kansaških klubov J. S. Z. V kansaških naselbinah je do 1. 1917 socialistično gibanje cvelelo in naše delavstvo je bilo domalega vse prežeto s socialističnim duhom in organizirano v socialističnih klubih. Vršile so se skupne konference, ki so bile za javno življenje kansaških rudarjev zelo važnega značaja. Ali prišla je vojna histerija, nesoglasja, različne simpatije, pozneje splošni navali reakcije na delavske organizacije križem Zedinjenih držav, in socialistična stranka v Kansasu je doživela krah da so od nje ostale le tu pa tam še kake skupine, ki so vztrajale na valovih povojnega kaosa.
Kansaške premogarje so spravile iz ravnotežja tudi stavke. Navali operatorjev, nesporazumi z vodstvom unije v Indianapolisu, boj proti Howatu od strani konservativne klike v U. M. nepremišljeni koraki, — to so nekateri izmed številnih vzrokov, da so napredne kansaške naselbine prestale biti v prvih vrstah na polju socialističnih aktivnosti. Mnogo slovenskih rudarjev, ki so nekoč delovali v teh krajih, se je izselilo radi slabih delavskih razmer, katere pa danes I udi drugod niso boljše. Medsebojni prepiri v posameznih naselbinah so bili tudi ovira obnovljenju socialističnih klubov. Prav taki lokalni spori, ki večinoma nimajo strankarskega značaja, ampak izvirajo deloma iz zadnjih stavk in njihovih posledic, deloma iz drugih vzrokov, so še danes ovira reorganiziranju socialističnih klubov.
Največ vztrajnosti v teh zmešnjavah je še pokazal .socialistični klub J. S. Z. v Grossu, ki je bil nekaj časa v preteklih letih edini klub JSZ. v državi Kansas. Agitatorjema in drugim zavednim delavcem se je pozneje posrečilo organizirati, oziroma reorganizirati socialistične klube v Armi, Mulberryju in Edisonu.
V soboto 4. julija prirede kansaški klubi na Breezy Hillu veliko veselico z raznim sporedom, na katero je povabljeno vse naše delavsko ljudstvo tega okraja.
Dne 1. maja se je vršila pod avspicijo tukajšnjih društev SNPJ. majska slavnost, na kateri je nastopil kot slovenski govornik med drugimi s. Jože Zavertnik. Večer prej se je vršil sestanek sodrugov in simpatičar-jev, na katerem se je razpravljalo o agitaciji za soc. sira nko.
Kansaške naselbine se torej vračajo na polje aktivnega dela za socializem.—P.
Sprememba sej kluba št. 27 v Clevelandu.
CLEVELAND, 0. — Socialistični klub št. 27 je na svoji redni seji dne 14. junija sklenil, da se skozi poletno sezono vrši samo ena redna seja na mesec, in sicer dopoldne vsako drugo nedeljo v mesecu do oktobra, potem pa zopet dve kakor navadno. — Tajnik.
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA.
Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu po seji društva SSPZ. (dopoldne). Zborujemo v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte v naše vrste!—Anion Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
Iz Clevelanda.
CLEVELAND, O. — Kapitalistične sile delujejo i,;l vse pretege, da omeje socialistično gibanje in da inyS(. odvračajo od njega. Poslužujejo se raznih taktik. si so glasni in se bore odprto, včasi pa tako neodkrib, tiho in smotreno, da razumejo njihovo igro samo raz! redno zavedni delavci.
Dne »0. in 31. maja smo tu imeli konvencijo član siva soc. stranke, banket in shod. Gotovo ni v interesu gospodarjev, če bi Debsa, ki je predsedoval konvenciji in govoril na shodu, poslušalo deset, petnajst lisoč ljudi, če bi elevelandsko delavstvo v masah nr nifestiralo za socializem. Kljub temu, konvencija in druge naše priredbe so dobro izpadle. Konvencije .se je udeležilo nad 150 sodrugov in sodruginj iz petil, različnih držav. Razmotrivala je o organizatoričnem delu, o gmotnih problemih in o časopisju s posebnim ozirom na "The American Appeal", ki ga bo soc. stranka pričela izdajati tedensko januarja prihodnje leto. Konvencija se je vršila 30. maja in je trajala do (I. zvečer. Po konvenciji je bil banket, katerega se je u deležilo okrog 180 oseb. Vršil se je v znamenju navdu šenja za pojačanje socialističnega gibanja. Udeležen ci so prispevali v prid prej omenjenemu novemu listu $555 v gotovini, drugi pa so obljubili poslati prispevl-v znesku $205 pozneje. Naš klub št. 27, JSZ., je prisp val $10. Govorili so razni sodrugi, vsi prepričani, c ima socialistična stranka pred seboj veliko bodočnos Ganljiv je bil prizor, ko je mali deček prinesel Deb cvetlic in mu deklamiral lepo pesem. Debs je dejal, ne bi dal tega šopka in ljubezni s katero mu je bil izročen, za vse Rockefellerjeve, po krivici pridobljen miljarde.
Dne 31. maja se je vršil v mestnem auditorium^ velik shod, toda udeležba ni bila tolikšna kakor aj prvem Debsovem shodu v Clevelandu potem ko je p šel iz ječe. Bil je izredno lep dan, prvi v pomladans sezoni, in ljudstvo je drlo iz mesta na prosto. Kapita listično časopisje je dan za dnem pred tem shodo pripravljalo publiko na cirkus, konjske in avtomobil ske dirke, igre in podobne stvari, ki so se vršile ist dan. Tako so sistematično in smotreno obrnili pozor nost ljudi na druge stvari, in taka je njihova igr Kljub temu se je shoda udeležilo nad par tisoč osel kar je bilo v obstoječih okolščinah mnogo. Predsed val je s. Joseph Sharts iz Daytona. Koncertni del pi grama so izvršili sodruginja Mrs. Anna Essen iz Pitt' burgh a, Miss Lock iz Chicage in s. Charles Schrcibci iz Clevelanda.
S. Leo Harkins iz Philadelphije, ki je sodeloval pri pripravah za konvencijo in shod, je ostal v Cle landu še leden dni po shodu ter pomagal pri organi« toričnem delu.
Dne 7. junija se je vršil piknik socialističnega klu ha št. 27 na Reharjevi farmi v Nottinghamu, kateri j dobro uspel. Zjutraj je začelo deževati in mislili sin da bo treba prenehati s pripravami. A ker smo upa' na uspeh, se je tudi posrečil. V Clevelandu je dež P° nehal okoli 2. ure popoldne, v Notlingliamu ga P:l sploh ni bilo. Ljudje so prihajali na piknik od vse« strani v tako velikem številu, da nam je vsega pri man kovalo, ker nismo pričakovali tolikšne udeležbe. Cis preostanek piknika je $95.26. Klub se vsem, ki so )>
kakršenkoli način pomagali k uspehu, sodružno zahvali upa' ('a 11111 l301'0 stali tudi v bodoče naklonjeni.	■!■ Krebelj, tajnik.
Aktivnosti kluba št. 45 J. S. Z. v Waukeganu.
WAUKEGAN, ILL. — Soc. klub št. 45 v Waukega-iiu-North Cliicagi je dne 14. junija ijiiel zelo intere-saiitno sejo, katere se je udeležil tudi s. Charles Po-gorelec, tajnik J. S. Z. Navzoč je bil tudi F. S. Tau-cliar, ki se je mudil v naši naselbini po opravkih. Razprave na seji so bile stvarne in njeni sklepi konstruktivni. Diskuzij so se udeležili vsi navzoči, kar je vredno priznanja. Želeti je, da bi imeli več in večkrat take razprave, ker bistrijo pojme in navajajo članstvo na skupno, smotreno delo.
Taktika, ki jo je klub na tej seji zavzel, je pravilna. Milice se ne more čutiti užaljenega, ako se je sempa-lain kaj izreklo, kar komu mogoče ni ugajalo. Držati se moramo vedno pravil in načel, pa je tudi eventualna nesoglasja lahko premostiti. Ako se ho klub držal te taktike in izključeval iz svojih sej vsako stvar osebnega značaja, mu je zasiguran ne le obstoj, ampak tudi napredek. Najvažnejše je, da se delavstvo, pred vsem elanstvo soc. organizacij, poglobi v socialistično vzgojo in socialistično delo, ki je podlaga uspehu. V stvarnih razpravah se vežbamo v argumentiranja in govoru. Hiskuzije nas silijo misliti. Tako postane član res prepričan socialist, sposoben braniti svoja načela, ker jih pravilno pojmuje. Dober bojevnik mora biti izvežban bojevnik.
Seja je razpravljala tudi o stavbi, ki jo namerava zgraditi J. S. Z. za svoje potrebe in "Proletarca". Sklenili smo vzeti pet delnic, nekaj pa so jih obljubili vzeti posamezniki. Razpoloženje seje je bilo, da bo klub priskočil še na pomoč za to ustanovo, ako bo potreba. Apeliramo tudi na druge klube, da sodelujejo kolikor je v njihovih močeh. Razprav sta se udeleževala tudi \ uvodu omenjena sodruga.
V klubov odbor so bili izvoljeni:
Martin Judnich, tajnik; Job " Gantar, blagajnik; h-.mces Zakovšek, zapisnikariča, nadzorni odbor; Anton Vičič in John Zakovšek; Anton Vičič, organizator.
Sprejeli smo več sklepov za pojačanje naše agita-t'*J<"» ki jih bomo izvajali to poletje.
! V nedeljo dne 19. julija priredi klub piknik, in v hi namen je bil izvoljen poseben odbor, ki bo uredil Vm' potrebno. V slučaju slabega vremena se bo vršila isti dan mesto piknika veselica v S. N. Domu.
Anton Vičič.
Socialistični klub v Canonsburgu za dom J. S. Z.
CANONSBURG, PA. — Klub št. 118 J. S. Z. je na SV0Ji pro šli seji sklenil vzeti dve delnice socialistične-doma J. S. Z. in je takoj odposlal vsoto $50 v ta namen. Izmed posameznih sodrugov sta vzela vsaki eno »lelnico sod. John Terčelj in Marko Tekavc. Pozneje, »adan bodo boljše delavske razmere, so jih obljubili tudi drugi, med njimi John Chesnik in Albert
Hrast,
K svojemu dnevnemu redu je klub št. 118 dodal ■«■ točko "Dom J. S. Z.", pod katero se bo na sejah raz-J^vljalo o tej stvari.
Tukajšnje članstvo J. S. Z. bi naklonilo akciji za lK':ulbo doma J. S. Z. veliko večjo gmotno pomoč, ako
bi bile delavske razmere količkaj stabilne. Ali brezposelnost tlači tisoče premogarjev in v takih okolšči-nah je borba za kruh silno težka. Kljub temu, mi smo odločni vztrajati pri delu za socialistično organizacijo in pomagati pri vseh njenih akcijah kolikor nam bo mogoče. Ob enem seveda upamo na "boljše čase", in to je v teh časih edina tolažba. — Poročevalec.
Slovenskemu delavstvu v St. Louisu in južnemu Illinoisu.
V	soboto 4. julija se bo vršil v Triangle parku, 4100 So. Broadway v St. Louisu, Mo., velik manifestacijski shod pod avspicijo socialistične stranke in s sodelovanjem progresivnih unij, na katerem bosta glavna govornika Eugene V. Debs in Oscar Ameringer. To bo eno največjih socialističnih zborovanj, kar se jih je vršilo v St. Louisu v teku zadnjih let. Udeležilo se ga bo zavedno delavstvo iz St. Louisa in drugih krajev države Missouri, istotako delavstvo iz južnega Illinoisa.
Slovenski delavci v okolici St. Louisa, udeležite se ga tudi vi! Vsakdo, kdor le more, naj ho dne 4. julija v Triangle parku.
V	nedeljo 5. julija bo v dvorani Triangle (v parku! konvencija članstva soc. stranke v Missouriju in južnem Illinoisu. Vstop svoboden vsakemu dobrosto-ječemu članu stranke. Članska knjižica je vaša pove-rilnica. Vsak član ima pravico govora, staviti predloge in glasovati na nedeljskem zboru. Kdor želi dohiti vstopnice naprej ali kake druge informacije ,naj se obrne na socialistični glavni stan v St. Louisu. 940 Chouteau Ave., kjer so tudi prostori socialističnega lista "St. Louis Labor".
Zapisnik konference socialističnih klubov J. S. Z. v Kansasu.
Konferenca klubov J. S. Z. v Kansasu se je vršila dne 14. junija 1925 v Edisonu. Otvoril jo je s. Frank Klinkon, ki je na kratko pojasnil njen pomen in namen.
Za predsednika seje je bil soglasno izvoljen Peregrin Burgar, za zapisnikarja istotako soglasno Jacob Arh.
S. Anton Šular govori o važnosti delavske politične organizacije in apelira na sodruge, da naj s skupnimi močmi podvzamemo potrebne korake, da pridobimo sedaj še neorganizirane trpine v našo stranko potom Jugoslovanske socialistične zveze.
Sprejet je bil predlog, da priredimo dne 4. julija na Breezy Hillu piknik, ki se prične ob 2. popoldne.
Sprejet predlog, da se izroči pripravljalno delo za ta piknik klubu št. 30 v Mulberryju, ki bo uredil vse potrebno.
Anton Šular povdarja za važno, da izvoli ta seja vsaj dva odbornika konference, ki bi od časa do časa organizirala sestanke in skupne seje v agitatorične in organizatorične namene. V razpravi se je sugestiralo, da bi za enkrat zadostovala dva — tajnik in zapisnikar, oziroma pomožni tajnik. V tem smislu je bil sprejel tudi predlog.
Anton Šular je bil izvoljen za tajnika in John Kun-stel za zapisnikarja, odnosno pomožnega tajnika.
Predlagano in sprejeto, da se prihodnja konferenca vrši v nedeljo 26. julija ob 2. popoldne na Breezy Hillu. — Ker je dnevni red izčrpan, predsednik Burgar zaključi zborovanje.
Peregrin Burgar, predsednik.
Jacob Arh, zapisnikar,
Klub št. 1 v kampanji za pridobivanje novih članov in za dom J. S. Z.
CHICAGO, ILL. — Socialistični klub št. 1 je na seji dne 19. junija sklenil podvzeti večjo kampanjo za pridobivanje novih članov in članic ter se s tem pridružiti splošni kampanji za pojačanje socialistične stranke, katera se vrši v tem letu. Za organizatorične agitatorje se je priglasilo več sodrugov in ob enem je bil sprejet sklep, da se dobi naslove vseh naših znanih simpatičarjev in sploh tistih delavcev, ki so blizu našemu gibanju, čitajo socialistične liste in so v stanju postati aktivni sodrugi. Vse te bomo skušali dobiti v naš klub s pismeno in ustmeno agitacijo. Mnenja sodrugov na seji so bila, da bomo po tej kampanji imeli nad sto dobrostoječih članov in članic.
V razpravi o domu Jugoslovanske socialistične zveze so se zopet priglasili štirje člani in članice, ki so vzeli vsaki eno delnico. Dosedaj so člani in članice kluba vzeli za $1,275 delnic in klub sam za $3,000. Sko-ro vsi so že plačali prvi obrok.
Prošlo nedeljo se je vršil v Riverview parku piknik čikaške socialistične organizacije, pri katerem sta sodelovala tudi kluba J. S. Z. št. 1 in 20. Udeležba je bila mnogo boljša kakor na piknikih ki smo jih imeli v zadnjih petih letih. Že dve leti nam jih je pokvarilo deževno vreme, v nedeljo 21. junija pa smo imeli res lep dan. Po 4. uri se je začel pikniški prostor naglo polniti. Pri vhodu je bilo prodanih precej nad dva tisoč vstopnic, več tisoč vstopnic pa so razpečale socialistične organizacije, listi in posamezni sodrugi v predprodaji. Na pikniku sta bila glavna govornika Oscar Ameringer in Walter Thomas Mills. Prihodnji naš piknik v tem parku bo v nedeljo 30. avgusta. V soboto 29. avgusta se bo vršila konvencija članstva, piknik naslednji dan pa bo imel značaj manifestacije za našo stranko in socializem. Glavni govornik bo E. V. Debs. — P. O.
Iz okolice Herminie, Pa.
Čitatelji "Proletarca" so iz prejšnjih dopisov iz tega kraja poučeni, da so nam stopili po predsedniški kampanji novembra prošlo let za vrat in nas precej trdo tišče. Mogotcem se namreč ni prav nič dopadlo, ker smo toliko agitirali za La Folletta, ki je bil naš predsedniški kandidat in ki je v marsikaterem kraju dobil več glasov kakor oba kapitalistična kandidata (Coolidge in Davis) skupaj.
V društvo SNPP.I. v Herminie so se zaleteli radi "pijače". Znano je, da so takozvani agentje prohibicije sami največji kršilci te postave. Vsaki dan poročajo listi v enem ali drugem kraju, kako so možje, ki imajo nalogo uveljavljati postave, prejemali podkupnine in kako so v zvezi z butlegerji na debelo razpošiljali "žgano" pijačo. Radi intrig teh agentov in drugih naših neprijateljev imamo posel s sodišči in advokati že več mesecev. Na vsak način skušajo spraviti nekaj oseb v "džel". Enega so že obsodili.
Ako bi se šlo radi kakega butlegerstva, radi kakih posameznikov ki so delali profit s prodajo pijače, bi bile te mahinacije razumljive. V resnici so prizadete le organizacije, za katere se ne more reči da so. negovale pijančevanje.
Ljudje se naravno jeze, ker vedo kako se deli pravica, posebno v slučajih, kjer se gre radi kršitve prohibicije. Tisti, ki so na račun prohibicije v mnogih slučajih obogateli, imajo vso svobodo, druge, ki imajo
edini greh da ne vzamejo prohibicije dobesedno, se na ' tišči v ječo, dasi ne trgujejo s pijačo. Nekateri k,.jv'' A. Zornika, češ, ako bi on tako ne usiljeval radikalnih aktivnosti, bi bile oblasti prijazne z nami. Tudi L Follette jih je že slišal na ta račun, kakor da je on kriv ako reakcija tepta po delavskem ljudstvu.
Te provokacije stanejo naše rojake že lepo vsoto dolarjev. Življenje v društvenem oziru je omrtvelo ker zgube ljudje pod takimi pritiski dobro voljo in' zato se še toliko več jeze, dasi jim nič ne pomaga.—
Novi odbor dramatičnega društva "Ivan Cankar".
CLEVELAND, O. — Na svojem občnem zboru dne 10. junija t. 1. je dramatično društvo "Ivan Cankar" izvolilo sledeči upravni odbor:
Predsednik J. F. Terbižan; podpredsednik Joseph Skuk; tajnica Mary Grill; blagajnik Frank Kovačič; igrovodja Jos. Skuk; oskrbnik odra Frank Stopar; o-skrbnik kostumov Erazem Gorshe; reklamator Edwin Primoshie; reditelj dvorane Ludvik Medvešek. Nadzorniki Ludvik Medvešek, John Marn in Frank Kačar.
"Ivan Cankar" je v prošli sezoni vprizarjal dve igri na mesec. Skoro vsaka je bila igrana dvakrat, popoldne in zvečer. Režijo je vodila ga. Avgusta Danilova.
Dne 12. julija priredi društvo "Ivan Cankar" izlet na Močilnikovo farmo.
V prihodnji sezoni predstave ne bodo tako pogoste, ker so izkušnje dokazale, da zahteva tolikšno število iger kot smo jih imeli prošlo sezono od igralcev in igralk prevelike napore.
WA UKEGA NSKA POSTA.
Naša "Pošta" s svojim ogledalom nekatere v oči bode. Ogledalo bi radi štrli, oziroma cenzurirali. Cenili? Zato, ker kakor pravijo je "šlifano" in je najboljše kakovosti. Videli ste v njem marsikaj in videli boste še več. Pravijo, da navadno steklo poči ako je grdoba, ki stopi predenj, preveč umazana. Ruski narodni pregovor pravi: "Nikar ne dolži ogledalo, ako imaš grd obraz."
*
Neki tukajšnji rojak je spisal komično igro, ki i1' tako smešna, da si jo ne upa "dati na oder." Boji se, pravi, da bi ljudje od smeha popokali. Le ven ž njo! Nič se bati! Če je vredna smeha, potem je morda še kaj drugega. Ven ž njo! Rojak ki jo je zložil je postavil v nji sebe za junaka. Ali je zato tako smešna — da ni za vprizoritev?
*
Kaj je naprednost? To-le: Pošlji svojo hčerko v klošter, oziroma vzgoji jo tako da bo sama hotela ili-Svojo ženo pošiljaj k maši in drugim verskim obredom, sina pa na cerkven kor, da poje in igra "Tede-um landanus". Ti pa pod streho svobodomiselstva straži, da društvo za gojitev morale in intelektualnosli ne pade v roke klerikalizma. — Poglej no spaka! Mislili smo, da je res klerikalizem na poti in da poba še to društvo. Pa ga že peljejo. Kaj bi sedaj storili? Ničesar! Saj pravijo ,da je to naprednost!
*
Društvo "Svete Družine" je praznovalo svoj jubilej-Da je taka slavnost popolnejša, jo je treba pričeti zjutraj s spovedjo in obhajilom. Ko je to končano, se
nasekati "žegnane" vodke, da se v želodcu poto-	------
K".,, kar se je zavžilo zjutraj, da se lažje počaka na	HD C 7 \T A C I A \ / A
Ali videti je bilo na Deseti cesti med Prescot	D l\ E-i Z- IN /"\ O Li W V A
Rt 'nct>'n ulicami, da je bil zastavonoša precej omah-	^——————■»
'' vzrok je bila vročina ali pa žegnana voda. Samo	. ,
ti se je treba zahvaliti, da nista zastavonoša in	ISKra.
1 ti družina obležala na ulici.	Na nekem sestanku delničarjev "Slovenske katoliške
*	tiskovne družbe 'Edinost'," ki se je vršil nedavno v
Slovenska narodna čitalnica je imela svoj pomla-	prostorih slovenske farne šole v Chicagi, so ustanovili
kj koncert dne 31. maja t. 1. O njem se mora delo-	tudi "prosvetno" društvo "Baraga", "katerega nalogo
Hfj^reči le pohvalo. Posebno nas je iznenadil mla-	bo širiti izobrazbo in pravo nepotvorjeno vedo med
Minski odsek z opereto "All over the year", ki je bila	nuše ljudstvo". •vajuša Pod vodstvom Miss Mary Lah, ker je učiteljica *
j 0perete Miss K. Jereb morala nenadoma v bolnišni-	To društvo so organizirali slovenski frančiškani
I na operacijo. Želimo ji hitrega okrevanja.	s .pomočjo nekaterih drugih duhovnikov. Na sestanku
Obžalovanja vredni so pa naši rojaki, ki takih pri-	je bilo precej delničarjev in delničark, ki so se vrstili
II, IR> posetijo v večjem številu.	z "navdušenimi" govori, "katerim so navzoči navdu-
,\li nekaj drugega je tukaj! Kje so tisti, ki pravijo,	šeno pritrjevali." Ignoranca je zijala iz vseh govorov
Slovenski narod v Ameriki ne bo izumrl"? Prepričali	jn Vseh kotov na tem sestanku. Da se jo še bolj razširi,
se na lastna ušesa. Toda sinovi in hčere slovenskih	so ustanovili še "prosvetno" društvo, ki bo razsipalo
siarišev ostanejo vseeno sinovi in hčere delavskih sta-	mud naše ut)0g0, zapeljano ljudstvo pravo, "nepotvo-
rjšev, ako se ne zgodi čudež, da sedaj, ko se je prese-	rjeno" vedo. O ti moj ljubi sveti Ambrož! |j]a Marija- z Brezij v Ameriko, postanejo vsi miljo- *
mirji-	"Nepotvorjeno vedo!" Hugo Bren in Jerič, Čer ne
in Trunk, pogrebnik Grdina in Mike Cigare, Kazimir
Računska uganka.	Zakrajšek in Marie Prisland — kakšno krdelo znan-
Vseli rojakov v naselbini je 2,000. Od tega števila	stvenikov, ki bodo širili pravo, nepotvorjeno vedo!
udštej:	"Baraga", ime novega "prosvetnega" društva, je precej
Rojake ki hodijo v cerkev...................1,500	dobro izbrano, toda zakaj ne rajše "William J. Bryan"?
Kojake ki ne hodijo v cerkev................1,500	*
Hojake ki nič ne verjamejo..................1,99!) V Chicago je prišel dr. Valentin Meršol, da proučuje
Hojake ki se ne dajo farbati..................1,999	javno higieno, bolnišnice in drugo tikajoče se zdrav-
liojakc ki so najrajše doma.................1,000	stva di\ Meršol je v službi ministerstva za javno
Hojake ki so socialisti "pri bari"............. 500	zdravstvo v Belgradu. Čikaški zdravstveni komisar dr.
Hojake ki so svobodomiselni "pri bari" ........ 500	Bundesen mu je obljubil pri njegovem raziskovanju vso
llojake ki so komunisti "pri bari"............. 40	m0g050 kooperacijo. Ti sveta Mati božja na Lemontu,
Itojako ki ne marajo dolarja................ 1	fega doktorja Meršola so imeli na sestanku delničarjev
K slevUu ki ga boš dobil pri računanju z gornjimi	omenjene družbe. "Edinost" z dne 19. junija piše:
rubrikami, doštej še rojake ki čitajo časopise. . 1)8	.<Nato jg bi, pozvan k besedi Dr. Valentin Meršol . . .
Kojnke ki za časopise sploh ne marajo........ oOO	Q]) kot učenjak in izboren govornik je povdarjal o
Hojake ki "včasih malo noter pogledajo" ..... 1,432	ve)iki trebi prosvetnih društev . . . Njegovemu govo-
Številko, ki jo boš dobil pri sestevanju ods eva-	^ ^ navdušen0 ritrjevali." In potem je bilo pro-
»ju in manipuliranju, pošlji biroju za ljudsko štetje.	^^ ^^ ustanovljeno Kazimir se je nato .
BT,,° 't, rt>S,teV 1ZplaCaJ° Uredmkl	si ovil in se odjeljal v Rim zaeno z drugimi slovenskimi wganske Poste .
romarji.
Za smeh in kratek čas.
"'>. S." z dne 11. junija je prinesla sledečo Listnico uredništva.
"•'• A"., Detroit, Mich, — Strinjam s teboj, da se " izPlača odgovarjati. Od ščeneta ne moreš zahtevi drugega kakor bevskanje. Sicer pa je zanimivo, *«ko je tvoj članek zadel v živo. Pisati pa ne zna dru-kakor samo s. p. —- to že itak vemo. S psovanjem je a s' P. mevža še vedno pokazal svoj onemogli srd, ki 1,11 ob enem zrcali njegovo gorsko inteligenco, katera iJ°PoIDoma odgovarja duševni kakovosti njegovih, Prima čikaških backov, ki še vedno rabijo malikov.
8a
®>o bojim se, da ga bo ta "sveta" jeza nekega lepe-f! ('lle raznesla, kar bi bilo jako neprilično. ker to
"OVef.,, ;........,	rt---
,|(,nie:
■vVeče je vsekakor, velik — joke. Pozi av in nasvi-
Br

iv. komentarja.
°glašajte priredbe klubov in društev v "Proletarcu".
Sedaj je doba počitnic. Čitajte slovenske katoliške liste, pa boste videli, da je ta in ta slovenski duhovnik na počitnicah v tem in tem kraju, oni v drugem, tretji v Kanadi, eni so se odpeljali v Evropo in tako naprej. Stavim, da bodo slovenski katoliški veljaki potrošili nad $60,000 na "ukancah". Če bi ostali doma, bi s tem denarjem lahko kupili Trst in Reko ter odrešili druge primorske kraje, katere so socialisti "prodali". S tem bi pokazali, da so res navdušeni za "narodov blagor'.
*
Naši narodnjaki vidijo samo socialiste, ki po njihovem mnenju ne delajo dovolj v narodnem duhu. Na čelu naših organizacij, posebno "narodne" jednote (kakor ji pravi nadklerikalec Lojze Pire), so bili že trgovci s hmeljem in drugimi takimi pripomočki s katerimi se človek vsaj za silo ogne proliibiciji; načelje-vali so ji pošiljalci denarja in v interesu "naroda" so pošiljali denar pokojnih članov "narodne" jednote in še danes je raditega vse polno zamere. Tudi "real estate" duh je že vladal (morda še?) v nekaterih "vo-
tlilnih" glavah. Par drugih slovenskih podpornih organizacij je imelo na vodilnih mestih osebe, ki so bile tudi trgovsko navdahnjene, le da se navdahnjenje ni posrečilo in je bilo treba "čistiti". Meni se zdi, da bi bilo izvršenega veliko več narodnega dela, če bi taki odborniki ne postali odborniki, pač pa ostali pri svojih privatnih poslih. Narod nima nobene koristi od njih, pa
če se odevajo še tako z "narodno" haljo.
*
Prijatelj iz Ohija piše: "Statistika ki si jo objavil "brez naslova" v 927. štev. "Proletarca", je dobra in zanesljiva, razen v eni točki. Po tvojem računu pride na vsako osebo (208,000 Slovencev — moških, žensk in otrok) $4.32 izdatkov na leto za pijačo in že na tretjem mestu imaš izdatke za časopisje, po tvojem računu $1.01 na osebo. To se ne bo vjemalo. Če si količkaj bil med našimi ljadmi, moraš vedeti da trošijo petdesetkrat več za pijačo kakor za časopisje. Res da omenjaš obligat-na glasila. Ali naročnina za te je odtrgana od članarine. Ta naročnina torej ni prostovoljna v pravem pomenu besede. Vsota, ki jo izda povprečen Slovenec v Ameriki za časopisje je manjša kakor si jo ti navedel in dosegel si jo le ker si računal tudi naročnino ki jo izročajo tajništva podpornih jednot svojim glasilom. Glede izdatkov za pijačo pa nikakor nisi v pravem. Če
bi rekel $10 namesto $4.32, bi bil bolj blizu resnice."
*
Well, vsakdo se lahko zmoti. Ali ima še kdo kak popravek?
*
Gregor Korobač se je razjezil. Toda čemu name? Ako je g. Grdina, predsednik KSKJ., prištel list katerega urejuje Gregor Korobač med katoliške liste, vreden da ponatisne pogrebnikov članek, kaj morem zato? Le zakaj se pl. Gajžla ni direktno raztogotil nad gospodom predsednikom KSKJ!
Meni, in mislim da indirektno tudi Grdinatu, je odgovoril s pomočjo pravil svoje organizacije. Dotična točka pravi med drugim, da glasilo JSKJ. "ne sme pri občevati dopisov, razprav ali člankov, tikajočih se vere in politike, ali žaljenj osebnih prepričanj glede vere ali politike."
*
Kajne, zelo stroga točka, ki ne spada prav nič v novo dobo. Kar se tiče žaljenj, bi še bilo kako, če se bi moglo natančno definirati kaj je in kaj ni žaljenje prepričanj. Ampak urejevati list, kateri ni strokovno glasilo ali leposlovna revija, pa ne smeti "priobčevati dopisov, razprav ali člankov, tikajočih se vere ali politike", to je pa skoro bi dejal, neizvedljivo. V Italiji in tudi drugih deželah stroge cenzure se dogaja, da izide kak list na gotovih straneh bel, ali tudi tista belina se tiče politike. Sicer pa ima v prosvitljeni novi dobi vsaka organizacija pravico urejevati svoje zadeve po svoji prevdarnosti. Glavno je da se pri tem nt zameri patriotom ki vladajo. To se sicer tiče politike, ampak "točke" se lahko tolmači tako da taka politika ni smatrana za politiko. Vse je namreč odvisno od tolmačenja "točk". Tolmačenja pa so odvisna od tolmačev, kateri imajo vsaki "svoje" prepričanje, Gregor Ko robač included.
Prispevki za pokritje stroškov majska * vilke "Proletarca".
III. izkaz.
ILLINOIS: Chicago: Frank S. Taucliar. |)() Cicero: Henry Delles, 50c. KANSAS, Mulberry: Lovrenc Bogataj, 25c p. Štrukelj, 25c; Anton Divjak, 25c; John Zardinj 9-John Podbevšek, 25c; Jos. Arch, 25c; Jacob Arh 9-11 Frank Okoren, 25c; Rudolf Humar, 25c; Anton " 20c; Frank Sikule, 10c; Math Ulepich, 45c- sk"1"' $3.00 (poslal Math Ulepič).
MONTANA, Klein: Tony Gabreck, 25c. Stockett: John Gasvoda, $3.25. East Helena:' Jos. Mihelich, 25c. MINNESOTA, Eveleth: John Bencliina, 50c. '. OHIO, Collinwood: Math Zabukovec, 25c; k,..,,,. Mihelich, 35c; John Bozich, 50c; Joseph Presterel ',||(1 PENNSYLVANIA: Avella: Soc. klub št. 225 'j 1 Z. $2.00.
Vandling: Joseph Čebular, 40c. Bon Air: Anton Grmek, 25c; Jos. Bregar, 25H Anton Sivec, 25c; Anton Svete, 25c; Frank Capudn 25c; Anton Peršin, 25c; Anton Sodar, 25c; Joseph Per!] line, 25c; J. Pozek, 25c; John Svete, 25c; J. Kui;ir. 25c; Frank Pristavec, 25c; Skupaj $3.00 (poslal p' Bukovec).
Canonsbiirg: John Čadeš, 25c; Frank Drenik, 25c; Rudolf Oklešen, 25c; skupaj 75c (poslal John Cesniki, UTAH, Scofield: Frank Urabich, 20c; Frank Co-1 rišek, 20c; Joseph Skufca, 20c; Frank Razboršek, 20c; skupaj 80c (poslal Peter Zmrzlikar).
Skupaj ..............................$ 15.80
Prejšnji izkaz .......................1MI.S:
Skupaj ..........................$23li.li;i
Mehiko gradi šole mesto vojašnic.
Sedanja mehiška vlada na čelu s predsednikom Callesoni se pošteno trudi dvigniti izobrazbo kulturno zaostalega mehiškega ljudstva, ki je pod prejšnjimi reakcionarnimi in kapitalističnimi režimi trpelo naj pomankanju šol. Zgradila bo v čim krajšem času pel tisoč novih šol, večinoma v kmečkih okrajih, ki so na pomankanju šol najbolj trpeli. Tako skrbi vlada, ka-1 tera je izraz mehiškega ljudstva, za ljudsko šolstvo, ki je predpogoj za napredek vsakega naroda.
GIRABD, OHIO.
Seje kluba št. 222 JSZ. v Girardu, O., se vrše vsak' prvi torek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem dortfl Somišljeniki, pristopite v vrste zavednega delavstva-— Naš klub ima lepo zbirko knjig. Izposodite si jih.-" Tony Segina, organizator.
Najboljša stvar, ki jo morejo dati stariši svojim otrokom, je nauk o socializmu. S tem jim ustvarite spoštovanje do samega sebe in do vas samih. Napravili jih boste za bojevnike pravičnosti in s tem koristite njim in vsemu človeštvu.
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ-, * vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem D"' mu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne. — S dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se ni°r® rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripelji" seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojank0 s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizatot
j^eflekcije na odmeve iz Clevelanda.
Anton Garden.
Sen gojiti narodnjaštvo . „i mano.) Sedaj vidi
;ll I "	- • ^	11 \
lino««';1
H Clevelanda je zapihal veter — veter ki stremi rodnem prebujenju. Dr. Kern se ogreva, soditi t° B. „ovih dopisih v Prosveti, za prebujenje narodne ^K v S. N. P- J- (Ako je imela organizacija kedaj
^^Kf....-----i„i„x»..„ v njegovem pomenu besede,
preveč mednarodnosti v nji c-.e pri Prosveti?). L. Medvešek je v imenu di-£ (torija Slovenskega narodnega doma priobčil v Pro-rf .• jn proletarcu nedavno poziv za organiziranje gi-Tnja katerega smoter bi bil "ohraniti, oziroma prill,biti slovensko ameriško mladino za narodne ideje." Hrcktortj S. N. D. v Clevelandu je baje že podvzel iniciativne korake mobilizirati "ubogo gmajno" v ame-..uj siovenski metropoli za ta namen. Ker črpam svo-■ , informacije edinole iz prej omenjenih dveh listov, je vem. kakšni so bili odzivi na direktorijev klic, niti ne kakšno je razpoloženje "javnega mnenja" o tej stvari.
(' Soditi po Medveškovemu pozivu je stvar jako resna; in če vpoštevamo fakt, da je bil poziv razglašen v i'menu direktorija S. N. D., dobi to gibanje (?) še bolj resno lice, namreč ako je stvar sploh resna. Najbrž je. kar se lahko sklepa po viru iz katerega izhaja. Direk-torij S. N. D. ima na slovensko javnost v Clevelandu preeejšin vpliv; in ako se je on zavzel "pridobiti našo mladino za narodne (slovenske) ideje", stvar najbrž ne ho umrla v incepciji. (V Clevelandu je namreč marsikaj mogoče, pa bodi namen započete stvari še tako zgrešen.) Kaj je namen tega vplivnega faktorja v cle-velandski slovenski javnosti z njegovo iniciativo? Pridobiti mladino? Pridobiti mladino za kaj? Za slovenske ideje itd., kar pomeni gojenje "narodne ideologije", katere logični izrodek je šovinizem. Običajno je, da se taki koraki, ako se razvijajo stopnjema, navadno in vedno strnejo v šovinizmu. Zgodovina narodnih Ribanj preteklega stoletja, v katerem se je narodna ideologija razvila do vrhunca, namreč v tistih deželah v katerih je bil kapitalistični razvoj najmočnejši — zgodovina teh gibanj je zgodovina šovinizma. Da je država — kapitalistična država — s pomočjo narodne za-vosti in šovinizma širila svoje meje, zatirala slabejše narode (seveda v imenu "prosvitljenosti" "civilizacije" llfl.) in se vojskovala za "osvoboditev zatiranih narodov", al) pa za "narodno čast", je znano vsakemu, ki c'ta in se uči iz zgodovine. Ekonomski in politični rezultat tega stremljenja je imperializem. Imperializem Naravno v svojem jedru ni naroden ali narodnega zna-I'!|ja. temveč mednaroden; ali imperializem potrebu-J0 ideologije — šovinizem — za svoje militaristične 0svajalne namene. Kajti nobena država, kateri primanjkuje intezivne narodne ideologije — šovinizma ali slrernnega, slepega patriotizma — ne more voditi nsPešne imperialistične politike. Dasi je ekonomska s"'uktura gospodarsko več ali manj razvitih držav "'"'narodna, dasi je dežela odvisna od dežele, narod naroda, vzlic temu vse kapitalistične dežele in go-Vc skupine v njih skrbno negujejo narodno zavest Prve do zadnje instance, namreč tako narodno za ji. ' kakršna služi njihovim interesom-
Vsak narod, najsibo na višji ali nižji stopnji kul-i ni;, svojo narodno ideologijo ali zavest, svoje 'n tradicije, in svojo kulturo (to le v ožjem po-
menu besede in v gotovih slučajih, kajti v realnosti in faktično je kultura mednarodna) ter svoje probleme, kar je z zgodovinskega stališča popolnoma naravno in nič slabega. Slabo in v škodo jim je le to, da ima vsak narod svoje stoprocentneže, kateri na slepo povzdigujejo vsaki svoj narod in njegovo "veličino" nad vse druge. Rezultat takega narodnjaštva so narodnostna in plemenska sovraštva. Nekateri "stoprocent-neži" sčujejo vedoma, ker je to njihov kruh, drugi vsled nepremišljenosti in neznanja. Tako je pisal nepremišljeno tudi naš Medvešek — kar je mogoče razumljivo ako se upošteva doba pasjih dni. Ce bi ga človek ne poznal bi si ga, sodeč ga po njegovem pozivu, predstavljal za zelo vročega narodnjakarja, če že ne šovinista. A znano nam je, da on ni ekstremist ne v tem ne v drugih ozirih. Nerazumljivo in neodpustno pa je njegovo naštevanje vrlin našega "milega" naroda in pretiravanje drugih, katere bi moral Diogenes iskati z lučjo ob belem dnevu. Ako smo Slovenci res tako inteligenten narod, čemu je tako težko dopovedati inteligentnim, svet poznavajočim Amerikancem, kje da je Slovenija in kakšen narod da smo? Imamo svojo kulturo. Gotovo! Toda ali jo nimajo tudi Culukafri? Vsak narod jo ima. Ako se v tem ali onem narodu od časa do časa prikaže res velik genij, kot so npr. Darwin, Lincoln, Steinmetz, Marx, Shakespeare, Cankar itd., ali to pomeni, da so ti duševni velikani narodova zasluga? Ali naj pomeni, da se more narod primerjati k "svojim" genijem? Na žalost je resnica ravno obratna. Vzemimo Cankarja. Njegova socialna dela, kot "Hlapec Jernej" in "Dolina Šentflorjanska" so p roki e-lo žalostnp izpričevala našega kulturnega in socialnega razvoja. Yes, naš "mili" in visoko razvit "kulturni"
ture,
VABILO NA
PLESNO VESELICO
katero priredijo
SOCIALISTIČNI KLUBI J. S. Z.
V DRŽAVI KANSAS
DNE 4. JULIJA 1925 NA BREEZY HILL
Začetek veselice ob 2. popoldne
Ker bo to prva večja veselica po dolgem času, pod avspicijo socialističnih klubov v državi Kansas, vabimo vse slovenske delavce in delavke iz bližnjih naselbin kakor: Arma, Franklin, Camp 50, Edison, Ringo, Frontenac, Yale, Mulberry in Gross. Ob drugi priliki bomo vam radevolje vrnili.
Za v vseh ozirih dobro postrežbo bo skrbel pripravljalni	ODBOR.

narod mu je dal priznanje. Kakšno? Priznanje zaničevanja in revščine! Vzemimo slučaj Darwina. Po objavi njegovega velikega dela "The Origin of Species" se ni smel v javnosti dolgo časa niti pokazati (živel je v tennesseeškem džunglu). Skoro vsem genijem vseh narodov se je godilo enako in tudi danes ni mnogo razlike.
Pa pridejo ljudje in skušajo pridobiti mladino (in drugi organizacije) za "narodno idejo" in za našo "visoko kulturo". Stvar je resna, da bi se nad njo človek lahko do srca razjokal.
Priporočil bi takim ljudem, da naj se poglobe v pomen in implikacije "narodne ideje" in da naj študirajo kaj je in kaj ni kultura, a bojim se, da bi taka priporočila jako malo zalegla. Tudi nimam namena skočiti na hrbet Clevelandčanom vsled njihovega narodnega navdušenja, zapopadeno v Kernovem in Medveškovem spisu. Verujem namreč v svobodo besede, pisane ali izražene, jn si prizadevam biti toleranten. Trdno sem pa prepričan, da je korak katerega je podvzel direkto-rij S. N. D. tutilen, brezpomemben in škodljiv interesom delavskega ljudstva. In ako se vpošteva dejstvo, da so vsi delavci mezdni sužnji kapitalističnega sistema, je stvar še bolj resna ako ne celo groteskna.
Pridobimo mladino za "narodne ideje in narodno kulturo!" Ali bi jo ne bilo boljše pridobiti za stremljenja zavednega delavstva, za narodno in mednarodno bratstvo, za višje ideale človečanstva? Ali ne bi bilo mnogo bolj potrebno, da jo pridobimo za principe organiziranega delavstva? Kje je naša odpoinoč, ako se priznamo za to kar smo, za del delavskega razreda, če ne v strokovni, politični in gospodarski organizaciji?
Ali v gojenju nacionalizma in nacionalističnih u padah? Bruno raz očes in poglejte v realn"-*' ^ ™ vajte si rajše izvleči mladino iz krempljev pa jo potiskati v njo! Kapitalizem
bile

realnost1
, , u'-u'l< . ^akcije, n,
81 J° spretn0
umetno pridobiva na svojo stran v šolah, pa |,n **H šole verske ali javne, pridobiva si jo izven šol nn» časopisja, knjig, mladinskih organizacij in "screen vies". Človek, ki tega ne vidi, je bližje srednjeveški purgarjem in srednjeveški stopnji razvoja kot pa ... turno visoko razvitemu narodu".
Da, po številu je slovenski Cleveland velik, ko '">■ paktno naseljen. Pred par leti si je zgradil tudi Na"«!' ni dom (in kako z velikimi težavami in trudom!) katerega je lahko ponosen. Slovenski Cleveland ' več pevskih zborov, nekateri precej visoko razvit'! ima veliko in baje dobrih dramatičnih predstav; nwajl go zabav in veselic. Ali pa ima slovenski Cleveland |„ di smisel za delavske organizacije, politične, strokovne in gospodarske in vzgojevalne? Slovenski Cleveland odgovori na to vprašanje! Dolžan si ga dati slovens!«-' mu delavstvu v Ameriki preje predno skušaš poslati vodnik pri vzgoji mladine, in to delavske mladino Vedi. da je bodočnost v rokah delavske mladine, slovenske, ameriške — mladine vseh narodov. Slovenski Cleve'and, ako želiš boljše življenje svoji mladini, ak„ hočeš da jo ohraniš na poti razuma in napredka, teibj jo vzgajaj v delavskem duhu, v duhu organiziranega delavstva, kar si ji tudi dolžan. Bodočnost gre delav-
skemu ljudstvu in organizirano delavstvo nam kažipot. Predno skušaš vzgajati mladino (ne jo zavajali), o, slovenski Cleveland, se moraš učiti sam. Opusti sebičnost, medsebojno ljubosumnost, zavist in antagoni-

ALI MORETE REŠITI TO? Beseda z osmimi črkami in znači "STRUKTURO"
Vsakemu ki nam pošlje pravilno rešitev te uganke damo loto v velikosti 25x125 čevljev" ZASTONJ, prosto vseh obveznosti, v letovišču v Wisconsinu.
STANDARD LAND ASSOCIATION
Suite 1305 10S W. Monree St., Chicago, 111.
oglašajte
PRIREDBE KLUBOV IN DRUŠTEV v
'VROLETARCU"!
CARL STROVER
LAWYER and
COUNSELLOR
133 W; Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS.
Telefon: Main 3989.
ZAKAJ SE NA TISOČE LJUDI
poslužuje naše banke pri pošiljanju denarja v staro domovino?
Zato ker so naše cene najnižje in je vsaka pošiljatev isplačana v najkrajšem ča- i su in v polni vsoti.
NAŠ PAR0BR00NI ODDELEK J
sprejema prijave za VSE-SOKOLSKI IZLET v ZAGREB z velikim parobrodom AQUITANIA kateri odpluje iz New Yor-ka 29. julija 1925, in potem s posebnim vlakom iz Pariza v Zagreb.
Naši zastopniki skrbe za vas in za vašo prtljago skozi celo potovanje. Pišite po informacije.
Kaspar American State Bank
Imovina 1900 BIue Is,and Ave » v°gaI 19ste ceste'
$20,000,000.00 CHICAGO
ILLINOIS
Mi kupujemo vaše vloge v jugoslovanskih dinarjih.
L. fanatizem in "I am better than you are" psiholo-Kadar to storiš, se boš podal na pot in po poti inredka, trajnega napredka, r Slovenski Cleveland hrepeni po priznanju — A-rika nas morala poznati in spoštovati. Jako dobra JK, Gotovo je že čas, da se spremenimo iz "Austri-■L" ''Kreiners", "Greiners" in "Germans" v to kar (ala naša visoka kultura, Medvešek, in naša narodna ideja. dr. Kern!)
*"p0 priznanju hrepenimo! Ameriški Finci so pri-0aiii i;i poznani kot narod, ne zato ker so člani fin-•keg-i naroda, pač pa zato ker so zelo uspešni zadru-»arji i" beležijo na gospodarskem in vzgojevalnem polju častne uspehe. Židje so tudi priznani, ne raditega ker so Židje, ampak ker so na zelo visoki stopnji intelektualnega razvoja in .neutrudljivi graditelji v strokovni in politični organizaciji. Tudi Irci so priznani, no zato ker so Irci, pač pa ker imajo svojega svetega Patricka in ker so premeteni "palitišni". Poljaki so priznani in poznani kot Poljaki; Italijani imajo čast da so poznani kot "degoti" — kar je nekak nameček njihovi narodnosti. In mi Slovenci? Nekateri med na-
6% IN VARNO 6% IN VARNO
Zlati bondi na prvo vknjižbo za na imenitnem prostoru ležečo lastnino, na prodaj pri nas
MILLARD
STATE BANK
1643 - 3645 WEST 26th STREET
At Millard Av«nu«
CHICAGO, ILL.
Oglejte si naše varnostne bančne shrambe, največje na zapadni strani mesta.
BANČNE URE:
v pondcljek in četrtek od 9. zjutraj do 8. zvečer; v torek, aredo in petek od 9. zjutraj do 5. popoldne; v «oboto od 9. zjutraj do 3. popoldne.
mi pravijo, da smo ponižni, preveč ponižni. Moje mnenje je, da ako smo res ponižni, ni temu vzrok lastnost ponižnosti, ampak je iskati krivdo v dejstvu da še nismo dosegli tiste stopnje v duševnem razvoju, na kateri po zatrdilu L. Medveška že precej časa stojimo; in tudi v naši razvadi, da pri vsaki priliki trdimo kako zelo smo "napredni", kar se popolnoma njema z Med-veškovem mnenjem.
Yes, slovenski Cleveland, ako hrepeniš po priznanju in prvenstvu, ju boš dobil. Dobil boš priznanje in prvenstvo, ako boš posnemal Fince na gospodarskem in Žide na strokovnem, političnem in intelektualnem polju.
Ne siliti nazaj v preteklo stoletje! Obrnimo pogled naprej, v bodočnost, ki je delavska, katera je v rokah delavske mladine in organiziranega delavstva. Preteklost naj nam bo le odprta knjiga in zrcalo, iz katere-gi se lahko učimo kako umeravati svoje korake da ne zagazimo nazaj.
Ne korak nazaj, pač pa korak in zopet drugi korak naprej, naprej v družbo delavstva, — socialistično družabne uredbo ako hočete to definicijo — v družbo industrialne demokracije!
ŽELIM $500 POSOJILA, DA DOVRŠIM ŠTUDIJE ZA ZOBOZDRAV-NIŠKI POKLIC.
Kdor mi je voljan posoditi to svoto naj se javi na spodnji naslov. Stvar hočem urediti tako, da bo dotičnik ki mi stori to uslugo brez skrbi, da bi zgubil denar v slučaju moje smrti.
ANDREW FURLAN,
526 No. Linn St., Iowa City, Iowa.
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
ZDRAVNIK IN KIRURG
Urad S. Lawndale Ave., vogal W. 26th St. Stan 2316 S. Millard Ave., Chicago, 111.
Tel. na domu Lawndale 6707, v uradu Crawford 2212-2213 i Uradne ure: Od 2 do 4 pop., in od 7 do 9 zvefer. i V nedeljo od 11 do 12 dop.
l
FRANK MIVSEK
924 McAlister Ave.
se priporoča rojakom pri nabavi drv, premega, koksa in peska. Phone 2726 Waukegan. 111.
]
BARETINCIC & HAKY ji
POGREBNI ZAVOD 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, FA. |
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Piiite po moj Toliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. 5a obilna naročila se toplo priporočam.
Zanimiva dejsvta iz kraljestva zelišč. Naročajte knjige iz "Proletarčeve" založb
e.
Najstarejša živeča stvar na svetu danes, tako pravijo, je neka cipresa v cerkvenem dvorcu v Santa Ana, Meksiko. To drevo je nad 5,000 let staro, je še vedno zdravo in raste. — Vse primesi slavne želodčne tonikc, Trinerjevega zdravilno grenkega vina, spadajo v kraljestvo /.eljišč: cascara sagrada, ki je californijsko drevo, in razna druga zelišča, kakor tudi rdeče califor-nijski vino, pravilno starano, ki je najmanj tri let.i st'.iro, predno se rabi za izdelovanje Trinerjevega zdravilno grenkega vina. To zdravilo izčisti želodec in čreva, pomaga prebavi, daje zdrav tek in poživi ves sistem. Vsak je zadovoljen s tem zdravilom po prvi rabi. Mr. Ernest F. Krieger nam je pisal iz Malveri., Ohio, 25 milja: "Prva steklenica, ki ste mi jo poslali pred nekaj tedni, je čudovito pomagala meni in moji soprogi. Mnogim svojim prijateljem sem priporočil Trinerjevo zdravilno grenko vino." Vaša skušnja bo isla, poskusite ga! Če bi ga ne imel vaš lekarnar ali trgovec, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, Illinois.
STEBLAY & NEMANICH
REAL ESTATE I
Zavarovalnina proti ognju itd.
V prodaji imamo več hiš in posestev na lepem kraju vChicagi,CiceroinLyonsu. Cene zmerne
ZGLASITE SE PRI
JOSEPH STEBLAY
2429 So. Central Park Ave., Chicago, 111.
Fhone Crawford 1484
MARTIN NEMANICH
1938 So. 60th Ct., Cicero, IH.
Fhone Clyde 2IS9-M
i *
I : i
A !
Y
i :
J
CENIK KNJIG.
UDOVICA. (I. E. Tomi«), povest 330 strani, broširana 75c, vezana v platno..............
VAL. VODNIKA izbrani spisi,
broš.........................
VIŠNJEVA REPATICA, (Vlad. Levstik), 506 sirarni, verama ▼
platno .......................
VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Aleksander D um as star.), roman iz fasov francoske revolucije, 504 strani, broširana 80c, vezana
v platno ...................
ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.... ZADNJA PRAVDA, (J. S. Baar)
roman, broširana ............
ZADNJI VAL, (Ivo Sorli), roman,
vez..........................
ZAJEDALUL (Ivam Molek), povest, 304 strani, vezana ▼ platno .........................
ZA SREČO, povest, broširana.... ZELENI KADER, (I. Zoreč), povest, broš...................
ZGODBE IZ DOLINE ŠENT-FLORJANSKE, (Ivan Cankar),
vezana ...................
ZLOČIN IN KAZEN, E. M. Dostojevski]), roman, dve knjige, 602 strani, vezane............
ZMOTE IN KONEO GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zore©), broširana ......................
ZVONARJEVA Hči, povest, broširana .......................
ŽENINI NASE KOPRNELE,
(Rado Mnrnik), broširana . .. SLOVENSKI PISATELJI: PRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana ........................
FRAN ERJAVEC, zbrani spisi, vu&ma ......................
1.01
.30
1.50
1.2« .65
.76
1.00
1.75
.45
.45
1.50 2.50
.40
.65
1.25 8.0«
Nadaljevanje z 2. strani.
JOS. JURČIČ, zbrani spisi,
II. zv. vezan ................................1.50
HI. sv. vezan ..............................1-50
IV.	zv. vezan ................................1.25
V.	zv. vezan ................................1.00
VI.	zv. vezan ................................1.00
FR. MASELJ-PODLIMBARSKI
zbrani spisi, vez............. 1.50
PESMI IN POEZIJE.
BASNI, (Jean de la Fontaine, is francoščine prevel L Hribar)
vezana ..................... 1.00
MLADA POTA, (Oton Zupamdi«),
pesmi, trda vezba...........75
MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Dobeljak),
vezana ...................... .90
PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al-
brecht), trda vezba...........50
POEZIJE, (Fran Levstik), vezama .00 POHORSKE POTI, (Janko Gla-
eer), broširana ...............35
SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45
STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do mod&rne, (G.
Golar), broš. 90c, vez.........1.25
STRUP IZ JUDEJE, (J. 8. Ma-
cliar), vezana ............... 1.10
SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana.......05
SOLNCE IN SENCE, (Amte De-
beljak), broširana ............50
SVOJEMU NARODU, Valentin
Vodnik, broSirana ............ .25
»LEZKE PESMI, (Peter Bezrnč),
trda vezba...................50
TRBOVLJE. (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broširana
50c; vezana.................75
TRISTIA EX SIBERIA, (Voje-
slav Mole), vezana ........... 1.25
V ZARJE VIDOVE, (Oton Zu-pamMS), pesnitve, broširana.....40
IGRE
ANFISA, (Leonid Audrejov),
broširana ................. m
BENEŠKI TRGOVEC, (Wm.
Shakespeare), vezana.........75
ČARLIJEVA ŽENTTEV-TRIJE ŽENINI, (F. 8. Tauchar), d v. šalo-igri, enodejamke, broširala ......................... j«
GOSPA Z MORJA (Henrik Ib % sem), igra v petih dejanjih, broširana ......................qq
KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .74 JULIJ CEZAR, (Wm. Shakafr
peare), vezana...............74
MACBETH, (Wm. Shakespeara),
vezana..................74 -
NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušii), šala v treh dejamjih,
broširana ...................M
NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ..................... ,3J
OTHELLO,- (Wm, Shakespeare),
vezana................................74
ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezama................M
ROSSUM'S UNIVERSAL ROBOTS, drama • predigro v 3 dejanjih .......................so
SEN KRESNE NOČI, (Wm.
Shakespeare), vezana ......... .79
UMETNIKOVA TRILOGIJA. (Alois Kraigher), tri enodejamke, broširana. 75«: "ezams 1 <!< ZNANSTVENE RAZPRAV POLI TIČNI IN GOSPODARSKO SO OIALNI SPISI. UČNE IN DRUGE KNJIGE IN
BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? D®-
bat/a....................... .80
ANGLEŠKO SLOVENSKI BE SEDNJAK (Dr. J. F. Ken).. «.M