Leta VI., štev. 82 Ljubljana, nedelja 5. aprila 1925 Poštnina pavšanrana« Cena 3 Din asa l«haja ob 4. a?«rtp»|. a Stane mesečno D n as —; za ino aerastvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cest« žtev. 16.1. — Telefon štev. ji. Nočna redakcija: od ure naprej v Knailovi U, št. 5/L — Telefon 61. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto In politiko Uprava 1 Upravništvo! Ljubljana, Prešernova uhca »t. 54. — Telefon St. 36. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica št. 4. — Telefon št. 33. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavoda s Ljubljana St. 11.842, - Praha čisij 78.183. Wien Nr. 105.241. Ljubliana. 4. aprila. Govor dr. Gosarja, ki ga je govoril v Narodni skupščini ob priliki proračunske debate, priča, da se klerikalni voditelji sami ne zavedajo nedoslednosti in nesamostojnosti svoje politike, ali pa v Beogradu za vedno slikajo delovanje in cilj svoje stranke v potvor-jeni luči. Dr. Gosar ie kot glasnik SLS označil stališče napram državi in njeni politiki takole: «Ko naglašavamo svojo narodnost. moramo naravno poudariti Judi to. da je ta pojeta narodnosti etičen, dočim smo politično tudi mi za narodno edinstvo. Mi smo samo za te, da tvorimo eno državo, za nas je tudi dejstvo. da smo en politični narod . . . Politično pravim, smo en narod, .etično smo pa Slovenci narod zase . . .s S to izjavo se je dr. Gosar popolnoma odmaknil od stališča, ki ga je SLS s svo o avtonomistično in separatistično prrpa-gando zadnja leta razctešala kot edino pravilno. Z njo ie SLS vrgla zahtevo po politični avtonomiji v ropotarnico: kaiii kdor priznava, da smo Slovenci. Hrvati in Srbi en politični narod in se povrh še izrecno odreka svoji lastni državnosti, ta zametava glavni organizacijski princip narodnosti. __ ki zahteva za narod tudi svojo politično organizacijo in lastno suvereniteto. Nemogoče je. da bi bil isti narod na dve strani političen narod, enkrat sam zase, drugič pa skupaj s Srbi in Hrvati. Politično narodno edinstvo ne predstavna le enotnega parlamenta, ene vlade in enega vladarja v enotni državi, marveč sili nujno sploh k popolnemu nacijo-nalnemu in državnemu unitarizmu. Zavedamo se. da je naše uedinienie, ki je bilo leta 1918. izvršeno z historičnim aktom in pristankom celokupnega naroda, tudi še danes samo v početku praktične nrovedbe. Izenačenih nimamo uiti najvažnejših zakonov in treba bo še dokaj let, preden bodo zabrisane tned poedinimi deli našega naroda tisočletne. od tujcev nam umetno vcepljene plemenske razlike. Mesto snarod-nostnih» bojev, ki so jih forsiral: separatistični preostanki Avstro-ogrske v prvih ietih po ustanovitvi Jugoslavije, pa se bodo brezdvomno razvili tudi pri nas boji za gospodarsko in sociia'«o ravnopravnost in za svobodni kulturni napredek. Zmagovalec bo vedno tisti, ki bo snosobnejš! in ki se bo zna! naj-spretneje uveljaviti nele med ljudstvom marveč tudi v vrhovni državni noravi ln v ljudskih samoupravah, izvedenih v duhu najširše upravne dekoncentra-cije. Pri dr. Cesarjevi iziavi o slovenskem »narodu^ pa naj ga on imenuje etičnega. fiziološkega, biološkega, ali kakor hoče — ne gre toliko za definicijo, ki Je mogoča v neštetih variantah in ie koncem konca le akademične vpV""-sti. marveč gre za vprašanie praktične politike, za vprašanie udejstvovanja stranke glede na princine narodnega edinstva. četudi le v političnem smisin. Klerikalci so s svoio dosedanio politiko storili vse. da bi donrinesli dokaze, da dr. Gosarjeva izvaiania o narodnem edmstvu za klerikalce ne odgovarjajo istinitosti. Včera'šnii «Slovenec» reproducira tudi oni del dr. Gosarjeveea govora, ki se bavi s programom SLS. Dr. Gosarja n?'bolj boli resnica, da je niegova stranka klerikalna: zato ie porabil vso zgovornost, da bi pred Srbi in Hrvati dokazal nekaj drugega. Dejal jim je celo. če bi bila SLS že po svojem bistvu klerikalna, tedaj bi to za ureditev političnih razmer «med vami in nami tudi po moji sodbi bila preceišnia zaoreka». Pri razlagi programa SLS je dr. Gosar dopovedoval, da ni niti v politiki, niti v gospodarskem in sociialnem pogledu na SLS nobeneea klerikaiizma: povsoel se je celo do trditve, da tudi v kirlt«rrem programu SLS «nl niti sence klerikaiizma«. V resnici da je to «naj-boli svobodoljuben proeram kot si ga morete misliti«. Glede duhovščine je povedal dr. Gosar. da se ni posluževala pri volitvah verskega terorja, da ima sicer drhovščina v SLS cvelik vpliv«, kl pa efluktuira». «Zato trdima, ie dejal dr. Gosar. «da ST.S kliub rej fluktnacijl duhovniškega vpliva v njej ni bila v celoti nikdar klerikalna^. A'i je dr. Gosar-naiven kakor otrok, ali pa je zavestno izkrivljal resnico ko ie tako govoril SLS je ustanovljena kot tipična in izrazito klerikalna strif-ka no vzorcu klerikalnih strank dru?jd. ki pa no večini vse nosijo «!juds!,o» ime (Volk^pirtei, Lvdovo strana, P -nolareV Vrhovni šef SLS ie katoliki škof. ki tiska glasila SLS v svoji tiskarni. V redakcijah listov SLS so gliv-ni uredniki duhovu;Vi zaupniki škofa Glavno tajništvo SLS je v rokah duhovnika. ki ga postavlja direktno ali indir^kmo škof. Vsi ti vodilni in odločujoči funkcionarji SLS so dolžni, se strogo ravnati no instrukcijah. k: iih dob;vaio od škofa, odros"o posredno iz Pinn. odkoder se katoliki duhovščini v interesu politike Vat kana predpisuje politična taktika. Fhiktuacija vpliva pobtikujoče duhovščine, o kateri je Rekonstrukcija vlade odgodena Izvrši se še le ia teden ali morda še Ic po praznikih. — Avdijen-ce na dvora. — Delegati za pogajanja z Vatikanom« — Poslanci in ministri s 3 razhajajo. beograd, 4. aprila, p. Od 6.30 ao 9. zvečer je bil na dvoru minister prosvete Pri. bičerie. Kralj je sprejel v avdijenci tudi zans.n.ie?a ministra dr. Ninčiča. Nocoj se opaža že splošen zastoj v političnem življenju. Poslanci bo Se večinoma odšli na velikonočne počitnice in tudi ministri so pripravljajo na odhod. Rekon. atrukclja viade, k| so jo pričakovali ia da. nes ali Jutri, je nemara prstožena na pon-dsijek aH sredo. Doznava se tudi, da ni Iz. ključeno, da se preoanuja kabinet iele po povratku ministrskega predsednika Pašiča iz Dalmacije, kamor odpotuje v torek ali sredo na oddih. Tako pride do rtikonstruk. cije šele par dni pred zopetnim sestankom Narodne skupoilr.e. Nocoj je imel zadnjo konferenco Ljuba Davidovič z dr. TrumbiCem in Pavlom Ra-dičem, kl sta nato odpotovala v Zagreb. Minister z* zdravstvo it. Š&rko KlletiC se Jo odpeljal nocoj v fkoplje. "kjer se svečano otveri v prisotnosti večjega Števila zdrav, nfkov iz ZEveroiških Jrir.v iiavcd za pob?-janje troplčofh bolezni. Minister to počutil potem stanice aa nt.Urijo v Južni Srbiji. Vlada Je dviočila poslanika pn Vatikana dr. Smou atfo in blvšeja ministra ver dr. Jachla za eCieMelna zastopnika viade pri pogajanjih s Vatikanom slede l:c<=-kordata., SEJA ZAKONODAJNEGA ODBORA. Seograd, 4. aprila. r. Danes je imela et jo zakonodajna sekcija za pretres stanovanjskega zakona. Poleg teica je imela sejo tu d: sekcHa za pretres tiskoraoga zakona ter je bilo prvih oseta iteBov tega zakona sprejetih brez izprtmembo. O členu S. se je vršila dai'š.a ri.2pr3.va, ki se bo nadalje-val3 v pondeljok ob 9. uspt>'.in©. veneca vzpore:3 s Canosso h potovanjem apostola Pavla iz Jeruzalema v Damask aH z drusimi besedam!: »Slovenec« označuje to izpremembo kot izdajstvo nad programom. "Vesti, ki jih prejemamo i z raznih krajev države, kažejo, da radičevci niso lojalni. Nj hovi poslanci dopovedujejo spojim volll-ceni. da m bil govor Pavla R?.diča v Narodni skupščini le taktfir.a poteza, ki irr.a r.a-men rediti mo^date Radrceve stranke h: osvoboditi vodstvo is zapora. 2a to iniamo ic avtentične dokaze v rokah. S tem sc v Narotfc-em bloka račira i::- zato sc ne sme verjeti navzlic vsem slasovom, kl govore drugače, da se vrše kakrfii3toK oogovori med radičeve! o njihovem vstopu v vlado. Te vesti širijo elementi, ki vidijo, kako sc krha in lomi blok narodnega sporazuma, Ln bi hoteif, da se začne istr proces tudi v Narodnem bloku, ki je tram© jamstvo za uspeh naše državne politike. Vstop radičevcev v vlado "e sedaj še nemogoč Dokler je HRSS pod Obznaso, n|em vcditeJji pa v zaporih radi veleizdaje, ni govora o vstooa radicevcev v vlado. — Dejanja morajo pokazati, da tudi voiilci odobravajo novo rsdičevsko deklaracijo. — Ali so radičevci lojalni? Beograd, 4. aprila p. Prcokret, ki je nastal zadnje dni pri radičevcih glede splošnega stališča do ureditve države, se v vseh političnih krogih živahno razpravlja. Današnja vReči, glasilo samostojnih demokratov je priobčila na uvodnem mestu članek, kl je vzbudil, v Beogradu naravnost senzacijo. Ker je članek pisan od avtoritativne strani, ga tolmačijo v političnih krojil kot energičen nastop samostojnih demokratov proti bega®ju javnosti z nezrelimi kombinacijami o pradstoječem vstopu radičevcev v vlado. »Reč* piš;: ilzvestno časopisje jc polno fantastičnih vesti o pogajanjih med radikali t:: radičevci o novem političnem položaju, o novi vladi R .R, ki r.aj bi nadomestila kabinet P. P. itd. Vse te testi so plod aajbujnejše fantazije, ali pa imajo namen, sejati nezaupanje med skupinama Narodnega bloka in na ta način Jzpremeniti današnjo politično situacijo. Popolnoma izključeno. da bi se vršila med radikali in radičevci kakršnakoli pogajanja. Pregovori ne bi ime!; smisla ker ne morejo imeti uspeha, ki naj bi ime! politični pomen. Pred vsem sp radičevci pod Obznano. Njihovi prijatelji sede v zaporu na podlagi zakona o zaščit! države in zaradi veleizdaje. Narodna skupščina jc razveljavila mandate njihovega vodstva. Nihče ne dvomi, da so Stjepar. Radič. Maček in tovariši še danes voditelji stranke, ki ie na tista g. Pavla Radiča objavila svoj novi program. Pogajanja z radičevci r.aj b; imela namen, da jim pripravijo tla za vstop v vlado. Kako naj vstopijo v kabinet zastopniki te stranke, ako je njer.o vodstvo pod obtožbo in rnar.dali večjega dela stranke in tudi namestnika voditelja Pavla Radiča pod preiskavo? Absolutno nemogoče je, da bi mogli radičevci v takšnem stanju in pod takimi okoirtostm; stopiti v vlado. To je moralno in politično r.ernogoče. Članek pobija trditev opozicije, da so Da-vidovičeve metode dovedte do tega uspeha in naglaša, kako so radičevci de!p H iu govorili za Davidovičeve viade in kako danes, ko je na krmilu kabinet Narodnega bloka, m pravi daije: Kakršnikoli pregovori, kj r.aj bi se vodil! z radičevci pred rešitvijo vseh vorašanj, ki so jim na poti, bi hitro in temeljito pokvaril! položaj in uničili vse, kar se >c doseglo 2 metodam! Narodnega bloka. Zato nI nikakih pogajanj z radičevci. Za politične činlteije je jasno, da se mora predvsem končati notranji proces v Radi-čevl stranki, da se more videti in z dejanji dokazati, da je to danes druga stranka z drugim programom in drugo politiko. Radičevci niso dobili od svojih volilcev mandata za tako politiko, ki jo je g. Pavel Radič objavil v Narodni skupščini. Ta politika opušča program stranke, H so ga voiilci odobrili, ko so glasovali zanje. Z dejanji se mor p dokazati, ali odobravajo tudi voiilci Radičeve stranke izpremembo fronte in izpremembo politike, ki jo ljubljanski »Slo- TnrminnrrrrrTi «r n IBH ■ t i""l"»in. Ustanovitev kmetijskih kreditnih zadrug Izredno važen sklep vlade. — Odobritev zakona o sodnikih. — Debata o uradniškem vprašanja. Beograd. 4. aprila, p. Danes je ministrski svet ves dan delal ne oanutlcih novih Ziko= nov. Sc p.•cd 9. uro se jc načela razprava o zakonskem načrtu o kmetijskih kreditih. Za podlago je vzela vlada varijanto, ki predvi* cicva organiziranje državnih poljedelskih kreditov potom zadrug. Po tem načrtu naj bi sc osnovale oblastne zadruge in poedinc občinske zadruge za dajanje kreditov kme« tom. oz. nej bi sc obstoječe zadruge prila* podile duhu zakona. Zakonodajalec namera« ve postaviti zadruga rs tTO in kmetijske kre« dite izven upliva strank in preprečiti stran« »arstvo zedrugarjev. Finančni minister dr. Stojadinovič jc privolil, da se v budiet kot prva dotacija za kmetijske kredite vnese znesek 20 milijonov dinarjev. Ministrski svet je razpravlja! tudi o zakona skem načrtu o koncesiiiJi za vodne naprav ve. Do rešitve danes Je ni prišlo, ker so po« trebne se nekatere iniormacijc. Popoldne sc je nadaljevala seja ministr« skega svete ob 4.jO in jc trajala do 9. Raz« vila «c je deljša debata o poročilu ministra pravde dr. Lukiniča o sodnijskem zakonu. V glavnem jc bil sprejet osnutek dr. Lukini« da. Pri razpravi o prejemkih sodnikov jc iz» javil finančni minister, da bi določevanje prejemkov sodnikov, kakor ga predvideva zakonski prcak>£, ovrglo ves uradniški za= kon, ker bi potem lahko zahtevala vsaka skupina posebne plače. O tem vprašanju so je razvila daljša debata, na kateri sc je r.j--čeio tudi celokupno uradniško vprašsaje. Fi= rančni minister je izjavil, de. jc treha pred) vsem rešiti vprašanje razlike uradniških plfcč med star.m in novim zakonom, ki znaša p« eni interpretaciji uradniškega zakona 10 milijonov. po drugi 250 in po tretji celo 350 milijonov dinarjev. Minister je tudi izjavi!, da se nahajajo uradniki z akademsko nao-bnmx> v njecovem resortu v takem položaju, da ne bi mogel braniti nebenesa izrednega koraka v prid sodnikom, ne da b: hkrati zagovarjal rešitev njihovega vprašanja. Douatno k izvajanjem finančnega ?rn-nistra je pokreni! minister za šume ti rude dr. Zeriav splošno vprašanie pravnikov v državni službi, posebno v politični, iinupč-ni rn sodni stroki. Smatrati je, da uradniški zakon r.i zadostno uredil njihovega položaia Seja se je potem zaključila in ss nadaljuje jutri popoldne ob 4. Ministrski svet se je sia svoji današnji seii bavil tudi s pripra\a-ml za slovesno praznovanje obletnice svetega kralja Vladimirja, Pred odstopom cele Herriotove vlade? Rešitev iinančne krize je baje le začasna. — Novi iinančni minister hoče postati Herriotov naslednik. Davidovie priznava razpad opoziciioaalneffa blcka Beosrad. 4. aprila r. Danes dopoldne sc ■e sestal posL Pavle Radič z Ljubo Davido-vlčein. Pavle Radič )e zvečer odpotoval v Zagreb. Neki član Davldovlčcvega kluba, bjvši minister, je izjavil vašemu dopisniku: %Z rad'čovc> smo položai razč/s*"1. Ostanemo prijatelji še nadalje, toda širši blok ne posto.il več. Ostanemo v ožjem blokn ia bomo svoje delo nadaljeval!.« Katez'>rlč-no sc demontirajo vse vesti beograiikega ttska o pogajanjih med radikali i radičevci. Ta'-;Ut poraianl n! {n v doslednem času jih tudi ne more biti Rammiiia za vstop Poljske v Malo antanto bukarešta. 4 aprlia. s. alndepend^ico RoamaiaeT, k! ima zvese a rumunskim n-nanjim ministrstvom, razpravlja da.cr:s o odnožajih med Poljsko tn Maio antanto ter meni, da bo po izjavah tir. Beneša tn dr. Ninfiida ter 70 poročilih o razpoloženja v Varšavi Poljska kmalu vstopila v Malo antanto. Rumunija, kl !ma ie danes zvezn«, odnošajo s Poljsko, bo zelo zadovoljna, ako b: Poljska tudi z ostalimi drtavami Male antante stopila v isto odnošajo. Rumnnski kraij na potu k okrevanju BukareSta, 4. aprila, s. Zdravstveno stanje kralja se vedno bolj izboljšuje. Vesti o cven« tuelnem regeetstvu so popolnoma izmišljene. Pogajanja za ureditev rusko-francoskih dolgov Pariz, 4. aprila, k. Pogajanja glede rjsko« francoskih dolgov so se ic pričela. Doccdaj sta se vršili dve seji. PARI2, 4. aprila, s. Po spioSncm mnenja pariških litP.oe je nadoTiestitev finanOno-g» ministra Clemcnt.Jia e De Moazijeni prinesla le začasno rešitev sc-danjji polltlč- De ii./niio le r?di tega prevzel finančno ministrstvo. ker bo Herriotov lablnet Io so kratko dobo na krmilu in ker upa, da bo pustal Herriotov najini?*. Dt> Hotuie nit težkoč. Kriza Herriotovega kabineta ! je prepričan, oa b svojim kratkim sodeio- traja dalje. OpozicijonaiJi listi delnico ia j vaujem v sedaajeai kabinetu no bo tako skrajne levice gredo tako ilaleč, <5a trdi- i kompromitiran, da ne bi mogel priti v po. jo. da je ireba uemlsljo celokupnega lier- i štev za mesto ministrskega predsednika, riotovega kabineta pričakovati io prihoC- | PARIZ. i. aprila. 8. Finančni minister njo dni. Več listov objavlja značilne tjter- De Monzie bo v pondeljek obrazložil kab». vjuje a prominentaiuii osebami, ki nočejo • aetu eaerai-.-e stojega finaačaesa naCrta. biti imenovfinc. IV osebe izjavljajo, da jo j Krvavi spopadi v ostrovskem revirju ŠtrajV^joči so naoadli s kamenjem in revolverji orožnike. — Dva delavca ustreljena. — Stavka sama že skoro končana. osebi sta biti ubiti, več pa iih je več cM men j težko ranjenih. Moravska Ostrava. 4. aprila r. Komunt- Praga, 4. conla. s. Si&vke v ostrovskem mvirju je povzročilo krvsvc spopade. V me siu Oriovo (? nemi ko Orlau) ss je zbralo približno 2000 oseb, ki so boje čakali na j vesti glede stenje stavke. Ta množica, je za» čela na oroinlšh-o. kl je bilo pripravljeno, da čava red in mir, metati krmen je. So orolništvo je bito oddanih iudl 15 strelov. Vsled tega so orožniki pričeli streljati. Dw stična stavka vedno bolj pojenjuje. V s pašnem stavka Ie še okrog 5% delavstva, a še teh Je vedno mar.j. Radnrki so že skoraj v polnem obrala ?n stavka je omejena samo na nekatera industrijska podietja v cev,t-rili. Demisife v Massolinijevi vladi Odstop vojnega ministra in šeia generalnega štaba, nijevi reformni načrti. Mussoli- 11. | razpravo o proračunu >ku I siva. Govorila sta Mussolini in finančni mi* finančnega ministr« govoril dr. Gosar ie mogoča le, kjer s med seboj bijejo kapiani in žunniki z gosarjevci in drugimi posvetnjaki. kadar pa zapoje kriva palica prezvišene-ga gospoda, takrat so pa vsi klerik i'ci lajiki in kleriki, hipoma na kolenih. Za politiko SLS ni merodajna čista ljudska volja, marveč ukaz cerkvenih d>-stojanstvenikov. Ako bi dr. Gosar it»-benc druge odvisnosti ne pozral kakir ono, v katero uklepa škofovo časooisje vso SLS. bi ne mogel govoriti takih go-rostasnosti glede vpliva duiiovščine na SLS. Nastopite, g. dr. Gosar, samo enkrat proti politikujoči duhovščini, obsodite samo eno njeno zlorabo cerlrve in verev -politične svrhe, pa boste vrie-li, kako hitro boste doigrali. Klerikalizem ni samo slovenski pojav, on je sistematična internac:ona!na in anacionalna kužna organizacija rimske tekciie. Narod, ljudstvo in celo država so klerikalcem le sredstvo, č^sar uporaba fluktuira no potrebi klerikalne politike in taktike. Kadar zahtevajo to interesi Vatikana, dvigne klerikalna hi-dra svojo glavo, čc treba, tudi v v-;ch državah istočasno. Za to je v zadnjem času nov dokaz istočasna ofenziva 'ch-rikalizmu na Francoskem, na Češkem in ori nas. Baš kulturni program klerikaiizma je tista točka, ki loči do vsem kulturnem svetu duhove v zagovornike reakcije in v duhove svobodomiselnega napredka. Ako bi ne bilo v kulturnih principih globokega prepada med klerikaliz-rnom in slovenskimi nanrednjaki. bi ne bilo treba deset in destlctnega boja med nami. Ako bi Jugoslavija izročila klerikalcem kulturno polje v poljubno eks-ploatacijo. pa bi bila takoj mirna Bosna. Ako bi bil dr. Gosar v resnici kulturen in svobodoljuben človek, bi ne I mogel biti klerikalec in zato tndi ne ' pristaš SLS. Rim, 4. aprila, a. Dcacs dopoldne ob uri je kralj sprejel ministrskega predsednika . Mussolinija. ki mu jc sporočil demisijo voj» j nister De Štefani. Zbornica se jc odgociLi nega ministra Di Giorgia. Kraij jc demisijo ! do il. maja. sprejel. Vojno ministrstvo prevzame za« ; zusno Mussolini sam. Demisijoniral jc tu- : . • . 1 di državni pod ta m* v vojnem ministrstvu: Kriprave za mterpaHaiEen- general Clerici. Ministrski predsednik sc do« « 1 „ D|mn Lip j še ni odloči ali sprejme to demisijo j taiTU KCRgTeS V Kl!RU aii ne. Nadalje se javija, da bo imenovan ij šefa geuerulnega štabu general Badoglio. Govori se, da namerava Mussolini združiti ministrstvo vojne, mornariško ministrstvo in generalni koniisarijat za zrakojJov stvo v eno ministrstvo, ki se bo imenovalo ministrovo za narodno obrambo. Danes dopoldne je zbornica nadaljevala Danes pomladanska razstava I Oglejte si pariške novosti do 8. zv. Razaf ros se orfi o tneSi prastnrlh tvrdke fl.Sinkovec-K.Soss Ljubljana P«W trg Stw. 1$. — RIM, 4. aprila, a. Ministrski predsednic M o.,solini je sprejel predsedstvo tzi rSiln<-. ga ocbora za organizacijo interpariamen-tarne trgovinske konference, ki s^ vrt! v Rima od 17. do 20. aprila. Priprave za to konferenco so končane. Mussolini se jo da. nes razgovarjal z generalnim tajnikom iiu terparlamentarnega odbora Erženom Baje, ki je te dni dospel iz Bruslja v Rim. Konferenca ee bo otvorlla na i>o>?ebno slovesna način, in sicer v prisotnosti kralja. Pozdravni govor bo Imel Mussolini. Udeleženci kongresa posetijo nato Napulj ln Ml. lat;, kjer Jim pripravljajo 6večane sprejeme V Milanu si bodo orledali večje tovarne in milanski vc-le-ejem. Štirje carski pretesdenti v Parizu pariz, L aprila. «. Kakor javlja «Ca:-gezto Ru*ie des Par»., ae nahajata v zadnjem časn poleg velikih knezov Cirita ra Nikolaja v Pariza že dva pretendenta na carski prestol, namreč velika kneza Boria in Aleksander. Sofiaj 90 torej štirje preten. denti na ruski pr«tol pr-ne»li sodež evojili orgnnizrcij v Partz. Vojaška konteresca v Rigi B«rlin. 4. aprila, z. Po vesteh iz Rige se udeležujejo vojaških posvetovanj obrobnih držav v Rigi tudi zastopniki poljskega in francoskega gener3lnci štaba. Letska vlada je odredila r-i-strožje odredbe, da ostanejo potek konference in njeni sklepi popolnoma tajni. Odstop estonskega zunanjega ministra Re\-st, 4. aprila. (Avala.) Zunanji minister Pusta jc vs!ed tega, ker je imel spore z rae» nimi parlamentarnimi skupinami, podal svo» jo demisijo. Potrpljenje božja mast Zagreb, 4. aprila. Vočigled rekonstrukciji vlade je danes tudi oficijozus radičevstva vrgel trnek. Namreč «Hrvat». ki ie zadnje dni s precejšnjo rezerviranostjo prešel preko vseh pretirano optimističnih prognoz tako zvanega neodvisnega blokaškega tiska, danes sam oznania posebno vzvišeno: »Govori se o kombinaciji RR.» Za eno črko v političnem alfabetu bi torej radičevci radi napredovali: mesto pp — RR (radikali-radičevci). Nimajo mnogo tipanja, vendar na pišejo takole: Avdijenca Pavleta Radiča. posmatra-ca z občega vidika političnih odnošaiev v državi S11S, predstavlja važen dogodek. To je prva avaiienca. v kateri je stopil pred kralja Aleksandra predstavnik Hrvatske Republikanske (?!) Se-Ijačke Stranke. O samem razgovoru nI naravno doslej ničesar znanega. Pavle Radič ni dal o avdijenci mkake politične izjave. Toda n! dvoma, da se ie razgovor mogel tikati samo zadržanja HRSS napram odločilnim aktualnim političnim vprašanjem. Pravec P. Radi-devega razlaganja je označen z njegovim govorom, ki so ^a Dolitični krogi v Beogradu ugodno soreieli. Ni dvoma, da je s tem govorom ustvarjena nova situacija in da je dana osnova za prehod na polje praktične pozitivne politike HRSS.. na katerem se morajo reševati aktualna vprašani. Razumljivo, da je tudi kralj žele! biti osebno obveščen o tei novi fazi politike HRSS., pa je zato tudi bila mogoča avdijenca predstavnika HRSS; V tem razgovoru so bila gotovo dotakniena mnoea vprašanja. ki stoje v zvezi s sedanjim novo-ustvarjenim položajem kakor tudi z nadaljnjim razvojem razmer. Avdijenca Pavla Rad;ča je izzvala veliko nažnio v političnih krogih. Moment, v katerem Je do nje prišlo, kakor tudi nieno doleo traianie. ii daieta še večii pomen. Po avdijenci pri kraliu je Pavle Radič imel prvi sestanek tudi s Pašičem. Naravna da se njegov eovor. avdiienca pri kralju in poset pri Pašiču smatra'o v Beogradu kot niz etap v razvoju nove situacije. Poset ori Pašiču — po avdilp"ci — bi imel značiti prehod na razpravljanje konkretnih vprašani. Splošno prevladuje dojem. da pravec razvo'a novo situacije vodi k sporazumu med HRSS In radikali — na škodo Bloka narodnega snorazuma in seliaške demokraciH Vendar je podoba, da bi bilo prezgodaj tako komentirati korake Pavleta Radiča. Njegove izjave, so bile storiene v interesu obče politike In popravljanja stanja v državi, ni pa jih treba smatrati kot kombinacije za novo situacijo. Tako izhaja iz novih iziav. k' jih je Pavle Radič dal po svoiem razgovoru s Pašičem. V tem razgovoru je Pavle Radič odklonil vsako mnenie. da bi stremel za odcepitvijo od bloka. Po preokretu HRSS. ki je označen v njegovem govoru, je nastala nova situacija, katero mora v prvi vrsti uvaževatj vlada, od-nosno njen odločujoči del — radikalna stranka, ako ne — vodi strankarske, nego državno politiko. To je prlrodno; zato oo sebi sledi, da utegne priti do sodelovania med HRSS in radikali, tem bolj. ker bi to moglo odeovariati tudi interesom radika'ne stranke. Zato del beograiskesra tiska že v tem pravcu prognosticira razvoi prilik. Zdi se pa vendar verietneie. da se s takimi prerokovanji ni treba prenagliti. So glasovi novinstva. ki s sirrnatiio naglašalo možnost kooperacije HRSS z radikali, dva RR. ali smatrajo za potrebno, da poteče še nekai časa za ostvaritev. Pa tudi iz radikalskih krocov se nrur°"'a naglašati. da zamore šele nekai časa po parlamentarnem sodelovanju v skupščini priti do zbližania med obema skupinama. Interesanfno ie. kar je v tem pogledu rekel Pavle Radič novinarjem: Njemu ni nič znanega o sodelovanju z radikali, in on čaka. da razvoj dogodkov pokaže, ali se more misliti na temelliteiši popravek razmer. E, t?ko. tako! Radičevci postaiajo čisto uvidevni in vedo. da se s trnkom ne dalo takoj lovi« sami. Ne glede na to, da Pavletov razgovor ni bil v direktni zvezi z avdijenco. ker ie Pavle po naročilu svojega strica zgolj interveniral za internirano vodstvo HRSS, je vendar v skladu z gornjimi rafinira-nimi izvaianii «Hrvata» treba smatrati korake Pavleta Radiča za normalno prilagodevanje parlamentarnemu dela. ki bo edino moglo radičevce osposobiti za kooperacijo v dirigiranju državne uprave. Siaro reklo, da je potrpljenje božja mast. se utegne radičevcem še prav povoljno obnesti. Kriza Herriotove vlade Ostavka finančnega ministra Clementela je pokazala, da se pod skrbno pobeljenim dovjera levičarskega kartela skrivajo razpo« ke, ki se utegnejo sčasoma razširiti do po« polnega razsula ponosne stavbe. Herriotova vladna večina je do danes z večjim ali manj« šim potresom prenesla celo vrsto udarcev usode in premišljenih naskokov opozicije, stoječ pod vodstvom izkušenih taktikov, si« jajnih govornikov in vehementnih napadal« cev. V zunanji politiki levi kartel ni imel sreče. Veliko delo zapadnoevropske «levice», že« nevski protokol, je danes pokopan. Mesto Ja ponudi vojaško zvezo Franciji, se Angii« ja ukvarja z meglenim nemškim garancij« skim predlogom in izjavlja, da nikoli ne bo sklepala pogodbe, ki bi imela ost naper« jeno proti Nemčiji. V Evropi vlada nejasnost o vprašanju varnosti, v Ameriki pa animoz« nost na Francijo, ki se noče razorožiti in plačati svojih dolgov. V notranji politiki postaja naskok opozi« ciie vedno ogorčenejši. Spor s senatom, ki nasprotuje ukinjenju vatikanskega poslani« štva, še ni poravnan, klerikalci še vedno raz« burjajo duhove radi uvedbe interkonfesijo« nalne šole v Alzaciji»Loreni, general de Ca« stelnau nadalje organizira svoje bojevnike in pripravlja ustanovitev posebne katoliške stranke. Ni še pozabljena neverjetno boje« vita in drzna izjava francoskih kardinalov in nadškofov, ki napovedujejo »odkrito voj« no laicizmu in njegovim načelom*, izjava, ki bi pod Combesom ali Julesom Ferryjem izzvala ogromen val ogorčenja cele napred« ne Francije. »Krščanstvo bankirjev«, kot ga je nazval Heriot, je te dni po neuspeli ljud» skošolski stavki v Alzaciji organiziralo stav. ko visokošolskih dijakov radi suspenzije de« kana pravniške visoke šole v Parizu. Leon Daudetovi krščanski fašisti in rojalisti po« snemajo lanske univerzitene podvige naših klerikalnih »republikancev* in separatistov. Vse te naskoke je Herriotov blok prestal. Zdi se, da tudi študentovski štrajk ne bo vrgel naučnega ministra Francois»Alberta, čeprav vodijo akcijo oboroženi katoliški fa« šisti in jih v samem Parizu uboga nad 12.000 zapeljanih dijakov, ki ao orodje socijalne re» akcije. Parlament je izrazil ministru zaup« nico in je Izjavil odločnost vzdržati spošto« vanje zakonitosti na visokih šolah. Nevarnejše kot klerikalna kanonada Je notranje nesoglasje v kartelu, ki jo je raz« krila Clementelova ostavka. ClementeL ki pripada desnemu krilu vladne koalicije, se je vdal zahtevi poslovnih krogov po povečanju obtoka bankovcev. Herriot, Id zvesto sledi sugestijam socialističnih zaveznikov, je de« savuiral svojega ministra in napovedal me« sto inflacije davek na kapital, veliko fran« cosko premoženjsko oddajo. V senatorju De Monzieju, ki je nedavno obiskal sovjetsko Rusijo in se kot predsednik tozadevne ko« misije najaktivnejše zavzemal za obnovo zvez s sovjeti, je našel moža, ki naj s soci. jalističnim nožem izvrši operacijo nad ka» pitalom in reši francoske finance. Ce pa bo imel novi finančni minister ča« sa za to, je drugo vprašanje. Sicer so poleg sociialistov in radikalov zagotovili podporo vladi tudi republikanski socialisti, katerim pripada senator De Monzie, toda zazijala je razpoka na desnici kartela, ki ga preti po« gubiti. Ni ljut in razočaran samo Clementel, ker ga je šef vlade vrgel raz krov sredi najlepše vožnje, kuja se po najnovejših vesteh tudi Loucheur. ki ga kot poslovnega človeka in izkušenega finančnika prav nič ne mika pod« pirati v Franciji avstrijski eksperiment s pre« moženjsko oddajo. Loucheur preti izstopiti iz kartela s svojimi 40 poslanci. Ce odide L Excella < Je najbolj« ta vendar najcenejši •boj u rodbino tn obit — Nadomestni deli za vse stroje. J. GOREČ, LJUBLJANA palet« Ljubljanske kreditne banke- Loucheur bi kartel postal manjšina in Her« riotov odstop bi bil neizbežen. Herriot ho moral popustiti Loucheurju, fe hoče obdržati oblast. Ali pa bodo hoteli tu« dl socijalisti odnehati od svojih sladkih sanj o premoženjski oddaji? Herriotov čoln plo« ve med dvema pečinama in treba bo nadvse vešče toke, da se ob eni ali drugi ne razbije. Predsednik Masarvk o verskih nroblemih Predsednik Masarvk ie pred dnevi sprejel sotrudnlka »Češkoslovaške korespondence* ter nu ob tei oriliki izrazil svoje naziranie o verskih oroblem;h. predvsem o onih. ki se tičejo katoliške ccrkvc. Predsednik Masarvk Je naiorei očrtal svoj verski razvoi. Tredvsem ie iskal vero. ki jamči višio moralo. Danes ne zamenjuje več religije z moralo, ker sta obe omejeni socija'ni kon-^onenti. Področje religije je večje kakor pa morale. Katoliško svetovno naziranie ima zanj preveč avtoritetne vere. popolnoma pa umeva. da nekatere duše tak verski sistem potrebujejo. Ni dvoma, da doživlja katoličanstvo danes trotovo duševno renesanso, zlasti v Nemčiii. kier ie v resnici rodilo velika intelektna'-i dela. Avstriisko katoličanstvo oa ie bilo vedno dekadentno. Naibolii dokaz za to je dejstvo, da ni nroduciralo na bogoslovnem in verskofilozofskem poliu ničesar pomembnejšega, ako oa ie rod^o večie mislece, so bili vedno oooziclio-ralnl in liberalni. Avstriiska h'erarh:1a se je vedno preveč zanašala na državo. Katoličanstvo predsedniku Masarv-ku ni antioatično in sovraži indiferenti-zem ter liberalizem v verskih zadevah, ki je tako močno vnlivalo na avstrijske katoličane In ki ie do danes pustilo sledove v češkpm katoličanstvu. Predsednik Masarvk hoče imeti v resnici dobre katoličane ter hoče snloh imeti ljudi, ki se bodo odkrito priznavali k enemu ali drugemu svetovnemu naziranju. Intelektualna višina nemškega katoličanstva izvira odtod, da žive nemški katoličani med drugoverci in da morajo ostati vedno na braniku svojega nazirania. Po mneniu predsednika Masaryka bi mirno izvedena ločitev cerkve od države dvignila plemenito tekmovanje med posameznimi cerkvami. Želeti je. da bi bila duhovščina Izobražena in predvsem tudi teološko dobro podprta ter da bi katoliški tisk odgovarjal časovnim razmeram. Predsednik Masarvk je opozarjal na visoko stopnjo inozemskega časopisja v verskem in filozofskem oziru, medtem ko se v Češkoslovaški kažejo samo posamezni znaki duševne regeneracije. Predsedniku Masarvku je umljivo. da katolicizem v verskih stvareh ne more sklepati nobenih kompromisov, ter upošteva tudi to stališče, toda zbližanje v nolitičnih zadevah je vedno mogoče. Predsedniku Masarvku le tudi simpatično. da so v katoličanstvu skupine in redovi. ki streme oo ooglobljenju verskega življenia. Pogloblienje in resn:č-nost zahteva od vseh veroizpovedi. Pri vseh veroizpovedih manjkajo verski voditelji, močne, tudi teološko Izšolane individualnosti. Predsednik Masarvk stoji na stališča telzma. Zani so tudi evangelij le dokumenti krščanske literature in ne razodeta religiia. Kljub temu na je niegova vera v Bogu trdna, kakor vera vsakega pozitivnega kristjana. zlasti pa zauoanie v božjo previdnost. ki ne vodi samo usodo posameznikov. ampak tudi narodov. Darujmo za sokolski Tabor! Z dež ja pod kap (Kam pa to pride, kam to gre...) Lan' sem čeoeu pod marelico =— relico.»• ,.. letos sem zlejzu pod v6dico, vddlco.«• Politične beležke '+ Kapitulacija Radičeve stranke eil-oole uspeh politike Narodnega blok* Zagrebška »Riječ» se bavi z vestmi o trditvah nekaterih članov Hrvatske« seljaškega kluba, da preokret v Radi-devi stranki ni rezultat pritiska vlade potom obznane na HRSS, ampak rezultat dosledne politike, ki jo je izvajala HRSS s svojim pristopom v opozi.ro-nalni blok, s podpiran:em Davidoviče-ve vlade, z izjavami še pred sestavo Davidovičeve vlade, s sprejemom deklaracije te vlade itd. Po teh trditvah. bi bila ta okoMščina prišla že davno do izraza, če bi ne padla Davidovi-čeva vlada in ako bi ne bilo os*revra volilnega boia. «Riieč» naelaša, da Jo-sledna politika ni vodila HRSS do p. i-znania države, ampak do sklepanja po-trodb z našimi sovražniki v inozemsko in je naravnost otročja fditev, di bi do oreokreta v politiki HRSS došb že nrej. ako bi ne oadla Davidovičeva vlada. k?r ni nihče branil Radičevl stranki, izvršiti ta preokret že za David,;vi-čeve v'ade. V tem sta jo ovirala samo vlada in politika Liuba Davidoviča ki nista ničesar storili, da bi Radičevo stranko pris;lili k temu preokretu. več sta Radičevo stranko še bodrili v njeni neoomirljivi politiki. Ako bi v.vM-la HRSS dosledno poltko priznavanja države, bi podala izjpvo o nriznar-;u ustave že za Davidovičeve vlade. Vir r>a te^a ni storila, j" psno. da ic h!la Davidovičeva vbda brez vpliva na Pa-dičevo stranko, in da so radičevci n>-kleknil' še'e vsled energične politiki vlade Narodnega b'ok*. Vsako drveo utemel:evanie preo'-'reta v Radiipvi stranki, pravi «Riječ», je tendenčno Ir. naivno. -f Klerlkallz^a se s-a*"nteji! Po M dr. Gosar j v Narod, sktmščlni branil SLS pred očitkom k1er'Valizma. s trlit-vdio. da v njenem kuVurnem progra mu ni niti sence klerikalnim. To Je pač slab dokaz. Programi so kos pacala In navadno so vsi programi leoi Program SI .S bi bil končno lahko tudi nroiram kake druee stranke, ki ni klerikalna, ker ne gre za mrtvo črko, ampak za živa dejanja. Vsa dela In vse stremllenje SLS pa gre za tem, da se ohrani duhovščini odločuioč mliv n* politično živlienje slovenskega Hudstva Sredstva, ki se fh SLS poslužuje v ta namen. odgovarjalo nooolnoma metodam pristnega klerikalizma. Zloraba vere in cerkve le znak klerikalizma SLS. ki se s sklicevanjem na svo' nro-srram ne bo otresla resn!čnosti očitka, da le pristna klerikalna stranka, ki živi samo od mi'ostl slovenske duhovščine. Kakor hitro bi duhovščina odtegnila sv0'0 zaščito SLS, bi propadla, kjjr »o ne držita pokonci niti program niti njena organizacija, annak samo duhov ščlna, ki hoče Imeti lastno stranko ra^i tame sebe. Seveda klerikalci nočelo priznati, da le SLS odvisna popolnoma od milosti enega samega stanu, zato pa «e tudi branHo očitka klerkallzma. Ce hI se tega očitka ne branili, bi ne Mil nrlstnl klerikaH. N->m pa zadostuje dejstvo, da se k!erivalci ne upajo zagovarjati pred javnostjo svojega klerikalizma. + Razbita opozicija. »Slov. republikanec« prinaša pišimo Iz Beograda, ki pravi med drugim, da so slovenski klerikalci novi položaj takoj razumeli In sodeč po izjavi dr. Korošca bodo kmalu Izstopili it opoztaijo-nalnega bloka In bodo popolnoma osamljeni, ker niso pravočasno uvideli, da sami Slovenci ne pomenijo nič, ampak da se ie bilo treba Iskreno pridružiti radikalom ali republikanskim Hrvatom In ž njihovo pomočjo poskušati doseči, kar se doseči da. Medtem ko piše »Slov. republikanec* o obupnostl položaja slovenskih klerikalcev, pa trdi »Slovenec«, da Je Prepeluhova stranka v obupnem položaju. Ml smo mnenja. da imata oba prav. Niti klerikalcem ni Prepeluhovcem fri prijetno pri srcu radi najnovejšega preokreta Radičeve stranke. Obojestransko obtoževanje Je samo dokaz, da so dnevi opozicijonalnega bloka šteti + Hrvatski klerikalci »o r ogni« radi spreobrnitve radičevcev. Kakor razvidno Iz njihove »Narodne Politike« so takoj po govoru Pavieta Radiča sklicali v Zagrebu poseben sestanek, na katerem ie njihov general Stiepan Bar K s povzdigrjenim glasom oznanil, da so radičevci pravkar sramotno u-pogrHII hrbet ta vsem Hrvatom povzročili sramoto, kakršne ne pomni zgodovina. Dolgo ta podrobno je sekljal Pavletov govor, končno pa nedvoumno napovedal, da bodo odslej klerikalci morali potegnhi koto hrvatske politike Iz blata, v katero so ga zavozill dosedanji voditelji. Končno so zagrebški pučkaši osvojili resolucijo v kateri najodločneje protestirajo proti denuncljant-skim izjavam Pavleta Radiča. ki je v svojem govoru v Narodni skupščini obdolžil UPS, da njeno politiko dirigirajo faktorji Ic inozemstva, odnosno Vatikana. Pučkaši s to resolucijo pozivajo ves hrvatski narod v borbo za avtonomlstlčno ureditev Jugoslavije. Ni dvoma, hrvatski seljaki bodo na to resolucijo planili v pučko strai*o kakor koza preko plota za soljo. + O sprejemu Pavleta Radiča pri PaSlču prinaša »Hrvat« vrio obsežno poročilo, v katerem t posebnim povdarkom ugotavlja, da Je P. Radič t tem prvim razgovorom vrlo zadovoljen, ker Je Pailč zvesto poslušal ta izjavil svoje zadovoljstvo, da ga ie Pavle Radič posetll. Končno Je Pašič obrnil pogovor na Pavletov govor v Narodni skupščini, katerega Je vrlo pozorno poslušal, ter je povdaril da govor zna« preokret r situaciji v prid države In ne ostane brez primernih posledic. Pavle Radič jc Pašiču ponovno zatrdil, da je v svojem govoru povedal vse. kar misli ta čuti ta vse kar bo delal. Pašič Je na Pavletove Intervencije izjavil, da bo poedtne pogreške na Hrvat-cioboko proučil to M o—beo savsal za to, da se poboljša stanje, kar bo v In. teresu narodne politike in vlade. Pašič Iskreno ieli. da bi Hrvat! bili zadovoljni, samo potrpljenja je treba. Po razgovoru s Pa-šičem je Pavie Radič izrečno povdaril »Hr-vatovemu« dopisniku: »Jaz sem optimist in se kot tak nadejam vsega dobrega. Zadeva Stjepana Radiča gre svojo pot. Čakamo na sodbo. Glede Mačka In tovarišev Imam osebni vtis, da bodo Izpuščeni«. Ako se uvažuje, da Je Pavle Radič šel k Pašiču poglavitno zaradi svojega strica Stipe in tovarišev, tedaj je njegov in »Hrvatov« optimizem v vsem drugem vendarle razveseljiv. Po svetu — RUSKOKOLJSKI KONFLIKT VEDNO HUJŠI. Spor, ki je nastal med poljsko m sovjetsko vlado radi umora sovjetskih vo. hunov Baginskega In Wleezorklewicza, za. vzema reJno večja dimenzije Sovjetske oblast! so odredUe kot represalljo aretacijo poljskega duhovnika Usasa, k! pa se Je zatekel v etanoranjs poljskega konzula Kar. czewskega v Minska. Sovjetska vlada Je s posebno verbalno noto protestirala proti postopanju Karczewskesa pri poljskem poslaništvu. nakar Je bil Usas končno Izročen sovjetskim oblastim In pride radi osumlj©. nja vohunstva pred eoilSCe. Moskovska vlada pa Je izvajala še nadaljne konsekve*. ee. Odvzela Je Karezewskemu eksekvatur, komlsarljat za zunanje zadeve pa Je pozval poljskega poslanika Kentrozinskeea, naj odredi takojšen odhod konzula Karczew. skega Iz Minska la Rublje. Po večjih stih se vrte velike protlpoljske demonstracije In časopisje poživlja vlado, naj s Poljsfco prekine gploh vse odnoSije tn zahteva od nje za umor obeh komunistov »adoSčenleL — REFORMA ANGLEŠKE LORDSKE ZBORNICE. AngleSka zgornja zbornica Je razpravljala te dni o reformi zgornje zbor. nlc«. Lord Blrckenhead je naglaftal, da Je Število članov zbornice mnogo preveliko. Sedaj Šteje že okoli 700 članov, od katerih 7»a prisostvuje sejem običajno samo po 200. Več sto članov pa sploh Se nikdar n! prt. Slo v zbornico. Zato Je predlagal, naj se Bt*. vilo članov zgornle zbornice znlia na 300. — NOVI FRANCOSKI FINANČNI MINI. STER. Senator Anatole de Monzie, W Je po. stal naslednik finančnega ministra Clementela, J« eden najbolj oglednih francoskih odvetnikov h) politikov. Le*a 1913. Je b!l državni podtajnlk ta trgovinsko mornarico v kabhietu Barthoua, med vojno pa Je zavzemal teto mesto ▼ kabineta Palnleveja, ki ga Je, kakor znano, vrsel Clemeneean. Leta 1920. Je bil Izvoljen v tenaL U 1928. Je odSel na hi formacijsko potovanje v Rusijo tn napisal potem eelo vrsto člankov, v katerih Je s vso odločnostjo nastopal za obnovitev diplomatskih odnoSatev mM Francijo ta sovjetsko vlado. Po političnem mišljenju Je neodvisen toeljallst Brianao. vega kova O priliki vzpostavitve odnoSalev a Rusijo mu je btlo ponudeno posIanISka mesto ▼ Moekvl. a J« de Monzie ponudbo odklontL Vesti iz Prekmurja Ootdnl potar. V četrtek 3. t m. je začelo goreti v Szo po« jaanilo »Morszki Krajini*. Mi pa hoče nc sat mo pripomniti, da tako pisanje ni nič Jtih zega kot razširjanje plemenske mržnje, ki se nikakor ne strinja s Kiiharjevim iast.um mestom posltvodečega podpredsednika prek murske podružnice »Kmetijske družbe*. Iz Primer ja • Sovi občinski tajniki, katere Je aprebU rala strokovna komisija ra Primorje. so: B.-rdon Ivan. GerlJ Jožef in Jožef Preslj. • Oleplava Gorice. Goričani 60 podvzeli zadnje čase energično akcijo, ki stremi za tem. da dobi goriško mesto primerno zu« nanje lice. Tozadevni načrt predvideva pred« vsem regulacijo trgov in ulic ter es t etično zunanjost celega mesta. • Gospodarska vprašanja Julijske Krajine v rimskem parlamentu. Poslanec Besednjak )e govoril na seji rimske poslanske zbornice dne 3. t. m. popoldne o gospodarskem polo« žaju w Julijski Krajini. Pritoževal »e je zla« sti glede vinske krize, ki hudo pritiska vi« norejce v Istri in radi stiske, ki neugodno vpliva na sirarsko industrijo. Končno se je poslzoee dotaknil vprašanja izmenjave kroo ter vojne odškodnine. • Suspenzija a divinis je glasom poročil goriškega tiska zadc!« tri monsignorje rvih dveh terminov, tretji termin pa nam je prizanesla. Ta burja je nekoliko zadržala razvoj, sedaj pa se narava žuri. da dohiti, kar je bilo zamujeno. Crešnjev stanj je ozelenel in poganja cvetne sveče, da v kratkem zažari kakor nažgano božično drevo. Značilnost te druge du-bmvniške spomladi pa je ^nojni cvet glicinije. Cesta iz Gruža v Dubrovnik se dviga do Boninova. kjer se nehote ustaviš, da uživaš razgied na odorto morje. V starih dubrovniških vodnikih se Boninovo imenuje «bella vista». Od tu se cesta spušča do Pilskih vrat. Na desni poti morju v večno /elenem parku pinij in cipres leži bolnica s položajem, kakor ga nima kmalu druga bolnica na svetu. Na levo in od bolnice naprej tudi na desno «Puta od Gružas so vile z lepimi vrtovi. Večina teh vil, zlasti hotel «Gradac» ima braide in lope z glicinijami, ki že kažejo prve grozde s popjem in razvijajočim se cvetjem. Do velikega tedna bodo te brajde in lope en sam lilasti cvet, zrak pa bo tako r~sičen opojnega duha. da ti jemlje sa po, ko greš po cesti mimo njih. To je naša druga pomlad, ki poleg cvetja kaže tudi razširjajoči se sad. Mandeljni so polni sivkastih plodov in izgledajo kakor slive z mladim še zelenim sadom. Smokve so pognale listje in sad obenem. Cveta ni bilo videti, ker nima perigonskih lističev, ki so za lajika značilni pojav cveta. Pričakujemo še tretjo pomlad koncem aprila in začetkom maia, ko cveto oleandri. Človek ne ve. kateri od dubrovniških -lomladi bi dal prednost. Prva očara ne toliko z leooto in obil-nostjo cvetja kakor s tem, da se pojavita v času, ki snada v zimsko dobo. Druga ima svoj čar v glicinijah in v splošnosti prerajajoče se narave. Tretja, pomlad oleandrov, pa opaja z barvami. Oleandri so nasajeni na kraju vrtov ob cesti eden tik drugega in oči se ti pasejo na njihovih belih, rumenih, rožnatih in temnordečih cvetih. V začetku marca so se začeli pogum-nejši kopati v morju. Meril sem temperaturo morja in skoro nisem verjel, da je bila 15 stopinj C. Mahal sem s termometrom v'žraku. da se je vsled izhlapevanja ohladil na 12 stopini C; po-držim ga zopet v vodo in zopet se dvigne živo srebro do 15 stopinj C. Marčna burja je prekinila kopanje. So pa tudi ljudje. katerim se kopalna sezona začne 1. januarja in konci 31. decembra. Letošnja mila zima je privabila ministre in druge odličnike. Dne !. decembra sta prisostvovala general Hadžič in minister Triikovič odkritju spomenika kralju Petru I. Velikemu. Osvoboditelju. Bil je lep dan. dobri 2 uri smo stali odkritih glav na prostem ter ?i morali s klobuki delati scnco. Da ni Lilo tako divno vreme, bi bil gotovo g. minister svoi zanimivi govor znatno skrajšal. V volilni dobi so nas počastili vsi velika-ši, ki so prišli na agitacijo v Dalmacijo in Črno goro. Tudi tujcev je letos več ko lani. V novembru so bile tukaj 8 dni anerikan-ske bojne ladie z admiralom .Andrew-som. V januarju sta prišla še dva ame-rikanska rušilca toroedovk najnovejšega tipa. Ljudje so že ugibali in govorili, da so Amerikanci nrišii ščitit Pa-šičevo vlado pred Radičevo revolucijo, Ko pa so Amerikanci odšli že v januarju, torej pred usodnim 8. februarjem. so brihtni kombinatorii obžalovali, da jim je zmanjkalo povoda in gradiva za govoričenje. V marcu so v Gružu pristale tri angleške jahte z izletniki. V Boki je bil amerikanski luksusni parobrod s 425 izletniki. Dubrovniški odsek za tuiski promet ie med izletnike razdelil 100 izvodov posebne izdaje «Diibrovačkeea lista®, ki je lani o priliki obiska angleške eskadre izšla v angleške jeziku. Izletniki bi radi šli še v Dubrovnik, toda so '">111 vezani na program. Na ulicah in šetališčih srečaš precej tujcev. Spoznaš jih kot tujce na nežni koži. ki je pod vplivom tonlega spomladanskega solrcca zaeorela. Da so tujci, to poznavalec razmer sklepa že iz samega dejstva, da jih sreča na sprehodu izven mestnega obzidja. Dubrov-čani ne poznajo druge šetnje kakor po ;h desetletjih 18. stoletja pričeli izdelovati slamnike in kite. Svoie izdelke pa so spočetka prodajali le v domači deželi dokler jih ni neki Tirolec okrog leta 1790. pričel prodajati tudi na tuje. Odtlej se je ta obrt razvijala vedno boli. slamnikarstva so se lotili tudi v bliž-niih vaseh okrog Ihana, kakor so slamnike pričeli prodaiati vedno bolj na daleč. osobito na Koroško. Štajersko in Tirolsko. S stroji so pričeli delati okrog leta 1867. Sedaj so se pričele ustanavljati tvornice. ki so jih pričeli graditi predvsem Tirolci. Tirolci so prvotno nirha-jali v Domžale kot krošniarji, odkupovali so slamne izdelke in jih razpeča-vali po tujem. Po 1. 1866. pa so se Tirolci pričeli za stalno naseljevati v Domžalah, kjer so postavljali tvornice: vsa večja tvorniška podjetja so njihova last. Ti Tirolci so pred vomo sistematično delali na to. da se ustvari v Domžalah nemška kolonija: šele osvobojen je je nanravilo konec njihovim stremljenjem. Danes je v Domžalah deset slamnikarskih tvornic. v katerih je zaposlenih okrog 250 moških in 600 ženskih delavnih moči. vrh tega pa dela doma po hišah več tisoč ljudi za tvornice. Tvornice so privabljale vedno več ljudi, tudi trgovcev in obrtnikov. vi h tega se je razvilo tudi nekaj druge industrije, karton^žne. kovinske in mlinske. Kraj ima elektrarno in električno razsvetljavo. Od leta 1S°0. ima železniško zvezo Ljubljana - Kamnik. Domžale so tudi na zunaj dobile novo lice. nove hiše. številna društva in društvene lokale, med njimi Sokolski dom itd. Število prebivalstva se je vsled tega živahnega ekonomskega razvoja zelo pomnožilo. Dočim je štela še leta 1856. občina Domžale 1126 prebivalcev, jih je imela I. 1910. 2022. a I. 1921. 19S4. Občina se razdeli na vasi Zgornje in Spodnje Domžale. Stob in Studa ter Šent Paveli: glavni kraj so Zgornje Domžale, kjer biva polovica občanov. Inozemski znanstveniki v Beograd« Inozemski zdravniki-strokovnjaki so se pričeli v zadnjem času živahno zanimati za našo državo, zlasti odkar ie ministrstvo, za narodno zdravje pričelo razvijati svojo širokopotezno zdravstveno politiko. Te dni so dospeli v našo prestolico zopet zdravniki, ki uživajo v celem svetu velik sloves.. Dospeli so dr. Hacket. sloviti malariolog. zastopnik znane Rockefellerjeve fundacije, ki je kakor znano, poklonila naši državi znesek 20 milijonov dinarjev za zdravstvene institucije, nadalje dr. Mischel, ki je tudi dospel kot zastopnik imenovane fundacije, da prouči delovanje našega zdravstvenega ministrstva in da poda svoje mišlienie glede otvoritve instituta za tropične bolezni, ki se otvo-ri danes v Skoplju. Higijenska sekcija Lige narodov pa je poslala svojega predstavnika dr. Lotiana. Razen označenih so dospeli v Beograd še delegat češkoslovaškega ministrstva dr. Kolšn-ski in dr. Skacelm. V soboto so vsi imenovani strokovnjaki z našim načelnikom dr. Štampar-jem na čelu odpotovali v Skoplje. da se udeleže otvoritve modernega, edinstvenega instituta v naši državi — instituta 1 Nase ,-Pros^t*o odelenje" v Parizu Eno prvih dejanj, s katerimi se je ovekovečil bivši prosvetni minister dr. Korošec, je bilo ukinjenje našega »Pro« svetnega odelenja« v Parizu. S tem je g. Korošec dokumentiral svoje absolut« no nepoznanje v zadevi te naše vele« važne kulturne institucije, ki je že sto« rila in še dela ogromno dobrega za na« šo študirajočo mladino, obenem pa je pokazal, da hoče z enim mahom prese« kati vezi, ki nas tesno vežejo v kultur« nem oziru z našim velikim zanadnim prijateljem in dobrotnikom, s Francijo. Ni čuda, da ga radi tega Francozi srna« trajo za »en nem i i ure de la France«, za zakletega sovražnika Francije. Pariško »Prosvetno odelenje« je bilo ustanovljeno decembra 1. 1915. Njegov prvi šef je bil gosp. Jovan Žujovič in tajnik g. Kosta Petrovič. V prvi vrsti je bilo ustanovljeno vsled tega, ker je Francija hotela vzdrževati deco srbskih vojnih invalidov in padlih vojakov. — Ker je pa pri slavnem umiku srbske voiske prišlo tudi veliko število otrok v Francijo, ss je njih število za spre« jem v francoske šole tako povečalo, da je bilo slednjič okoli 5000 dijakov na srednjih šolah in 300 na univerzah. Sled« nji so bili prosti vojaške službe bodisi vsled v vojni zadobljenih ran. bodisi vsled bolezni, ki so si jih nakopali v fronti. Vsi dijaki po francoskih sred« njih šolah so bili popolnoma vzdrževani od francoske vlade, le en del visokošol« cev ic vzdrževala srbska vlada. Društvo »Nation Serbc en France«, ki se je tudi ustanovilo I. 1915. in kate« rega člani so bile visoke francoske osebnosti, politiki, slovstveniki in profe« sorji, je tudi vzdrževalo gotovo število dijakov v strokovnih šolah. »Prosvet« no odeljenjc« pa je moralno in v šol« skem oziru skrbelo za vso šolsko omla« dino v Franciji. Po vseh francoskih srednjih šolah so bili srbski profesorji načelniki skupin dijakov, prevzetih od Francije radi vzgoje in študija. Na inicijativo »Prosvetnega odele« nja« so se organizirali maturantski te« čaji v Mont Dauphinu, Voreppeu in predvsem v Nizzi. Dijaki, ki so v teh kurzih napravili zrelostni izpit, so bili porazdeljeni po francoskih vseučiliščih. Enako so se prirej ali na iniciiatjva »Prosvetnega odelenja« tečaji arbskega jezika na univerzah in strokovnih šo» lah. Vse srbsko srednješolsko in visoko« Šolsko dijaštvo je, s prav malimi izje« mami, služilo kot vzgled francoskim in inozemskim tovarišem, kar se tiče disci« pline, marljivosti in obnašanja, ker je javno pripoznal in izjavil bivši franco« ski minister Julij Marais v francoskem parlamentu. Po osvobojenju Srbije se je leta 1919. večina šolske mladine, ki je bila razde« ljena po francoskih srednjih šolah, vr« nila v domovino,, kjer je nadaljevala svoje študije, enako je tudi del visoko« šolcev odšel na domače univerze. V Franciji je ostalo samo zelo malo Ste« vilo otrok, vojnih sirot brez očeta in matere, potem visokošolcev, katerim je manjkalo samo eno leto, da končajo svoj študij, in oni dijaki, ki so se šolali na zavodih, kakršnih ni v domovini. L. 1922. je vsled prizadevanja »Pro« svetnega odelenja« francoski parlament votiral 600.000 frankov za vzdrževanje naših univerzitetnih dijakov v Franciji iz vseh pokrajin naše ujedinjene domo« vine in tako je bilo omogočeno, da je večje število srbskih, hrvatskih in slo« venskih dijakov vsako leto odhajalo na francoske visoke šole. Enako ima fran« cosko zunanje ministrstvo v letnem proračunu 150.000 frankov za vzdrže« vanje naših dijakov v Franciji. Tako se nahaja sedaj v Franciji, ra« zen štipendistov naše vlade, 90 štipen« distov francoskega ministrstva prosve« te, ki prejemajo 450 frankov mesečno in jim francosko ministrstvo prosvete plačuje tudi šolske pristojbine (vpisni« no. laboratorijske takse itd.) in doktor« ske teze. Francosko ministrstvo zuna« njih zadev pa vzdržuje 16 štipendistov, ki dobivajo po 600 frankov na mesec. Razen te redne pomoči pa pomaga francosko ministrstvo prosvete našim dijakom, ki niso štipendisti, tudi na ta način, da jim plačuje vse šolske takse in doktorske teze in jim pomaga, da končajo svoje študije. »Prosvetno odelenje« nudi velikemu številu srbskih, hrvatskih in slovenskih dijakov, ki so razdeljeni po raznih stro« kovnih in visokih šolah v Franciji, strokovno pomoč v vsakem oziru, jih informira o vsem potrebnem. To odele« nje funkcijonira kot oddelek našega pa« riškega poslaništva in je obenem del ministrstva prosvete v Beogradu. Na« slov Odelenja je Office Scolaire du Rovaume des Serbcs, Croates et Slo« venes, 24, rue des Ecoles, Pariš (5 e). Na drugi strani je pa namen tega Odelenja stalni kontakt s francoskimi naučnimi oblastmi in njih obveščanje o vseh prosvetnih vprašanjih v Jugosla« viji. Sef Odelenja je g. Kosta Petrovič, ki že dolga leta vodi svoj urad v plošno zadovoljnost vseh krogov in je znal s svojo delavnostjo in svojim nastopom ogromno koristiti prestižu našega imena v Franciji. Kulturno propagandno delo za našo stvar v Franciji pod vodstvom g. Petroviča je za nas neizmerne važ« nosti. Opozarjate ae. da eden par nogavic z žigom In znamko (rdečo, modro ali zlato) »ključ« traja kakor štirje pari dragih. Kupite eden par In prepričajte te. — Nogavice bre* žiga .ključ" so ponarejene. 93-a n Velikonočne čestitke naših vojakov Slovenski fantje, W po gara iztjah Sirom naše prostrane ujedinjene domovine zvesto služIjo kralju ln domovini, se te dal ▼ duhu spominjajo svojih rodnih krajev Sa žele »rojim starlšem, sorodnikom ln znancem, zlaatl dekletom ter vsem čitateljieam In čitatel.iem .Jutra* srečne tn vesele velikonočne praznike. 1 5IBENIK (mornarji brodarske podoflctr. ske šole: Frane Opara iz Trebnjega, tru-bača Jakob GaSparlC iz Slov. Biatrlce ln Ivan šUanec lz Sv. JuriJa ob Sčavnlcl Anton OmerzelJ Iz Metlike, Rudolf Darovec lz Gornje Straže na Dolenjskem, Alojzij Star® li Gorlč nad Kranjem, Tinko Bizjan iz Po-dotnice pri Vrhniki, Josip Gros lz Kranja, Josip Potočar lz St. Jerneja, Franc Bolan, tič iz Glinja, Janez Gallčič z Sp. SuSice. Fr. Mevec iz Gor. Jezera, Franc Nemec hi Viktor Copot .'z Sv. Jnrl.la ob šč-vnicl, Karel Vogrlnec iz Sv. Križa, AlojiiJ Ostre Iz Sv. Jurja ob fieavnlcl, Josip Zmazek lz Male Nedelje. RAJLOVEC PRI SARAJEVU (aeropian-ska eskadrilja): Kaplar Ivan Krajcc iz Maribora, Vinko Plber iz Spod. GoriJ. Alojzij Kesman lz Zaput, Franc Brenči« iz Loke, Rudolf Smole lz Vida pr! LJubljani, An. ton Rozman iz Luž, Anton Babnlk iz Kamnika, Jože OfentavSek iz Vojnika. Jože Zor-ko lz Leekovca. priština (pekarska, četa): Anton Ber. nai-<3 is Škofje Loke, Anton Koe lz Zagreba, Drago PavCIC iz Novega mesta, Anton Mi-lek Iz Črnomlja, Rudolf Zaje lz Ljubljane. Anton Gazvoda iz Težke vode. Alojzij Pu-Savec Is St. Jerneja, Jakob Fortuna iz Dol. Logatca, Rudolf Novak in Josip VrSčaj iz Trebnjega, Josip Jarc iz Mirne, Jo6fp Tav. Hč Iz Visokega, Leopold Dennota iz Lufne pri Kranju. I-eopold Setlna iz StraSe, Janez Fujan Iz Polja pri Kamniku, Anton Frlan lz Jazbine, Karel BezenSek fe Konjic, Mak« Kranjc I* Ptuja, Anton Kraft lz Radgone. Lorro Komar ts GoriJ prt Bledu. KRAGVUEVAC O*, val. J>uk>: UUi&el Keprttakoveao velik uspeh |e dosegel pd včerajšnji premijeri svetovno znani film Hči gospe Larsak Veličastni so posnetki Iz Pariza, VersaMesa la Benetk. Zelo zanimiva In lepa vsebina. Rezervirajte si vstopnice telefonično Stev. 730, katere dobite brez vsakega čakanja in truda v pisarni Mladini neprimerno« Predstave v nedeljo ob pol 11., 3., pol 5, 6, pol 8, in 9. uri Ob delavnikih ob 4„ pol 6, pol 8. In 9. uri. k LJUBLJANSKI DVOR i n o Telefon 730. Strajnar ln Alojzij Kotar lz Velika Loke, Štefan Zupančič iz Male Loke, Jože Grden Is Potoka, Anton Hribar lz Dolge njive, Anton Strajnar lz Skrjanfi, Jožef Retar I* Knežje vasL Matevž Križman 1» PrinStala, Alojzij Ostanek Is Vrhovega, Viktor Papež Iz šaro perica, Alojzij Hlebac iz Nemške vasi, Jože Novak iz Stare sore, Alojzij Zu. pančič iz Ajdovca, Janez Stopar iz Vipavca, Janez Mertič Iz Trebča vasi. IgnactJ Struna Iz Kleč, Alojzij 2eljko !z Vrhpeči, Alojzij Pust, Janez Slak in Jože Avgor !g G. Glogodola, Franc Smuk ln Franc Nagode 17. Mirke, Jože Urbaaec lz Kranja, Stanko Bezjak lz Rakitne, Albert Mavrin Iz Nemške Loke, Franc Trobec !z Črnega vrha, Janez Potrebuješ iz Črnega vrha, Matija Strah !z Mrzle Luže. SKOPLJE (I. četa X. bat. 21. pp.): Pod. narednik Stanko Petrovič 12 LltUe, kaplar-Ja Ivan Kosmos Iz Sevnice. Josip Cuček tr. Rog. Slatine io redov!: Edvard Plevel, Anton Pod gornik, Albert Jermol in Ivan Senk iz LJubljane, Edvard Kramaršič Iz Škofje Loke, Mat. Slamnik z Jesenic, VaL Mikel Iz MošenJ. Vinko Baloh lz Žirovnice, Ivan Mrak In Alojzij Zupan is Kranjske gore. Ivan Titovšek lz Radeč, Andrej JakelJ iz Podkorena, Fr. Pižem iz Žužemberka in Franc Strgar iz Boh. Bistrice. KOSOVO (orožnik!): Jakob Konrad, Ka. rel Ogriu, Franjo Radič, Anton Sežnik. Anton Kerin. Zagrebške tihotapske afere Zagreb postaja že znamenit po svojih t> hotapskih aferah. Ni se končana ena. in že se odkriva druga — še večja. Zdi se, da ob« stoji tam več prav izbomo organiziranih tj« hotapskih družb, ki so si pa v zadnjem ča« su radi konkurence pri razpečevanju tihotap. ske^a blaga že nekoliko v laseh. To okol« nost so spretno izkoristili mariborski financ« ni kontrolni organi pri odkritju afere Jako« ba Alkalaja, ki je imelo kasneje za posle di« co odkritje nove afere t 23 vrečani svile, o čemur smo poročali ic 1. aprila. Kako je bila odkrita prva tihotapska aie« ra, o tem pa se nam poročajo sledeče zanj« mive podrobnosti: Dne 10. marca so zvedeli trije ina-iborski carinarnici prideljeni poduradn&i finanlne kontrole, da ima zagrebški trgovec Jakob Alkalaj na mariborski carinarnici dva vcJika zaboja svilenega blaga, ki ga pa ne bo pustil zacariniti v Mariboru temveč v Zigrcbu, kjer bosta oba zaboja deklarirana in ocari« njena kot galanterijsko blago. Finančni orga« ni, ki so že prej slutili, kaj se t vednostjo nekaterih zagrebških carinskih uradnikov pripravlja in so si zato že prej v službenem potu — toda brez vednosti carinskih uraduv kov — preskrbeli specielno dovolj ;nje gc« neralnega direktorja carin, da smejo kjer« koli zahtevati, naj se žc oca-injeao llapo vpričo njih še enkrat pregleda, so se pri« hodnji dan odpeljali v civilni obleki v Za« greb in tam tri dni čakali, kdaj se bo blago prikazalo iz carinarnice. Trgovec Alkalaj je bil med tem od neke« ga svojega poslovnega prijatelja opozorjen, na to, da jc mariborska finaačru. kontrola na delu. Zato Alkalaj ni da! peljati /jbojev od carinarnice v svoje skladišče na Sajmištu št 60 temveč pustil voz par minut 5taO prt d to hišo, nato pa voz okreniti ter zaboje od« peljati pred svoje stanovanje v Drpškovi. čevi ulici. Tu je voz čatcal zoj)»t kakih pet minut, nakar se je pov-n-l pred skladišče na Sajmištu, od koder je dospel. Toda tudi na Sajmištu ni krenil voz niravnost na 0^o« rišče temveč jc stal kakih deset minut p>cd vhodom in šele na to zavoz:! v dvorišč; pred magacin. Voznik je pač imel nalog, naj slepi eventualno zasledujoče finančne on'aie in oprezuje, kdo mu sledi ter zavori bljgo v skladišče šele, Jco vidi, da je zrak čist. Voz« nik se je pa temeljito ureza!, ker mu je fi« nančna kontrola sledila v taki razdalji in na tak način, da ni mogol niti slutiti, da ga kdo zasleduje. Ko je bil voz na dvorišču, finančni organi niso kar planili k njemu, temveč lepo poča« kali, da sta sc zaboja izložila in da je voz« nik pripeljal prazen voz zopet na ccsto. Ta« krat šele so stopili organi k vozniku, ga pri« jeli ter 7adr/ali. Dva orgm# sta nato vsto> pila n« dvorišče in našla taci tik pred vrat« mi v skladišče oba zaboja, zraven pa lastni« ka Jakoba Alkalaja in dclavcc, ki so se žo pripravljali, da izložijo bla^o iz zabojev, pre« pa';'tirajo in takoj cdpremijo. Ker se Alkalaj v tej situaciji ni mogel po« služiti starega tihotapskega t-'ki. da bi ta« jil lastništvo blaga, je prizn.il, da jc Ma^o njegovo, toda trdil, da še nima carinstcc de« klaracije, ker mu je špediter 3raikovič, ki je blago ocarinil, še ni prinesel. Stvar, da je sicer v redu, toda on.da vkljub temu fi« načnim organom deset tisoč dinarjev ako mu ne. delajo sitnosti m opuste proizvedbe. To zcpcljivo ponvdbo so organi finančna kontrole z ogorčenjem odklonili in zahtevali, naj se pokliče špediter Brajkovič. Ker Alka« Pozor, gostilničarji! Ako hočete Vaše senčne vrtove koristno izrabiti, si nabavite zadostno število okroglih miz, katere imam v zalogi po konkurenčni ceni. Prt pričajte se sami! 1800-« Prsne Praprotnik, splofoo mizarstvo, UaMtaaa ML, IMmIU oaata 7«. /aju nI ničesar dragega preoetalo, nego da uboga, je bil Brajkovič kmalu na licu mesta. Na poziv, naj pokaže carinsko deklaracijo, je Brajkovič trdil, da je nima on nego nje« gov pomočnik Cvijie, ki je dopoldne blago ocarinil. Ako se zasledovanje opusti Je pri« prav! jen k Alkalajevim 10.000 Din primakni, ti od svoje strani še 5000 Din. Finančni organi so seveda odklonili tudi to ponudbo ter zahtevali Cvijiča in carin« sko deklaracijo. Cvijiča seveda ni bilo mo» goče najti, ker sploh ne ekjistira, carinske deklaracije pa tudi ni mogel ali fi'tc! nikdo pokazati. Finančni organi so radi tega ir"r» šili vpričo dveh poklicanih detektivov teleu no preiskavo Alkalaja in Brajkoviča bi na« šli razne za izsleditev tihotapstva in odje« malcev tihotapskega blaga važnih beležk, to« da deklaracije ni imel niti eden niti dnigi pri sebi Zaplenjeno blago je bilo na to prepeljano v carinsko skladišče in drugi dan tam pre« gledano. Mesto galanteriskeg* blaga, za ka« tero sta bila zaboja ocarinjena, se je našlo med drugim 28 kg svilen :n čipk in P t d 400 kg svilenih kravat, žemperjev itd Pregledu sta prisostvovala tudi revizoT Markovič in carinik Sulič, ki sta prej Mago orarinila kot galanterijsko blago s 4579 Din mesto kot svi'o s 207.000 Din. Alkalaju je bila nato naloženo doplačilo premalo nlačane carine ter petkratna kazen v skupnem znesku 1,202.000 Din. Povrh te« ga pa čaka njega in Brajkoviča še zapor, ker sta' poskusila podkupiti finančno kontrolo. Tudi carinska uradnika, ki nista razločevala mod svilenimi žemnerji ln galanterijskim blagom, bosta prejela primerno nagrado v zagrebških zaporih in odvzeta jim bo mož« nort. da bi se še kdaj «zmotila». Od'--itje zadniih dveh zagrebških tihotap« skih afer kaže, da carinska služba ni na vr« fciincu. Ako se v Zagrebu carini svila na ta način, je razumljivo, zakaj zagrebški trgov« ci lahko konkurirajo našim reelnim trgov« ccm, ki moraio na naših carinarnicah po« Steno poravnati visoko carino do zadnje pa* re Žalostno je tudi. da so dobro plačani carinski uradniki bolj dostopni zapeljivim pon-dbam tihotapcev nego prv skromno p!e"mi poduradniki finančne kontrolo. Me« rodaini krogi naj bi razmišljali o tem, k«. Vo nai bi se cannska služba preustrojfla, da h: se take zlorabe, ki ne škoduieio samo dr« Javni blagajni temveč tudi ugledu n*?e dr« Jave v inozemstvu, enkrat za vselej že v naprej onemogočile. Prof®««* Ivan FranVe Na umetnika - oriaka Bflklina se vsekdar spomnim, kadar mislim na Franketa. So pač čudni primeri taki spomini. Zadostuje včasih le beseda, ton ali mala misel, ki se ie vtihotapila v nas in takoj imamo celo vrsto vezi. da lahko prispodabliamo človeka človeku Je to precej tako. ® Melami: Spominiam se. da sem pred leti v del v izložbi pr! Uhlifu Franketovo sliko, ki me je takoj spomnila na nekoga. Predstavljala je vile. ki so preplašene od nekakega vodnega nestvora begale med valovi. Pozneje pa ml ie Franke med pogovorom zagotovil, da ne pozna Bocklina ne po slikah ln skoro n ti po imenu. Iz tega sem sklepal, da človek dostikrat iz golega naključfa sam stvori namišlieno logično vez za primerjavo j aH sumničenie ootrebnih dokazov. Ne . sledi pa iz tega. da je dandanes, ko raz-lične teoriie in reprodukcije slik vseh mogočih časov in načinov morijo zdravo naziranie umetnikovo, vsak očiten plagiat upravičen svojega obstoja. t mladeniškimi kora^' hiti vedno c s ako jutro no Gradišču in BIelwelsovi ce^ti v Mladiko starec z lepim številom križev To ie Franke. Subic in jaz sva ga pred dnevi obiskala v njegovem atelieiu. Prostorna soba ^ tretjem nadstropju s tremi velikimi okni in velikim, nrp.vim slikarskim neredom. Stene obložene s slikami, kakor bi gledal na na-3o živo Gorenisko. Solnčna bohiniska dolina Sava Kokra. Krani. Polhograjskl dolomiti in naše Mirje. Povsod te spremljajo kakor potoček žive oči Zupančičeve. zraven nje?a pa sanlavo ogleduje Cankar na nasprotni steni vso leooto slovenske pokraiine Ob stianl pa pleše povodni mož z Urško vrtoglavo polko proti bistri Ljubljanici . . . Ta atelie sem si vedno tako predstavljal kakršen .ie v resnici. Sem prepričan: ako ne bi bila ta soba tako polno osvetliena od severa, ako ne bi stalo med okni polno stekleničič blagodi-šere in smrdeče vsebine, ako ne bi ro mizah, stolih in tleh bile vsevpreko razmetane barve, palete, čopiči, škat e. cunje, okvirji, platna, zarojzde. orortle, sioiaia. posode, ako ne bi viselo po stenah polno slik in sličic, svežih barv. nanešenih z neverjetno marljivostjo m maihnim čopičem, ako ne bi v kotu izpod stropa veien paiek liki našim kritikom z veščim umetniškim okusom kritiziral to tako neljubo dišečo barvno brozgo potem bi v tem ateljeju slikal kdo drugi, naibrže Podrekar —. Gospod profesor ie btl zelo ljubezniv pri razkazovanju in tolmačenju svojih del Seveda nama ie tolmačil ie način svojega slikanja. Slike same so doveli jasne in priproste kakor narava sama. Pa način tega slikanja tudi ni tako pri-prost kakor današnje čase Kdo izmed mlaiših ima še toliko potrpljenja, da bi se s samimi pripravami zamujal aoige tedne? Danes odločuje pogum, zamah in volia bolj kakor pa cizelersko DlahO nanašanje barv. A je vendar toliko ve-selja in liubezni v delu gospoda rran-keta. Kliub starosti in tresoči roki se vedno obvlada vsako plcskico platna. Ko sem ga opazoval pri delu. sem videl. kako je čopič v sicer tresoči roki m^no in voljno božal po platnu, kakor hi pazljivo čistil staro miniaturo stoletnega prahu, pod katerim se pokaže vsa lepota mavrična barv. Po£a*i se Profesor Franke v oblikuje črta. ploskev, forma, prah — solnce. Tako si ustvaria moister na svoja platna še neutrudliiv. vedno nove solnčne luči in toploto, ki ga greje na stara leta. — Pa ie srečen in zadovoljen v tem svojem samotnem svetu. In spomini! Neusahljivi so na dijaška leta. Dunai. Benetke. Kitnisko — vse življenje živi človek ob njih! Tudi lepih naukov in navodil sem slišal dosti. Ta zlata, dobra duša Fran-ketova! Škoda le. da sem že vse pozabil. Ah. ti današnji, nestalni časi! Po dveh urah prav domačega raz- svoiem ateljcjeju. govora (seveda, fflozoflral! smo tndi. ampak po našel), med katerim sem <'1-šal. da nas bo mojster v kratkem presenetil s kolektivno razstavo svojih del. smo odšli skunai iz ateljeja. Takrat, ko je starček urno stopal pred nama oo visokih stonniicah navzdol, takrat sem spoznal koliko volie le še za temi plavimi očki. koliko ljubezni do dela ie še v tem Izsušenem srcu. da nrem^ira štirikrat dnevno to visoko stopnišče. Štiriinosemdeset let . . . srebrna, zlata, bogata starost. • F. skodlar. Društvo o^rosfrelcev v Ljubljani Prejeli smo: Narodni dnevnik, nam očita, da Je bilo .Jutrovo. poročanje o občnem zbora .Društva ostrostrelcev. Izkrivljeno In tendenei-cljozno. Pravi, da se Je obrnil do lnfortm. rane stran! in da je šlo za čisto gospodarska In strokovna vprašanja. Dalje trdi, da Je bilo druStvo po prevratu naetjonallzlrano, da Imajo v društvu ln odboru večino Slo-venci. Na vse te trditve odgovarjamo prav kratko to - le: Da Je Slo za eminentno nacljonalno vpra-Sanje, dokazuje udeležba s strani Nemcev, ki so spravili vse na kr:>v. V strelskem »vetu so danes 4 Slovenci: Jean Schrej, dr. Ttamihar, Inž. Fran Tavčar In dr. Lov. renčič ter 5 Nemcev: dr. Kalser. dr. Eberr, Anton Schuster, dr. Schwe!ger In Pran Urbane, tajnik, blagajnik, gospodar In strel Kki mojster, torej večina funkcionarjev Izraziti Nemci. Ti taktično druStvo vodico in odločujejo na svojo pest preko manjši, ne. Pred občnim zborom je b!'.o razmerje mod Nemci in Slovenci še slabSe, ker Je sedelo v odboru 6 Nemcev ln le 3 Slovenci. Slovenci Imajo v druStvn le absolutno večino, nimajo pa dve tretine. Ker pa sedanja večina odboTa tolmači § 15. tako, da Je treba »a vsak predlog, če ga ne etavl odbor sam dvetretjlnske večine. Je Jasno, kakSen Je položaj Slovencev, dokler ne dobe dva-tretjinske večine. Da se NemcJ ubranijo slovenske dvetretjln«ke večine, so sklemlll, da ne sprejmejo nobenega Slovenca veC t druStvo. Ker pa se ne upajo tega sklepa od. krito priznati, trdijo, da novlhgeianor ne •prejemalo toliko Časa, dokler se ne zaCne streljanje. Kdaj »e to prične. Je pa seveda sopet odvisno od odbora. Da se Nemce prisili t barvo na dan, vato Je bil stavljen predlog, da mora odbor prijave članov sa vstop r druStvo reSltl do 10. aprila. To vprašanje nI ne gospodarsko ne strokovno, ampak Je čisto naoljonalno ln sa t» predlog je glasovala samo slovenska lovska skupina 16 članov, proti pa vsi Nemci tn pa varovanci .Narodnega dnevnika.. Res Ima pri gospodarskih tn strokoma vprašanjih človek, pa naj bo Slovenec aH Nemec, različno nazlranje. Ravno tako Je pa tudi res, da Je treba precej narodne mlačnosti, da stopim v fronto, kateri na-čeluje blvSI Karnijolec. Slovenski člani. 1008 NOVOSTI pmfefomt® it psmhitn mil tm JOS. ROJ*NH. Uobilsoa Kolesa i. Goreč 155-a kunlte najceneje in najbolje pri tvrdkl Palača Liublianske kTedl^ne banke In Gosposvetska e. 14. Vsi deli. oprema In pneumatlka na »logi. Damske kostume Oblek« xm gospode In dečko najnovejših modernih krojev in vzorcev, po znižmih cenah dobite pri FBAN LUKIG, Pred ikoBfo 19« Priznano najboljši nakup oblačil. Le enkrat se prepričati, da kupite nsjceneie ln tudi naiboljše nog«-iIm, svilen« Hor nogavice, kravate, ssmoveznice, rokavica glsc« in trlkot, snbaneo, nogavltalk«, robca žepne In svilene, ter vse druge drobne potrebščine pri Albin Turlc, galanterijska trgovin, | LJUBLJANA. Prešernova ulica 48. Dopisi STRAŽISČE. Sokolsko društvo v Stra-žlšču uprizori danes dne 5. aprila 19Ž3. ob 16. url in v pondeljek dne 13. aprila '•*» 5. uri popoldne «Oo!goto», dramo v tr h dejanjih. — Iz prijaznosti sodeluje orkesff Narodne čitalnice v Kranju. TRZfC. V nedeljo dne 29. marca Je priredilo tuk. Bralno društvo v Sokolskem domu koncert ki Je prlvab'1 toliko dom.^-ra občinstva, da Je bila prostorna telovadnica nabito polna. Bralnemu društvu Je pr'nes'» prireditev lep gmoten uspeh, pevd hi sv lonsk! orkester so želi zasluženo pohvalo, občinstvo pa se Je naslajalo ves čas ob umetniško dovršenem Izvajanju petja 'm godbe. Zanimanje za koncert Je b'1o v ritk i. Saj le bilo znano, da sodeluje pod vjd-stvom g. Kernca naš salonski orkestsr. H mirno lahko prenese kritiko najbolj razvajenega občinstva, nadalje pa tudi. da se naše požrtvovalne p?vke In pevci neumorno že tedne vežbajo. Nai velezaslužnl prvo-vodja g. ravnatelj Lajovlc Je žrtvova' za prireditev vsako prosto uro, prizanese! pa tudi nI pevkam ln pevcem In Jih Je tudi ob najlepših nedeljskih h prazniških popoldnevih vabil k vajam. Castltatl moramo bralnemu dništvu In pevcem k pevovodl! ki združuje v sebi vse lastnosti dobrega dirigenta: znanje, okns za vse lepo In umetno, pravo razumevanje najtežjih komadov in njegovo energilo, s katero uvede v v?ak zbor železno disciplino. In ml v«! pevci In poslušalci vemo dobro, da se Imamo le nJemu zahvaliti za umetniški už.!tek neJell-skega večera. Obsežen procram le vjebo-val med drugimi tudi nasledile točke: Ce-ce dolor, odlomek Iz .Prodane neveste.. .Venec Vodnikovih pesmi«, ki so se Izvajale z dovršenostjo ln nmCnlškim razumevanjem. Najbolj Je pa menda vsem ugajal venec Vodnikovih pesmi Hvaležni poslušalci so dali duška svojemu navdušenju s takim aplavzom, da so se »stene tr;s!?,. Upamo, da nam Bralno društvo že v kratkem zopet priredi tak lep večer. BOHINJ. Preteklo nedeljo »e Je vrV pri Sv. Janezu ustanovni občni zbor prometnega In olepševalnega društva za Notranji Bohinj. Da Je zanimanie ve'lko. kaže dejstvo, da se Je prinlastlo takoj 34 Sluiov. Namen društva Je, skrbeti za potrebno reklamo za dotok tujcev In olepševanje --kc-lice Bohiniskega Jezera, nudit! pofcvkum ugodno peštno in avtomobilsko zveao L d'. Upamo, da bo društvu uspelo, rešiti t*»k.> nalogo. Vsem, ki se zanimajo za pr-.cvlt Bohinja, društvo najtopleje priporočamo JESENICE. Naš Sokol priredi dane?, v nedeljo ob 3. ur! popoldne v osnovni 5VI na Jesenicah koncert pod vodstvom kapnika g. Pibole. Izbran umetniški spored Izvajata eodbn na pihala In društveni orkester. Vstopn'na 8. 10 in 15 Din. Zunanji gosti fm-lo usodno železniško zvezo. VFI.IKF POLJANE PRI RIBNICT. Poslušajte Pibenčinje. Sedražani Laščml In drugi sosedje! Nnlašč za Vas bomo Ig-VI na velikonočni pondellek .Divjega bvca». Ob 5. url popoldne je nnJprior3vneJ?3 ira za Vas. Imeli boste gotovo užitek od preJ-stave. Opazovali boste lahko pristno n.irr.d-no blago v vseh vlogah. Ne zamudite torej ugodne prllke in na svidenje! LAŠKO. Sokol ko društvo v Laškem, dramatični odsek, ponovi danes v ned-T;o ob 15. uri Igro »Volkašin.. Vstopnina oN čaina. DOBROVA. Kakšna ie ktolkr.lna ljubezen do bhžniega v praksi, iznilfii-ie pr^v leno sledeči slučal: Na DoV.vi št. 22, v stari šoli je stanoval o i leta 1918. ttbog delavec z ženo in 5 o*ioc1. Pogodil se ie z župnikom za sttw.va-nje. plačevnl letno 140 K ln mu n>1eg tega delal do 1. 1921. za 4 do 5 K dr.cv-no. Tega leta mu Je nustil župnik sH-novanie zastonj, delavec pa je zatr, orravlial hišni?ko delo. Leto kasrele Je župnik pri neki občinski seM pred agal. naj se delavca vr?e iz st^novama, stoiečega iz ene sobe in kiihlnie prostori na porabilo za o*Č'"sko pl^mo V zam-no so mu od^ton"1 eno s^bo v podstrešju. Ko pa le župniv- rvedel. dr> je delavec naročen na «.Tutro». ?e mti je smrtno sameriL In fes. dne 13. nur- Ste ie poslali aaročilo za oglas v velikonočni številki ,Jutra"? Ako Se ne, storite to takoi, ds se rezervira primeren prostor. Praznična številna izl Je v Inedno pi množeni izdaji, ( Iniertsantnlmi Ilustracijami ia v nakladi 25-000 izvodov te v soboto zjutraj. Oglasni oddelek, Prešenova ul 4 sprejema oglase do petka, za pozneje doSie oglase ne more prevzeti Jamstva za nj;h pnobčitev. Pod|etj«i zavodi, trgovci, obrtniki, n« sa-Bodite 1« Uradna orillke, ki Vam jo nudi aa|ooi| raailrienl dnevnik Slovenije, i-s ca Je bil ogled in Je bilo sklenjeno, da je radi slabega stanja sobe deložacLa delavčeve rodbine nujno potrebna Seveda sklep ne more biti veljaven, ker pri ogledu nI bilo nobenega strokovn'a-ka. ampak samo župnik, župan, kap'an in organist Kot strokovnjak bi vellal k večjemu neki navzoči tesar, ki pa nima potrebne kva'ifikaclje. Dne 23. marca se le izvršila deložac'la. Delavec 'e ležal bolan v postelji. Kl'ub temu ca je župnik z otroci vred vrgel neusmilieco na cesto, seveda vse v znamenju Mn-bezni do bližniega In v večno čast in slavo božjo. Taka Je torej klerikalna ljubezen do bližniega v praksL CERKLJE NA DOLENJSKEM. V raJ-nJem dopisu smo razložil! gospodarsko p:-trebo premestitve poštnega urada Iz Krške vas! v Cerklje. Poznavalcu prometnih ta gospodarskih razmer Je popolnoma Ja venstvo v drugem razredu. Od takrat se kluba nista več sestala v tekmah. Slovan, ki Je prvak v drugem razredu, bo skušal v tej tekmi dokazati, da »e ga sme po vsej pravici šteti med ostale prvorazredne. Tek. mi se vrš! na igrišču Primorja ter prične ob 13.30. Po glavni tekmi ob 16.45 nastopi Primorje rez. proti rez Slovana. Otvoritev pomladanska pr\-enstixne hes genske sezone. Danes sc s prvenstveno tek. mo Atena : Hermes otvori spomladanska ha« ženska sezona. Tekma se vrši na igrišču S K. Ilirija, začetek ob II. uri. Družina Atene se je lani plasirala na drugo mesto in je od prvaka Slovenije S. K. Ilirija bila ob enako« vredni Igri v polju poražena z rezultatom 3 : 1. Družina Hermesa je mlada, tehnično dobro izbalansirana in bo morala napeti vse sile, da proti močnemu nasprotniku iznndi časten rezultat. Ker sta obe družini v dobri icondiclji radi zimskega treninga, obeta tek. ma biti zelo zanimiva. Vstopnice: navadna stojišča 8 Din. dijaška 5 Din. mladinske ▼stopnice 3 Din. Klagenfurter S. V. : Primorje. Predpro« daja vstopnic za to tekmo v trafiki Sever, Selt: burgova ulica, do danes opoldne. Kolesarjbdlrkočl S. K. Primorja naj sc seatanejo danes ob 10 na dirkališču. Proti rezervi Ilirije igra danes rez. La, ska In ne I. moštvo, kot je bilo včeraj po= motoma objavljeno. Samostalen hazenskl tovez. Kakor do» znava «Juta m ji List. namerava hazenska sekcija izstopi iz Jugoslov. lahkoatletske. ga saveza ter oanovati samostalen savez za ha ceno. Včerajšnja nogometne tekme na Dunai ju: Amateure : NVacker 5 : 2 (4 : 1). Premoč Amaterjev ni bila tako visoka, kakor kaže resultat Admira : Slovan 1 : 1 (1 : 1). Pri. JatelJske tekme: Vorwkrts : Nicholson 3 : 2. Red Star : Sfmmering 1 : 1. Reprezentanca Gradca, ki Igra danes proti zagrebški reprezentanci je sestavljena nastopno: Oberbiichler (AAK). Fritzl GAK, Stanv (AAK), Grelner (Sturm), Sartory (GAK), Derllnger, S^nkovič (oba Sturm), Kowanda, Gaber (oba GAK), VValdhauser (Sturm). Tekma med češkoslovaško In Avstrijo Je končnoveljamo določena in se vrši 24. mas Ja v Pragi. Revanžna tekma se bo igrala septembra ali oktobra v Pragi. Na predollmpljadl v Lizboni, o kateri •mo že včeraj poročali, hoče portugiški olims pljski komite pregledati svoje moči, ki bodo zast-pale portugiške barve na pravi olimnis Jadl. Na tej predolimpljadi se bodo vrnila tekmovanja v nastopnih disciplinah: Lahka atletika, plavanje, aabljanje, tenis, nogomet in jahanje. Nov svetovni refcorcf Osborna. Ha-ald Osborne, lanski zmagovalec na olimpiiadi je na mitingu ▼ Austinu (Texas) zboljšal srda« nji svetovni rekord v skoku v višino, ki ga Je leta 1914. postavil Amerikanec Bessoni z 2.014 m, na 2.0558 m. Vendar pa ta rekord po zadnjih vesteh ne bo priznan, ker se jc Osborne dotaknil prečke. Občni zbor LLAP. (Službena objava u. o.) Ljubljanski lahkoatletski podsavez razni« guje za 24. t m. ob 20 uri v damskem sa< Ionu kavarne Emona svoj ITI. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Sprememba pravil: 2.) Overov!jenje zapisnikov zadnjega rednega in izredn"fa občnega zbora: 3.) Tajniško poročilo: 4.) Bla gajniško poročilo: 5.) Poročilo tehničnega referenta za hazeno: 6.) Poročilo nadzorstve« nega odbora; 7.) Volitev novega odbora: 8.) Proračun za tekoče leto: 9.) Odločanje v podsavezni imovini: 10.) Določitev službe« nega gasila: 11.) Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se novi občni zbor vrši eno uro pozneje ob vsaki udeležbi. Pi' smene predloge je nasloviti do Inki. 10. t. m. na naslov: S. Sancin. Erjavčeva 24. Glaso« valno pravico Imajo samo delegati k!"hov, ki so plačali članarino za tekoče leto. Vsak klub ima pravico poslati po dva zastopnica, ki imata glasovalno pravico, in sicer eden za hazeno, drugi pa za lahko atletiko. Upravni odbor. Sluiheno Iz LNP. Do končne odlo?;tve kaze škrga odbora se ukine začasna riVrS' na igre ig^ačem Matka Miklavčič in Milanu Zipančič (SK. flinla). S"spendiranje igr|" če- Erman (Primorie) in Zupančič Ivan (!!i rija) ostane nespremenjeno v veljavi. — Prc<*-?dnik Vaz odbora. S. K. Ilirija nogometni treniti?, dan~s oh 17. v »IfPabi ugodno"* vremena. — 0(H"'T- Sestanek Inhkoatletske sekcije S. K. IH' rije danes dopoldne ob 10. na igrišču. — N"*' čelnik. Turlslovskr klnb 'Skala* priredi v pon. delick 6. aprila ob 20. se^anek v Narodni kavarni s poročilom smušVcga ods'' s ° smuškl tekmi v Planici In rard-lHev dHom In poročilom tekmovalcev o vtisih s Ce5^ slovaškega. 726 Kupujte srečk« za sckolslii Taban Domače vesti Cvetna sobota Petelini pojejo, kurje oči cvilijo. V nedeljo bo zopet oblieatni dež. da bo dovolj časa za premišljevanje. Kako včasih tudi na zelenem lesu zraste zabavljanje, ki izvira zgolj iz nerazumevanja. je pokazal danes eden izmed «Jutrovihi> ljubljanskih tovarišev z notico, da bodo odslei uradniki finančnega ministrstva v Beogradu morali nositi dolge črne sitknie, dolge rokave, visoke ovratnike. Torej nekakšne Kai-serrock-e mit Rollchen, kakor v starih časih, pred -iO leti n. or. Vest nadaljuje, da bodo sledila še druga ministrstva in list pristavlja: «Kaj pa. če uradnik črne suknje nima!» Vest je vzbudila med prizadetimi obilo pozornosti. Iz Beograda do Ljubljane ni daleč, orestolica smo tudi. kaj če bi se tudi ori nas . . . črne suknje . . . visoki ovratniki . . .? Pa je le nesporazumijenje Suknja v srbščini je to. kar krilo ali kiklja v slovenščini, čisto istim namenom služi in ni nič v sorodu z onimi sukniami. ki jih nosimo fantje in če jih slečemo. smo šele goloroki. Grdi jeziki pa so raznesli. da so v Beogradu nastavljene le bolj «feš» dekleta, in da imajo navado, ki jo grajajo tudi kraniski duhovniki. — da namreč nosijo (dekleta namreč) precej kratke, pisane in boli lahke »suknje* in tudi bluze so kratke. Da zgoraj ln ob strani, tako. da se vidi »debelo meso». kakor se izraža brat Hrvat, roke. ramena, vrat in tako dalje. Sedaj Da je izšla naredba, da je že dovolj, in da morajo dekleta prihajati na Dosao i rad I dužnost v dolgih črnih «suknjah». z dolgimi rokavi in «visokom kragnom». Katera pa hoče kaj pokazati, naj to stori izven uradnih ur. «Lepi dnevi Arm-Joueza, minili so . . .« in gg. moški kolegi se lahko oddahnejo. Nam ni treba dolgih sukenj, ne »visoke kragne». Jaz lahko oblečem ali slečem kar hočem, zapeljiv nisem več in večina drugih... no. ne bodimo indiskretnil Tako je torej v Beogradu in tako se napačno razumejo raznmni ukreoi v Ljubljani. Na zelenem lesu. Kaj bo pa potem na suhem! Če bi tudi v Beogradu tako napačno razumeli ljubljanske dosrodke. bi sedaj vladala v prestolici Danika. Kajti doktor Ravnihar postaja zooet Dooularen in je bil izvoljen za oodoredsednika ostrostrelcev. Kandidiran od obeh strank, ta kranjske in slovenske soglasno. (Pa pravijo, da nima humoria). Unajmo. da bo sedaj kaj boli ostro streljal in da se njegovo glasilo ne bo več Dritoževalo nad anatijo. Kdo bi se pa tudi ne smejal črnim «sukniam» in ostremu streljanju. sedaj, ko se bliža Velika noč! Pa veselo butaro, no! . M. A. C. * Posebne občinske davščine. »Uradni list« objavlja naredbo velikega župana, ki dovoljuje sporazumno z delegacijo ministrstva financ, da se sme pobirati v mestni občini celjski v upravnem letu 1925. od dne 1. aprila do konca ieta za kritje občinskih potrebščin naslednje davščine: 357% do-klada r.a državno trošarino od vrna ln vinskega mošta: 4% kanalska pristojbina; davščina na vozite, davščina na ponočrei obisk gostiln, kavarn in barov kakor tudi na igranje s kvartarni; davščina na prenočišča ter veselični davek. * Promocija. Na rniverzi v Inomostu je bila dne 28. marca Anča Konvallnka, hčerka zdravnika dr. Konvalinke v Toplicah pri Novem mestu prcmovirana za doktorja vsega zdravilstva. — Na ljubljanski univerzi je bil g. Anton S1 o d n j a k iz Bodkovca v Slovenskih goricah promoviran za doktorja filozofije. * Iz državne službe. Veterinar okrajnega glavarstva v Radovljici Josip Rihar je imenovan za obmejnega veterinarja na Jesenicah. Davčni nadkontrolor Milan Spehar v Visokem v Bosni je trajno upokojen. * Kazensk) register za celo kraljevino. Znano je, da se točni kazenski registri obsojencev vodijo samo pri državnih pravdni-štvih v Sloveniji. Tak kazenski register se je vodil tudi v Srbiji pred svetovno vojno pri tehniškem odseku za notranja dela od leta 1905. do 1914. Ti registri so se ohranili nepoškodovani. Da se kazenski register zopet izpopolni, je ministrstvo pravde Izdalo vsem sodiščem in kaznilnicam nared-bo, da morajo s početkom tekočega leta pošiljati za vse obsojene poprej omenjenemu tehniškemu odseku točne podatke, ki bodo tam vsem sodiščem na razpolago. * Narodna enciklopedija Srbov, Hrvatov ln Slovencev«. Te dni izide v Zagrebu prvi zvezek dela »Narodna enciklopedija SHS«, ki je za celokupni jugoslovenski narod novost, kakršne dosedaj nobeden od vseh treh jugosl. plemen še ni poznal. »Narodna enciklopedija« bo naš prvi popolni leksikom, v katerem bodo zabeležene vse znamenitosti, kulturne, gospodarske, dobrodelne, politične hi druge ustanove naše države, dalje Zabteoaite izrecno ».SDRIU* praSek za pečina ia „Hdria" oanilln sladkor. SliCnl Izdelki dragih znamk so niaiiioredoL o e 73-« BLEKE © Uroke O m MESTNI TAG 5 • ilRNAT JVIC ostale zanimivosti posameznih krajev države SHS itd. Opozarjamo javnost na to delo ln ga kar najtopleje priporočamo v raroč-bo. iNnrodna enciklopedija^ bo fchajala skozi 22 mesecev. Avtorji tega dela so naši najboljši, priznani, tssiv. profesorji, strokovnjaki itd. * Smrtna kosa. V Kostanjevici je umrl v petek notar g. Josip Rohrmann brat kmetijskega svetnika g. Viljema Rohr-marnia v Ljubljani Pokojnik je bi! zvest pristaš naše stranke in je kot zaveden na-prednjak svoječasno mnogo deloval, da zanese idejo tudi na deželo. Osebno je bil ljubeznjivega značaja ter izvrsten družabnik. Bolehal je že daije časa. Zapušča vdovo in dva otroka. Pogreb se bo vršil danes, ob 5. popoldne. — Včeraj dopoldne je preminula gospa Katarina S ter k, mati znanega ljubljanskega trgovca in našega odličnega pristaša g. Petra Sterka. Pogreb se bo vršil v ponedeljek, ob 4. popoldne iz kapelice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Mesto ravnatellsiva narodnega muzeja v Ljubljani ie razpisano. Prošnje, opremljene po členu 12. zakona o civilnih uradnikih je vložiti do 15. aprila pri velikem županu ljublj. oblasti. Prednost imajo prosilci, ki se izkažejo, da znanstveno delujejo. * Obravua proti Radiču se prične kakor poročajo zagrebški listi, početkom incseca maja. Preiskovalni sodnik dr. Korbier bo prihodnji teden dovršil preiskavo, nakar se bo ugotovljeno gradivo izročilo državnen.u pravdništvu, da sestavi obtožnico. * Preuredba razsvetljave v Zagrebu. Kakor poročajo listi, preizkušajo te dni v Zagrebu nov način električne razsvetljave. Namesto maiih žarnic nameravajo uvesti v Zagrebu velike obločnice po 1000 normalnih sveč, ki bodo nameščene v razdalji po trideset metrov. Na ta način bi se razsvetljava pocenila za 60 odstotkov. * Metliška osnovnošolska mladina je zbraia za piruhe neodrešenim bratcem 250 dinarjev in za Francoski dan 50 Din. Živela! * Vpeljava novega vlaka na progi Treb-nje-Št. Janž na Dolenjskem. PričenSi od 5. aprila daije vozi na progi Trebnje-št. Janž na Dol. dnevno redno nov nadaljni vlak za prevoz potnikov. Odhod iz St- Janža cb 10.53, prihod v Trebnje ob 11.55, (zveza na opoldanski potniški viak proti Ljubljaui). Po vr a tek iz Trebnjega ob 12.20, prihod v St. Janž ob 13.30. Natančnejši vozni rod je razviden pri postajnih blagajnah. * Avstrijski dijaki v Beogradu. V Beograd je prispela večja skupina avstrijskih visokošelcev pod vodstvom treh univerzitetnih profesorjev. Avstrijski poslanik g. Hoifinger je profesorje predstavil ministru vnanjih zadev. Avstrijski izletniki ostanejo nekoliko dni v Beogradu ter odpotujejo potem v Sofijo in druga balkanska mesta. * Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti. Po statistiki o nalezljivih boleznih v ljubljanski oblasti za leto 1924. je bilo lani v ljubljanski oblasti 306 slučajev trebušnega lesarja; nadalje 296 slučajev škriatice, 214 griže, 194 dirsijivega kaSlja, 161 tlifterije, 126 ošpic Ln 44 slučajev malarije. Trebušni iegar stoj! torej najvišje. Za mariborsko oblast podatki še niso znan*. * Natakarska napitnina. Kakor v Zagrebu, tako se je sedaj tudi v Splitu za hotele ta restavracije dosegel sporazum med delodajalci in nameščenci glede natakarske napitnine. Napitnina se bo odslej pobirala pri računu in sicer v znesku 105° celega računa. Od gostov se ne bo več direktno sprejemala napitnina. Za kavarne se še ni dosegel sporazum. * V spomin na blagega sorodnika gospoda Jožeta Rohrmanua v Kostanjevici nakazal je Viktor Rohrmann v Ljubljani v smislu blagopokojnega narodnjaka -Sentpeterski moški podružnici C. M.« ICO Din in Jugo-siovenski Matici ICO Dii:. * Velikodušen dobrodelni čin. V spomin smrti g. Ivana R a k o v c a v Kranju jc gospa vdova naklonila našim dobrodelnim društvom znesek 100.000 Dm. Naša društva, ki bodo deležna te veKke podpore bodo gospe dobrotnici gotovo izrekla svojo toplo zahvalo. V današnji dobi so redki, ki se spomnijo naših dobrodelnih društev, ki tavajo navadno v velikih finančnih stiskah. SličnI čini so zategadelj vse hvalevredni hi želeti je ie, da bi bilo vsaj v vrstah naših premožnejših slojev mnogo enakih dobrot-rikovi: Naklonjene so podpore: Dijaški kuhinji v Kranju 15.000, Ciril-Metodovi družbi 10.000, Mestnim ubogim v Kranju 15.000, Sirotišnici v Krar.ju 15.000, Sokolu v Kranju 15.000, Kciu jugoslovenskih sester 10.000, Orjuni 3000, Gasilnemu društvu v Kranju 3000, Jadranski Straži 3000, Zadrugi »Trgovska akademija« 6000, Upravi fonda za trgovsko in obrtno šolstvo 5000. Dhi. * Nagla smrt. V Slovenski ulici v Zagrebu se je predvčeraišnjim zvečer blizu kurilnice državne železnice nagloma zgrudil neznan moški, ki je kmalu rato na ulici umrl. PoUcija je ugotovita, da je neznanec samski elektrotehnik Fran Pečnik, rodom Slovenec, star 39 let. Zadega ga jc kap. * Zdravstveni inhalacijskl aparat »Augo-lator« je cd zdravniških avtoritet izpopolnjen, preizkušen in kot izborno zdravilno sredstvo priznan. Škodljive posledice pri pravilni v porabi popolnoma izključene. Poleg privatnikov se trajno vporablja v bolnicah ln zdraviliščih z največjimi uspehi pri vseh navedenih boleznih. Prav vsled tega ta aparat vsakomur toplo priporočamo. Podrobnosti so razvidne Iz inserata »Augola-tor« v današnji številki. * Proti odebelosti deluje s kolosainim uspehom samo .-»Vilfanov čaji. Dobiva se v vseh lekarnah Ln drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Prilai 71. * Natečaj za radio čok). V smislu sklepa ministrstva pošte in brzojava se sprejme 20 absolviranih srednješolcev z maturo za pripravnike II. kategorije pri radio-postajali v Beogradu, kler bodo obiskovali S mesečni radio-te čaj. Kandidati naj oraSožc svoje Naznanilo« Čevljarstvo Janko Doleao •• I« preselilo is Bllao bo Grad it 9« ▼ Barvarsko stezo it 8. s« Jo-gostov, tisk« Naročila se še vedno sprejemajo v Florijanski ulici štev. 6. sladkovodne in morske vseh vrst se bodo prodajale na vel'Id četrtek ln pet'k na rib em trgu. IS59-a Na drobno in debela Sanatorij Grintovec Penzienat, Preddvor pri Kranju. (Mor. viš. 520 m.) Fd no lepa tega v podnožju alpskih veli anov Oiint-vec in Storžič, Jugoslovanska Švica. Mlečne in odebeiilne kure (Miich and Mastkuren). K' peiji na prostem. Šolnine kopelj'. Brezkonkurenčno nizke cene. Celo leto odprto, v glavni sezijl Danzmg Trio-Orchcster. „f«EOS£R" krema Vam Stedi na dveh straneh, priič, ker ss je zelo malo porabi, drugič, ker poveča trpežnr.st obutve. 89-a dokumente do 23. t. m. brzojavno-telefon-skentu oddelku ministrstva pošte in brzojava. * Pri telesnem zaprtja, moten.lh prebave ln pritisku krvi v glavo zavžijte na tešče kupico prirodne grenčice iFranz-Josei*. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, je voda iFranz-Josef« izredno dobrodejno odvajilo. Dobiva se v lekarnah in drovrijah. 435 * Samomor Slovenke v Zernmiu. V Ze-munu je predvčerajšnjim izvršila služkinja Karoiina Flis, rodom iz Slovenije samomor. V ulici Kralja Peua št. 24 jc iz tretjega nadstropja skočila na dvorišče ter se težko poškodovala. Umrla ie kmalu nato. V smrt jo je gnala nesrečna ljubezen. * Prešlč smrtno ogrizel otroka. V Melcu pr! Velikem Bečkereku se je te dm' dveletni sinček posestnika Miloša Grujiča igral na domačem dvorišču, ko so sc ravno svinje vračale s paše. Otrok je držal v roki košček kruha. Prešič, ki je prišel v bližino, je pograbil otroka za roko ter ma jo popolnoma odgriznil. Ko je mati prišla na dvorišče, je r.ašla otroka mrtvega. Iž Ljubljane u— Velik javen shod sklicuje za dan 'S ob 10. uri v veliki dvorani Narodnega d v ma ljubljansko grafično delavstvo, da ziv-zame staPšče napram načrtu novega tisk >v nega zakona. Ako bi bil načrt odobren v nespremenjeni obliki bi zakon ogroža' ne le interese novhistva in novinarjev, ampak enako tudi interese tiskarn In tiskarnišk h nastavljencev. Opozoriti Javnost na te ne-varnosti in s tem vplivati na parla.n nt, da jih popravi, to je namen današnjega sfco da, ki se ga udeleže tudi novinarji ln na katerega vabimo tudi vso ostalo javnost Saj gre za interese vseh. u— Velikodušen čin mestnega gerenta g Josipa Turka Gerent mestne občine ljubljanske g. Josip Turk, je odstopil vse sv--je prejemke, katere je prejei kot gerent ?a svoje požrtvovalno delo pri ljublianski občini v znesku 11.000 Din za zgradbo Soko1-skega doma na Taboru. Društvo za zgrad bo in Sokol I. izreka svojemu naj marljive j-Senui članu - dobrotniku brafsko žariva o za njegov velikodušen čin. Sokol I. gili 's-kreno željo, da bi se velikemu dobrotni!:*: uresničla njegova vroča Zelja, da v Icrv-kem s ponosom zre na dograjeni Sokohkt dom r.a Taboru. Naj bi našel mnogo posut-malcev. — Zdravo! u— Na korist Dečjega In matcrlnsk doma se vrši jutri v ponde'Jek v Unioruk' dvorani velik koncert, na katerem sodelujejo operna pevka gdč. Bela R~zu:no.7t, kons. prof. Marija Švajgarjeva. Slovenski kvartet (Banovec, Pečenko. Završan, Zupan). kapelrrk Balada in šo'ski orkes-er Glasbene Matice pod vodstvom kons. pref. Karla Jeraja. Spored je skrbno izbran ter izredno zanimiv. Občinstvo vabimo, di se v velikem številu udeleži te dobrodelne pri reditve. za katero se dobivajo vstopni :e v Mat:čni knjigarnL Začetek koncerta ob S. uri zvečer. u— Umrli v LjubUan!. Zadnja dva dm so bili prijavljeni s'etTči smrtni sluIaM: Ivan Wisjak, pečar, 68 let. — Fran Komar, pekov sin. hiralec, 16 kt. — Fran B-va državnega pravdnlka, 75 let. u— Orjunaši. ki ne pojdejo na razvitje prapora v Zagorje, na! se zanesljivo i;'c-leže pogreba pokojnega člana Franca Brc-ganta, viš. rač. svetnika. Zbira'išče ob tri-četrt na 16. v Knafievi u'ici 15. — Orjuni n— Kleparski teči j v L'ob'|ani. Ura« za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, H^vi-tov in Slovencev v Ljubljani namerava prirediti v prostorih Srednje tehniške so'e v Ljubljani kleiarskl tečaj, ki ga bo vedi načelnik zadruge kleparskih, Instalacijskih in kotlarskih mojstrov v LJubljani g. Voj-zij SmerkoL Tečaja se lahko udeleže pomočniki in vajenci iz tretjega in četrtega letnika. Interesenti naj dopošijejo svo^e prijave najkasneje do dne 18. aprla na naslov urada za pospeševanje obrti, Ljuhtia-na, Dunajska cesta 22. Tečaj se pridne v pondeljek dne 20. aprila ob 6. uri zvečer. Natančnejše podatke dobe udeleženci v p1-sami urada. u— Prometiadnl koncert se bo vršil danes od 14. do 15. ure na snortnem Igrišču ♦ Ilirija» (poleg pivovarne Union) pred taktno med šišenskim Hermesom In zagrebškim Haškom. Podrobnosti v sportrj rubriki o— ŠentJakobska knllžnlca v LhiMJiri. Stari trg 11 je izposodila marca 192S na 3710 strank 14.426 koili. Prvo četrtletji le- tos sl )e izposodilo skupaj 10.850 stracE 43.975 knjig. Knjižnica izposoja knjige v devetih Jezikih vsak delavnik od pol 5 do 6. nrc zvečer vsakomur, kdor se zadostno legitimira. 7J»» ti— Opozarjamo na razstavo, ki to priredi v nedeljo v vseh prostorih tvrdka A. Šinkovcc car,L K. Soss, Mestni trg Jt 15. Glej današnji ioserat! u—- Pri včerajšnji žalni objavi Marija Gregor i se nam je vrinila pomota. Pravilno se glasi: Marija Gre.vri .roi. Paz:nsr?r. S tem je popravljena tudi pomota v cutv-nih vesteh. u— Meškovo dramo <-Na smrt obsofe.il« igra danes ob 2X url dremat, odsek naored-nc-ga društva za kolizejski okraj v siloru restavracije pri «Levn». Po igri prosta zabava s plesom. 716 u— Najnovejše bluze, otroške plaJjVc. oblekcc priporoča Krištoiič-Bučar 162-a u— Tatvina kolega. Trgovski potnik Ferdinand Petelin je postavil v petek v ve?o gostilne Ribnikar svoje kolo in odšel za trenutek v gostilniško sobo. Ko pa st je vrnii, koiesa ni več našel, ker si ga je medtem že prilastil nepoznan ta! in ga o'Jpo'ii' Kolo ie bilo sivo pieskano. Ima ravno krmilo in je dobro ohranjena Tatvine sumljiv je okrog 26-ietcn tn'adenič, srednis velike postave, ki se je zadržaval takra' okoli hiše. u— Zopet ogenj na Rožniku. Včeraj, ok->-li 11. doo. je r.astai v rožniškem hribu malo nad Čadom zopet ogenj, ki se je, objemajoč suho travo z veliko brzino širil. O požaru je bila obveščena takoj pižirna bramba, kateri se je posrečilo po velikih naporih ogenj ob 1. uri popoldne udu?!M. Ker se je mis'i!o, da bo požar zavzel večje dimenzije, Je biia o dogodku obveščena tudi vojaška komanda mesta, vendar v>jišt-vu ni bito potrebno stopili v akc:jo. Škoda, ki jo Je povzročil ogenj. t:| velika, k<-r Je pogorela samo suha trava in plamsc u' objel dreves. Ogenj jc nastal bržkone ni ta način, da je tlel kak š!or, ki je bi! umeten še od požara v četrtek na istem mec-j. u— Revna go'pa je pred kratkim v Ljubljani izgubila čevelj za desno nogo, ki ',£ imel na notranji strani okroglo štampijko z označbo cAmerikanski^. Ker ga doslej kljub opozorilu v časopisih še tli našla, naprošamo čevljarje, katerim bi bi! moria dan v izdelavo drugi čevelj, da to javvo policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. u— Solze In greh. V soboto, okrog 7. tiis zjutraj, se je odigral v Kolodvorski uii-l zanimiv prizor. Iz nekega hotela je stopil eleganten gospod v družb: elegartne dvn.\ Nenadoma je gospod zapazil poleg sebe stražrrka, kar ga je tako podžgalo, da "e odrinil damo brzo od sebe In v galopu cd-dirjal nizdol po ulici Ovirati ga niso mig'! ne ljudje, ne druge zapreke in kot bi nil se ie izgubil, tiočim je bila dama aretirana. Na policiji je pokazala stnneč:m uradnikom prisilni potni lis' ter orisala avjntt.-ro, ki io je doživela. Zetska sc piše BotosekI, stara ie 26 let. doma iz Dol. Mi-balovca pri Osijeku. 2'vela je na ces"1, da jo spravi na svoje stroške domov Povabil jo je v Ljubljani v hotei, zjutrij na se jc stražnika tako prestrašil, da je pozabil njeno prijaznost poplačati in je raje Izginil za vogalom. u— Pollcllske priiave. Od petka na soboto so bili prijavljeni poiiciii sledeči slučaji: 1 tatvina, 2 prestooka kaljenja ga miru. 1 prestopek p\i-"nosti, 3 prestopki cestnega policijskega reda, 1 prekorilenjc policijske ure in I prijava rc-cenzuriraneza filma. Aretaciia se je izvršila samo 1 ij sicer radi tatvine. —n Izgubila sc Jc listnica med Blelvvei-sovo cesto do tobačne tovarne. PoJten najditelj naj jo izroči na policiji. Jt Ma^Hora a— Mariborski občinski evet ima v tore* 7. aprila ob 17. v mestni posvetovalnic! sea-mo rtx!no sejo s poročiit proifleiistra, pred-logi in vprašanji t«T poročili odsekov. a— Promer.adni korvcd.t prirt-dl danes ob U. v mestnc-ia parku vojiška muzika. a— Nova tobakarna v Mariboru. Finančno ravnateljstvo jc podelilo tipokojenomn podpolkovniku gosp. Tiiriču, 1.1 je oslepel, dovoljenje ta tooakarno. V to srrao se bo zgradil blizu prvega rfbnlka v Cril-Meto. dovl ulici majhen kiosk, ki bo last gosp. Turiča. a— Po-kuaen samomor. Včeraj ob 2. po. poline sc je 231etca sluikinla Slavka D. v mestnem kopališču v Mariboru zastrupila ln ti z noiem prerezala žilo r.a levi roki Po-strežnlea je to prr.vočasao opaziia ia tele. fonleno poklicala rešila! odlelek, Vi Jo je prepeljal v bolnišnico. Vzrok Jc baje brea-pos-.inost. a— Ma«arykcrv ve6«r v Ljudski univerzi. Minuli teden Je pričela v LJujs Mer-»ek. 31 let e Ur kočUai ia Pliskovicc prt Barone blazinice sa Bofa, Bllekensdorler, Dltiou Biuii, Star in Toat pisalo! stroj« Franc Bar, LSnblJasa, Cankarjevo nabrežje._163-a Goric!, obsojen od ljubljanskega deželnega sodišča radi tctvtne na 6 let težke JeCe. ivrvl je r>ol>esni<. od prostega dela v Lejteri-bergn pri Mariboru, orugi lz Hogoze. Oba sta biia radi tatvino 2e večicrat kaanoraaa. Iz Celja e— Mestno gledališče v Celju. Nedeljska predstava »Veronike Deseni&ke« je laCJ smrti v rodbini tzvršoječega člana preio-žena na poznejši čas. e— Ali je to dovoljeno? 2e dalje časa b« izlivajo v Voglajno precejšnje množhie kisline, ki Jo izločuje Westnova tvorni ca v Gaberju. Voda v Zavoda! do Izliva v Savi. njo Je tako prepojena s tem strupom, da so ribe v njej skoraj popolnoma izumrle. Jasno je, ('.a je prebivalcem Zavodne one. mogoemo pranje v takem potoku. Tudi me. stni klavnici Jo dobava voie iz Vogla j ae onemogočena, ker bi om?njena kislina rae-jedia. obstoječo sesalno napravo. Tozadevno bo troba v najkrajšem času napraviti red, ker tako stanje odločno casprotuje obstoječim predpisom ln higijen!. e— Pregnan svedrove;. Neki moški skušal v coči od srede na četrtek, okrog po! 3. zjutraj vlomiti v trafiko gosp. Pivka, v Vodnikovi tilic!. Navrtal Je žo bil pet lu. kenj okoli ključavnice, a ga Je pr! tem zu. sečil kiparski pomočnik gosp. Vidmar, Sel se jc v tem fa.su ravno vračal z deia k Gaber j a proti Strossmayerjevi in Vodnikovi ulici domov. Storilec je pobral svojo na tleh ležeč« orodje in pričel bežati proti gledališču. Gosp Vidmar ga je skusil dohiteti, a neznanec je kmalu izg;uil Za šresijo. Sumi se, da gre za več storilcev, oairema kom-plicov, ki so bili na straži, medtem ko je prepodeni storilec navrtaval ključavnico. Policiji se dosedaj t-e ni posrečilo dognati krivcev. Iz Trbovelj t— Kelamiteta prostorov. V PravdiCcvcm lokalu na Vodi je bila do zadnjega časa pri« deljena vojna vdova Marija Prczeljcva kot družabnica trafiki rudniškega poduradniLa Karola Kosa, ki ji je moral jriačevati mcseč= no eno tretjiDO čistega dobička. S prvim marcem pa se jc otinošaj med obema spre« menil in s:cer v toliko, da ima sedaj Preže: i jeva pravico do prodaje tobačnih izdelkov, to pa na ta načiu, tla proda ja cn mesec go= speti Kos, drugi mesec pa Prezcljeva. Tako jc prejela ta pred kratkim za 15.000 Din to< bačnih izdelkov, katerih pa ji ni pustil g. Pravdič spraviti v lokal ker da potrebuje lokal sam. Prezeljeva je bila v silnih skrbeh, kam s tobakom, končno pa sc je jc usmilila bližnja trgovina, ki ji jc spravila blago pe-J streho. Krajevna organizacija invalidov se je nato krepko zavzela zer.jo pri pregled* niku tukajšnje finančne kontrole, ki je na temelju zakona odredil, da ji je ga. Prav« dičeva, ki je istinita lastnica, prepustila kv kal vendar pa s. dodatkom, da se morat* oba družabnika odstraniti iz njega v roku treh mesecev. t— Včeraj je bil plačilni dan in ao prejel? rudarji prccej več denarja kakor po navadi, ker je bila tu 250 dinarska nagrada od rud« nika in nabavni prispevek, ki ga prejmejo vsake tri mesecc. Kot kuriozum koliko lah« ko zasluži posamezni delavec, ki pa riskira pri Kopanju premoga svoje življenje ne gle« de na telesne posledice, ki sc morajo pe» javiti, navajamo rudarja Berčona, ki je zaslužil pri zadnjem plačilnem dnevu brez do« klad 209 Din dnevno na 8 ur. Dela na rm padr.em okrožju in je znan kot velik eraj« sar», kakor pravimo pri nas. Seveda ima tu« tli malce sreče, ker zasledi vedno dobro žilo. t— Teror, ki go izvajajo klerikalci. Komaj je za nami trik s farnimi zvonovi, Je vidim« lahko po vseh obratih nalepljene letake, ki pozivajo k velikonočni spovedi, obhajila in pridigam v farno cerkev. Takozvane «du» hovne vajc» trajajo žc nekaj dni in sc bodo končale v torek z blagoslovijcnjem rožnih vencev. Pridige so posebej za otroke, drklee ta, mladeniče, žene in mo2e ter so polne so« vraštva proti vsem tistim, Li niso klcrikal« nega mišljenja. t— VajeniSka preizkušnja sc bo vršila da« nes ob 4. pop. pri Volkarju za šivilje, kroja« če in čevljarje. Navzoča bosta poleg drugih: predsednik zadruge oblačilne stroke Anton Malgaj. ki jc po poklicu čevljarski mojster, in predsednik oprostilne komisije Fran Pun« gerčar, ki jc krojaški mojster. Preizkušnja bo za - ajencc iz vsega laškega sreza. t— .Va rudniškem ozemlju je da! zgraditi ravnatelj Paucr od otroškega vrtca naprej lepo pešpot, ki gre v serpentinah na ošpic« berg», odkoder jc nrelep razgled po Trfcov, Ijah. t— ZeJnja sejj invalidov jc bila zelo bur» na radi zadeve Joža Artiiaka. 80 odst. inva* lkia, in Angele Trbovčcve. katerih prošnji za {»delitev trafike je vrnila finančna oblast po preteku enega leta neugodno rešeni Oba sta se komaj potolažila, ko so jima povedali da je bil glavni vzrok ta, ker cista navedla, kje želita imeti trafiko. Pozor! Ali že vesie! Pozorl trarolnii Kurila ftiggll jc&J nihaji m Sv. Petra cesti štev. 23 pelrg Kolodvorske aiiee. Pi i poroča svojo kresno spomladansko zalogo 5io« tof, csjijov, kluta, cefiria, okstorda, uelcaa, kambfika, ši ons, bele in rujave Uoteniae, platna za riuhe, dalje moško in žensko perilo, svilene jumpcrje, krasne rute in ierpc, kravate, noga v ice, pa vole in drobnarije l*w»o< M lavna navori, da aa aH meti dobra in nafoanala dobi! Marija Rog»IJ. Samo ta danea aenaecllonaini laalaatitnl (Um ELlTlIl Kabinet voščenih kipov HiflO Imena kakor: Jannings, Veidt, Krauss, Dieterlel n Bel*Jew jam- a,0 dovolj za visoko kvaliteto ta1e*tetično«t! v dr. žanju ter primernejših (ne trdih belih pa. jftmatlh) rož. Poleg nje sta bili Izvrstni slikovito nežna ln prožna Kalonika g. S a. r 1 č e v e In klasično lepa Mirima ge. Nablocke, k! Je odigrala najopasnelše »cene s Kinezijem prav okusno. Le odhod smo s! predstavljali še poredneje! V maski, govoru In igri Je bila zares »klasična, L-akedemonka ge. Vere Ba. Jat ko ve k! Je s gvojim humorjem (tisto težko razmišljanje pred odločitvijo za žen. «ki štrajk!) resnično zabavala žal. da go. epa ni večja, Impoznntnejša ter bolj mo-fikega glasil. Zakaj ne raiša ga. Vera Marija? Zelo Skoda! - Tudi gdč. Mira Danilova, gdč. Rskarjeva, gdč. S 1 a v č e v a in gdč. Juvanova so bile prav dobre. Ves ženski trop se je držal dobro! Med mošlrlin! gre prvo in vse priznanje gosp. L e v a r J u kot Klnezlasu. Svojo ne-ramo ulogo je izvedel vseskozi dovršeno ter bil v maski, kostimu, milmk! In vzornt dikciji odličen. Atenski svetovalec gosp. Peč k a, vodja starcev g. Skrblnšek. Blaga g. P o v h e ln lr. naj se zadovolje a pavšalno pohvalo. Balatkova godba Je bila prav prijetna ta se Je dobro Izvajala. Gledališče Je bik) Is-ren »bonmaja prav dobro saaedeno. Ffi ft Aristofanes, pesnik „5izistrate" Grška drama se je razvfla i* veselih narodnih običajev, pri katerih se je pelo in plesalo. Gugalna svečanost (aldra) na čast Ikarija in Erfeone ter njunega psa Mera, in svečanosti na čast pohotnega Dl-oniza. vinskega boga, so bili začetki grške komedije. Trop kmetov, preoblečenih v satire in silene, se je podil po ulicah, pel, plesal, sviral na piščaii ter uganjal najbolj objestne šale. Nastopali so tudi v živali, zlasti v kozla našemljeni moški in počeli nesramnosti, da so se skrile vse dostojne Baje ie Atenčan Thespis okoli 510. L pred Kristusom prvi vplel v te divje nastope »govornika«, ki je menda predstavljal boga Dioniza. Tudi istočasno živeči pesnik Pratinas je nato vporabljal govornika pri dramatskih predstavah starih, zlasti verskih povestic in pravljic. Po satirih se je zvala prvotna igra satirska (drama sa-tirikon), po kozlih, in njih petju tragedija, ki pomenja še danes viSek draraatske Igre — žaloigre. Pod milim nebom je bila postavljena lopa (skenž, scena), v kateri so se igralci oblačili ln iz katere so prihajali na nekak oder. Nižje odra je imel svoj prostor (v orkestri) zbor (kor), ki je spremljal, razlagal vn oživljal igro na odru. Gledalci so sedeli v polkrogu po pobočju. Vse, kar se je pelo in govorilo, pa je bilo metrično hi sicer spočetka v trohejskem tetrametru, kasneje v jambih; igralec pa je moral svoje deklaracije ta recitativne pesmi spremljati z ritmičnimi kretnjami. Pratinas je ime! v Atenah že Iz desk zgrajeno gledaMšče. seveda brez strehe. Baje je napisa! okoli 50 iger pravljične ta legendarne vsebine. Frinihos se je lotil že zgodovinskih snovi. Z igro o zavzetju Mi-leta (498 pr. Kr.) je spravil gledalce v jok, a je mora! plačati globo 1000 drahem, »ker je rojake spomrtil domače nesreče«. Ta pesnik je baje Izumil tetTameter hi maske za igralske obraze ter je dal prvi nastopati v svojih dramah tudi ženskam, ki pa so jih predstavljali mladeniči. Ajshilos je bil prvi pesnik tragedije; bil ie velik umetnik v karakterizacifi oseb. v srrdsetaejši vporabi kora ta simetrični razporedbi prizorov. Stevlio igralcev je pomnožil od enega na dva, je omejil vlogo kora, skrajšal plese ta odkazal govorjenemu dialogu prvo mesto. Sofokles je privzel Se tretjega Igralca, je uvedel slikane dekoracije ta pomnožil zbor od 12 m 15 oseb. Tragedijo je dvignil najviše. Trinajst let po Sofoklesa je nastopil s svojo prvo tragedijo Euripides, ki ga Imenuje Aristoteles »najbolj tragičnega vseh pesnikov«. Euripides je slikal prvi fcudi take, kakršni so, torej brez pretiravanja navzgor ta navzdol. Njegov kor je le še dekoracija ta često odveč. AjsMlos, Sofokles ta EuripM« so dvig. mili v plodni tekmi grško tragedijo do v* h unča, in d asi je pisal i do Aleksandra Velikega še okoli sto pesnfkov grške tragedije, imenovane trojice ni dosegel nihče več, nego je drama propadala bolj In bolj. Hkratu s tragedijo se je razvijala komedija. Do umetnosti se je komedija dvignila v Sirakuzu, korintski koloniji. Tu so biii ljudje posebno navdušeni plesalci ta vrli pevci. Epiharmos je ustvaritelj umetniške komedije; napisal jih je 35 deloma Iz mitološkega, deloma iz vsakdaaiskega sodobnega življenja, polne humorja, satire in parodije. Se boljša komediografa sta bila Kratinos in Eupolis, močna tekmeca mlajšega Aristofanesa. Kratinosa zovejo »Sofoklesa stare grške komedije«, torej prvega mojstra svoje stroke. Ker se ni upal noben igralec nastopiti v vlogi Paflagonca (= Kleona), ga je igral pesnik v KleonovI maski sam. Uspeh je bi velikanski. Toda vsemogočni Kleon je dal koncem predstave pesnika vpričo publike pretepsti. In publika, ki je pravkar ploskala pesniku, se je zdaj znova zabavala ta pesnika ni branila. Eupolis, rojen 446 pred Kr., je bil izredno duhovit humorist ta strupen satirik. V neki svoji komediji (»Baptl«) ie strašno ožigosal razuzdanega Alkibiada in njegovo družbo. Nesramne orgije in surovosti, ki iih ie uganja! ta genialni vojskovodja, te predstavil Eupolis v komediji na najbrez-obzlrnejši način. Alkibiades ga je da! baje zato utopiti v morju; drugI viri pa trdijo, da je ukazal svojim vojakom pesnika, privezanega na vrv, v morju potapljati, a ne do mrtvega. Vrline obeh teh mojstrov komedije so se baje združile v Aristofanesu. Bil je menda nekaj let mlajši od Eupolisa. Znano pa ni niti njegovo rojstno, uiti to. niti kje je bil rojen. Menda je bil Atenčan, kakor njegov oče. bogatiFilipos, ki Je ime! posestva na grških otokih. Ko je stopil na mesto vehkesa Pen-klesa surovi demagog Kleon ta si je znai prisvojiti bogastvo in najvišje časti kot državnik in vojskovodja, ga je Aristofanes napadel takoj v svoji prvi veseloigri politične vsebine, v »Babiloncih«. Kleon se je skušal maščevati nad pesnikom tet m« vzeti atensko državljansko pravico. ToUa pred sodniki je zmagal pesnik. Nato je Aristofanes napisal »Aharnlce« ter v njih še huje naskočil Kleona. Naslednjega leta je napisal tretjo komedijo »Viteze« ter tretjič osmešH ta ožigosal Kleona. Dve leti nato je Kleoa padel v bitld in Ariatotenes * aastOMi » »Osami«, V alfa žigosa atensko »rardarstro ter parodfra prepirljiv ost Kleonovo ta njegova staa. Tako je napisal tekom 40 let okoH ® komedij, od katerih jih je ohranjenih le lt. Vse so ali politične, socialne, satirične ta parodistične, vse so aktualne smešitve znanih oseb aH dogodkov. Idej in načrtov Iz sodobnosti. Zasramoval. zasmehoval ta strupeno oponašal ie najuglednejše može. državnike, poveljnike, filozofe, umetnike, cek> lastne tovariše, tragike ta komedio-grafe, zlasti pa ženske in atenske fičfirlče. Pri tem jih ie imenoval s pravim imenom ter Jim dal nastopati na odru v najkočlji-vejših ali smešnih prizorih. Ze Goethe je dejal baje Wlelandu, da »leži prvotna ta najpristnejša vls comlca v obscenostih ta v namigavanju na spolnost«; tega vira komičnosti se je Aristofanes po-služfl v najbolj Izdatni meri. V tem pogledu je bil resnično popoln naturalistl Toda Aristofanes je bil tudi resničen umetnik, globok duh, ki Je znal dati svojim delom fino fzbrušeno ta včasih uprav gra-ciozno formo; njegove komedije so še danes žive, bogate sveže krvi in pestre boje. njegovi ritmi so polni muzlkalnih melodij, njegov jezik pa je izredno bujen in blagoglasen. Komedije Aristofanesove so se Igrale le pred moškimi gledalci in se niti dandanes ne čitajo na nobeni srednji šoli. Za poznanje grške kulture in socialne zgodovine pa so še danes Izvrsten vir. Iz katerega črpajo historikl in estetiki. In duhovita Amalija, regentka weimar-skih Aten, je pisala leta 1784., ko je čitala Aristofana v originalu: »Ob njem nahajam prav veliko zabave; njegov pereči dovtlp je nelzčrpec in pri vsem tem Ima ti '!ko gra-clje, da mu človek rad odpušča vse, celo umazanosti ■. j Poselite razstavo francoske grafike XIX. stol. Jakooičev paviljon« Odprta je od 9V2 do 1« in 2« do 6« Med revijami NOVA EVROPA obravnava r stoJI 10. Btevilkl enalste knjige vzroke propada nja naših muslimanov. Ob tej priložnosti razmotriva muslimansko nar>dno opredelje-nje ter vprašanje .Muslimani in prosveta«. V gospodarskem pregledu objavlja snanl strokovnjak za ek»oo»ska vprašanja dr. Ivo Belin se«tavek .Otvoritev redne paro-brodne zveze a Solunom«, F. S. I^ebedjev pa piše o zunanji trgovini sovjetske Rusije. V rubriki .Knjige in listi, govori časopis o Jugoslovanskem odboru, zaključna beležka pa so bavl t RadičeTim .Slobodnim do. mom«, dr jem, Seatonom Wataonom ln * Novo Evropo«. JUGOSLAVEN8KA NJIVA Je tidala dne 16. marca šesto Številko letošnjega let. nlka. Na uvodnem mestu govori dr. Dragu, tta Protaska o T. G. Maaary*n ln Jugoslo-vanstvu. Vladimir Nazor zaključuje novelo «Voda», Stanislav 6tmU>, Jovan Radulovl« ln L. Trtak objavljajo pe«ml: Reči srca. Svl-tan le ln Spas. Dlnko Simnnovt« ae javlja » prozo .Prstenak«. dr. Grga Novak obravnava problem .Dva PIJemonta». a dr. Lujo Vojnovič nadalj. razpravo .Spi let pre 6ez. deset god!na«. Pregled govori o književnem jubileju pisatelja PecIJe Petroviča, o treh pesniških fcnjagai Božliara Kovačeviča, o zbirki Mamuzičevlb stihov ter o gledališki predstavi Calderonove »Oospe hudičevke, v zagrebškem gledališču. V političnem od delku najdemo kratek nefcrolog presldentu nemške republike Ebertn. Beograjski VENAC piir.aSa t sed. mem zvezku na prvem mestu Jelene Dimi-trljevlčeve .Pesmu o meni.. Popovlč«v apla .Vo JordanJe«, prevod Gebrojevcga .Bo-žanskega Odiseja,. Račetov .Veliki čem. pres. Itd, poleg običajnega .Omladiaskega glasnika*. Leonova družba ▼ ljubljeni J« Izdala v skupnem ovitku S. in 4. številko ČASA , ki ee bavl s prvim svetim letom 1300.tim. z romarji Iz severnih krajev ln Dantejem (napisal dr. J. Debevecl. t .Organizmom, avtonomijo in centralizmom«, kjer razlaga zdravnik dr. Anton BreceiJ obMkovno Besta-vo organov, njihovo enotnost v različnosti in njihovo akladnost v funkcijah. Dr. Joa. Puntar nadaljuje .Raz-nlšljanla o dvesto-letnici Kantovega rojstva«, nato pa slede zapiski .Iz kulturnega življenja«, kjer Ima-jo prvo mesto .Sodalia., Mantuanljeva ocena Steletovega .Orisa zgodovine umetnosti pri Slovencih, In vprašanje Brednje-šolske reforme. Med beležkami Je posebno zanimiv zanteek dr. A. B.: Ocenjevanj« ne. rojenega življenja v porodništvu^ Beograjska SVEDOČANSTVA obrav. navajo v svoji 7. in 9. številki .Pekel, ln .Raj«, t. J. zapiske In dela gluhonemih, blaznih ta otrok. ?e najboljše v obeh šte. vilkah revije Je risba Pavla Plcaasa, ki Je na platnicah zadnjega zvezka. Harry Piel že odpotoval iz Pariza v Ljubljano za velikonočne praznikcl_ELITNI Na ponedeljkovem dobrodelnem kon-centn na korist Dečjega ta materinskega doma kraljice Marije v Ljubljani sodeluje prvokrat nriadlnsklo rkester gojencev glasbene šole ta konservatorija Glasbene Mati ce v Ljubljani. Orkester šteje .10 mladih navdušenih goslačev, katere vežba s priznano marljivostjo ta vestnostjo konserva-torljski profesor in dirigent Karel Jeraj. Na koncertu S*rajo Oreigov Preludij, ljubki Komzakovi sliki Narodna pesmica ta Pravljica. izvirno Santlovo Molitev za otroški zbor ln godalni orkester ter Haydnovo otroško sin f oni jo za godalni orkester ln razne instrumente. Prepričani smo. da bode občinstvo pozdravilo mladi orkester r vsem priznanjem, saj ime njegovega vodnika nam jamči, da bodo izvajanja na lepi umetniškJ vMinl. Obenem naj pa ta orkester tudi pokaj« s toliko rcaortto ui ** aecufe Jntri ▼ pondelfek, 6. t m. ob 8. zvečer t Unionski dvorani dobrodelni koncert na korist Dečjega in materinskega doma kraljice Marije v Ljubljani benl pouk v našem mesto naša Glasbena Matica. Predprodaja vstopnic v Matični knjiga rnL VIL mladinsko predavani« r Ljnbljan) pod naslovom »Razvoj slovenske glasbe« se vrši danes dopoldne ob II. uri v Filhar-moničnl dvorani. V letošnjem letu je uredil g. prof. Jeraj ta mladinska predavanja tako, da pokaže naši mladini v izbranih primerih glasbo raznih narodov. Na današnjem mladinskem predavanju so na sporedu prve zborovske ta solistične skladbe, katere so napisaH razni velezaslužni naši glasbeniki, ki so orali ledino na tem polju. Na sporedu je cela vrsta moških zborov In samospevov, katere izvaja dr. Kozlnov kvartet ta solisti iz dr. Kozinove pevske šole. Mladino vabimo k obilni deležbi, program se dobiva od 10. ure dalje v veži Filharmoničnega poslopja. Vodstvo po razstavi francoske grafike XIX. stoL priredi Narodna galerija v Ljubljani v nedeljo, dne 5. t m. ob 11. dop. v Jakopičevem paviljonu. Predava dr. F. Me-sesnel. Razstava ie odprta nepreklicno le do 13. t. m. vsak dan od pol 10 do 1. In od 2.-6. Gostovanje članov Bratislavske opere. V ponedeljek- 6. t. m. gostujeta na mariborskem odru odlična člana bratislavske opere ga Žaludova ta g. KnHtL G. Knittl nam Je že od preje znan, v primadoni gospej Žalndovi pa bomo spoznali pevko nad vse odličnih kvaKtet, ki je imela ravno zadnje čase v Barceloni, Madridu ta na Dunaju Izredne uspehe. Oba odlična umetnika bosta nastopila v priljubljeni operi »Trubadur«. Predstava se vrši za red B. Povišane operne cene. Opozarjamo tudi, da bo to zadnia predstava »Trubadurja« v tej sezoni. Goslaške tekme. Pevsko društvo .Srpsko kok>» v Alipašinem mostu pri Sarajevu je priredilo lansko leto goslaško tekmo, katere se je udeležilo 28 goslačev iz sarajevske, zetske, mostarske ta dubrovnlške oblasti. Uspeh produkcije je bil prav dober. Društvo namerava radi lepega uspeha, ki ga je doseglo lani. letos obnoviti tekmo, katero hoče topot raztegniti na celo državo. Do polovice meseca junija se objav* Ime najboljšega goslača v celi državi. Koncert pevskega društva »Stankovlč, r Zemimu. Beograjsko pevsko društvo «Stan-kovič» prlred' na velikonočni pondeljek koncertno produkcijo v Zemunu. Banjaluški glmnazljalcl v Beograda. Dne 10. aprila se pripeljejo v Beograd banjalu-škl glmnazljalcl, člani znanega literarno-glasbenega društva, ki so lani obiskali Liubljano. Letos bo vodU mlade glasbenike prof. Karel Pahor, ki poučuje glasbene predmete na banjaluški gimnaziji. Koncert zgodovinskega društva v Beogradu. Slušatelji umetnostne zgodovtae v Beogradu prirede 7. t. m. koncert, na katerem nastopijo nekateri člani beograjske opere, med njimi ga. Rogovska, ter gg. Ml-lutlnovld, Jurenjev ta Zinovjev. Prireditev zasleduje dobrodelen namen. Četrta javna prodakcija Nar. konservato-rija v Beograda se vrši danes v nedeljo Ifl Ima na programu francosko moderno glasbo. Na sporedu so: SenaHie: Sonatcs. Lul-ly: Gavotte. Couperln: Le bavolet flottans. Rameau: Rigardon ta Bergerettes. Sodelu-Jočl: ga. Kočonda Bonačlčeva. gdčna Doki-čeva. dr. Fotič ta kapeinlk Brezovtek. .Narodni konservatorli» v Beogradu zasleduje iste svrhe kakor mladinski koncerti proL Jeraja v Ljubljani. Premljera Smetanove apere «PolJob», se je vršila v petek dne 3. aprila v Beogradu In je izpadla zelo lepo pod taktirko dirigenta Brezovšeka. Glavne vloge so bile takole zasedene: Ga. Plsarevičeva (Richter-teva) za. Drausalj. Plnterovifeva ter gg. Tomlč, Mitrovld, Plsarevld, Stefanovld ta Milutkiovlč. Režita! je opero g. Pavlovskt Beograjska opera v Sarajevu. JavlH smo že. da se pripravlja beograjski operni ansambel na odhod v Sarajevo, kjer bo gostoval več dni z najboljšimi točkam! svojega repertoarja. Gostovanje je sedaj določeno za prvo polovico meseca maia ta začne 5. prih. meseca. V Sarajevu vlada zanj veliko zanimanje. Dumasova drama na sarajevskem odra. V Sarajevu so imeli v petek. 2. aprHa pre-mljero Dumasove drame «Kean». katero je sprejela publika zelo prisrčno In toplo. Atascagni v Badna pri Danaja. Pred par dnevi je dirigiral skladatelj MascagrK svojo opero »Cavalleria rustlcana« v Badnu poleg Dunaja. Poleg lastne opere ie. vodil tudi veliko koncertno prireditev, na kateri se je Izvajala druga Haydnova slnfonlja. Mesto Baden se je poslovilo od Mascagnlja s slavnostnim večerom. Lehar v Londona ta Pariza. Dunajski operetni skladatelj Franc Lehar ie odpotoval v Pariz ta London, kjer bo dirigiral svoji opereti »Vesela vdova. Ui «Frasqul-ta«. Pod njegovo taktirko se bo pela »Vesela vdova, v Parizu prvič po dolgih letih zopet v francoskem jeziku. Premllera v Splitu. Prošll četrtek ie bila v Sothu n-ernijora Arma«d-OerWdonso-ve drame »Sola za kokote«. Glavno vlogo v d ran-j ie igrala aaša rojakinja ga Pregar-čeva. Koncert poljskega pianista v Zagreba Koncem prošlega tedna se Je predstavil zagrebški publ*i komaj dvajsetletni poljski tiartst Stanislav Nledzlelski. ki ie nastopil pred par dnevi skupno z beograjsko Filharmonijo v prestoBd. Izvajal je trinajst skladb, shnpatično. z zanosom ta zrelostjo. »Štaba mater, a B. Pergolesa r Zagreba. Hrvatski glasbeni zavod v Zagrebu pripravlja Pergolesovo cerkveno skladbo »Stabat mater«, s katero nastopi prvič 5.. drugič pa 6. aprila. Na koncertu bodo sodelovali soHsti ga. Marta Posplšilova, Milena Sugh-Štefanac organist prof. Ducan ta zbor zagrebške stolnice. ProdukcUo bo dirigiral kapelnik »roL Lbotluu kakrlnih v Ljubljani še ni b.lo videti, dalje bluze najnovejše od Din 50 dalje so ravnokar dospele. — Ceniene dame vfbljene na ogled. FBAMC LPKIČ, Pred žkoBjo 19« /ajprigodnijL uskrzrl dar ari! ' ^^ A i zlctr.a naliv pero - Pevec Hans Pnhan na zagrebškem koncertnem odrn. Član dunajske državne, rrej dvorne opere baritnmlst Hans Duhan je prošle dni dvakrat koncertira! v Zazr^-i-u. Izvaja! Je koncertni program starejših in novejših mojstrov, pesmi skladateljev Schuberta. Schauman-na, Wo!fa ta Mahlerja ter več staroitafijanskih arij (Bimnondnlja, Paisl .'ttija, Cacctaija ta JomeHia). Duhanov glas je mehak, elastičen način prednaša-nja pa kaže veliko pevčevo kulturo. Umetnika je spremljal na klavirju proi. Krauth. ■Parslfal« na Dunaja. V sredo dne 8. aiprHa se bo Izvajal v dunajski državni operi VVagnerjev »Parslfal« kot slavnostna predstava na stoti rojstni dan skladatelja Antona Brucknerja. Posebnost se prireditve tiči v tem, da je njen dobiček namenjen popravilu znamenitih Brucknerievih orgeli v Sr. Florijaru. katere hočejo Avstrijci s prostovoljnimi prispevki restavriratl. da bodo zopet donele na čast svojemu slavljc-nemu mojstru. _ Hojlepil Izlet za praznlHe i« v Bohinj — hotel Sv. Janez. Krasne este U avtomobil iste. 1819-a Sodišče 5 Radi žganja Je udaril Avgust Svetko, 20letn! delavec tz Podvlna. trgovca Jurija Paca ter mu Je razun par poškodb na glavi nalomll tudi levo roko. Obdolženec Je prišel 10. septembra 1924 z nekim tovarišem v trgovino Jurija Kaca. kjer sta spila oba 5 frakljev žganja. Ker ga pa nista plačala ln Je Svetko zahteval, da ga naj trgovec Se prinese. Je U zahtevo odklonil, kar Je pa Svetka tako razjezilo, da Je skočil čez pro-dajalno mizo ter udrihal s stoloan po Kacu na tak načta, da mu Je povzroči! omenjene poškodbe. Zagovor s pijanostjo ne drži. ker bi obdolženec Blcer ne bil tako poskočen. Okrožno sodišče v Celju J« obsodilo Svetka na tri meeece Je^e. 5 Radi raznih tatvin Je bil že dvakrat kaznovan Ivan Zorko. delavec brez stalne, ga bivališča. Z odlokom velikega župana Mariborskega Je bil stavljen pod policijsko nadsorstvo. Meseca Januarja pa Be je zopet vrnil Iz Avstrije v Slovenijo ter Be Je od tega časa naprej potepal okrog In pra. ŽIvlJal z raznimi tatvinami, ki Jih Je lzvr. SU v Trobendolu, v Konjicah, na Platu In Se po nekaterih krajih. Prav posebno se mu J« vzljubila oMeka. Obdolženec Je večino tatvin priznal. Obsojen J« bU na 6 meeeeev težke Ječ«. § Ponesrečen ubeg Iz kaznilnice. Da« pred Božičem 1924 Je nastala v tkalnici mariborske kaznilnice mala pobuna. Pet ia» zapo«1enih kaznjencev se Je dogovorilo, da bodo pobegnili, če treba tudi s silo. Polagoma so «1 preskrbeli ključ Ia nekaj vltrihov In proti večeru bo napadli službu. Jofega paznika, ga zvezali ln vdrli na dvorišč. Ubeg bo preprečili drugi pazniki, k! eo Wl| na dvorišču. Vseh pet kaznjencev Je bilo obtoženih od državnega pravdnlštva radi hudodelstva po § 100 erb. kaz. za k. ta se Je razprava proti nJim vršila v kaznilnici. Obsojeni eo bili na občutne ksznl. Oba kolovodje Tomal ZorJan In Kare! Bevc uta bila obsojena na 2 ta pol leta Ječe, Josip Prss In Andrej Pelan na dve leti in Josip Punčub na eno leto težke Ječe. Vsi eo star! znanci cailh državnih pra v dni štev ln dUČ. Vreme Po dolgem času smo dobili pravo pomlad. Skoro ves teden smo imeli solnčne, čeprav še vedno ne posebno tople dni: naklonil nam jih je maksimum zračnega tlaka, ki se je ustanovil n»d srednjo in južnovzhodno Ev« ropo. Ker pa Je bila razporeditev zračnega tlaka tak«, da je še vedno prevladovala vzhodna zračna stroja, se kar ni moglo ogre« ti. zakaj prav« pomladna toplota nastopi ie« le, kadar preneha struja od vzhoda ali se celo pojavi val zraka od jugorapada, z mor« ja. Zato tudi zelenje le počasi napreduje. Tudi ostala Evropa, razen skrajnega juga, nima mnogo toplejšega vremena. Tempcra« ture pod niMo so ostale omejene na skrajni sever, na Skandinavijo in severno Rusijo. Tudi v nočeh se je vendarle javljal mraz po mnogih predelih in slane so bile pogostne. Koncem tedna kaže vreme zopet na po« slabšanje. Velika depresij« se je na svojem potovanju od Islandije proti Belemu morju razširila v ozkem pred-lu daleč proti jugu. toda tako, da nas toplejša njen« str»n ni več dosegla, marveč prih«ia le hladnejša ra« padna stran, kjer nastopajo severozapadni In severni vetrovi. Nad vsem Atlantskim oceanom do francoske In sk«ndin«vske oba. le je zavel močen sever, donašajoč zopet mri zle zračne plasti z daljnega scvcrncps morja. Ta novi val mraza se pa pomika vedno bolj proti jog'i in ji!govrhod'i čez kontinent: ra široki črti zadeva na toplejše zračne p'»stl ter povzroča pri tem »elike padavine. Preti oam tedaj »nova hladne l&e ia slabi« vr Mednarodna razstava moderne dekorativne umetnosti v Parizu Kakor smo že poročali, se završuie-jo v Parizu priprave za veličastno svetovno razstavo dekorativne umetnosti. Na takozvanem Elizeiskem polju ob Seini je zgradilo 24 držav svoje reprezentativne paviljone. Tu bodo n uho vi narodi razstavili vse nailepše. kar so si ustvarili v dekor življenia. Za jugo-slovenski paviljon je določen časten prostor. Zgrajen je po načrtu arh. Hribarja iz Zagreba. Razven v pavi>Jr.nu, so dani naši državi na razpolage še delni prostori v Grand palaisu ter v Galeriji invalidov. Zaradi povojnih razmer in neprililt se naša država prvotno ni namera,ala udeležiti te razstave. Vsled kratkega časa, ki je bil sedaj na razpolago je bilo delo priprav in zbirania graJva otežkočeno. Pred 2 mesecema je odredilo ministrstvo trgovine in industrre, da se v svrho organiziranja udeležbe na razstavi sestavi v Beogradu osrednji odbor ter pododbori po 5 članov v kulturnih centrih v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani in SDlitu. Kakor razvidno, je bil čas za priprave omejen. Radi te«ra tudi ni bilo mogoče pristopiti k širšem načrtom. Karakter kakor tudi priselitev razstavljenih predmetov sta strogo predpisana v francoskem štatutu razstave: «Da bodo proizvodi dobili svojo dekorativno vrednost, je neobhodno no-trebno, da bodo predstavljeni le tako, kakor se uporabljajo v življenju, to se pravi taki, kakor so v stvarnosti, oo niih namenu, v upotrebi. v eni celoti, ki deia dekor našega vsakdanjega življenia.« Vkiiub vsem tem oviram pa smemo Iz današnjega našega življenia ki ie ustvarjen in prirejen po sodobnia zahtevah praktične uporabe ter nosi t-p samostojnega našega hotenja, brez vsakih tujih vplivov. Predvojno politično stanje na Hrvatskem kakor v Sloveniji ie oviralo sa-mostoien razmah naše umetne obrti in industrije. Zlasti avsirijsko-nemški duh ie s svojimi produkti znal zatirati individualno naše stremljenje na tem polju. In po tolikih dobah težkih borb srbskega dela našega naroda, ko je vse svoje moči izrabil v rešitev svoje eksistence, mora biti jasno vsakomur, da ni lahko že danes z našim modernim dekorom tekmovati z narodi valikia tradicij, ki so se v to smer neovirano razvijali. Kakor že rečeno, je b:l to tudi glavni vzrok, da se naša država ni takoi odločila za udeležbo na tej razstavi. Vkiiub vsm tem oviram pa smemo mirno sklepati, da Jugoslavija ven.hr ie zavzame na razstavi prav častno mesto. Odbori so z vso vnemo in vestnostjo zbrali gradivo, in pretekli teden je žirija, sestoječa iz delegatov posameznih odborov, završila pregled stvari in odredila njih definitiven izbor. Določeno je, da se razen objektov, ki bodo izloženi po vitrinah v reprezentativnem paviljonu, ki naj vsebuje poglavitni del razstave in kjer bode Zagreb bogato zastonan, izložiio v Grand palaisu tudi komoletno opremljeni interjerji, kot Piratski salon, izdelan v Beogradu, rodbinska soba iz Sarajeva, jedilnica iz Splita, iz Ljubljane pa dekliška spalnica, z bistvenim namenom, da pokažemo in ponudimo svetu naše lepe čipve. V Galeriji invalidov se uredi še poseben oddelek, kjer bodo razstavl'ere fotograf:je in slike naših planin in turi-stike. Tam bo razstavljena tudi umetnost gledališke onreme. Izven tega oficiielnega dela razstave zgradi naša država, kakor vse druge, še poseben kiosk kot proda;almco za predmete, ki so sicer v okvirju razstave. so pa namenjeni za razprodajo. Razstava in prodaja v kiosku bo posebej organizirana. * Kar se tiče Slovenije, je tukajšnja centralna žirija, ki je ogledala in ocenila predmete, sprejela z malimi iz'e-maml ves izbrani materijal, med katerim naj tu omenimo zlasti spalnico iz javorovega lesa, ki je aranžirana tako, da pridejo prav posebno do izraza pristne naše domače čipke. Na razstavo se pošlie tudi skupina toalet in perila iz čipk in vezenin. Te slednje bodo razstavljene posamič v mnogobrojnih oblikah. Iz mariborske oblasti, kjer je zlasti visoko razvito pletarstvo, pride na razstavo predvsem kompletna klub-garni-tura. izdelana po načrtih na podlagi narodnih motivov. Iz naše javne in privatne arhitekture so bile izbrane številne fotografije in načrti. Iz grafike bo razstavljenih par albumov, serija naših graf:čno opremljenih knjig in revij. Posebno pohvalno je ocenila koni'slja kolekcijo plaket iz plemenitega lesa, kot izrazito moderno-dekorativne predmete. Nadalje 'e določena za razstavo kolekcija litih in brušenih predmetov cerkvenih in drugih posod iz »zlatega brona«. Dobro bo tudi zastopana naša ko-žarska. lončarska in puškarska obrt ter športna industrija. Nebo v anrHu S o 1 n c e se v aprilu zelo naglo dviga nad ekvator in sicer z deklinari.io 4° 26* dne 1. anrila do 14° 59' dne 1. maja. torej za 10° 33'. Zato tudi dan v anriln znatno naraste Traia 1. anrila !2 ur 51 minut. 1. m.a'a pa že 14 ur 43 minut. Začetkom anrila je solnce v znamenju Ovna in prehaia 20. aprila ob 15.15 v znamenju Bika. Zemlia '"e bila 2. aprila baš v diametralni razdalji od solnca in se zdai poagoma od njega oddaliuie. Zato se dozdevni premer solnčnega kolobarja. za nas deloma zmanišuie (od 32® 3' dne 1. aprila do 31° 47' dne 1. ma>a). Luna. Glavne lunine faze pridejo na sledeče dobe: prvi kraiec je bil 1. aprila ob 9.12, ščip bo 9. anrila ob 4.33. zadnji krajec 16 anrila ob 0 40 in mlaj 23. anrila ob 3.28. Luna je b"a naivišie nad ekvatorjem 1. aprila ob 8. (njena dekli- nacija je znašala 20* 230. zdaj gre nazaj in prekorači ekvator 3. aprila ob 13. nakar doseže največjo južno dekllnacijo — 20* 30* dne 14. aprila ob 23. Nato zopet prekorači ekvator 21. aprila ob 11. in doseže največjo višino 28. aprila ob 16. (deklinaci.ia + 20° 3T). Luna ie bila najbolj oddaliena od zemlje I. aprila ob 10.. ko smo videli men navidezni premer pod kotom 29' 37". Najbližje bo zemlil 13 aprila ob 23. (dozdevni premer 32* 26") in zopet naidalie od zemlie 29. aprila ob 6. )dozdevni premer 29' 36"). M e r k u r. ki je bil 31. marca opolnoči naidalie vzhodno od solnca. se ooiavt začetkom aprila kot večernica. V tem času ima znatno severno dekllnacijo In zaha'a šele dve uri za solncem. tako da ga lahko nrve dni anrila z usnehom opazujemo. Nato se naglo približa solncu in izgine v niegovi bleščeči svetlobi. 18. aprila ob 18. ie že v spodnii konjunkciji s solncem. torej baš med zemljo in solncem. Venera bo 24. aprila v zgornii kon-iunkdii s solncem (to je na podaljšani zvezi med zemlio in solncem). Nato Izgine v so!"*ni zar;i in je 3 mesece ne bomo videli. Mars gre v anrilu skozi sozvezdje Bika Zveče- ie nad obzoriem in zahaja po 23. uri Vsled svoje velike oddaljenosti sveti 1'omai malo boli. nego zvezda druge ve"kosti. V da!;nogledu ga vidimo kot kolobarček s premerom 4.5". Jupiter je v sozvezdiu Strelca, skalno zelo nizko pod nebesnim ekvatorjem. Vzhaia začetkom aprila pred tret'o uro zjutraj, koncem aprila pa že ob 1 in ga lahko zgodai znitraj onazu-iemo. Vendar pa so za uspešno opazovani? nogoii v aorilu nepwo!;ni. Saturn bo I. maia v opoziciii s solncem. od zeml'e torei na nasprotni strani kot solnce. Zato ie v t^m času rgndna nn'1'ka za orazovanie Saturna. Vzha!a začetkom anrila po 21.. koncem aprila na do 19. in je nad obzorjem vso noč. V dalinogledn ga vidimo kot kolobar s nremerom 16.8". obdan z obročem v obliki elipse, čiie osi merijo 42.3' in 14.3". Izmed 10 Saturnovih snremMevalcev lahko opazuiemo z dalinogledom zlasti Titana kot zvezdico v velikosti 8.6 In sicer naibolie takrat, ko je v opoziciji. V ufeiiaioči negotovosti Strahotno se množe v zadnjih mesecih katastrofe najrazličnejših vrst, med late-rimi so poleg elementarnih nezgod, kakor so bili potres in nato požar v Tokiu cikloni v Severni In Južni Ameriki, najbolj tragične In pretresljive katastrofe v rudn'1:'h. Vkljub vsem pomočkom modeme tehnike se tudi te vedno znova ponavljajo. V zadnjih mesecih je bila v kratkem raziobju po dveh takih silnih nesrečah zadeta okti-pirana Nemčija. O obeh, o dortmundsk' hi merlebaški. smo že obširno pisali/ Potovanja vredna je usoda nesrečnih rudariev, ki gredo na naporno in nevarno delo g'obc-ko pod zemljo, da morejo preživeti sebe in svojce, a se ne vrnejo več na solnce. Vendar pa ti prestanejo udarec po navadi v kratkih sekundah, ne da bi se zavedal' in čutili. Mnogo hujše je trpljenje njihovi} rodbin. Težko pričakujejo žene in otroc' ure ko se ima vrniti oče z dela k njim. Č-* Je lepo vreme, mu steko otroč:či tudi nasnr.v ti in ga triumfirajoče privedejo na do*n. Pa se zgodi naenkrat, da očeta nL Cafofo ga, postajajo nestrpni in nemirni naposled pa pride strahotna vest: nesreča v nt^l-ku. Vse onemi in otrpne brezmejnega straha Nato pa se zgnetejo množice pred rrd-nišk:mi poslopji, pred vhodi v rove. Sprašujejo, prosijo, jokajo. Nihče ne ve nllcsar gotovega, kdor pa ve, molči. Le polagoma se doznava resnica. Plini, eksplozija, voda in kar Je še sličnega. Besede, ki imajo «b takih prilikah strahoten pomen. Kje Je? V katerem rovu? Kdo se Je rešil? Srce zastaja celim rodb'nam ko prihajajo odg"vi-ri. Še pred par urami vesela in sreč-a. Je rodbina v hipu pahnjena v skrajno nesrečo. 2fma brez moža, otroci brez očeta in rejnika. Očividci popisujejo, da so prizori na take čakajoče množice pretresljivi. Na naši današnji sliki je videli gruče takih nesrečnikov, ki čaka pred rudnikom v Merlebachu, ko spravllajo Iz rova trupla rudarjev, katere je pokopalo in pometalo pod seboj utrgano dvigalo. Te skrajne Titanove elogance bodo 3. aprila ob 18. zapadna. 13. aprila ob 15. vzhodna. 21. aprila ob 16. zapadna in 29. aprila ob 13. vzhodna. Urana v aprilu ne bomo videli, ker je preblizu solnca. Neptun je v sozvezdiu Leva. Takoj zvečer je precej visoko nad obzorjem in zahaja v jutru, začetkom aprila po 4. uri. koncem aprila Pa po 2. uri. Maršal French Sloviti angleški vojskovodja maršal French, grof Ypreski. poleg francoske« ga maršala Focha eden najpopulamej« šib generalov izza svetovne vojne, je v drugi polovici marca v Londonu nevar« no obolel. Angleška in ž njo vsa evrop« ska javnost je z bojaznijo spremljala potek njegove bolezni, novine so bile kar oblegane s telefoničnimi in brzo« javnim vprašanji, kako je ž njim in so vsak dan po parkrat objavljale zdrav« niške bulletine. Kriza je trajala do kon« ca marca, ko se je Frenchova bolezen naposled obrnila na bolje in je vsaj začasno nevarnost za življenje odstra« njena. Budistični menihi v Berlinu Ze deli časa potuieio po Eviopi budistični menihi, po številu sedem mož, ki so zapustili tibetsko ozemlje na ukaz svoiega vrhovnega verskega poglavarja Dalaj - lame ter se odnra\ili v Evropo. da si ogledajo dežele. Hudi. njihove šege in običaje ter skušajo med Evropejci širiti nauke svojega velikega učitelja Bude. Svečeniki so zapustili svoje samostane v tibetskem oogor;u lani meseca uovembra. Dalaj-Ia.-na iih ie blagoslovil pri slovesu ter jim naložil. naj nikar aktivno ne posegajo v življenje Evropejcev, kajti tako udej-stvovanje bi nasprotovalo svetim naukom budizma. Besed svojega vrhovnega poglavji ia se svečeniki oridno držijo. Še nikjer niso posegli v življenje Evropejcev na grob način, nihr.va naloga obstoji samo v tem. da skušajo izpreobrniti naš svet posredstvom svoie religiiozne filozofije. Neki berlinski novinar, katere-nu se je posrečilo priti do budističnih svečenikov. pooisuie svoj utis. ki ga je dobil pri njih tako-le: Menihi so rumene poltin in podoba je, da so zelo utrujeni. Oblečeni so v rumene in riave obleke. Po ves dan leže na posteFi v hotelu in se igrajo s svojimi bodali. Tako so opremljeni vsi njihovi stanovski bratje v globoki AzU, kajti oznanjev.ilci budizma moraio biti v svoji domovini pripravljeni tu Ji na vsakovrstna presenečenja. Njihovi samostani stoje običajno sredi zlatih nolj. katere ie treba čuvati pred grabežljivimi ljudmi če treba tudi z o; ožjem. V berlinskem gledališču pripravljajo ti možie svoje verske plese. Predno se to zgodi. Da morajo izgnati iz gledališča «hudiče». kaiti tako zapoveduje njihova vera. Svečenikov nič ne moti. da iih pri tem opazuje ce'a vrsta novinarjev in fotografov, ki jih nadlegi;ie.o v vseh mogočih jezikih. Oni pa so zelo trdovratni v svojem molčanju, zdi se da naravnost mutasti. Čudiio na s«; nc nobeni napravi na kontinentu, ker so trdno uverieni. da živi v nas Evropejcih hudič, ki nas nikakor noče izpustiti iz krempljev. Verski plesi budističnih svečenikov spominjajo na svečanosti, katere se dajo primerjati z našimi srednjeveškimi misteriji. Večinoma predstavlja o te produkcije bo; med dobrim in zlim. Eden izmed njihovih plesov prenočuje gledalcem n. rr. boi za komad črnega sukna. ki predstavlja dušo. Vse to se odigrava tako čudovito ritmično da sa ti zdi cela produkcija bolj podobna skrivnostnemu zaklinjaniu kakor pa molitvi g Spomladanska oblačila naj si vsakdo radi krasnega in cenenega blaga in modernih krojev naroči pri DRAGO SCHUfAS — UU3URKA | S* Dragocena preproga Po dolgotrajnih pogajanjih z avstrijsko vlado je prešla sedaj slovita »cesarska preproga«, ki ie tvorila dragocen okras velikega stopnjišča v bivšem cesarskem dvorcu Schonbrunnu pri Dunaju, v posest neke angleške družbe. — Cena je še talna, vendar pa je. kakor pišejo londonske »Times«, zelo vis >ka. Strokovnjaki cenijo preprogo na 100 tisoč funtov (30 milijonov dinarjev). Hkrati poročajo, da avstrijska vlada nima namena, prodati še druge umetnine. Omenieno preprogo je morala prodati le. ker se trenotno nahaja v preceišniih denarnih stiskah. Umetnina, ki pride sedaj v Anglijo, je ena najlepših perzijskih preprog, ki so znane, in je izvrstno ohranjena. Temeljna barva je krasna, rubinasio rdeča s smaragdno-zelenim robom. Orna-ment obstoja iz raznih cvetlic in rastlinja. Preproga je dolga osem metrov, široka pa skorai štiri. Izgotovljena je bila okoli leta 1550.. ko ie perzijsko prepro-garstvo stalo na višku svoje umetnosti. Prvotno se ie nahajala v palači perzijskega šaha. Kasneie 'o ic podaril šah ruskemu carju Petru Velikemu. Ta jo je prepustil leta 1698. cesarju Leopoldu I. avstrijskemu, odkar je bila nepretrgoma last Habsburgovcev. Kakor znano, je prešla kronska imovina Habsburgovcev, v kolikor ne gra za zasebno lastnino, po prevratu v roke avstrijske vlade, ki je že precej dragocenih kosov morala prodati v inozemstvo. da bi dobila potrebne zneske za ogromne izdatke, ki jih ji je naprtil izid svetovne vojne, za Avstrijo tako nesrečne. Gioria ^rm i on mpuveduje Gloria Swa/nson, ena najslavnejših filmskih Igralk na svetu, pripoveduje v francoski reviji »Lectures pour totrs* o svoji poti na vrhunec slave In bogastva sledeče: Ni menda človeka v današnji dobi. da ne" bi poznal storijo o mladi deklici, ki si želi priti h kinematografu, ki jo ne-odoljiv notranji glas vleče, da bi se pokazala na platno, in ki končno — s no-močio uvidevnega režiserja seveda — postane filmska diva z bajno plačo. Redki pa so ljudje, ki vedo. da tudi filmska karijera potrebuje časa. včasih celo mnogo časa. in da je not do filmskega «staia» pogosto posejana s trnjem in bodicami. Jaz sem že v zgodnii mladosti čutila, da me vleče h gledališču. I.i ko danes objavljam čitateljem »Lectures pour tous» svoje spomine, naj mi bo dovolje- no, pripomniti že takoj v začetku, da še r.isem stara 36 let. kakor mi iih pripisujejo nekateri predobro informirani novinarji in kritičarii. Rojena sem v Chicagi v marcu 1899. Ce bi se hotela lagati, bi raje o tem ne govorila. Ta kočljiva točka je torei urejena. Pojdimo naprej! Kakor daleč nazaj sega moj spomin. tako daleč sega moja ljubezen dO desk. Povedati vam moram takoj, da sem že v starosti osmih let imela prijeten glas — vsaj vsakdo, ki me je slišal, mi je to zagotavljal. Koncertni glas. so trdili strokovnjaki. Jaz na se za strokovnjake in njihova mnenja nisem brigala. zakaj bila sem prepričana, da je moia bodočnost le v operi. Ko sem prišla do tega spoznanja, sem se priključila neki amaterski grupi. Ravnatelj grupe ie bil star dvanajst let. Toda bil je pravi «businessman» in njegova «družba» je bila izborno organizirana. Gledalci naših produkcij so plačali po en cent (6 Din v sedanji valuti), drugi košček sladkorja, tretji zopet kaj drugega. Jaz sem bila pri skupini za akro-batko. Kai sem pač hotela? Za opero sem bila še premlada in tako sem pač svoi čas porabila, kakor sem ga vedela in znala. Na drogu, visečem na dveh vrveh, -sem izvajala svoje vratolomne umetnine in seveda dosledno padla na tla. Občutljive bralce naj takoj njtola žim: naše produkcije so se vršile na skednju in padec mi ni nikdar pretresel možganov. Lepih dni mojih prvih iavnjh nastopov se še danes spominjam z veseljem ... Tako je teklo moje življenje taprej, dokler ni prišel dan. navidez brezpomemben. ki ic odločil o moji usodi In mi za vedno pokopal upanje na pevsko Varijero. Stanovala sem v Chicagu, in nekega dne. ob početku počitnic, se mi ie nudila prilika obiskati s teto študijske prostore filmske družbe Escanay. ki je bila takrat največje kinematografsko podjetje v Ameriki. Iz radovednosti sem šla s teto. in videla sem prvič v življenhi filmske kulise. Bila sem stara šestnaist let. izgledala Pa sem stare;Ša. Strašno boječe sem si ogledovala življe-nie tam naokrog in v glavi mi ;e vse plesalo. Ravnatelj ie videl mojo zadre go in me je vprašal če me je volia «filma ti». Mislila sem. da bom omedlela, a ne od veselja, temveč od strahu. Kljub temu sem tiho zašepetala «da. gospod.« a zdelo se mi je, da mojih besedi ni ni kdo čul. Pozabila sem že na ravnateljem ponudbo. sai je niti nisem vzela resno, ko me nekega dne ravnatelj pozove v atelje. Tako sem prišla k filmu. Začetek je bil seveda skromen, sai sem sodelovala le kot statistka. Občutila nisem niti ponosa niti nisem upala na kak uspeh. Saj sem vam povedala, da je bila moia goreča želja Priti v opero. Par dni po Prvem nastopu so mi dodelili vlogo mlade zakonske žene. MoJe beleča is pre- strašeno nastopanje je bilo za tako vlogo kot za nalašč. Prva moja vloga — to se pravi prva, v kateri sem nastopila sama — bi bila skoro postala tudi poslednja. Ne čudite se! Igrati sem imela vizijo. Moja vloga je obstojala v tem. da iztegnem roke proti gospodu, ki doživlja vizijo. V par sekundah sem vlogo dodobra p< znala in jo tudi obvladala. Dan nastopa na so vedno odlašali češ. da še nisem na vrsti Na kinematografske zadeve se nisem še prav t:ič spoznala in takt sem nekega dne mesto v atelje odšla v mesto nakupovat. nič hudega sluteč. Ko sem se vrnili domov, ml je mati povedala. da me v Essanavu iščejo na vse kriplje in da ravnatelj be«nL Seveda sem odhitela na mestu v Es«anav. Ne bom vam pripovedovala, kako me >e ravnatelj spreiel in kake besede je rabil... Izvedela sem. da so me čakali že od jutra, da niso mogli brez mene snl-manja nadaljevati in da sem iim povzročila toliko m toliko tisoč dolarjev škode. — Ne potrebujem vas več! Odidite In da mi ne pridete več pred oči! je kričal nesrečni ravnatelj. Obupana in na smrt pobita sem se vrnila domov. Počitnice, ki so se toli leno začele, so mi bile docela pokvarjene. Dva dni. predno sem imela oditi zooet v šolo (bila se>n v zadnjem letniku kolegija). Pa dobim pismo od ravnatelja druSto« Razprava proti kapetanu Sadoulu Pisali smo že v »Jutru* o francoskem kapetanu Sadoulu. ki ie pred rusko revolucijo leta 1917. ?dšel s francosko vojaško misijo v Rusijo ter sa pozneie ni več vrnil v svojo domovino. Mož se ie sprijazni! z ruskimi komunističnimi idejami ter se jim ie popolnoma zapisal. Postal je nekake vrste ekspert za francoske zadeve pri moskovski vladi. Lani v drugi polovici leta, ko ie Francija priznala Rusijo tsr je odpotoval Krasin v Pariz zastonat rusko republiko, pa se je tudi Sadoul nenadoma zopet pojavil na frarcoskih tleh. Prišel je v Pariz, kier se ie skrival pri svojih prijateljih. Policiia ,.e spravila na noge ves aparat, da bi moža :zvohala. To se ji je kmalu posrečilo. Sadou! ie sam nastopal tako izzivajoče. da so ga oblasti končno izsledile. Moral je v zapor, kjer je bilo proti niemu uvedeno kazensko oostooanie. Razprava se je začela *to pot v torek popoldne pred vojaškim sodiščem v Orleansu. V bistvu ie le nadaLevanje procesa, ki je bil nrekinien letos 12. jH-nuaria. Imena prič. ki so pozva-.e, da svedočijo v tem procesu, so znana in vzbuja;o splošno zanimanje. Imenujemo samo nekatere: Cail1aux, Pavel Boncour. Albert Thomas. Judet, Cachin, Vailland - Contuier itd. Pričaku;e;o pa Essanav, v katerem me prosi, naj so oglasim v njegovem ateljeju. Dobri mož. ki sem ga ostavila v toliki jezi. ,e obžaloval svoie osorno vedenje in ml po nudil brezobvezen angažman s plačo 3 dolarje 25 centov na dan. kadar bi Igrala. Zakaj baš 25 centov. Še danes ne vem. Ko sem se vrnila domov, sem se z materjo sprla: ona ie hotela, da se vrnem v šolo. iaz pa sem bila vneta bolj za film. Končno je. ne brez težav, prodrlo moje stališče. Cez tri mesece me je angažiral za stalno: dobila sem po 3 dolarje 25 centov na dan • - kak->r poprei — a v pogodbi mi ie bil zagotovljen štirikraten nastop na teden. Spominiate se brez dvoma, da 'e igral Charlie Chaplir. svoj prvi večji fdm pri družbi Essanav. Naslov filmu je «Hjs New Job.» Cnanlin je v tem filmu tudi meni podelil malo vlogico. ali prenričati se je moral, da nimam talenta za komi-ko. zakai že oo prvih mojih kretnjah ja velel prenehati- — To je strašno! Pod kritiko! Vi nj. ste za mene. In me je odslovil. Ostavila se.ri vdrugič Essanay in sem se vnovič nameravala posvetiti svoji prvi liubezni. petiu. Kinematograf se mi je zagrenil. Petje. da. petje mi bo po-moglo do uspeha in do slave. O tem sem bila takrat trdno prepričana. Sla sem takoj k nekemu profesotfe tudi Rakowskega in pred mxB3& te takisto pozvan nekdanji francoski Poslanik v Rusiji Noulens. Razprava ie posebno zanimiva radi konfrontacij kapetana Sadoula z bivšim poslanikom Noulensom. Razmerje med njima tvori posebno poglavje v procesu. Sadoul ostro protestira zoper to. da Ka hoče sodišče soditi radi pobega k sovražniku in pravi, da nI nikoli prejel poziva, naj se vrne v Francijo. vsled česar je vsako govoričenje o njegovi dezertaciji izmišljeno in laž-rivo natolcevanje. Dalje obtožuje Sadoul Noulensa radi netočnih Informacij, katere ie slednii pošiljal francoski vladi iz Rusije. Noulensovo delovan> v Moskvi je bilo za francoske interese skrajno škodljivo, dočim je Sadoulo-va pavzočnost v Rusiji bila potrebna, saj je preprečil več ustrelitev francoskih državljanov, ki so bili obsojeni po prekem sodu v Rusiji. Razprava ;e doslej pokazala edino ta stvarni rezultat, da je Sadoul kot človek značajen, vsled česar mu ni mogoče očitati izdajstva svoje domovine. K razsodbi se še povrnemo, kadar bo konec razprave. M • V< • « «V» Največje pristamsce na sveta dandanes sicer še ni London, vendar pa bo v kratkem postal. Pristaniška oblast-va so namreč odobrila velikanski načrt, po katerem naj bi se londonska luka temeljito preuredila ln povečala in tako po svoji obsežnosti, enotnosti in praktičnosti prekosila vse druge na zemlji. To veliko podjetje ie poslednje deja-nie lorda Dawenporta. ki se s tem umakne iz javnega življenja. Projekt predvideva gradbo velikanskega pla-vaiočega pomola pri Tillburyju. kjer bodo lahko pristali tudi največji preko-morski parnikL Železniška zveza z Londonom se bo na ta način skrajšala za dobrih 40 minut, kar pomenja v moderni trgovini zelo mnogo. Nadalje nameravajo sezidati ogromno vhodno za-tvornico in v enakem obsegu tudi veliko lad'edelnico, kjer se bodo popravljala in čistile največje ladje, ki jih bodo gradili v prihodnjih desetletjih. Zapad-no-indijska luka se bo takisto popolnoma preuredila in opremila z najnovejšimi tehničnimi pripomočki. Imela bo tri basene. ki bodo med seboj zvezani s prekopom. Delo se bo takoj začelo in bo trajalo približno štiri leta. Preuredba ln povečanje londonskega pristanišča bo stalo nad štiri milijone funtov (malo mani kot eno milijardo dinarjev in četrt). Reforma koledarja Ženeva, v začetku aprila. V Zveri narodov obstoja študijski odbor za reformo koledarja. Odbor se je pred kratkim sestal v Ženevi. Pred. sedoval mu je Van Eysinga, profesor na vseučilišču v Leydenu. Zasedanja so se udeležili Bigourdan, direktor Med» narodnega urada ure, Booth, predsed« nik Mednarodne trgovske zbornice, in člani, določeni od sv. Stolice, nadško« fa canterburyskega in ekumenskega patrijarha. Namen tega odborovega zasedanja ie bil, da se zaslišijo zastopniki verskih konfesij, katere so zahtevale, naj se vzame njih stališče v vprašanju reforme koledarja na znanje. Izjave so podali komiteju Israel Levi, veliki rabin Francije, dr. J. H. Hertz, veliki rabin Unije hebrejskih kongregacij Britanskega imperija, ki je bi! tudi zastopnik židovskih občin v Zedinjenih državah, g. Fiirst, veliki ra« bin, delegat rabinsftga sveta Agudat Israel na" Dunaju, dr. F. Lowenstein, veliki rabin v Ziirichu in Lucien Wolf, tajnik in zastopnik Jewish Joint Foreign komiteja v Londonu. Židovski zastopniki so živahno ugo* varjali proti vsaki koledarski reformi, ki bi vsebovala upostavitev »belih« dni, to se pravi dni izven tedna, ki bi pre« trgali kontinuiteto tedna. Na ta način bi se namreč dan, na katerega pade sobotni praznik, po tednu od leta do leta premikal, in to bi delalo ogromne težkoče. Nasprotno pa Zidje odobrava, jo vsak drugi reformni načrt in pred ki se ie pečal zgolj s preizkuševanjem pevcev Chicaške opere. Operni ravnatelj ;e bil nnd rreroj vzhičen, in ker sem se nameriala v Kalifornijo, mi je napisni priporočilno pismo in mi rek?l. naj se oelasim pri nekem profesorju v Los Angelesu. , T, Nisem bila še štirinajst dni v Kaliforniji, ko sem se slučajno seznanila z Mack Sennetom. Predložil mi je angaž-man. ki ca vendar nisem iskala, saj sem hotela le peti :n ne igrati za film! 'n tako «em zopet prišla h kinematogratu, to pot za stalno. Izbila sem si iz glave Carmen. Izoldo. Manon. Kmo me je zval. in odzvala sem se mu. Dve let. tem igrala maihne sentimentalne Kome-di!e z Br>bby Vernonom, Za farse nisem nikdar bila " navdušena. Raje bi takoj estavila kino kot da bi igrala vbgo v kaki komediii s partnerjem velikih hrk. ali pa z dolgim suhcem ali z majhnim debelušnežem... Charlie Chaphn ji imel prav. zakai farsa ni po mojem okusu niti nimam smisla zanjo... Pozneie sem igrala za filmsko družbo «Triang!e Companv.« nato me je an^a-ži nI Cecil B. de Mille in mi dodelil Wal-bcea Reida za partnerja. Tu sem pre-igrala oreceišnje število filmov. No, in pred štirimi leti sem pristopna k «Para-mountu.» kjer sem igrala: Svobodne žene, Zaza, Osma žena. Modre brade (katere filme v Evropi najbolj poznate) in še več drugih filmov, ki 5e niso oriHi greko oceana. ▼tem nimajo ničesar zoper fiksni da« tum Velike noči. Koledarski odbor je tudi zaslišal dr. A. Kellerja, evropskega tajnika udruže« nja »Federal Council of the Churches of Christ in America«, ki je zastopal tudi protestante Nemčije, Amerike, Belgije, dalje Danske, Škotske, Špan« ske, Estonske, Madžarske Irske, Le« tonske, Litve, Nizozemske, Norveške, Poljske, Rumunije, Švice in Češkoslo« vaške, ter javil njih stališče odboru. Dr. Keller je izjavil, da želijo prote« stantovske cerkve sodelovati pri refor« mi koledarja in da vprašanje fiksiranja Velike noči ne bo našlo s strani teh cerkva nobenega odpora. Odbor je sklenil, da stoji na razpolago vseh verskih organizacij, ki bi mu želele predložiti svoja stališča gle« de mnenja ali posledic koledarske re« forme, katera bi bila v stanu, ga zani« mati, in je vse potrebno uredil, da se njegova anketa nadaljuje. Nova lana Malih planetov, tudi asteroidi nazva-ni. je danes znanih več kot tisoč. Največji med njimi. Vesta, meri v pr-mc-n okrog 400 kilometrov. Toda mnogo jih je med njimi, ki jih do danes človeško oko še ni zazrlo, »Tisoči in tisoči mikroskopsko majhnih planetov« — seveda v prenesenem smislu besede —. niše astronom Guillemin. cmerijo v nremeru jedva po par mili. In njihova površina je po večini dosti manjša kot najmanjši departement«. (Desetina nekdanje kranjske dežele). In vsak izmed teh majčkenih planetcev se lo*i od obkrožuiočih ga svetlih točk na firmamentu le_ no težko zaznanem lastnem gibanju. Zato je ta mala svetovna telesca mogoče opaziti le v najboljših teleskopih. V listih so bile objavljene ' esti o odkritju novega nebesnega telesa, ki so ga sprva ,povsem upravičeno smatrali za planet. V resnici pa ie ta planet ''ma. Njegova hitrost znaša kakih 6 km na sekundo. Po velikosti spada med zvezde 10. reda. ki jih moremo zaznati le s pomočjo dalinogleda. Njegov premer ie približno tolik kakor višina Cheonsove piramide ali pa Štefanove cerkve na Dunaju (139 metrov). Okrog svjje osi se zavrti v dobrih treh dneh. Odkril je novi planet, oziroma luno nemški astronom Baade na Hambur-škem observatoriju. Astronomi so mnenja, da ie nov! planet v momentu, ko se je zemlji približal na najmanjšo distanco. podlegel privlačni sili zemlje in začel krožiti okrog nje po staroslavnem vzgle du naše lune. Zemlja je torej dobil% novega spremljevalca, ki je oddaljen od nje le 4225 kilometrov. Znatna hitrost, s katero se giblje novi planet, je v astronomih snrva vbudila misel, da je odkriti planet prav za prav komet (zvezda renatlca). kojega masa je silno majhna. Toda nova opazovanja so dognala, da temu ni tako. Naša nova angleško blago nainovejSih vzorcev, za moške ob'eke ln za damske kostume, od t"idke Drago schurab, Ljubljana Je raslovelo kot najlenše in tudi najcenejše. V Interesu vsakogar ie, da si pred nakupom ogleda to izredno lepo blago. luna je nad 24.000 krat manjša od *^re lune. ki se ji torej ni bati nove konkurence. X Najdbe zlata v Vzhodni Sibiriji. V okraju Olginsk v Vzhodni Sibiriji so odkrili novo zelo izdatno zlato 81o. SovjeUka vlad* je prejela od japonskih podjetnikov več ponudb, naj bi prepustila zlata polja Japoncem v izrabo. Gre zlasti za čistilnico zlata pri Tomaodu. X Polarna ekspedicije Amundsenova. Norveški parlament je dovolil potrebna sred« srva za opremo ladje »Fram« za ekspedicijo Amundsena na Spitzberge in na Severni tečaj. X Azljatske metode Pariški listi prinašajo zanimiv slučaj, ki jc značilen za metode, ka« ko obdelujejo evropske države visoke kitaj« ske uradnike, šlo je namreč za sklenitev ru« sko»kitajske pogodbe. Predsednik kitajske vlade se n? hotel odločiti, da bi jo podpisal, dasi so mu sovjetski delegati neprestano pri« govarjali, naj to stori, in so ga skušali na vse mogoče načine pregovoriti. Bilo pa je vse zaman. Drugi dan je dobil kitajski ml« n Istrski predsednik košek in v njem — bom« bo. Takoj potem je nernanec oddal na mi« nistrskega predsednika tek, glaseč na tri ml« lijone dolarjev. Sedaj je razumet državnik alternativo in — podpisal. AH j« dogodbica tudi resnična, nam nI mogoče kontrolirati, vendar pa ni izključeno, da je. X Peto mesto na svetu. S 1. aprilom se je združilo mesto Osaka na Japonskem, ki šte. ie nad milijon duš. z vsemi svojimi, zelo gosto obljudenimi predmestji v eno občino. Na U način iteje povečana Osa<* 2,050.000 duš in je postala t tem po številu prebiva'.« stva peto na svetu. Pred njo stoje le Lon« don, Newyork, Pariz in Berlin. X Železniška nesreča v Sibiriji. Po vesteh iz Moskve se je 44 kilometrov od Verhnega Udinska v Sibiriji pripetila v nedeljo pri pot« niškem vlaku, ki je vozil tudi mnogo tovora, velika nesreča. Kotel lokomotive se je raz« počil, nakar je ves vlak skočil iz tira, pri če« mur se je mnogo voz prevrnilo. Doslej so izvlekli izpod ruševin 16 mrtvih in 60 ranje« nih. Vzrok eksplozije je bil velik snežni plaz, ki je 85 metrov daleč pokril tir. Vlak se je zaletel vanj in obtičal v snegu. Ker je nenadoma nastopi'a nizka toplina okrog kotla, so stene počile Križanka Rešitev nedeljske uganke« J U T R O u T O P m. o R I O N A m K O D E R M R E J E N w E D R O B M V I P E M T D w E R R A P M T R a 0 V E C % S T 0 A D m u n O L T A R B O N •N N E (MOV L I P A M R I T O L A ¥ m K A S T A V m A K O R D M I A r w T A . w w P B m w o W V A Z E L I N w. B R A T w J E T V A R 1 N O p R E K A B s V O D w. UP J O R D A N P U s T A R 1 M A W križanko 78. Ostali so napravili eno ali več bistve. nih napak. Naj navedemo par opazk k nekate. rim nepravilnim rešitvam. Pod št. 4. v navpičnem redu je hotelo precejšnje število naših uganikarjev uvrstiti me. sto pravilnega Radeka g. Radiča in ga tako proti njegovi volji — vsaj sedanji! — postaviti za boljševiškega politika. Seveda jim potem ni šla kombinacija pod št. 48. vodoravno in so morali ime« novati mesto v Istri Castav. Dobili pa smo tudi od nekega gospoda primerno lekcijo, češ da smo se prav gotovo zmo« tili, ker se vendar istrsko mesto žove Kastav in ne Castav. Toda prizadeti gospod si je sam ustvaril Castav, ker ni poznal Radeka. In ta nesrečni francoski filozof in zgodovinar, ki je bil premnogim kriv, da se jim ni posrečila točna rešitev kri. fankel Kako vse so ga imenovali! Re« nas. Renar, Renat, Renau in celo Re« nardl Kako malo so priljubljeni v da« našnjih dneh filozofi, je razvidno iz dejstva, da tudi mnogi višje izobraženi ne poznajo R en a n a. Mnogi čitatelji »Jutra« trdijo dalje, da je človek z do« brim apetitom «reven». Sicer drži, da je človek z dobrim tekom mogoče še bolj reven kot «rejen», toda pod št. 25 na« vplčno je treba navesti vzklik, ki pa je vsaj slovniški gotovo pravilnejii «oj» nego «ov». To bi bili največji kamni spotike iz naše prve križanke. V splošnem so izrazili naši čitatelji ne le iz Jugoslavije temveč tudi iz ino« zemstva svoje zadovoljstvo, ker smo pričeli oriobčevati križanke. One, ki nam pošljejo pismeno rešitev, prosimo, naj jo napišejo na poseben papir, in si« ccr po vrsti s posameznimi številkami. Pravilno so nedeljsko križanko rešili: Ivan Kocjančič, Božidar Culk v Ce. lju, Sjančevi v Razvanju pri Hočah, Jo« sip Macarol v Smartnem pod Šmarno goro, Ante Potočnik v Podsredi. Ivan Pohan v Poljčah pri Lescah. Milka Slo« kar v Domžalah, Poldka Globočnik v Tržiču. Viktor Engelsberger v Borovni« ci, J. Sodja v Ljubljani, Mira Podkraj« šek na Drenovem griču, Anton Briški v Ljubi lani, Vaclav Požar v Sodražici. Zora Dernovšek pri Sv. Barbari v Slov. gor.. Lev Bloudek v Brnem CSR. Ernest Dragar v Karlovcu, Jožica Žnidaršič v Celju, Branko Berger v Ljubljani, Jo« A. P. Cehov. Kdo je kriv? (Satirična črtica.) Moj stric, Peter Demjanič, suh in žolčljiv profesor, na las podoben stari polenovki, ki je nasajena na pa'ico, se je spravljal nekoč v gimnazijo, kjer je predaval latinščino. Opazil je, da so mu miši zgrizle platnice njegove slovnice. ^Poslušajte Praskovja!« je dejal ku« harici, ko je stopil v kuhinjo. «Kedaj pa so se pri nas zaredile miši? Prosim vas: včeraj so mi pregrizle cilinder, da« nes so mi pokvarile slovnico, kmalu bodo snedle še obleko!« Kaj pa naj storim! Saj jih nisem jaz zaredilala je odgovorila Praskovja. »Toda treba je nekaj storiti Nabtu vite mačko!* «Saj imamo mačka, toda ni nič vre« den!» je pokazala Praskovja v kot, kjer je dremalo poleg metle v klopčič zvito in kakor treska suho belo mlado mače. «Zakaj pa ni nič vreden?» je vprašal profesor. «MIad je še in neumen, saj ni niti dva meseca stari* je odgovorila Praskovja. •Hm! Treba ga je torej naučiti. Me« sto, da bi mrha ležala v kotu, naj se raje uči loviti miši!« Ko je to rekel, je Peter Demianič težko zavzdihnil in "se odstranil iz kuhi« nje. Mače pa je dvignilo glavo, se leno o«lo za nJim in zopet zaprlo oči. Saj ni niti spalo, niti mislilo. O čem naj sploh misli? Resnično življenje mu je bilo malo znano, saj je še bilo brez vti. sov. Vodil ga je samo nagon, oziroma slike, katere j:c žival podedovala od svojih prednikov. Njegove misli so ime« le značaj nciasnih sanj. Njegova do« mišljija mu je slikala nekako arabsko puščavo s sencami, ki so bile slične ku« harici, peči in metli. Sredi teh senc se je nenadoma prikazala skodelica m'eka. Zrast'e so j nožice, pričela se je gibati in je hotela zbežati. Mače je skočilo ln polno krvoTočnega navdušenja jc zasa« dilo v skodelico svoje kremplje. Ko se je skrila skodelica v megli, se je poja. vil kos mesa. katerega je izgubila kuha« rica. Meso je strahopetno piskalo in ho« telo nekam v stran. Toda mače je sko« či'o za njirn in zasadilo vanj svoje kremplje. Vse. kar se je prikazalo mla--demu sanjaču, se je končalo s skokom, zobmi in kremlji. Tuja duša je vedno uganka, mačja še posebno. Kadar se je torej mačku ponudila prilika, se je vse« le j pripravil na skok. gledal je z žare« čimi očmi v kuharico in v pravem tre. notku je zasadil kremplje v rob njene« ga krila. Očividno je bil rojen mišelo« vec. popolnoma vreden svojih krvoloč« nih prednikov levov in tigrov. Usoda ga je ustvarila za grozo kleti, shramb in skednjev, Ce bi le bila vzgoja pravil« na... Toda pojdimo lepo po vrsti. Ko se je profesor Peter Demjanič ne« koč vračal u gimnazije, je stopil mimo« grede v trgovino ter kupil mišnico. Po kosilu je nataknil na kavelj košček zrezka. Postavil je past pod divan, kjer so ležale dijaške naloge, na katere je pozabila kuharica v gospodinjstvu. Toč« no ob šestih zvečer, ko je sedel častiti latinos!ovec za mizo in popravljal dija« ške naloge, se je izpod divana razlegel — h!op! To je profesorja tako pretres« lo, da mu je padlo pero iz roke. Takoj se je podal k divanu. izpod katerega je privlekel mišnico. Majcena, nežna mi« žka, velika kakor naprstnik je ždela v žici n trepetala od strahu. «Aha!» je zamrmral profesor in ško« doželjno pog'edal miš, kakor da ji hoče zapisati dvojko, «ujela si se, ti grdo*o» bal Čakaj, jaz ti bom že pokazal, kaj se pravi grizti slovnice!« Ko se je nagleda! žrtve, je položil mišnico na tla in zak'ical: •Praskovja! Miš se jc ujela! Prinesi mačka!« •Takoj, takoj.« se je oglasila Pra. skovja iz kuhinje in čez minuto je bila s potomcem tigrovim na rokah v sobi. •Izvrstno!« je mrmral profesor in si mel roke. Ga bomo že naučili! Posta« vite ga pred mišnico. No, tako ... Daj. te mu povohati in pogledati miši No, tako...» Mače jc začudeno pogledalo profe« sorja ter jc v zadregi povohalo mišnico. Prest.aiilo pa se je menda slcoilne luči ■ip Kankelj v Zemunu, Bojan Marok, Pavla Avsenik, Franjo Mejač. Maks Košir, vsi v Ljubljani, Marica in S a* va Florjančč v Celju. Boris Rihteršič v Celju, Ela Erženova na Lescah, Riko Ankele, Meta Žužek, Milan Žun Ivan in Minka Klepec, vsi v Ljubljani, Sta« nislav Gorup na Jesenicah, Sonia Fer« jančič, Milan Zinauer in Pavla Punčuh iz Maribora, Fra-c Leskovec, Davorin Štele, Vinko Košak. Stane Ocepek, Via« do Juvancc, Vida Horvat. Fran Novak, vsi iz Ljubljane, Zakrajlek iz Maribo« ra, Milan Mole, Maks Alegušar, V. Ze« lenik, Franc Gnjezda iz Ljubljane, Dra« go Drnovšek pri Sv. Pavlu pri Prebo!« du, Riko Korene v Dolnjem Logatcu, S'avko Vuk na Vrhniki, Ciril Podgos nik v Begunjah. Branko Eržen, Franjo Tertinek, Stanislav Guštin. France Ga« šparič, vsi iz Ljubljane, Rudolf Jedre« tič v Celju, Marija Schwaiger v Št. Jan« žu na Dolenjskem, Draga Meršol v No« vem mestu. Anton Sonc in Tonček Preinfalk v Ljubljani, Jelka Cop v Ce« lju, Andrej Perko v Rakeku. Miran Kri« stan in Feri Fischer v Mariboru, Josip Rainer v Ljubljani, Ciril Poč v Zemu« nu, Vjekoslav Fresl, Ivanka Klemen« čič pri Veliki Nedelji, Julij Videtič v Tržiču, Vidosava Leskošek, Hubert Frohlich, Vladimir Slebinger. Boris Kre« vel, Miloš Brolih, Ivana Ruš, vsi iz Ljubljane ter Vinko Kocjan v Zagrebu. Stane Ozvald, Svetko Lapajne, Gusti Pahor, Darij Bczlaj, Maks Sterle, vsi v Ljubljani, Ivan Bolle v Zalogu pri Ljubljani in Franjo Zupančič v Zagrebu. — Pravilno je rešil križnnko tudi oni, ki nam je poslal rešitev n* Izrezku iz «Jutra» pisano z zeleno tinto, a sc je pozabil ali pozabila podpisati. Nova križanka Prinašamo danes novo križanko, ki je v gotovem oziru lažja, v drugem na zope težja od prve. Ima namreč na eni strani manj besed, ki jih je treba uganiti. na drugi pa tudi mani črk. ki so porabljene v več besedah, pa bo ugibanje in računanje zato bolj težavno. Evo je: 1 10 n 12 13 14 m m m 2 b 3i s ■ ■ 15 m s si ■ 4 | b s b b 5 m m 16 m 6 ! i u m 19 m mm m m m 7 17 bi 8 m m b m b! 9 i m i i i i i Besede pomenijo a) vodoravno: 1. Država v Evropi. 2. Znamenito drevo. 3. Dekliško ime. 4. Priprava, ki zadržuje navlako 5. Slovenski list 6. Letnemu času pripadajoč. 7- Gibanje zraka. 8. Trda stvar. 9. Slaven mož u srbske zgodovine b) navpično: I. Gozdna žival. 6. Naziv samostanca. 8. Vprašalni zaimek. 10. Sredstvo človeškega občevanja. II. Dober prigrizek. 12. 2ensko ime. 13. Hrvatsko moško ime. 14. Dolgo živeča rastlina 15. Slavno krstno ime. 16. Priprava za pretakanje. 17. Kar je vsakomur potrebiio 18. Nestalen človek. 19. Nespametno govorj'enje. Imena onih. ki nam pošljejo pravilno rešitev do četrtka popoldne (po pošti jo je treba odposlati torej naikasneje v sredo), bomo objavili v velikonočni številkL V velikonočni številki bomo obenem prinesli novo križanko, združeno z več nagradami za pravilno rešitev. Opozarjamo na nio že danes. F. Skodlar: ter se je v grozi ločilo od kuharice in profesorja s skokom k durim. «Stoj!» se je zadri profesor in prijel mačka za rep. oStoj, ti kanalja ti! Ali si se ustrašil miši. ka?!i? Le pog'ej, to je miš! Le poglej! No? Kaj praviš?« Prijel je mačka za vrat in primaknil njegov gobček k mišnici. Nato se je obrnil h kuharici: «Praskovja, dobro držite mačka in izpustite ga, kadar jaz izpustim miš!» Profesor je napravi! važen obraz in dvignil zaklopnico. Miška je plaho sto« pila ven, povohala okolu sebe in kakor strela ie šinila pod divan. Mače pa je zavihalo rep in zbeža'o pod mizo. •Ušla je, uš'a!» ie kričal profesor in se pričel pačiti. «Kje pa je. ta podlež, ta kanalia? Pod mizo. kaj? Le poča« kaj!...» Profesor je vlekel mačka izpod mize in ga vihtel po zraku. «Ti kana« Ija!« se je togotil in vlekel mačka za uho. »Tukaj imaš, da se boš naučil, kaj se pravi izpustiti miš iz take pasti!« Drugi dan je kuharica zonet s'iši'a, kako jo profesor kliče: »Praskovja! Miš se je uje'a! Prinesi mačka!« Mače pa se je po prvi zameri skrilo nod peč in ni zlezlo iz svojega skriva« lišča vso noč do be'ega dne. Ko ga je kuharica privlekla v profesorjevo sobo ter ca postavila pred mišnico, sc je ži« val tres'a po vsem životu in žalostno mijavka'a. •No, le pusti ga, da se nekoliko raz« gleda,« ie deial profesor. «Naj sleda Kraljestvo mode Za novo moško modo Ženska moda je ženska politika. — Okusna ali neokusna, konservativna ali uitranapredna, rafinirana pa vseskozi. Skratka, ženske največ politizirajo o modi in so z modo za moške najbolj politične. Kaj pa moška moda? Da se pomenimo o njej brej politike? Ne bo šlo. Kajti ne bomo danes razpravljali o spomladanskih potrebščinah fantov in gospodov, ne o tem, ali si že naročil lahko obleko na obroke, ali si za Veliko noč kupil sivkast cilinder in živopisa-no pentljo. Gre za nekaj drugega, za popolno reformo moške nošnje vobče. Tu pa že ima politika, in sicer ameriška politika svoje prste vmes. Vsakdo ve — pravijo zadnje čase. Amerikanci — da hodijo moški često preveč težko, preveč obloženo, preveč «nbavtno» oblečeni. Zlasti ob vročih dnevih. Koliko ti moški navleče nase! In vse je nekam ozko Drilagodeno. da še huje greje in brani zraku do telesa. Zakaj pa stari Grki in Rimljani in tu-tankamnovci in naši davni predniki na ljubljanskem barju niso poznali opetih hlačnic in kamižole. pa so vendar bili čvrsteiši in v ohlapnih lahkih togah ali pa medvedovih prepasih do gotove mere celo pa'antnejši kakor mi. ki smo pretirano zapeti od kuriih očes do brade .. . Dr. Thomas Darlin^ton. ki ni le komoden ameriški gosnod. temveč trdi oraktičen soc'ialen nolitik in pen-zioniran zdravstveni komisar njujorškl. je tp dni izročil demokratskemu klubu r"'likn'"i nredlog o rono'ni reformi moške r>MpVe. T?adika'nl predlog d*rro-kr-^skemu k'ubu — tako gre ta pol'tika v Ameriki. In v tem oredloeu ni ti'ka-k'h sporazuma ških konceptov, niti ni govora o avtonomiii. Temveč stoji črno na belem tipkano, da je sedanja moška moda nehieiifnična. nezdrava, nepraktična. In zdaile. ko nastooa solnce. v Newvorku že izdatno pali. naj se moški • še nadalie kuhamo v dvoini garnituri sešiteea blaea? če že res ne moremo kar lenega jutra v ohlanni togi ali nemara kar v olavalnih hlačah skočiti v novo hi^iienično modo. tedai nredlasra doktor Darlington vsaj lahak bel saten v dosedaniem kroiu. In kadar se zonet približajo hladnejši dnevi, bo dr. Dar-lirgion dostavil svojemu predlogu nove nasvete, ki bodo tudi za jesen in zimo precizirali nogoj higiieničnosti v zimski modi. Darlinsrtonov predlog ie našel obilo pritrjevanja med ameriškim moškim svetom. Pa tudi med ženskim, hvala bogu! Ugledna newyorška dama Hallo-va opozarja, da je že lani v neznosni sonari avgusta, v newvorški »Tribuni« obiavila pismo, v katerem je dokazovala. da ie res svojevrstno junaštvo, nositi v vročini trd stoječ ovratnik, oa telovnik, zapet do kraia. in povrhu še sukniič. dočim se hlačam že ne bi ravno toliko oporekalo. Gosna Hallova omenja, m^nda iz lastne salonske prakse, kako moški vedno vnrašujejo v vročini. ali smejo odložiti sukniič ter kazati rokave svoie srajce. Kako ne. človek božji! Saj ženske niti teh rokavov ne premorejo, pa se vendar nihče ne pohujšuje. Tn če že. ie to niegova privatna stvar! . . . Tako nekako hoče povedati gospa Hallova ter predlaea, naj tudi moška moda zonet uvede lahke ioničaste bluze iz tankega materiia-la. kakor so jih pred stoletii nosili moški in so jih ravno ženske prevzele od ni;h v svoi modni mononol. Dandanes. ko se toliko izenačujemo, bi bilo snodobno. da tudi moški prevzamejo nekai mešane mode. Predvsem komod-ne kroie bluz. krojenih iz svile, satena ali lahkih blasrov. pa v noliubnih boiah: v modrem, belem, rdečem, zelenem, črnem, pisanem, križastem. čičkanem — pač po okusu in poklicu. Hlače naj H ostale, že zaradi tradicionalnega ugleda. toda seerale nai bi samo do kolen. Vse to — pravi gospa Halova — bi bilo Svetlo-likanje ovratnikov ter likanje perila se najlepše izvišuie le v higijeničnl pralnici F.ŠIMENCA, Kolodvorska cesta 8. Izvršuje tudi popravila perila. 1484a naj voha in naj se uči! Stoj, da bi po* ginil!» Maček se je umakni!. «Nabil te bom! Praskovja, vlovi ga vendar in primi ga za uho.» Miš, katero je profesor izpustil iz mišnice, se je mački zmuznila tik pred gobčkom, zaletela se je v kuharico in izginila pod omaro. Mače pa, ki se je čuti'o prostega, je napravilo obupen skok ter se skrilo pod divan. «2e drugo miš je hudič izpustil« je rjovel profe« sor. «Kakšna mačka pa je to? To je grdoba, smet! Bijte ga, naklestite ga kar se da tu pred mišnico!® Ko je bila ujeta tretja miš in je kuha« rica prinesla mačka v profesorjev ka» bir.et, se je žival naveličala krute igre in je žensko opraskala po rokah. Pri četrti miši je bil profesor ves iz sebe. Sunil je mačk* z nogo in rekel: «Poberi nesnago in odnesi jo kamor hočeš, da Ca ne bom več videl. Nič ni vreden, hu« dič'» Minilo je leto. Suho in slabotno mače se je izpremenilo ter postalo soliden in razsoden maček. Nekoč se je plazil po dvorišču, hoteč na ljubavni sestanek. Ko ie bil že na ci'ju, je nenadoma sli» šal škrtanje, zagledal je miš, ki je tekla iz-od korita v konjušnico, naježi! se je, počeni!, zasikal in malodušno pobegnil. Čemu vam pripovedujem vse to? Ker se tudi jaz včasih nahajam v smešnem položaju bežečega mačka. Ka» **•» -*o <*-U_ «>ir e« ■Hj/U '17 nele higijenično, temveč tudi zelo slikovito. V tem je politika! Cenjenim damam ne gre le za našo higijeničnost, temveč tudi za slikovitost ker se nas v zapestosti sedanje monotone moške mode naveličujejo. Kdai jim bomo ustregli? No. počakajmo zaenkrat, kaj bo ameriški demokratski klub ukrenil 7. dr. Darlingtonovim radikalnim predlogom! Popoldanska toaleta v marine - čpingleju z b:lo vezenino in beiimi gumbi. Starinske smesnice V malem mestecu, kjer ie niso poznali gledališča, so priredili diletanti prvo pred> stavo. Glavno vlogo je dobila oeka gospo, dična. K predstavi je prišla tudi njena mati. Toda predno se je dvignil zastor, je (topila mati pred rampo ter nagovorila zbrano ob« činstvo z besedami: »Slavna gospoda! Bodi« te, prosim, tako prijazni in dovolite, da po« ve moja hčerka prva svojo vlogo. Stanuje« no namreč daleč in ne bi hotela, da nmu> dimo večerjo.« Zelo raztresen gospod je pisal svojemu prijatelju takole: »Dragi tovariši Pozabil sem pri tebi zlato tabatjero in bom zelo vesel, če mi jo vrneš po svojem slugi.* Na« šel pa je tabatjero baš v trenotku, ko je pečatil svoje pismo. Zato je pripisal: »Bjš sem našel tabatjero, zato ti je ni treba iska. ti.» Pismo pa je vseeno zapečatil ter ga od« dal na pošto. • •Prijatelj mojega srca«, je rekla žena so« progu, »ali vas ni sram zehati vpričo mene? Kam pa ste deli vašo vljudnost? Ali sem jaz tako dolgočasna?« — »Kraljica mojih misli in roža mojega ognjevitega srca», je od« govoril soprog — »nikakor ne. Toda mol in žena sta eno. In kadar sem sam, rad ze« ham.» • Leta 1842 je dovolil neki ruski graščak kmečkemu dekletu oditi v Petrograd na de« lo, toda pod pogojem, da mu plača davek kakor vsi drugi tlačani. Dekle je stopilo ▼ neko vojaško tovarno ter je tam dobilo no« ve škornje. Država je zahtevala pozneje od graščaka, da ji povrne vrednost škornjev — tri rublje v srebru. Graščak ni hote! plačati. Stvar se je prevrgla v pravdo, trajala je tri leta in je bila končno izročena v rešitev nekemu visokemu uradniku. Mož je površno prelistal akt, ne da bi ga prečital in je bež« no prebral samo besedi »dekle« in »škor« nji.» Napisal je na rob akta »Udariti dekle« tu 25 batin». Ubogo dekle je torej bilo te« Dva vremenska plašča prikladna tudi za potovanje, iz težkega covercoata temnorjavc odnosno tem- nozelene barve. Prvi člani ruske akademije znanosti so bili nemški učenjaki, katere je naročil iz tujine Peter Veliki. Profesor VViensheim je našel v arhivu starinske zapiske o ljudskem štetju o nekem kraju v Vzhodni Sibiriji. Da! jih je takoj natisniti, sam pa se je hv*. lil, da bo sedaj razkrinkana ničvrednest »Sibirske zgodovine«, katero je spisa! drugi profesor, njegov neprijatelj Muller. Ko so profesorja vprašali, kaj je novega v niego« vih virih, ki se pravkar tiskajo, je odvrnil: »Gospoda moja, tega vam res ne morem povedati. Stvari so pisane v tako starem jeziku, da ga ni človeka, ki bi to stvar lah« ko razumel.« hoče imeti poceni srajce« kravate, obleke« in drugo blago, naj se obrne na ivrdko t. T-o m S i J, Sv, Petra cesta itev, 38, 1802« Skupina ličnih kostumov s kratkimi jopicami Od leve na desno: „ . Pomladanski kostum iz amaco^iskega sukna. Kratka jopica. Reverji oblačen z. belim suknom. Pošitki iz tres, vrezani žepi. Gladko krilo z zgornjo garnituro; pod vratom bel žabo. ... Pomladanski kostum iz resedno zelenega volnenega popelina m belega crepe de chinea, okrašen z gumbivipi garniturami in temnejšimi »bleodami«. Pomladanski kostum iz rjavega riosa. Kratka jopico, okrašena z živo-bojnim vezenjem. Plastron spredaj oiprt, visok ovratnik iz trdega platnenega batista. Krilo spredaj zloženo v votle gube. Od leve na desno: Deux-Pieces iz naravno-barvn;ga ka^ha. Srednje dolga jopica s stoječim ovratnikom in pestrobojnim vezemem.. Gumbi iz biserne matice. Kostum iz jadransko-modrega mulinžja. Kratka jopica z vezenim ovratnikom iz belega inarokena. Deux-pičces-kostum iz belega poletnega sukna, okrašen s terakota barva-nim marokenom z istobarvnimi gumbi. ral pri stricu Petru Demjaniču učiti la« tinščine. In če vidim danes kakšen kla« sičen umotvor, mesto da bi se žejno nas slajal ob njem, se spomnim na ut con« secutivum, na nepravilne glagole, na ru« meno«sivo lice strička, na absolutni ab» lativ ter postanem ves bled. Lasje se mi naježijo in kakor tisti profesorjev ma« ček, se tudi jaz spustim v sramoten beg. Slavko Grum: Blesteči kamni Čudno je to: mogoče me boste nekoč božali in bova imela veselje drus z drugim. In vsega tega ne bi bilo, da nisem šel včeraj slučaino mimo in stopi! v tisto zabavišče. Kaj bi bilo, da n!sem šel? Žalosten sem, če se domislim te neznatne slučajnosti. Da sem bolan, ste mislili, ko ste st>-pili k meni in se me dotaknili s pab!ja-čo. Da trpim in ne morem nečesa pozabiti. Ne, nisem bolan, samo zadnje čase sem bil mnogo sam. In nekoliko truden sem. Lepo je. da ste prišli k meni ln se me dotaknili. , _ Zakaj vas bom videl šele cez teJen dni? Ali imate mogoče--ne, ne. pustimo! S tem čakanjem sem prisiljen, da se pečam z vami. Da vas mislim. Zalil,og imamo slabo domišljijo in si vas ae morem ve^sfvHatl Samo oabliaio vi- dim. s kamni opeto čelo. Neka} blcste-čih kamnov vidim, ne mnogo veš. Spominjam se neke zgodbe. Popolnoma neznana sta si bila, sestajala sta se samo enkrat v mesecu na gotov dan v pozabPenem hotelu. N:-česar nista vedela drug o drugem, :iiti imen si nista poznala. Tako sta bilo prisiljena zvati se samo »dragi® in ^1'u-ba». Tudi ga je ona prosila, naj nikdar ne poizkusa kai zvedeti o njej, ker sicer bo morala niena ljubezen umreti Zelo pametna žena je bila ona. Težko se je premaroval mož, da ni povpraševal po niej. Kadar sta se poslovila in razšla, je večkrat stooil za nio čez cesto, ali vendar se je premisli! in okrenil. Vsakokrat je radovednost premagalo srce. Ali nekoč--! No. potem ni prišla več. In čemu tudi naj bi še hodila? Saj sedaj je vedel, da ie žena svetnika, ali mesarja, ali — Da ima otroke, da zjutraj zdehaie vstaja. da-- Čemu naj bi še hodila? Zelo pametna že^a je bila. Prijetno se ie pogovarjati. Tu sedim in ugitliem o vas. Ali hodite zvečer na obrežie, ali katerikrat jočete. Tudi ali sami soit^ ugibliem. Vaših rok nisem videl, čudim se, da nisem videl vaših rok. Mogoče sem vas že katerikrat sre-čji VčasJ*« hodim mnogo okoli, ciga- reto prižgem in se pustim vzeti od :e-ste. Morebiti sem stal pred izložbo in je bil v steklu vaš obraz poleg moi;pa. Nad cesto je bil razpet kolporteriev glas, ood njim so se prerivali avt<. Popravili ste si v steklu lase in stopili čez trotoar. Bledi ste bili mogoče takrat in vas je kdo užalil. Meni še niste bili takrat. Umikali ste se pasantom. Nekaj svetlih kamnov imam nred seboj in — vašega g'asu se spomin isti.. Slišim ga:--In potem--da. res — okrenila se je---- Vaš glas "Mišim in mi je všeč. Ker je miren Ker ne očita ničesar živlieniu. In iaz sem že zelo truden. Ne da bi bil naveličan cest in solnca in godbe, ali drenjam ?e ne več rad med komolci. Na terasi Letnega salona sedim rad in držim roke na solncu. Oina, s katero potuiem po predmestju, je zelo čedno dekle, ali ona misli, da mi mora vedno znova povedat!, da me ima rada tudi kadar me nima in bi bila rajši doma. Saj se dobro razumem s tem otrokom, ali pri nje; moram biti patetičen. Reči moram: vsak čas pride pomlad, in rože, in bova ?!a ven, na deželo — in vse — vse. dele moje. In pri tem vem, da prave t*.mladi nikdar ne bo. Ali povedati vam moram, da *r.e je naučila nekega veselia. ki ga nisem po- zna! deslej. Ko hod'm iz pisarne mc vedno čaka na ogiu in potem potujeva. V predmestje greva, na tiste brezkončne cestc. Kar naprei,.kamor gredo r.o-ge. Prej nisem poznal tega veselja. In čebljava. Zdelane roke ima ter io jc sram. Skriva jih. Rada hodi po teh postaranih ulicah, ker tu je videti dama Silno modro govori o življenju ir rad jo poslušam. Če s: k:h cenah ter si oglejte bo?*to zalogo na Er avCevi caatl 2, nasproti dramskega gledal ska, v neposredni bližini nunske cerkve. Po slovanskem svetu »Kultura Slowianska" Slovanska ideja je danes v prvi vrsti praktična; tudi metode, ki JiH uporablja, dv bivajo vedno bolj praktično obeležje. Romantični panslavizem leži med staro šaro v ropotarnici naše zgodovine; zanj ne govori niti duh časa niti sodobni položaj slovanskih narodov. Vedno bolj pa se uveljavlja duh siovanskih demokracij, ki se brez učenih teorij in brez imperijalističnih teženj iščejo med sabo in zbližujejo to, kar si je po naravi blizu ter spajajo ono, kar se da spojiti. To ne velja samo za politično p'at slovansko ideje, ampak tudi za kulturno. Kakor slovanska politika vedno bolj opušča utopične aii vsaj naši dobi tuje zamisli in načrte ter se bavi s praktičnimi problem:, ki se tičejo predvsem skupnih interesnih sfer, tako postaja tudi kulturno zbližanje Slovanov boli in boli konkretno. Nihče ne misli resno na »vseslovanski jezik*, k? tri se vrinil v samostojne slovanske kulture kot jež v lisičjo luknjo, ampak se vsepovsod naglasa potreba, da naj se siovanfkl Jeziki razvijajo v dosedanjem pravcu. Sl> vanski problem ni več Jezikovni prob'<»m, kakor se Je zdel romantičnim slovanrfnctr. ni nekako amalgovanje siovanskih kultur, brez naravnega razvoja in celo proti niegi-vim zakonom. Tega slovanski interes ne zahteva, kakor ne zahteva političneg^ imperializma. Po svetovni voini ima kulturno Slovanstvo čisto konkretne smotre: spoznavati življenje slovanskih narodov, iskati skupne vezi med njimi, jih spletati in razpletati v vedno nove nitj ter razvija** iz individualnosti slovanskih kultur enoten slovanski tip. Ta končni smoter je seveše jako meglen in nestalen ter ne more vellati kot neobhoden ideal. Dovolj ie, da se spajajo slovanski interesi in zbližujejo slovarski duhovi. Vse drugo Je vprašanje novih vidikov, ki jih še odpre zgodovina. Konkretnost novega Slovanstva, ki ga Je do neke mere utemeljil teoretično F. G. Ma-saryk, se lepo izraža v velikem zanimanju za slovanske jezike in za slovstvo posameznih narodov ter v vedno živahnejši '/menjavi misli in zrelih kulturnih vrednot. V tem oziru je opaziti posebno živahen kontakt med Jugoslcrveni, Čehoslovalci in Poljaki Za njih zbližanje je bila svetovna vojna dalekosežnega pomena, ki ga je nastanek treh novih oziroma razširjeni in preusirojenih slovanskih držav le še boli povzdignil. Dočim so politične, kulturne in gospodarske vezi s Čehoslovaki pri nas 2e priiično popularne. Je o Poljakih vel'ko manj slišati. Včasih se v tem ali onem ju-goslovenskem listu pojavi glas, da se Pollaki ne ogrevajo za slovansko idejo. To je do neke mere res, ali vprašati se motam >; za kako slovansko idejo? Za ono, ki i.e sad zanosnih čustev in ideoloških zamisli kakega slovanoiila, ali za slovansko iJe'o te ali one politične skupine aii pa za kak konkreten slovanski program, sloneč na interesni skupnosti in duhovnih težnjah? P -Ijaki niso bili nikoii za tisti panslavizem, ki je cvetel osobito pri nas in ki mu je bil cilj, da bi Slovanstvo izginilo v ogromn*. močni Rusiji. Niso bili tudi za neprimerne politične eksperimente, ki bi škodovali poljskim interesom. Bili so predvsem Pol;?ki in če hočemo biti pravični, je treba priznati, da smo tudi mi drugi hoteli biti predvsem Slovenci, Hrvati, Srbi, Čehi, Rusi H d. Poljska politika v Avstro-Ogrski bi 'ahko bila v marsikaterem oziru bolj slovanski, a dokler je bila poljska, ji moremo ta greh odpustiti, zakaj v boju za življenjske interese nimajo narodi preveč časa za sentimentalnosti. Ni sa naroda, ki bi ne deUl napak; kdor se mu hoče približati, zan, velja splošna odveza. Reči pa Je treba la to tudi pribiti, da so politični cilji Slovanstva veliko bolj kočljivi in opolzki nego kulturni; za nje je potrebna ne samo vslka širekosrčnost, ampak tudi požrtvovalna potrpežljivost. Zakaj politika Je že v ok^rju enega naroda boj, pa ne more biti treuga dei ondi, kjer se križajo interesi dveh as- rodov. Konkretno pa slovanska ideja tudi na Poljskem napreduje. O tem bi lahko našteli veliko primerov, ki ne kažejo samo intelektualnih, ampak tudi čisto čustvene manifestacije slovanske vzajemnosti. Posebno je opaziti v zadnjem času zbližanje med Poljaki in JugoslovenL V tem oziru so povojna leta storila več nego preje desetletja Tudi dokaz, da se slovanska Ideja razvija po svetovni vojni v veliko hitfj'šen* tempu ter se začenja čisto konkretno formulirati Eden izmed dokazov je revija »Kultura Slowianska», ki Jo izdaja v Varšavi 2 A. B. DostaL Dasiravno slutimo, da revija ni ravno prodrla v mase — izhaja namreč priiično neredno — je vendar že njen obstoj vreden naše pozornosti. Že naslov kaže, da ima na programu slovansko kulturo Na tem polju je slovanska idela naj'as-nejša, zato Je vsako resno delo tem bo'l uspešno. Kultura S!owižnska« izhaja dvakrat na mesec in prinaša predvsem prispevke poljskih sotrudnikov. Iz nje vidimo obrise slovanske ideje s poljske perspektive. Dasi je dosedanje gradivo po veliki večini informativno, smemo vendar sk.e-patl, da se lepo število poljskih intelektualcev resno pripravlja za dobo, ko bo treba iz teh kamnov gr?diti stavbo slovaške Ideji na tleh Masarykove filozofije. P"««b-tl duha ostalih slovanskih narodov in ore-vidno odrediti smernice ter meje njlhovRi interesov. V naših očeh je taka metoda naj- k°VS zadnji h zvezkih cKulture Stovidnske*, ki leže pred menoj, je nanizana lepa vrsta dobrih prispevkov o slovanskem življenju. V a številki je pisal J6zef Wasowsk! o Štefanu Žeromskem, ki ga imenuje velikega graditelja, dr. Zotja Kawecka o našem Branislavu Nušiču, J. Orabiec o znamenitem starcu poljske demokracije Bolehava Limanovskemn, Jerzy Kurnatowskl pa Je načel čedno razmotitvanje o čeSkt narodni ideji na tleh Masarykove fflozosfle. Poseb^ no zanimiv je spis M. Weronlcza: »Fragmenti drame ruske pravoslavne cerkve«, ki nas na podlagi pri nas malo znanih Podatkov uvaja v sedanjo religijozno krizj ruskega naroda, krizo, ki rešuje za vse človeštvo boj med materijaltzmom in idealizmom. Spis se nadaljuje v 9. številki in še ni zaključen. V tej številki je tudi nekro-log češkemu filozofu Drtini in pa zanimiv članek dr. J. Golgbeka o zamisli slovanske države pri Boleslavu Hrabremu (592 do 1025). 10—11 številka je vsa posv-:č?na Jugoslaviji. »Jutro* je o nji že poročilo. Vrhu tega prinaša revija v vsaki številki še kak prevod iz slovanskega slovstva, v kroniki pa celo vrsto informativnih n-'.tic iz kulturnega, političnega in socialnega življenja v posameznih slovanskih državah Vsekakor je časopis »Kultura SIowia.--ska« za sedanje razmere dobra vez med slovanskimi narodi in Poljaki, ki vrši p >>ag informativne tudi še prvo konstruktivno nalogo s tem, da utrjuje slovansko misel • na Poljskem s konkretnim gradivom o s'c- j vanski kulturi. Njen izdajatelj g. Dostal, ki je — če se ne motimo, rodom Ceh. in ie j dalj časa deloval v Poznanju — je zn>n delavec na polju slovanskih sfikov, Hea^st brez romantične navlake, mož, ki se zive-da, da slovanski interes ne zahteva v svoji bojni legiji vročih glav in saniarjev, marveč hladne delavce, ki se ne izgube v megli misticizem in abstraktnega razmotrva-nja o poslanstvu tega ali onega naroda ampak določajo s pozitivnim' metodami pomen slovanskega duha in dela v delavnici sodobne svetovne demokracij 2. Mislimo, da je «Kultura Slowianska» s takim progr?-mom važen poljski akumulator slovanskih sil od vzhoda, zapada in juga na se/er. Želeli bi, da bi se jugosiovenska Javnost bolj zanimala zanjo. B, Borko. Kosdov v Mongoliji Zadnje potovanje neumornega ruskega učenjaka, raziskovalca Kozlova ie biki opremljeno boljše nego prejšnje eksoedici-jc. Vzel je s seboj celo kino-aoarat in era-mofon za zapisovanje. Preko Vremje-Udin-ska je prišel v Kjahto, kjer je končno opremil celo karavano s 50 velbiodi in 20 k'nji. Iz Urge so mu bile poslane na pomoč za poizvedovanje tri skupine. Ena od njih ? Kondratjevim na čelu je odšla na siver, kjer se je pričakovalo najmanj zanimivega. Med Urgo in Kjahto v hribih Nojin-U! sredi pragozda je našel Kondratjev okoli 150 gomil različne velikosti. Klanci stoje v vrstah in imajo ob!:ko š '.-rikotnika, kr Je tlakovan z velikim ne >b'i-kovanim kamenjem iz bližnjih hribov Obdani so z visokim nasipom. V globini 6— 10 m so se našle cele lesena hiše — grobovi. Hodnik Je ločil zunanji zid groba od notranjega tako, da so lahko šli Rusi oko" groba od vseh štirih strani. Vsaka !zmed štirih skupin grobov je strogo odgova'ia'a eni strani sveta. Mrlič pa je vedno leža' z glavo proti severu. Pred moškimi grobovi so stali veliki In mali vrči, pred ženskimi pa male lesene skledice. Preiskovanje pokopališča je b!lo sila težavno vsled popolne teme. Zemlja in kamenje so se vedno sesuvall Včasih s; ze zrušil tudi težak lesen tram. Arheolog Smukov je, stopivši prvič v grob, zagUdal pri luči svoje baklje čudno sliko. Sten? so bile pokrite s svilo in okrašene z umetniškimi preprogami (gobelini), ki so bile vezane z zlatimi figurami ljudi, konj, ptičev in zmajev. Pozlačena krsta na lesenih okroglih stojalih je stala na velikanski, izredno lepi in krasno ohranjeni preprogi os rim-ne vrednosti. Povsod so se bliskali ob '.uči baklje zlati predmeti Za zgodovino umetnosti le važen nedvomno grški vpliv, pod katerim so sta'l — menda preko Kitaja in Indije — mongolski umetniki. Popolnoma v antičnem s':gu so izvršeni na preprogah prizori z živa'm!, u. pr. napad zmaja na Jelena, mamuti r'vi in pravljični ptiči Čas pogreba se je dognal na temelju okraskov lončene pasadt. Idtajskega porcelana in težkega sreb resa ogledala. Ti komplicirani okraski spadajo v dobo tako zvane khanjske vladarske h'Še, t. j. 200 let pred Kr. V eni urni se Je našel črni prešan ^aj in kruh. Našla se je dalje množina ženskih k.t v svilenih vrečicah ta brez njih. Nekatere so bile okrašene z amuleti Krasno se le ohranila umetno pletena mrežica iz žlms, ki Je menda branila pred muhami konjsko glavo. Obenem z r izkopavanji so dognali Rusi geološko sestavo hribov Nojon Ul, zbrail so veliko rastlin in živali, med drugim io 800 ptic — izmed katerih Jih spada 230 k" v Evropi popolnoma neznanim vrstam Zbirka mrčesa In metuljev obsega 13 tisoč številk. Ob rekah Hara, Sungarl In Bijun-gol so se našle neznane kače, ribe ta drugi reptiliji. Izmed sesalcev so bili nagačcnl čudno pobarvani Jeleni, srne, lisice, zajci, polhi in podobne Hvali. Majnika gre neumorni Kozlov naprej v spremstvu vnuka drugega znanega ruske* ga raziskovalca Mongolije Przewaltskega. Rusija pridobiva s Kozloviml ekspedicilaml vedno bolj na ugledu. Gledališče prolettntta. Proletkult, sovjetski urad za širjenje umetnosti med ljudstvom. ima v Moskvi svoje »prvo delavsko gledališče.* Igrajo seveda brez režiserja. Saj ima sovjetska vlada tudi sinfoničen orkester brez kapelnika. Komunisti smatrajo »umetnost brez voditelja* kot korak na poti oprostitve množice, »žlznj lskustva» poroča o novt prireditvi delavskega gledališča »Vat4ga» (tako se Imenuje zadruga ribičev na Volgi). Dejanje se vts v času Kerenskega hi slika vstajo ribičev proti kapitalistom na zapuščenem otokn KaspS-kega morja. »Na odru Je bfla tema, dirta-dsd, kričanje. Občinstvo pa ni raznme«o de-Jwjja,» s« glase ooročBi. Edin* raoeh pri- radfeva it njena reatetifeort. Na odru nakopičeni sodi so smrdeli po sladkih po celem gledališča. Najbolj zanimivo pa je hilo to, da ni smelo občinstvo zapustiti predstave pred koncem. Kuprinora »Jama. tudi v Pragi. Poročali smo, da se Igra sedaj dramatizirani Knprt-nov roman »Jama* na Dunaju. Dramatizacija pa je prišla na oder tudi v Pragi in ža-nje velike uspehe. Gledališče je neprestano razprodano in ljudje drve k predstavam naj-bolj radi tega, ker stoji na letaku pripomba, da se odigrava dejanje komada v ruski javni hiši. Za komad viada toliko zanimanje, da se je čutila primorano poseči vmes celo cenzura, ki je nasvetervala neke okr-nitve dela, na katere je moralo pristati gledališko vodstvo. Revolncijsko gledališče. V Moskvi se vrši hud boj, ki bo odločilen za usodo in bodočnost ruskega Akademskega gledališča. Nasprotniki zavoda, katere vodi Me-yerhold, dokazujejo, da propada rusVo gledališče že od osemdesetih let dalje. Za Me-yerholdovo skupino so prizadevanja Hu-dožestvenikov smešna, ker so iasen dokaz, da je zgodovinska umetnost na odru izčrpana. Meverhold zahteva, da se vsa sodobna gledališka u~~tnof.t v Rusiii zavrže in pokoplje, kajti ta'-*Tia. kakršna je. soada on njegovi sodbi e^nole na pokonafšče. Ruski delavci, se g'nsi njegova deviza, so še vedno kos akademskemu biku, in mu še polomijo rogove. — Pač prijetno ozračje za umetnike, ki se ude^tvnieio v Rusiji! Požar v odeškem g^HaPšču. Dne 26. marca ponoči je izbruhnil v odeškem gledališču požar, ki je nastal takoj po odigrani operni predstavi. Igrala se je Rubinstei-nova onera «Prorok», pri kateri so na odru uporabljali umetalni ogenj. PožaT je uničil vse dekoracije in oder. Garderobo so deloma redili, pravtako tudi dragoceno knjižnico in zbirko partitur, ki je ve'ike vrednosti. Odeško operr.o poslopje je zgradil dunajski arhitekt Fatoer. Na zuaaj je bUo podobno dunajskemu Bnrgtbeatru, dekoracija zanj pa sta naslikala Italijan ReggJo in Rove-scaglL Propadanje ruske Akademije znanosti. Posebna komisija iz Moskve je ogledala v Leningradu poslopja Akademije znanosti, zvezdame, palač in gledališč (sodnije so izročene v upravo Akademije kot zgodovinska poslopja), ter je sklenila, da je takojšnje popravljanje teh zgradb izključeno. Poslopja v Leningradu so zelo trpela vsled zadnje povodnji. Leningrajska zvezdama se bo n. pr. kmalu zrušila. Zidovi so že ločeni po razpoklinah od ostalega poslopja. Prenovitev akademskih poslopij bi zahtevala en milijon 200 tisoč zlatih rubljev. današnja prenovitev poslopja Akademije same 300 tisoč, palače v Carskem selu, kjer so razgrajali vojaki in otroci iz šol za mladoletne zločince — čez en milijon itd. Sedanji ■ sovjetski državni proračun pa nc prenese te svote, in to je baš najžaiostnejše dejstvo. Razkol med ruskimi učenjaku Od ruske akademske skupine v Parizu, ki šteje oko-lu 123 članov, se je odcepilo 19 učenjakov, med njimi zlasti prof. Metaljnikov, Gronski in drugi z Mlljukovim na čelu. Vzrok cepitve so politični prepiri. MKjukov je bil preradikakm za ostaie kolege in je propadel pri volitvah novih odbornikov, dasi je drugače na glasu kot učenjak. (Njegove eSIike iz zgodovine ruske kulture* so prestavljene tudi v tuje jezike). Manjšina ie ustvarila sedaj posebno Akademsko Zvezo, ki si lasti pravice do prireditve dTŽ. izpitov, razmotrivanja disertacij in podobnega. Na ta način bosta v Parizu dve tekmovalni skupini. Politika je prvič posegla v siožno dosedanje delovanje ruskih učenjakov v inozemstvu. Ta odcepitev vsekakor ni v korist ruski vedi in njenim zastopnikom med begunci. Znamenita knjiga Dr. Milada Pau!ova «Ju<*os!ovenski odbor» Povjest juKoslovenske emigracije za svjetskosr rata od 1914. do 1918. — Izdala Prosvjetna nakladna zadrusia. Zagreb 19£>. Izšlo ie znamenito de!o, o katerem ie bilo znano, da ga pripravlja odlična češka raziskovalka zgodovine našega osvoboje-nia dr. Milada Paukrva, izšla baš sedaj, ko prehajamo v desetletnico početkev revolu-cijonarne akcije, ki so jo vršili emigranti iz jugoslovensldh dežel tedanje avstro - ogrske monarhije. V predgovoru popisuje dr. Pa ulova, kako je prišlo do tega, da je ona prevzela nalogo, da spiše pričujočo knjigo. Jugosiovenska komisija, ki so jo po osvobojeni osnovali v Pragi prijatelji češkostovaško-jugoskrvenske vzajemnosti, si je vzela med diugim za nalogo, da se temeljito preišče m popiše, kako se je med svetovno vojno podpiralo med seboj češkoslovaško in jugo-slovensko delo za osvobojen je. Jugosiovenska komisija si je bila v svesti, da more tako delo izvršiti samo strokovno izvež-bain zgodovtaar. zato se je obnriia na univ. prof. dr. Jaroslava Bidla. da ji nasvetuje, koga od svojih učencev. Ta pa je priporočil dr. Pauiovo. Dr. M. Paukrva se je podala v aprilu leta 1920. v Jugoslavijo, kjer je ostala do septembra leta 1921. Pripravljajoč se za privatno docenturo v Pragi, si je vzela za nalogo, da napiše veliko sintetično delo o jugoslovenskem ujedinjenju ta zvezah češkoslovaško - jugosiovenskih od leta 1S95. do konca svetovne vojne. Ker pa je to ogromno dek>, hoče dr. Paulovi zgraditi zanj temelj v obliki analitično kritičnih monografij. Prvo tako monografijo je izdala pisateljica že leta 1922. ta sicer »Diplomatska igra okrog Jugoslovenov v svetovni vojni«, napisano na temelju avstro - og--skih uradnih dokumentov. Druga taka monografija pa je pričujoče delo. Kako hvaležni moramo biti pisateljici za veliko delo, tega se bomo morda dodobra zavedali takrat, kadar bomo opazili, da je volik del mož, ki so aktivno sodelovali v velikem osvobodilnem gibanju, že pomrlo, oziroma da so na mnoge važne detajle že pozabili. Dr. Paulova maglaša, da je baš ta bojazen pospešila njeno delo. Vrh tega je poznejša politična borba močno vplivala na mišljenje ter čuvstvovanje teh mož, tako da so pod vtisom najnovejše politične borbe gledali j na medvojne dogodke in zasiuge — drugače nego prvotno. Dr. Paulova se ie o tem prepričala žc, ko je primerjala izjave iz leta 1923. z on'xa iz leta 1920. Zato je velikanskega pomena, da je pisaidisca glavne svoje študije opravila še v letu 1920. in 1921., tako da je še vjela v glav -m neootvorjeno sliko nazi-ranj, stremljenj in čuvstvovanj. kakor so obstojale med veliko vojno. Knjiga >e to-tej zgrajena po veliki večini na ustnih izjavah in pripovedovanju. Tretje delo, ki ga piše dr. Pauiova. bo obsegalo dobo jugoslovenskega ujedinjenja od leta 1895. do svetovne vojne in jugoslo-vensko - češkoslovaške medsebojne zveze. Toliko o genezi knjige, ki je nedvomno najvažnejše zgodovinsko delo za Jugoslovane, obsegajoče v prvem delu podroben popis osnutka Jugoslovenskega Odbora in razvoja jugoslovenskega vprašanja do srbske katastrofe v oktobru leta 1915., v drugem delu popis akcije Jgslov. Odbora v Rusiji ta Amertki (leta 1915.) in v tretjem deta kriško deklaracijo ta borbo za diplomatsko priznanje kraljevine SHS. Knjiga dr. M. Paulove je brez dvoma ena najtateresantoejših knjig, ki obravnavajo medvojno dobo, za nas Jugoslovane pa gotovo najvažnejša in tudi najpoučnej-ša. Izšlo je že par večjih del, ld obravnavajo medvojno jugoslovensko akcijo za osvoboditev, osobito delo JugosKenskega Odbora; imenovati je pri tem pred vsem dr. A. Ogriza, Rorba za jugoslovensko državo, Milana Djordjeviča, Srbija i Jugo-sloveni za vreme rata 1914—1918, Ferdo Sišič, Dokumenti o postanku kraljevine SHS ter istega avtorja delo Jadransko pitanje. poleg tega je še precejšnja vrsta manjših spisov ter člankov, ki pojasmiiejo to ali ono epizodo. Toda delo dr. M. Paulove se odlikuje od ostalih v dveh ozirlh: po eni strani je to veleika m do podrobnosti segajoča monografija o vsej akciji od začetka do konca, po drugi strani pa je delo odlično po težnji pisateljice, da objektivno pokaže razne struje fn osebnosti, razna na-ziranja. ki so se borila za uveljavljenjel ko se je formirala v prvih početidh kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. V tem po- IftAKA GOSPODINJA JE 05K0D0VAf1A,KATERA| 5V03E6A PERILA NEPER1:*ZIAT0R0G AIL0A! ZIAT0R0G TERPENTIM Pomladanske rol)leiie, pourinlbe in draga oblačila nudi najugodneje J. Hlaček JLjubljana, Aleksandrova 12 gledu je knjiga naravnost poučna za vsakogar, ker točno pokaže in analizira vse klice sedanjih divergentnih nazirano, klice, ki so vsi obstojali že med vojno, a ie njih razrast oviTala nujnost, težišče položiti v osvobodilno akcijo. Taiko analizira stališče srbske vlade (Pašič) napram ujedinjenju. ki kaže matoo rezerviranost, kakor tudi stališče Jugoslovenskega Odbora, v katerem prvotno niso bili možje najdosledno šega jugoslovanskega nacijonalizma, ia naposled logično ta možato naziranje bojevite predvojne nacionalistične omladine, ki je bila zavrgla popolnoma ves historizem in plemenski sentimentalizero. Osobito je instruktiven opis starčevščanske evolucije, ki jo očrta dr. Paulova najprvo o priliki prihoda dr. Barca iz Zagreba v Zenovo (stran 109). kjer opisuje, kako Jugoslovanski Odbor ni točno poučil dr. Ba-rca o težavah s strani srbske vlade ia nje centralističnih težnjah, baš s tem pa je dosegel, da je bil Zagreb orijentiran optimistično, kar je olajšalo ali morda celo sploh omogočilo jugoslovensko evolucijo. Frapantna so poročila o izjavah mero-dajnih ruskih diplomatov, ki so bila sicer že razkrita tekom zadnjih let, ki pa v precizni in dokumentarni obliki presenečajo vedno znova. Rusija, namreč oficijetaa, je bila spočetka izrazito proti ujsdmjenju Jugoslovenov, ker se ie bala vpliva — katoliških Hrvatov in Slovencev'. Osobito zoper Slovence je bila ruska diplomacija, kar je naglasila prav izrecno. Jasno se vidi, kako neslovanska je bila v tem oziru carska Rusija, ki je stala na stališču pravoslavnega vseslcrvanstva, v čemer je ni izučil niti svarilen vzgled Bolgarije. Tu se razvidi tudi škodljivo delo separatističnih Hrvatov v Beogradu začetkom vojne, krkor tudi nespreten nastop petrogradske-ga Slovenca Turne. Tu izvemo, kako je le srbska diplomacija omogočila prve nastope jugoslovenske emigracije v Rimu, Borde-auxu. oziroma Parizu ter Londonu itd. itd. Kakor romaa se čitajo nekatere politične osebne dogodivščine, n. pr. one, ki se nanašajo na Meštroviča, Trumbiča, Supila (osobito njegovo odkritje londonskega pakta in njegov sijajen nastop v Petrogradu). Marjanoviča (njegovi dopisi frankovskl »Hrvatski« rz Ženeve!) in drugi. V marsikateri podrobnosti so se v knjigo dr. Paulove vriniie netočnosti (n. pr. tržaški sestanki leta 1915. niso povsem verno predstavljeni) in zdi se nam tudi, da je (sicer neizrečene) sodba spoštovane pisateljice preveč ta favorem Jugoslovemske-ga Odbora. Toda tudi oni, ki se z eno ali drugo podrobnostjo ne strinjajo, bodo priznali, da je delo kot celota naravnost čudovito izpričevalo historijograiske veštine, globokega razumevanja našega težkega problema m brez primerne pridnosti in vestnosti. Skupno z dosedaj publiciranimi deli in doneski je knjiga dr. Paulove skoro da popolno ogledalo, v katerem se vidi nastajanje Jugoslavjie jasno ta odločno. Zato si ne moremo predstavljati Slovenca, ki bi se ne žele! seznaniti se s tem delom in ki bi nc bil hvaležen dr. Pa ulovi, da se je lotila težke naloge ta jo izvršila s tolikim uspehom. Ker pa moTa knjiga služiti ne le kot pouk o preteklosti, marveč tudi kot kažipot po politični sedanjosti, njene vrednosti ne moremo dovolj naglasiti. z pravega angleškega svil. flora NOGAVICE v vseh modnih barvah po najnižjih cenah se dobijo le v trgovini 1690-» A. ŽIBERT, Kongresni trg. Novi piruhi Slikarsko umetnost se je žc večkrat primerjalo z muziko. A mnogo bolj upravičeno bi bilo, napravit paralelo med ornamenttko ta muziko. Kakor je glasbeni umotvor zgrajen na motivih, ki se ponavljajo ta izpremi-njajo, se pridružujejo po gotovih zakonih ali si nasprotujejo, ter tvorijo, sledeč danem ritmu celoto, ki je tem lepša, čim popolnejša je uporaba motivov, tako vidimo, da je tudi omamen talni umotvor sestavljen iz motivov, ki se vrste v prostoru na podobni načir., kakor muzfkaličnl časovno. Zanimivo je, da moremo opaziti ta parale-lizem. ki ga je prav mično zasledovati do detajlov, pri naši narodni umetnosti. Orna-mentalni domisleki naše narodne omamen-tike z uporabo tipičnih domačih motivov, kakor so STce ta nagelj v tisočerih vari-Jantah. spominjajo že vsebinsko ra motive narodnih pesmi Glavno je pa duh, v v.ate-rem so ti ta vsi drugi motivi uporabljeni na pečah ta drugih vezeninah, a tudi na pir-hih. Na to sem se spomnil, ko sem slučajno našel posebno lep primer ornamentalno okrašenih ph-hov v zbirki, ki jo ima ga. Z. Sever (trafika) v šelenburgovi ulici. Na te pirhe se mi zdi vredno opozoriti SiTŠo javnost. So sicer delo izobraženca, ki se je pa popolnoma prilagodil narodnemu duhu. In ki vstvarja v tem duhu male umo-tvorčke, katerih moramo biti veseli Škoda, da se je vstvaritelj v nekaterih oddaljil od čisto ornamentalne kompozicije in je vpletel paT krajinskih motivov in verzov, ki ne spadajo zraven. Kakor čujem, so to delca, od katerih bo razstavljena mala kolekcija tudi v Parizu, za zelo nizko ceno na prodaj. Občinsfo jih bo gotovo takoj pobralo, kajti ti ptThi se razlikujejo od navadnih tudi v tem, da so opremljeni s svilnato vrvico in so lakirani, tako da morejo biti v okras vsakemu salonu, S. S, t «JUTRO» št 82 T. G. MasaryEi Svetoma revolucija Iz vojnih spominov prezidenta ČSR. Coprrle+t bj O-Mn. Praga*, trni by F<"1< ral Featnr* 8ywJie»U, Kew-York- VI. V Angliji. Ansrleška filozofija In literatura. — Angleško bogastvo. — Naša propaganda v Angliji. — Kino in vojna. — Angleška armada. Bivame v Parizu in Londonu, stalni stiki z Angleži in Francozi, francosko-angleške skladnosti in razlike, premišljevanje o francoski in angleški literaturi — vse to me je naravno vedlo k primerjava niH francoske kulture z angleško kulturo. Izmed angleških filozofov me je najbolj interesi ral Hume — veliki problem moderne skepse. ki jo ie Hume formuliral poetično in najčvrsteje; primerjava s Comteom mi ie bila podana v tem. da Comte izhaja iz Humea (kakor Kant). Toda razlika med obema je precejšnja: Francoz se vrača k fetišizmu in išče snasa v staronovem verovanju. Artg ež (Škot!) pušča lastno skepso izhlapevati z etiko humanosti (ne pa z verstvom humanosti kakor Comte!) Katolik-pro-testant! . ... . Med novimi filozofi mi je bil simpatičen John Stuart Mili (tudi Comtovec do gotove mere) kot zastopnik angleškega emnirizma. Le mimogrede omeniam Bucklea, na njem sem si pojasnjeval bistvo zgodovine. Darwin je zame bil velik problem — odklanjal sem in še odklanjam darwinizem. nikakor pa ne evolucionizma. Spencer me je vrlo zanimal in to kot filozof evolucionizma in kot sociolog. Bolj nego z angleško filozofijo, kakor že prvotno rečeno, sem se bavil z angleško in ameriško literaturo. Poznal sem jo prej dovolj popolno: zdaj sem. kakor rečeno, primerjal Angleže in Francoze po strani romantične dekadence. Že prej sem razbiral Rossetija in Wildea. zdaj v Londonu sem si poglobil znanje keltskega preporoda in pri tem utrjeval svojo analizo francoskega romantičnega seksualizma: — med novejšimi se mi je videl kot pripraven predmet tega študija W. L. George poleg starejšega George Mo-orea. Zdaj po vojni vidim v Jovceu najbolj poučen primer te katoliško-roman-tične dekadence — prehod od metafizičnega in verskega transcedentizma in asketizma k naturalističnemu in seksualnemu terrestrizmu v praksi se pri Joyceu naravnost otiolie. Te dekadentne prvine, ki je med francoskimi pisatelji tako silna, pri angleških ni: seveda — ni ie samo pri Francozih! Nahajamo jo tudi v italijanski in španski literaturi, in v nemško-avstrijski prav močno. Je tudi pri Poljakih. je pri nas. Zgodovinarji angleške literature so osupli nad to lastnostjo; nekateri vrlo površno govoričijo o angleški pruderiji in hlimbi. drugi si enostavno ne morejo razložiti te neutajljive razlike. Anglija in Francija — razloček protestantizma in katolicizma, morale bolj ljudske in prirodne. ter morale verskega transcedentizm- Zato v Ane"'i in angleški literaturi ni takšne kr7e, kakršna je v Franciji in francoski literaturi; ni onega dualizma. one borbe med dušo in telesom. Pisatelj kot Law-rence je izjema in njegov dekadentizem je boli priučen od Freunda. Pač pa Irci. katoliki, v tem pogledu vsekako- gredo s Francijo. Smatram angleško literaturo za zdravejšo — vzlic temu pa. ako si po Taineu stavljam vprašanje: Mu«ct ali Tennyson? — odgovarjam: Musset in Tennvson! Francozi in Angleži z Amerikanci. toda spričo obeh kritično! Obrazložuioč dekadentni erotizem. sem se seveda tudi vprašal, ima-li prav, kdor ga izvaja iz temperamenta in rase. Taka razlaga je gotovo nepravilna, opazovanje narodov površno. Kmalu po mojem povratku Iz Pariza se je proslavljala stoletnic Charlotte Bronteove — moje priljubljene n^a-teljice: romantika, toda povsem drugačna kakor pri Francozih, čista in vendar močna, ljubezen, močna — a nikakor ne tako poltena. Prečital s^m jo vnovič, prav tako tudi Flizabeto Brow-ningovo. V Londonu sem se prepričal, da imaio Aneleži največ in najiačjh pisateljic; že prej sem nozn&l Mrs Hum-phry-\Vardovo in May Lincla^eovo (tudi nekatere romane od Corellijeve. naivnosti «Ouide!» in drugih pisateliic v Tauclinitzovi zbirki), zdaj sem jih našel še celo vrsto: Reeves. Ethel Sid-gwick. Kaye-Sm rej namenjena moškim. To se po voini. ko se mož vrne. zopet spremeni, toda žena si pridobi pravice in seveda tudi dolžnosti. Iz dnevnih listov in zasebnih poročil se je razodevalo izredno ve':ko število samomorov med ženskami! statistika to zda i potrjuje in opozarja na preoblože-nost žen iz nenavajenosti. na upliv za-puščenosti itd. V Londonu sem si izpopolnjeval poznanje pisateljev iz literarnih zgodovin in literarnih kritik s čitanieni oisateljev samih: pri nas so tudi najboljše knjigarne imele vendar le pomanjkljive zaloge. S. Butter in meeov humor m; teknil; T. Hardyja sem poznal le oo senzacionalnejših romanih, zdaj se-n prečital celega a prav tako tudi Mere-ditha. ki mi je postal ljubši kakor orel; med novejšimi sem dopolni! poznal Gissinga. Galsworthyja, Walpolea. A. Benetta, Conrada; VVellsa sem poznal od prej. Od teh sem prešel k enemu izmed mlajših, k Swinnertonu: navezala sta me tudi Hutchinson. Lawrence in še nekateri drugi. Smatram angleško kulturo za p^ibolj napredno in, kar sem ravno v voini mogel zasledovati, za najbolj humano; s tem nočem reči, da so i "did-delke: A) Ustrojstvo stan. sodišč B) Postopek stan. sodišč, C) Takse In stroš! l Tretji del govori o zadrugah za zgradbo cenenih stanovanj. V četrtem delu se nahajajo prehodne naredbe. Njegove najvarnejše nove odločbe. gleu4 katerih se razlikuje od prejšnjega stan zakona, so sledeče: Svobodno razpolaganje s stanovanji v starih zgradbah ie omejeno do L mata 1927. Izvzeti so od vseh omejitev po tem zakonu: 1) lokali ln poslovni prostori (po čas v pisnih vesteh Je b'la ta določba v razpravi pred min. svetom črtana), 2) državne In samoupravne zgradbe, ▼ kolikor služIjo za uradne potrebe a'l Snovanja državnih In samoupravnih uslužbencev, 3) zgradbe verskih uslenov, ki so potratne za opravljanje verskega kulta ta stanovanje nilh s'užbenlkov, 4) zgradbe, ki se smatrajo za umetniško-zgodovlnske spomenike, 5) zgradbe obče koristnih ustanov, ki ae delajo za dobiček. 6) zgradbe InvaMdov In vdw, kojlh mož-le so poginili v volni ali sinov, kolih očetje so padli v vojni ln ki nlmalo druge tm> vine ali dohodkov razen Invalidnine aH iv»-koinine. 7) nove zgradbe, kakor tudi nova nadstropja na stari hISl. Najemnikom, k' stamijelo v takih zgraJ-bah, se bode torej stanovanje lahko odo»-vedalo in zvišala najemnina do poljubne mere. S socljalnega staHšCa Je go»ovo od -bravatl, da se oproščalo zaščite hiše ln\>.-Ildov In vojn;h vdov, ki nimajo drugih d:-hodkov razen hišne naj>*mnrne In !nval'd-ske podpore oziroma pokojnine. Ako pa s.> njih najemniki sltičajno tudi Invalidi ali vM-ne vdove v enakem, oziroma le slabšem (ker niso hišni posestniki) gmotnem poV.-žaJu. bo to določbo težko vzdržati v Ittt obliki. Potrebna b! bila Izprememba aH do-datek, da ostane v takem primeru pri omejitvi ali da se določi vsaj daljši Izselitve« rok. V defln'cljl aovlh zgradb ni nobene Iv premembe. Zabranjeno Je pretvarjanje »♦anovanjskih prostorov v po'lovne (čl 4). Dopuščeno Je sama da preuredi lastnik det svojega stanovanja v lastni hiši v poslovne prostore, ali tudi to samo z odobrenlen prvo«topnj-ga stan. sodišča. Kdor stori to brez oJr-brenja, mora postaviti stanovanje v prei« nji stan In se poleg tega kaznuje v denariu od 10^0-10.000 Din. Ta Sen Je tehVJ-r pomanjkljiv, ker nima nobene sankcije za prvi slučaj, t. J. ako se izpremenl v poslovne prostore stanovanje, ki ge ne uporrb IJa lastnik. Drugi odstavek lega člena se nanaša namreč očitno samo na drugI «'p-čaj prvega odstavka. Za prvi s'nčaj n! torej določena nobena kazen, daslravno Je kršitev težja. Raztegniti bi bOo kazen tudi na najemnica, ako se Izpremenl de! nl-r-vega stanovanja s nletovlm privoljenja v poslovne prostore. To se čestokrat zro-dl: proti primerni nagradi ali neposredno pred nameravano Izselitvijo. Nihče ne sme Imeti dveh stanovanj fčl 3> In nihče ne more bit' nijemnik v »tarlh zgradbah, ako ima v istem mesto stanovanja, hišo bodisi na svoje »me. badlM na Ime žene ali dece ki stanujejo sknpao i ajlm (čl. 6). Zamena stanovanj le po načrta (d. 7) dopustna tndi proti volji hišneca Ia<»«i1», ako lo odobri prvostopno stan. sodišče. Po časopisnih vesteh se Je ta določba v nt-pravi pred min. svetom Črtala, kar Je pv vsem odobravati PODNAJCUL Važne so določbe gledč podnajema (S. Podnalem celega stanovanja aH debv stanovanja le zabranjen. S to določbo naj se onemogoči verlžnlštvo s stanovali!!, k' se Je v zadnjih letih precej bajno razpaslo Dovoljea |e podaajem samo trn opremlje- ne sobe In sicer ■ajemnlkom, ki blvtVv stalno v mej'0 stanovanja. Ta dolrčba ni dovoU točna, da ne bi dopuščala bistv-vi dlverzentn h tolmačenj In zlorab. Ali se sme dati v podnalem le ene »oba enemu podnajemniku, a!i mnogim podnaj-mnlkom sv mo po ena soba? Na poslednji način sj kljub prepoved' odda lahko ce'o stanovanje v podnalem. Zakal mora biti soba W se sme oddati v podnajem, opremljena. nI uvideH. Mnogi samci In samice, ki so podnajemniki ene sr-be, Imr^Jo lastno pohlš; o. Kaj naj se sgodl t nl mi? Najemnik, ki ra«-na proti navedenim do'očbam, se »kazmije* t IzselltvUo. Ali naj velja to tudi za slučv da se odda ena soba v podnalem brez p -hlštva? Ce pa velja ta »kazen« le za Čimer prvega odstavka čl. S, bi mu morra dotlčna določba, ki Je zdaj v 3. ods^avk-slediti neposredno kot 2. odstavek. SIcer Je pa izraz »kazen« (srbsk: tekst: biče Va»-njen) na tem mest« neprimeren In povj.fi nepotreben. Kaznuje se z zap^om aH t denarno globo. Isti učinek bi b!1 dosežen z d <-točbo, da se nalemnlk, k! ravna nasprotji, mora izseliti Nejasno je, na kakšen načn naj nastopi ta posledica, aH vsled odr»dK-stanovanjskega sodišča aH vsled odpoved: aH tožbe hišnega la^nlka. Pri dopuščenem najemu ene sobe z opremo. pritlče lastniku hiše 20% podnalemnl«e Ako doseže podnajemnlna vlS'no glavne najemnine, aH Jo celo preseže, prltiče lastniku 50% podnajemnlne. Končno določa čl. 8, da Ima Izselitev najemnika Iz kakršnegakoli vzroka za posledico Izselitev podnajemnika. K določbam gledč podnaJemn'ne le pripomniti ie sledeče: Absolutna zabrana podnajema delov stanovanja, bo stanovanlsko bedo samo še pv-večala. Mnogo le danes stanovanj, ki fn Ima v naiemu samo po ena oseba (vdo.-a ali vdovec) In ki se Je omejila na eno sobo !n oddata ostali del stanovanja eni aH drugi družini v podnajem. To postopanje Je s socljalnega stališča samo odobravati, ker prihaja na ta način nebrol družin pod streho. ki bi Jo sicer težko aH sploh ne mo«'r dobiti. Brezpogojna zabrana bo Imela r.a oo sledlco, da se bodo morale vse te drHŽ '« Izseliti da bodo naenkrat brez stanovanla. da bo njih položaj to'lko obtipnejši. kolikor ožji Je po načrtu krog oseb. katerim se bodo stanovanla dodeljevala In da bodo na drtml strani poedinci uživali vse dobrote ve« ?r> stornega stanovanla. katerim so se sani prostovoljno odrekli In so le vedno pr!-prav'!eni se Jim odreči Brezpogojno bi mo. ral biti prepovedan podnajem samo celili stanovanj. Baš pri takih «podnaJem!h» U lih ni malo pa bo .kazen. Izselitve z< na-lemnike takorekoč brezpredmetni ker so se dejansko že sami IzseHl Potreb-* bi bila tudi deneroa globa in sicer tudi ra hii-nega lastnika, ako le prlilo do podnajema z njegovim privoljenjem. Nobene določbe nI v zakonn. kako bo ravnati z on'ml podnsi»ml delov stanovanja, pri katerih se plačuje podnajemnlnj neposredno hišnemu lastniku ln z onimi ood-najeml (n. pr. ena sama neopremljena »>-ba), ki so biti sklenjeni c rekvtrtclo. AH naj ti podnajem! prenehajo? Za njih nida*J-nl obstoj nI v zakonu nobene pod'»fe ln bi se morali nklnltl tndi z ozirom na do'o«bo čl. 100 načrta, da prestanejo vsi prejšnji zakoni In vse odredbe, ki nasprotujejo u>-mu novemu zakonn. zaščita najemnikov. Zaščita najemnikov Je tudi po nač1» dvojna: gled« neodpovedl)'vostl stanovanj In gled« najemnine. Krog zaščitencev pa s; le v obeh sločalili omejil in uživajo SuJSte samo: 1) aktivni državni eslužbencl čistn^l. podčastniki njih vdove In s'rote. Izvzer-i« državne uradnlte ali častnike, ki so zdrs •-nikl ali inženjerji, katerim Je dovo'J-na hodna praksa. 2) upokojenci alt ettokojenke. vdove npc-kojenerv in njfli rodb:ne. Izvzemii upokojence. ki so odvetniki 3) duševni delavci, kakor književniki la umetniki, 4) duhovniki, 8) voJm IrrvaMd' In njih rodbine, & vdove ta sirote pacPlh ali pogrešanih v vojni Ce so gospodarsko <■*> ki 7) vsi obrtnld, ki nimajo lastnih delavnic ta ne delajo na svoje ime. ampak prejemaj« mesečno plačo aH dnino, aasobni aradoiti ta aamfičrart, ko» mesečna plača ne presega 3000 Din, brvxeiw !i one. kojih delodajalci so sezidali listna hiše za poslovne prostore ta stanovanj« svojih nameščencev, 9) fizični delavci ln delavke vseb vrst ta njih vdove in rodbine, 10) uradniki ta uslužbenci vseh dobrodelnih ustanov, 11) nradnlkl ta uslužbenci vseh gmx> upravnih oblasti Nezaščiteni bi bili torej n. pr. odvetniki, zdravniki notarji, InženJerJI, kar izgleda, da Je pojem duševnih delavcev omejen na do-ševne de'avce - proletarce. Zakon bi moral v tej točki odstraniti vsak dvom. Nezaščiteni bi bili nadalje vsi samostojni obrtniki ta trgovci In vs' zasebni nameščenci ki Imajo več nego 3000 Din mesečne plače. ODPOVED. Pravica odpovedi Je dovoljena lastniku t sledečih slučallh: a) ako Je stanovanje niemn ali njegovim oženlenlm sinovom aH udomljenlm hčera t« neobhodno potrebno za osebno stanovanje. b) ako ie potrebno rtišenje stare zgradbe, da se sezida nova. ki mora imeti za 50% več prostora, c) ako mu Je z oz'rom na narastlo dr» žlno neobhodno potrebno razširjenje stene* vanJa, č) ako najemnik ne plača najemnin« sa 2 meseca, d) aVo najemnik stanovanje kvari, e) ako najemnik aH njegovi snetanova^ nemoralno živ«, dajejo pohujšanje ali ote« žujejo stanovanje laslniku aH drugim nt' Jemnikom. 7) ako najemnk aH njegova družina g* »podarja al! nlegovo rodbino dejansko oa* padejo aH žalijo na časti. Določbe ad e) D so bile nujno potr;bn\ To. kar so si dovoljeval! in s! dovolbileja najemniki proti hišnim lastn>om ta uliti družinam, presega že vse dopustne me}« 'n kriči naravnost po odpomočl ZiUi'a takih nalemnlkov le nemoralna. Določba ad č). ki le kratkomalo prevze'« Iz prejšnjega zakona, dasiravno Je zavoljt svoje nejasnosti povzroč'la mnoeo pravd. Je potrebna točnejša redakcija. Najemnina s« ne plačuje samo mesečno, ampak tudi ^'Četrtletno. polletno In letno. Za vse slučal« bi bila uporabna določba, da Je odpoved dopustna, »ko Je najemnik z najemnino 2 me« seca v zastanku. Potreb** bi bila določbi, kdo Ima pravico odpovedi v slučaiu setast-ništva. Zakon govori tudi o IzsePtalli rokih OS dni In 3 meseci) ne omenja pa odpovednA rokov. fzselllnl rok se računa od dneva, ko 1« od'očba o umestnosti odpovedi postala Izvršna. Iz zakona Izhaja, da o zgoraj naveJenlk odpovedih ne bodo odločala redna, »mp»k stanovanjska sodišča. Pred rednimi sodišči bi se torej obravnavale samo odpovedi pro* ti nezaščitenim najemnikom. NAJEMNINA. Višina najemnine (razume se samo p.i zaščitenih osebah) se določa v prvi vrsti a sporazumom. Ce ne pride do tega. Jo do'o* či stan. sodišče. Za podlago se vzam* k>t osnovna cena najemnina, ki se |e plačaia julija 1914. Pri stanovanju, ki ima največ 4 sobe, se določi najemnina s 6kratno osnovno ceno. računano v dinarjih (torej 24kratno v kronah). Ako pa Hajo zgo al omenjeni zaščitene! poleg svojih plač le druge skalne dohodke, morajo plaCatl t kratno (ako presega postranski letni doh v dek 40000 Din) oziroma t2 kratno (prek* SO.floo Din) predvojno dinarsko najemninr. Pri ugotovitvi dohodkov se računaj") d« hodkl vseh onih oseb ki stanujejo skupat. Za prijavo Izpraznjenega stanovanj« J« bd po prejšnjem zakonu obvezan samo Klini lastnik. Po načrtu Je poteg nJega obve-zan tud! nalemn'k. Za neprijavo Je določena kazen. Nova Je tudi zelo umestna določba, da se hišni las'n:k kazni je od 5000 — 20.000 Din In da mora postaviti stanovspJe zopet v prelšnll stan aVo ga namerno onesposobi za uporabo. Čestokrat se Je namreč dogodilo, da ie lastnik, hoteč naspr ito-vati vselitvi neljubega mn najemnka. snel vrata. okna. Izdr! pod a'! parkete, podrl ite-dllnk Itd. Doslej Je bilo sporno vprašan.e. al! mora za tako dejanje odgovarlati oro4 rednim sodiščem na tožbo prlzad teva mi-Jemrika. aH more stan. oMastvo nrlsili'1 da postavi vse v prelšnl' stan. Tožba j»r*d sodiščem Je nepraktična ker ostane stauo-vanje predolgo časa prazno. Oled« premeščenih državn'K eradnlkaf Je določeno v načrtu, da obdrži njegova družina staro stanovanje v prejšnjem kr*. Ju najdalje 5 mesecev po a?stopu nove službe. Po Časopisnih vesteh «e Je ti po« vsem neprimerna določba črta'a. Za samotastno vselitev Je bila po preji-nJem zakonn določena kazen samo gl-M lastnika. Po načrtu se kaznuje tudi najemnic. DODEUEVANJE STANOVANJ. Prejšnja prvenstvena pravica Je odpr«»« IJena. Dodeljevati se Imajo stanovanja » sledečem reda: a) osebam k! se moralo Izseliti vsled odpovedi hišnega lastnika, ker mu Je potrebno stanovanje, ali ker podira staro zgradbi, da sezida novo, b) aktivnim državnim ln samoupravni uradnikom ta uslužbencem Id so brez sta-novanja, e) ostalim osebam, navedenim v ČL 12, ki so bres stanovanja. O osebam, navedenim v O. 12, ki stanp-lejo sedai v povsem nehlgljensklh stanovanjih. d) osebam, navedenim v čl 12, ki stanuje jo v novih zgradbah. Vse, kar v ostalem navaja Cl; 20 (upj|'e> vanje prilik ta potreb vsakega prosilca, di-tum prošnje, rok za dodelitev. Javen pozl<-, ako nI nobene prošnje za Izvestno stanov«-nje Itd.) ne spada v zakon, ampak v izvri-no naredbo. Od dodelitev se oproščen« (čl. 2?): . a) s'anovanJa v muslimanskih hišah, b) stanovanla v kovalHtik ta adravflk Sčfh, namenjena za bolnike in posetaike vobče, c) stanovanja v zgradbah industrijškili, prometnih podjetij kakor tudi splošno kn-r'sinih gadrug, namenjena za prebivanj njihovih nameščencev, d) stanovanja v zgradbah na ekonomijah, namenjena za služabnike in delavce, e) dosedanja stanovanja hišnih nadzornikov (hišnikov). Glede zgradb ad c) Je bilo po dosedanjim zakona potrebno, da so stanovanja narr.e-ujena izključno za nameščence podjetja, Ako podjetje ni potrebovalo stanovanja, se je lahko dodelilo. Po načrtu je tudi v tem slučaju dodelitev nedopustna. Določba &d d), ki ščiti očividno veleposestva, zahteva dopolnitev v nedodeljivosti stanovanj v kmetskih hišah, ki so del kmetskega posestva in namenjena za prebivanje posesiniko-ve družine in njegove služinčadi. 5 tem so izčrpane najvažnejše določbe roaterijalnega stan. zakona. Stanovanjska sodišča. ^ačrt 513 pozna več stanovanj, obiastev tfi eradov. Razsodišča za določitev najemnine so odpravljena. Po novem zakonu rešuje ln sodi prvostopno stanovanj, sodišče. Ta sodišča se imajo ustanoviti v večjih mestih povsem samostojno (v Sloveniji: v Ljubljani in Mariboru), v ostalih mestih pa se imajo obrazovati pri okrožnih odno-8E0 sreskšh oblastvih. Sodišča obstoje iz predsednika, dveh članov ta namestnikov. Kot druga in poslednja stopnja je določeno višje sodišče za stanovanja v Beogradu. Načrt govori na to v čl. 29—74 o ureditvi teh sodišč, o pisarnah, pisarniškem osobju, nagradah, o postopku pred sodiščem, formalnostih dede tožb in prošenj, o r.arokfh. strankah, dostavitvi odločb in sodb, o pravnih ieiuh itd. Malo od vsega tega spada v zakon, večji dei sodi v izvršno naredbo oziroma v pravilnik. Nujno potrebno je, da se izloči in pridrži zakon samo to, kar je kot norma bistveno in potrc-bno. Kaj je navedlo kompHatorja tlačna do tega, da je postavil kot prvostopne oblasti stanovaulska sodišča ni jasno. Morda težnja, da bi te oblasti kot sodišča uživala več ugleda in zaupanja ta dajala večjo sigurnost objektivnosti ta nepristranosti. Vprašanje pa je, ali gre tu samo za ime, za spremembo etikete, aH tudi za spremembo bistva ta vsebire, ki M obstojala v tem, da b; se priznal tej novi instituciji značaj sa-mostoinega, neodvisnega sodišča, čigaT odločbe bi se končnoveljavno reševale pri višjem sodišču in bi se ne mogle več izpodbijati pri upravnem sodišču ali državnem svetu? Načrt ne daje v tem oziru nobenega odgovora. Ta odgovor pa je nujno potreben, kajti že po sedanjem zakonu Je bil položaj nejasen. Dočfrn je državni svet v Beogradu stal r.a stališču, da so (dosedanja) stanovanj, sodišča prava sodišča (ne upravne oblasti), da so njih odločbe kon- čnovelJavne ta ni zoper nje dopustna nobena pritožba, torej tudi ne pritožba na Upravno sodišče in Državni svet. Je Upravno sodišče v Celju stalo in stoji na nasprotnem stališču, da Je stanovanjsko sodišče le upravna oblast ta je dosledno, kljub mnenju in odločbam Državnega sveta, reševalo in rešuje tožba naperjene zoper odločbe stan. sodišča. Mnenja smo. da je novotarija s prvostopnimi stan. sodišč! povsem nepotrebna. da ni za spremembo v ustrojstvu dosedanjih stanovanjskih oblastev nobenega tehtnega razlogu, tem manj, ker se itak bližamo likvidaciji stanovanjskega vprašanja ta bo postavitev kompliciranega aparata (ki ie predviden v načrtu) za poslovanje stanovanjskih sodišč (šef pisarne, potrebno štcvKo tajnikov, arhivar, delovodja, zapisnikar, registrator, potrebno število prepisovalcev itd.) združeno s neprilikami m ogromnimi stroški, ki jih bodo odtehtale ene ugodnosti ta koristi, ki jih pričakuje kompilator načrta od novih stan. oblastev I. stopnje. Upoštevati Je tudi dejstvo, da bo minulo precej časa, dokler se bodo ta sodišča uredila ta uvedla v delo, spoznala stranke ta razmere, ta našla s tem ono sigurnost, ki je nujno potrebna za smotreno ta brzo izvrševanje odkasar.ih poslov. Le ! ako bi šk> za trajno institucijo, bi bila re-, organizacija priporočljiva. Toda če se Je : 2e smatralo za potrebno dati oblastvom I. i stopnje obeležje sodišč, je povsem neumlil-' vo, zakaj se hoče ustanoviti za ta sodišča Tedenski borzni pregled Zagreb, 4. aprila. Po neutemeljenem nazadovanju dinarja na 8.16 v Curihu, pri čemer sta se tržaško-re-dicar prejšnji teden dvignil seiaMovveca ška domača špekulacija precej opekli, se je dinar prejšnji teden dvignil, in to pod vodstvom beograjske borze. Poieg psihološkega momenta zbog zunanjih posojil ie pc-ma-gela dinarju do dviga tudi realizacija posojila, ki ga je sklenila monopolska uprava v Loiidonu. Na tržišče je bila tako vržena večja količina funtov šieritagov. Devize so zaradi tega padle zlasti v Zagrebu. Nagli porast je seveda mora! izzvati reakcijo ta dinar je zopet postopno oslabel. Ta pre-okret pa nima vzroka v kakšrJ spremembi občnega čvrstega razpoloženja za dinar, katero traja daije, temveč gTe specljalno za realizacije kontremine, ki se je v ponedeljek začela pokrivat! za predprodane devize pa ie tako izzvala čvrstočo. To dejstvo se potrjuje tudi s tem, da je devizni promet zlasti v ponedeljek daleko trebe uvoza iz Jugoslavije, pa ie medtem se drugače ni opažalo povečano povpraševanje za uvozne svrhe, ker trgovina še vedno ne razpolaga z gotovino, ki bi ji omogočala borzno igro večjega obsega. Domačo kcmtremtao so podprle tudi prodaje dinarja iz inozemstva, ki je izkoristilo visoki tečaj dinarja za realizacijo tečajnih dobičkov. Prejšnji nizki tečaj dinarja je namreč nudil inozemstvu priliko, da si nabavi zadostno množino dinarjev ta po-Liozemstvo to namero opustilo ta prodalo dinarje. Te realizacije so v četrtek izzvale poseb-fio čvrstočo, katero je Narodna banka s svojo intervencijo udušlla. V manjšem obsega Je Narodna banka Intervenirala celi teden. Položaj pa se je včeraj znova preokrenll !n so se začele v Zagrebn zopet v večjem obsegu ponujati devize. To valovanje dinarja pa bo gotovo kmalu prenehalo in bo sledilo ponovno krepkeiše naraščanje, ki je glede na skorajšnji zaključek posojila Bia-ir-Armstrong neizbežno. Posojilo bo prineslo v državo 9.6 milijona dolarjev druge tranše. Tečaj! na deviznem tržišču so se ta teeen končali na znatno nižji bazi kakor prejšnji teden. Pri tem je večji padec zabeležil Pariz, ki je bil mednarodno slab zaradi vesti o nameri povečanja obtoka aovčanic v Franciji za 5 milijard. Na efektnem tržišču se je položaj poslabšal. Dunajska deruta je potegnila za seboj tudi zagrebško tržišče, pa so ob drugače nespremenjeni tendenci bančni papirji zabeležili povprečno tečajno zgubo za 1 Din pri komadu. Največji promet je imela Hipo potem pa Eskomptna. industrijski paolrji, zlasti lestvi, so ostali dalje zanemarjeni ob slabih tečajih. Državni papirji so ostali čvrsti Promet v vojni Škodi je bil obilen; njen tečaj se je okrepil na 160—161. a posamezne dni so bili zaključki tudi po 162. Večje povpraševanje Je bilo po agrarnih, katerih ponudba je posebno majhna. V današnjem svobodnem prometu Sc bila tendenca v efektih nespremenjena. Iskala se ie Eskomptna, ki beleži nekaj zaključkov po 106. Voina škoda se Je prometala v večjih količinah po 160—161. — Na deviznem tržišču se je nadaljevala baisse. Ponirdba om>-»a povpraševanje neznatno. Okrog poldne 80'se cule naslednje taksacije: Dunaj 873— 876, Italija 255—2553, London 297—297.25. Xewyork 62—62.10. Vprašanje zaščitnih carin za premog Nedavno so jngoslovenski premogovniki izročili ministru za trgovino in industrijo spomenico v kateri zahtevajo uvedbo carine na inozemski premog v svrho zašite domače produkcije premoga. Minister za trgov »o in Industrijo je nato v okrožnici pozval zbornice, naj zavzamejo k omenjeni spomenic^ svoje stališče. Temu pozivu se je odzvala med drugimi tudi bana-tska Trgovska ta obrtniška zbornica ki v svojem dopisu odločno zavzema stališče proti zahtevam premogovnikov, češ, da bi uvedba carta na premog nič ne koristila produkciji premoga, obenem bi prizadejala ogromno škodo ostali domači industriji Pred vojno ustanovljene ivornlce v pre-feosk* yi)fcraj»"»h is todi večina »bljaa- sklh obratov so namreč uravnane na inozemski črni visokokalorijski premog ta na pruski koks. Uporaba domačega rjavega premega bi prisilila, domačo industrijo, da spremeni vse instalacije. Tega pa ne zmore pri nas nobena tvornica iz enostavnega vzroka, ker nedostajajo potrebna denarna sredstva. Edino, kar bi domače tvornice mojils koncedirati, bi bilo, da bi v svojih obratih v gotovem razmerju mešale domači rjavi premog z inozemskim črnim. To pa delajo domača tvomicc že sedaj, ko ni uvedena carina na inozemski črni premog. Ker naš promet še vedno ni tako urejen, da bi mogle tvornice z gotovostjo računati r.a transport Iz domačin premogovnikov, je domača industrija prisiliena, skrbeti za gotove, četudi majhne zaloge inozemskega črnega premoga, ki naj služijo za vzdrževanje obrata v primeru zastoja transportov. One Industrije pa, ki so urejene za kprjavo z Inozemskim črnim premogom, moraio uporabljati tuj premog ne samo zaradi svoje uravnave, temveč tudi zato, ker domači rjavi premog ri sposoben za nabiranje zalog, ker zbog ležanja razpade ali pa se Cesto cek) vžge. Najboljši domači premog iz Kadanj tr.ore brez nevarnosti vžganja ležati le dva meseca, toda že po enem mesecu razpadejo debeie grade v prab. Kar se koksa tiče, tega pri nas r.e prodti-cirajo v tolikih količinah , da bi se mo^lo govoriS o carinski zaščiti. Razen tega zatrjujejo tvomičarš', da Je domač! koks druge ta tretje kakovosti ta neuporabijiv za livarne železa. Za kurjavo se more uporabljati le mešan z dobrim inozemskim koksom. Spričo tega povdarja banatska Trgovska hi obrtniška zbornica, da bi industriji Škodovale tudi samo minimalne cartae na premog in koks. K tem izvajanjem bi imeli pojasnit! še to, da bi zaščitne carine za premog in koks znatno podražMe življenje, ki je danes že itak tako drago, da najmanj 80% vsesa prebivalstva živi življenje neprestane borbe z draginjo. Uvaževati se mora, da je naš povprečni konzument reven in da ne prenese takih eksperimentov brez občutne škode, za zdravje. Podražili bi se namreč ne samo domač! industrijski produkti, ki jih kupuje konzumer.i, temveč bi bil kor.zu-rr.ent tudi neposredno prizadet s poaraže-njem premoga, ki ga sam rabi v svojem gospodinjstvu, in s premogom korijo baš najrevnejši sloji. KakoT smo že pred kratkim dejali, je potrebna pri vprašanju zaščitnih carin vobče največja previdnost. Končno je tudi dvomljivo, da bi baš pri nas bili produkcijski stroški toliko višji kakor povsod drugod, da r.e b: šlo brez izdatnih zaščitnih carin. Od one industrije, ki bi mogla životariti le na račun širokih revnih slojev, sploh ne moremo imeti niti posredne gospodarske koristi. Kjer so izgledi, da žrtve za bodočnost ne bodo zastonj, je upravičena uvedba zaščitnih carin, ki pa morajo biti v pravem razmerju s kupno močjo našega povprečnega konzumenta. Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani je imela v četrtek 2. aprila svojo bilančno sejo. Ravnatelj dr. Ivan SlckaT je poročal o poslovanju v letu 1924., ki se je navzlic splošni gospodarski depresiji zek) ugodno razvijalo in pomeni vsestranski napredek tega našega močnega in solidnega domačega zavoda. Najboljše spričevalo za zaupanje, ki ga uživa zavod v najširših plasteh, je okoinost, da so se dvignile vloge na knjižice za ca 74% na okroglo 40 milijonov dinarjev. Za to zaupanje se ima zahvaliti zavod predvsem svoji kulanci in likvidnosti, ki se je izkazala v časih najtežje denarne krize. Banka je svoje poslovanje v preteklem letu znatno razširila ta o tvorila novi podružnici v Celju ta Novem Sadu. Bilanca kaže sledečo sliko: Aktiva: Blagaina Din 8,357.000—., valute Din 700 tisoč; menice Din 11,000.000; vrednostni papirji Din 6,000.000.—; dolžniki Din 160 milijonov (med njimi denarni zavodi Din IS milijonov); Inventar Din 1,200.000.—; nepremičnine Din 6,400.000.-. Pasiva: Delniška glavnica Din 12,000.000; redni rezervni zaklad Dta 2,990.000 (z letošnjo dotacijo Din &093.000); rezervni zaklad sa dobin- cele države eno samo drugostopno sodišče j v Beograda. Ideja je naravnost absurdna ta se nI mogoče ubraniti vtisu, da so ku-roovati pri njenem porodu tateresi zastopanja ta intervencij. 2e pri dosedanjem ustroju stan. oblastev se Je reševanje stan. sporov za v tek io daleko preko terminov določenih po zakonu. Stanovanja so stala mesece prazna ta znani so slučaji, ko so bila prazna tudi po i leta. Koliko časa bodo prašna. ko se bodo reševde pritožbe proti dodelitvam v Beograda, ni težko izračunati. Kdo povrne hišnemu lastnikn škodo pa je drugo vprašanje. Razume se, da teh pomislekov nikakor r.e nore odstraniti določba čl 63 načrta, da mora višje sodišče v Beogradu reširi pritožbo v treh dneh po prejemu ln vrniti spise v 24 urah po izdani odločbi Upoštevati pa je še to: pri reševanju stanovanjskih sporov je čestokrat razmcirivati ta uvaževati zasebnopravne odnošaje strank ustvarjene in urejene po določbah državljanskih zakonov, k! so v posameznih pokraflnah države v veljavi, ozirati se na različne stanovanjske prilike v teh krajih ta na različno pravno po- | sest. A!l se bodo ustanovili pri višjem so- ; d:šču v Beogradu senati sestavljeni Iz prav- ! nlkov iz posameznih pokrajin. Ako člani j tega sodišča ne bodo pokl«mi neodvisni sodniki tudi višje sodišče, ne bo sodišče. Ime ne odločuje. Ne dvomimo torej, da se bo načrt v kolikor se tiče ustrojsrva stan. oblastev ko- renito predrugačil, ker bi kot zakon v tej obliki naletel na splošno nezadovoljstvo in splošen odpor. Načrt vsebuje v svojem 3. delo določbe, kojih svrha je olajšati ta pospeševati zidanje cenenih in hfgijenskih stanovanj za osebno in kolektivno potrebo in prvenstvene za fizične in duševne delavce ta njih rodbine ta sicer potom zadrug, ki se imajo ustanoviti v vseh večjih mestih. Ker ie namen tega članka obravnavati načrt samo s pravnega stališča, se nočemo podrobneje bavHi z dotoobami, ki pridejo za ta del v poštev. V obliki, kakor jo kaže načrt, je novi stanovanjski zakon preobširen in nepregleden. Dosedanji je štel samo 17 členov in jih ni tUo premalo. Zakon !ma vsebovati samo norme, v jasni in jedrnati obliki izraženo voijo zakonodajalčevo, kaj ima v tem ta onem slučaju veljati kot pravita in se ima to pravilo dotikati samo bistva zadeve, ki jo je urediti Vse drugo, določati podrobneje ta natančneje, kako se ima to pravSo izvesti, ri stvar zakona, ampak izvršne na-redbe. Pričakovati je zato, da se bo tudi iz tega načrta zakona odstranilo vse, kar ne spada va«,j in kar bo prenesti v bodoč: sta- novanski pravilnik. MMIM m | ........ i,----- Izdajatelj in lastnik: r Konzorcij cjulre*. Odgovorni urednik: Fran Brozcvič. Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani. tie terjatve Din 150.000 (z letošnjo dotacijo Dra 430.000); pokojninski zaklad Dta 360 tisoč iz letošnjo dotacijo Din 460.000); hranilne vloge na knjižice čez Din 40.000.000,— upniki Din 136.000.000 (med njimi denarni zavod! Dta 8,(»0.000); čisti dobiček Dta 2,060.000. Celokupni promet .te znašal okrog 7 milijard ta se je povišal za 40%. Iz čistega dobička bo predlasa! upravni svet občnemu zboru, ki se bo vrši! 30. aprila, 12% dlvldendo. Ljubljanski trg Na trgu je bilo ta teden izredno mnogo b!aga, slasti jajec, kokoš! Ln prsvojenega mesa, ker se bližajo velikonočni prazniki. Le mleka ta masla ie prihajalo malo na trg, ker gospodinje ie po nllcah prestrezajo mlekarice 'n pokupijo od njih blago za velikonočno peko. Cene so nekoliko višje jajcem mleku ta maslu. To povišanje pa Je 1« začasno ta običajno pred večjimi prazniki Pocenila pa se je slanina in deloma zelenjava. Cene mesu: govedina 17—25, teletina 20—25, svinjsko meso sveže 20—25, slanina 20—24, šurske ta plečeta .15—«, želodci 42.30—15, jetrne klobase 15 Din Z3 kg. Klobase kranjske a—10 Din komad. Jaz-nječje meso 20, kozllčje 25, Icoštrurrie IS Din za kilogram. O napovedanem znižanju cen govejemu mesu večina gospodinj ničesar re ve. Sicer Je pa tako nizko zaižcaje brez pomena. Kokoši ie bita izredno mnoge, dočim se |e sasi ta puranov prinašalo na trg le neznatno število. Kokoši so se prodajale po gosi pa 75—2CC, ptrr&n: po 100— 200 Dta komad. Jajca 1—.50 Din komad Mleko 3.4.50 Dta liter. Sirovo maslo 30—40, kuhano 43 dinarjev kg, smetana 1.25—1.75 Dla merica. Moka »0a 7.50, krušna 7, sladkor, sip" M*n kocke 16.50 Din za kg. kava 50—76 Din kx. Zelena solata v glavicah 15—20 Din kg, rdeča solata 1.50, regrat 1—1.25. motovileč 1.50, berivka 2.50 Din merica. Čebula 4— 4.50 Din kg, češenj 0.50—1 Din glavica, krompir 2. jabolka 5—8 Din za kg. Mariborski trg Trg 4. t. m. Je bil zaradi zelo ugodnega vremena prav dobro preskrbljen; tudi slanina rje v je prišlo kijub gorkejšemu vremenu 74 v mesto, ki so prodajali blago po dosedanji ceni in sicer svinjino po 20—35, slanino 25—30 in drob po 20 Din kg; domači mesarji pa so to pot zopet zniža!! cene in sicer so prodajali govedino po 13 do 17, teletino 15 do 20 ta svinjino po 1730-22, drob S— 15, prekajeno meso 40—i5 Dta kg. Kljub tem znižanim cenam so kk>basarji ostali pri. prejšnjih cenah; prodajajo namreč vsakovrstne klobase po 25 do 40 Din ta hrenovke celo po 34—40 Din kg. P e ru t n I n e: je bilo okrog ?00 komadov. Cene: kokošim 20—60. racam in gosem 60—100, puranom pa 100—175 Dta komad. Domačih zajčkov je bilo okrog 100 komadov. Cene: 7—50 Din komad. — Morski prašički 10 Dta komad. — Kozlički so se predajali po 60—125 Din komad. — Cene krompirju, zelenjavi, sadju ta drugim živilom so bile iste kakor pretečenl teden, samo solata je bila ceneja ker jo je bilo obilo. Cene: krompirju 9—10 Din za mernik, solati, ohrovtu in zeljnatim glavam 130—4, kartio',1 5—20 Dta komad, kislemu zelju 3— 4, kisli repi 2, jabolkom 2-8, hruškam 5— 16, dateljnom 13-35 Din kg, smokvam 6— 10 Din venec, pomarančam 1—3, limonam 0.75-1 Dta komad. Čebuli 3-6, Česna 4-12 Dta venec, mleku 3—4, olju (bučnemu) 22—30 Din liter. Lončena roba se je prodajala po 01t\— 160. brezove met!e po 2—6 Din komad, lesen! vozički 125—1000 Din komad. To pot so se prodajala tudi sadna drevesca (jablane ta hruške) po 25—35 Dta komad. V sredo so kmetje pripeljali H vozov sena, 5 vozov otave in 7 vosov slame, v soboto 4. aprHa pa 9 vozov sena. 3 vozove otave ta 6 vozov slame na trg. Cene so bile senu 60—85, otavi 60—70, slami pa 50—65 Dta za 100 kg. Siama se je prodajala tudi v snopih po 130 Dta komad. NovoSatPka blagovna borza U t m > Pšenica: ameriška, postavno Postojna, 6 vasonov 420. furščlca: baika. maj- JimiJ, 10 vagonov 195; junlj-jullj, 5 vas mev 210. Moka: «0->, kombinirana, BeognJ. I vagon 650. Otrobi: v juttaih vrečah 190 Tendenca nestanovitna. Dunajska borza za kmetijske produkte (3. t. m.) Nadaljnje oslabljenje na am?'!-šklh borzah je povzroči? tu oslabljeni« tendence ta slabo nakupovanje. Nofrajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 52 — 53, jugoslo-venska 53.50 — 54. Rosafč 50.50 — 51; rž-domača 48.50 — 50; ječmen: domači 47 Jo 52; turščica: 26.73 — 27.75; oves: 39 do 40 šilingov. _ Tržna poročila = V našo državo se uvaža ameriška pšenica. Naši mlini ro začeli uvažati manjše količine ameriške pšenice, ki je kakovr-stno dosti boljša od naše, a poleg tega je šč cenejša. Njena teža je namreč 78—79 kilogramov, dočim je teža naše pšenic« ]e 75—76 kg. Uvaža se ameriška pšenica preko Trsta ta stane franko Ljubljana okrog 436 Din, dočim stane baška pšenica okrog 455 Din postavno na vtovorr.i postaji; to blago bi torej do Ljubljane stalo še več. Uvoz ameriške pšenice bo nedvomno moral dovesti do padca cene pšenici, dasi zaloge niso več obilne. Glavne zaloge se nahajajo sedal v rokah špekulacije. = V trgovinski register so se vplsilc v Sloveniji naslednje tvrdke: F. Cotič. trmv'-na z govedi, konji, prašiči, drobnico ta poljskimi pridelki v Dol Logatcu; Rajko T irk, carinsko posredništvo v Ljubljani; P. Mai-dič, parni mlin ln veletrgovina z žeiezntao; •Merkur* v Sp. Hudlnji pri Celju; Tra'tn. trgovina z meš. blagom v Starem trgu pri Ložu. Izbrisale so sc naslednje tvrdk*- A. Frece. trgovina z meš. blagom v Celju (ker se je trgovina opustila); Peter Maid.f E -senhandlur.g »Merkur«, trgovina z ži'ez-nino v Celju (ker se je vpisala novoustanovljena tvrdka; glej gori); Pavel S Hej, trgovina z dež. pridelki ta trgovina z lesom na Javomiku (ker se je trgovina opustila); Andrija V. Jovanovič, carinski posrednik v Mariboru (ker se je obrat -.lla-vil); P. Majdič, Kimstmuhle v Sp. HoJta)' pri Celju (ker se je vpisala novoustanovljena tvrdka; glej gori!) = V zadružni rejrlner so se vpisale v Sloveniji naslednje zadruge: Agrarna za-jedn'ca v Kapcl-Kntu. r. z. z n. z.: Tiskovno društvo v Ptuj«, r. z. z o. z.; Vodna zadruga v Rogoznici pri Ptuju, r. z. z o. z. Izbrisala se je Mlekarska zadruga na Krtini. r. z. z o. z. v likvidaciji Ckcr je likvidacija končana!. i= Redni občni zber ima Trgovska banka, d. d v Ljubljani 17. t. m. ob pol t*, v bančnih prostorih v Ljubljani = Ccnoviik za zavarovanje valute «"b Izvoz« ie objavljen v »Uradnem listu i. Si 33L z dne 3. L m. = Poravnatao poftopanje je tivetfrro o imovini Franca Kura!ta, trgovca v Krsr.iu (narok 4. maja ob 10.), o imovini J Blzbka, gostilničarja v Konjicah 'r.irok 14. maja ob 9). o imovini Alojzlta Pahorja. pekovskega mojstra v Stm šču. o imo-rini dr. JuriJa Nettla družbenika Tvomicc kmetii«kih strojev, družbe z o. z. v C?-Iju s sedežem v Ptuiu. ta Lidije N'ett'cve, soprogo dr. JuriJa Nettla (narok 29. t m. ob 9.). o imovini Rudolfa Pungem. por.e-'-nika hi lesnega trgovca v Zg. Setaic! rb Dravi (narok 2. mnla ob 9.). o ftaovta; Iv. Kaca mL trgovca s senom in posestniki v Slov. Bistrici, ter Panike Kacove nj-.r.^e žene (narok 30. t. m. ob pol 10.). o im vi-•j Franca Schwarza. posestnika ta trg. v-a s sadjem v Sp. Sv. Kungoti (.narok 7 maja ob 9.) in o imovini Ivana Zidarla, trgovca v Ribn:ci (narok 2. maja ob 10). = Ustavitev poravnalnega postopania Poravnalno postopanje proti Vinku Hrncla-Vu, trgovcu v Marlbiru, je ustavljeno. Vr se ni dosegla zakonita dvotretjinska lac 17.24, Praga 12.44. Curih 80.95. LONDON: Devize: Beograd 293 — 298, Italiia 116.43 — 116.56. Ne\vyork 125 — 478.375. Švica 24.75 — 24.80. NENV YORK. Devfze: Beograd 161 Ita» lit- 4105, London *7& Švica 19.29. ALEKSANDER.- DUAAf ZVESTOBA IDO GROBA (LA DAAE DE* /\ON$OkEAU) lil XV1U EDEN GOVORI. DRUGI PODPISE Po kratkem molku spregovori vojvoda: «No, kaj ml Imate povedati po nalogu gospoda vojvode de Guise?» »Mnogo tega, monseigneurU «Ali vam je pisal?« «N1. Odkar je na še vedno nepojasnjen in prav neobičajen način izginil mojster Nikolaj David, gospod vojvoda več ne pile. Pač pa so vsi vojvode v Parizu.« «In mene o tem niso obvestili!« «Sedaj vas o tem obveščam, monselgneurl Došll so na sestane';, na katerega ste jih povabili. Po meni ste jim blagovolili naročiti, naj bodo v Parizu v noči od 31. maja na 2. junija. Danes je 31. maj. Kakor vidite, oni niso pozabili.« Franjo d' Anjou prebledi. Od onega vabila dalje se je zgodilo toliko važnega, da je zares pozabil na ta sestanek, ki se mu je zdel tako važen takrat, ko ga je sklical, in ki je sedaj... hm, odveč... »Istina je!« spregovori vojvoda. «A1I sedaj ne obstoje več oni odnošajl, kl so takrat obstojali med vojvodo de Gui-seom in menoi!« «Ako Je tako, izvolite jih obvestiti. Monseie-neur, vi se morda ne smatrate več obvezanim napram niim. Ali oni še vedno napram vam.» »Dragi grof, to je zanjka v katero oa ne bi rad vtaknil svoiega vratu!« »Pa kle bi bila vaša visokost ujeta?« «Kako vpraSujete! V Louvreu, vrag vas nosi! Saj vendar veste!..In on! niso z ničemer podprli mojega bega!« To je Istina, ker so tistega dne bili sami na begu. Pa, ali vam nisem v Angers prinesel njihovega sporočala. da morete na me vedno računati? In da krene o na Pariz tudi oni, ako krenete vl?» «1, res je to. Ali Jas nisem krenil nad Pariz ln se nahajam danes tukaj bolj kot zaveznik svojega brata!« »Dopustite, monselgneur, da pripomnim, da ste Guiseom več ko zaveznik, da ste njihov sodrug!« Vojvoda se ugrizne v ustnice. »In oni so vam naložili, da mi sporočite njihov prihod?« »Da, Izkazali so mi to čast, razložili so ml celo razloge svojega prihoda ln osnove, katere im^jo, ker vedo, da se smem smatrati kot zaupnik vaSe visokosti,« »Oni Imajo torej osnove, načrte?« »Vedno Iste. in smatrajo, da so Izvedljivi. Svrha Jim J«, da store vas francoskim kraljem, monselgneurl* Vojvoda začuti, da Je radosti zardel pri leh besedah, kl so vsejedno laskave ln ki vsejedno izgovarjajo njegovo nai-bolj skrito in globoko, toda vedno budno misel ln željo. Vrhovni lovec p* nadaljuje: »Kralj Je igral samo komedijo s tem, da Je sebe Imenoval vodjem lige. Sedaj nastopa reakcija. Cela državna npra\a se buni proti kraljevi tiraniji ln proti zlorabam njegovih ljubimcev. Vojska je nestrpna. Meščanstvo se organizira v čete, In vedno novi člani pristopajo ligi. Izkratka, vladi Henrika HI, se približuje nagel in ne prav prijeten konec. Za to morajo gospodje de Guise izbrati resnega kandidata Z& kraljevski prestol, ln ostali so pri vas. Ali se odrekate svojim prejšnjim mislim ta načrtom?« »Evo, kaj vam odgovarjam. Moj brat nima dece, slabega zdravja, pa zato nima pravega smisla, da svoje Ime in dostojanstvo in svoja prava Izložim na kocko v tekmi, ko mi prestol Itak kmalu pripade!« »To je baš napačen račun vaše visokosti!« Odvrne Mon-soreau ln razloži Franji, da je pozabil na Henrika Navarske-ga. Sedaj se pač da vse doseči s pomočjo Guiseov, pozneje pa se brez njih aH celo proti n;im ne bo dalo doseči nič!« Vojvoda vstane vznemirjen in jame šetati po sobi. Naenkrat se ustavi pred grofom in pravi: »Istino ste govoril), drasrl grof. ko ste trdili, da imam jaz še dva prijatelja, vas in Pussvja!« Te besede je vojvoda spregovoril z dobrohotnim glasom, da zakrije svojo Jezo. Potem nadaljuje: »Govori torej, verni sluga moj jaz, te poslušam!« »Dobro, monseigneur. posluha it«? torel načrt. Za osem dni bo Telovo. velika Procesija, in kralj se je namerava udeležiti ? bi se dotaknili kraljeve glavp?« »On takrat ne bo več krali. NMe I' Ml še o nrkpm f*atni 'z samostana svete Genovi, o OorcnH^tu. ki zna tiko govoriti, kakor bi rožice se!al° Ta bo nrife! dehti še čudež®! \ njegovo sobico bodo pripel'ali kra,;a. in ta sveti mo* ga bo orisH'1 da podpiše lz'avo, da se odre1"' prestolu Na to ga bo vojvodinja de Montpensler z z'atimi škarjami ostrigla.« Franjo onemi, ali niegovo la?no oko se razširi, kakor pri mački, predno skoči na svoj plen. »Ostalo razumete, monseigneur!« radaljuie grof. 'e oeta! v samostanu. Kdor bi o tem dvomil, temu bo svedočil vojvoda de Guise, ki je na čelu vojske, in kardinal de Guise, kl ima za seboj svečeništvo, in gospod de Mayenne. ki vodi meščanstvo. Vn Jit redu In za vse Je skrbljeno Te tri sile bodo izlahka ljudstvo prisilile, da veruje, kar ml hočemo.« Na to Izvleče Monsoreau iz žepa že pripravljeno potrdilo, s katerim se princ izjavlja, da je sporazumen z načrtom, katerega mu je gospod de Monsoreau razložil, in ga še posebej opozori, da so zarotniki pripravljeni na vse, da store in izvršr svoj načrt, da pa so jednako pripravljeni kaznovati "sako izdajstvo z usmrčenjem krivca Vendar dostavi, zaradi samo-IJubja vojvodovega, da ne računajo ra to, da b! se mej njiiiJi nahajal kdo, ki bi bil pripravljen izdati jih. Princ je iziavo prebral, nekaj časa se še obotavlja! ai! naposled jo je le podpisal. Ko je princ obračal in bral pergament, ga je Monsoreau tačas motril s pogledom mržnje in mde. A ko je vojvoda podpisal, je Monsoreau vzel pergamen;, ga spoštljivo in polagoma zvil in spravil v svoja nedra med srajco ln svileno mrežico, ki ie v tisti dobi nadomeščala naš sedanji telovnik, na to je zapel telovnik in povrh nicga plašč Lice mu je pri tem počasnem in zunanjem opravilu bilo svečano in radostno. Vojvoda je začudeno gledal Monsoreaua, kl dela ta opravila tako počasi in svečano, in se 3e bolj zavzame, ko zasliši njegov nagovor: »Sedaj pa. monseigneur, bodite pametni!« »Kako mislite to?« »Ne hodite zvečer z Aurillvjem po ulicah, kakor ste to storili Se pred kakšno urico. VI ste nocoj s svojo ljubeznijo nreganjali gospo, katero njen mož obožava, ln na katero je tako ljubosumen, da bi ubil vsakogar, kl se ji približa brci njegovega dovoljenja!« »Govorite morda o svoji ženi?« »Da. monseigneur, in ker ste poeodill, vam pravim, da dokler iaz živim, ne bo ona pripadala nikomur drugemu, tud5 orincu ne. In kolnem se vam na ta križ in to rezilo...« 'p Monsoreau potegne dolgo damaščansko bodalo, koje drži visoko nad nadvojvodovo glavo in sega z dvema prstoma druge roke k njegovemu ročaju. »Gospod, vi grozite meni?« klikne vojvoda ves bled gntcvi. »Princ, nikakor! Samo obvestil *em vas, kakor kro'iiča_. Gotovo je!« »O čem me obveščate!« »O tem, da se moji ženi ne bo nikdo približal!« »Jaz pa vam jamčim, gospod tepec, da prihajate prepozno, ker ima vaša žena že liubavnika!« klikne vojvoda ves lz sebe. Monsoreau grozno zakriči in omahne, pa se še vzirži, z rokama se prime za glavo, razrogači oči, grozno pogled:; vojvodo in jekne: »Ne vas, ne morda vas, vojvoda?« In zopet dvigne roko z bodalom, ter bi moral samo zamahniti po vojvodi, in po njem bi bilo. »Vi ste zblazneli!« klikne le ta in sc zopet umakne. Pozvoniti ne more, ker je pri nenadnem ra-padu Monsoreaua. katerega je le neizrečen napor voljo držal na nogah, umaknil od zvonca in od mize. »Nisem, vojvoda! Rekli ste, in dobro sem slišal, da Ima moja žena ljubimca!« »To ponavljam!« »Imenujte mi ga, in dokažite!« »Jutrov« roman LUCIFEB k»!i>r*»» skotiiifko« napeta vfpMna. prepletena • fantastičnimi aaplelljajl cw1 fa-t<*tk« dn kett.'«. ki prinašajo aavriutanrma £itatr-!;o t intere^antoim raznio'.ri-vanjrm r, a k hip prearno-fmja. ki ma fe t i ofaranje lo V m.t-rr.riia ju zopet prefeneienj* tako. ia po fitatelj! neftrpno pričakovali vcako Daiaijrvanj« romana, J. Iilul in »» dobiva pri spravi * Ljsliljul. Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Jo!J zabavati Vas ne more nobena knjiga! Veiana ttana .... K Din Broširana pa .... iS Din Priporočamo novo izdajo Mo RehbM romano« t Cyclamen Brol 22 Din, vez. 27 Din, pošt 1-25 Din Agitator Brol. 18 Din. vet. 23 Din, pošt 1-25 Din Izdala Jih )• Tiskovna zadruga v Ljubljani StjepuSin Sisafc pri poroc*. boljle tam-buncc. •trasa, partitur« In oatalc po trtbitta« n m^i NE POZABIT dobite ori &up$Ienem blagu žaz D!n 50'— 10", popusti samo fvrdkš B. Veseiinoviiu i (omp., ttsriber, Gsssosfta u3. 26 damski klobuki IDA ŠKOF-WANEK LJUBLJANA. Pod Irančo 2. Priznano tolidnt cent. — PrtobllkanJ* trn pmUlovanje ae toino irorSujt. 113-» Samo 14 dni! Parfumerija ,la fleur de france'je ravnokar prejela iz Pariza svoje novitete v parfumskih in kolinskih vodah, cremi, pudru Da seznani tvrdka svoje cenjene odjemalce s temi izdelki, prodajali se bodo Isti skozi 14 dni v detajlni prodaji po en gros ceni. Cena in kvaliteta brez konkurence Velike izbera v vaporizaterjih in toaletnih predmetih po reklamnih cenah — Ne zamudite ugodne prilike ParfumerPa „La Fleur de France" Krekov trg 10 in v laboratoriju, Subičeva ulica 3 PravsilL z vetlelas sodog prakso išče prakso kol koncipijent t odvetniški pisarni, tudi kot volontar. Eorespodenoa pod .Uonclpijeat' na Aioma Compaajr( Ljubljana. is36-a IVAN ZAKOTNIH MESTNI TESARSKI MOJSTER Telefon it 379 t Vsakovrstna tesarska dela, noderne lesene starte. » os.rešja za palate. b še. rile. tovarne, cerkve Ia zvonike; s ropl, razna ila. stopnice, ledealc«, pavi-U»»i, veiande, lesene og aje L t t. Giadba leseml) oiosltv, jeiov ia mllnsv. Parna Saga« «-» Tovarna furnirji. Mm ilii iiili Brati® MM DOMŽALE. „AUGOLATOR" inhalaeljskl aparat ae sne manjkati t neben' druliai, ubaviti si ga nora vsak posameznik, ako skrDi za svoie zdravje. - ,A jBOLAiOH', Inbalacijski aparat, zdravi z aijsigariejiua uspehom vse toaletni sapam organov, saiar: prema-lanje, kašel), oslonki kašelL naduho, gortaninl In bron-Mjalnl kitar, vratna ia pljučna Mazut, vneti« pljunil) konic, posladka lafUiince. astma itd. itd. Predaostl aparata: Razblapuje oljnate ia vodene tekotine. Rl * sikaki zvezi s ksrjtvo, torej ognja varen. Komodno se moro sporab jaU tudi v postelji, Takoj p« uporabi se pacijent lahko poda na mrzli trak ter je popolnoma zavaro>an pred po noviim preblajenjem. Presenetili* nilnek takoj po uporabi. Cena ukoj opo>ablJi>ega m popolnega aparata „AUC0LAT0d ' 135 D.n, poštnina in ovtjBiu se zarainna posebej. Zahtevajte ta k tj brezplatalk prospektov. JOŽE CEBULJ aganture-komisii«. laseolce aa Gorenjskem Generalno zastopstvo ca IX, tU fovimka induitrij« inZ.JsH.BE/Hl .riiribor 5H.5 f rr.r,e ^ ' /•-«•»»—'-.......»o *»«••• 6. 93a Žeijezna užeta M •k« 7.000 kg u vatli pocinlana 50i 70 mmdrven. kolutima omotana, potaune nova, pro-dsjii sa uz vrlo povoljnu ci> jenu. (Ipitati t „EI n" sa električno industrijo v Mar boru, drufba s o. s. Vetrlnjska u«. ,1. O, ka'co le priletno! vzklikne vsakdo, kdor ie erknat ncizfcasil Elza-mild f obliki steklenic Ftlierjeva Elzi-mila so prava mila lepote elegtntal ieni. k«kor todi mila zdravja vsakema pametnemn motu. Pri nporabl so jako štedljivt, radi tega pocenil Dobe se v S -azn b vrstab (iilljiat, gllct-rinero, botaksovo, katr?.novo in milo za britje). Ea poizkus 5 kosov 52 tiijsrjer. ako se poilje denar vna-nre'. po povzetja za 02 dinar;ev pri LEKARNARJU EUOEN V. FaLER v STUBiCi DONJl, Elzatrg M(. Hrvatska. 4e-> u Samo Din 250 zelo trnežen gumijev deifii ^iai^. Isti boljše vrste D:il'ee. 131-a Najboljši fabrikat po presenetljivo nizkih cenah Za interesente predvajanja v poslovnih prostorih Elektromotorji elektromaterijal svetlobna telesa Po znatno znižanih cenah Zabtevafte olertel Prostovoljna javna dražba za posestvo v Mengšu, enorad-stropna hiša z gostilno, prenočevanje tujcev in trgovina mešanega blaga, tudi za mesarijo zelo pripravno, zemljišča je za lastno potrebo poleg, se proda posamezno, skupna višja ponudba ima prednost. Dražba se bo vršila dne 26. aprila 1925 na licu mesta v Mengšu ob 3. uri popoldan, hiš. štev. 13. Več se poizve istotam. 1736 a Razpis šolske zgradbe Bralni iolskl svet v Spodnji Slivnici pri Grosupljem razpisuje zgradbo nove šole enorazrednice v Sp Slivnici. Natančne informacije dobe re-flektanti pri krajnem šolskem svetu v Sp. Slivnici. Ponudbena razprava bo dne 3. maja 1925 ob 15. uri v Sp. Slivnici na licu mesta. Te O d. Kom, Ljubljana Poljanska sesta AL S m, davka!. galxaUr.|akl ta .kračo! l—lalanll« TodoTO#0'- a .pran ilnlonln. JUpalilka ia ktoMta. napr«»o, Utoiovtnj« posod ia pioievtn. u Urntl, barro, lak Ia ati vsaka velikosti kakor tudi posod CikaUe < ia konum. 73-s T.un-.uiff- Bioii« In filme, d*i;». iimosa, Satrap, Ko« daknapirle, «m foto-po-trebSčfne in totop-afične apa-«te Erneman, Contesa. Kecak GOrti fe od 160 Din naprej ima stalno v zalogi drogtrija Anion Rane slana Ljubljana, Žldorska ullcs 1. Zahjevajta cenik! 107M Z angleškimi laki 'sklra In tapecira automobile in razna vozila. Emajllra kole$3. Vse brezkonkurenčno v ceni in izvršitvi w Bruno Balantič, Spod. Šiška Jerne:ev* cesta 44. 1574-a UcIlKo doDroidoča gostilna «Sloveniji no prodal. Hiša stcil r.a periferiji mesta 5 minut od kolodvora v velikem industrijskem kraju, ter ima velike gostilniške prostore s krasno veliko dvorano, krasen vrt in dvorišče. Letni promet do 300 hI vina, večjo množino piva, žgania in sadjevca. Cena 600.000 dinarjev. Podrobneje se poizve pri lastniku, katereea naslov je v upravništvu .Jutra''. 1880-a Splošna strugarska delavnica za vsakovrstne lesna izdelke. Izdel^em vsa v to stroko spadajoča dela na pr.i električne lestence, električna stojala, ovalne rozete z rameni, ovalne okv i rje po konkurenčnih cenah ter točni in solidni postrežbi RjfflOL Ul strooarsVi mojster ? liijaoi Gosposvetsk* cesta 16. 1701-a Žimnice matrace, posteljne mreže, železne postelie zložljive, otomane, divane in tapetniške izdelke izdeluje najceneje Rudolf Radovan, tapetnik Krekov trg itv. 7. (Poleg Mestnega doma) 1646-a prvovrsten in dobro u-pelian se odda v najem (ali sprejme kom-paniona) v sredini Beograda. — Vprašati na Post restante štev. 885, Beogiad. i874-a VELIK! ZEMLJEVID SLOVENIJE Merilo : 1 : 130.000 za urade, šole, pisarne in javne lokale, z najnovejšo politično razdelitvijo Slovenije v okrožja in z najnoveišo državno mejo je pravkar izšel. Nenalepljen zemljevid, sestavljen lz šest listov stane .... 120 Din nalepljen na močnejši papir s platnenimi pregibi .... 240 Din nalepljen na platno s palicami 360 Din Zemljevid se naroča v knjigarni diskovne zadruge V LJUBLJANI, Prešernova ul. 54 nasproti glavne pošte f Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša predobra in nenadomestljiva mamica, stara mama in tašča gospa Katarino fterk dne 4. aprila 1925 ob 9. uri dopoldne, previdena s svetotaj-sfvi za umirajoče mimo v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v ponedeljek, dne 6. aprila 1925 ob 4. uri popoldne od Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 4. aprila. 1925. Žalujoča rodbina Šterk. Mali oglas«, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka besed« Din I'—. Najmanj*! znesek Din Slamnike fn svilene klobuke .er vsakovrstno preohliko panje priioroč* M Jeglič- SiOTiSkova ulica Itev. 27^ Dam«ke slamnike ukor tudi preoblikovanje starih po zadnji novosti — Alojziju Skr.bar imjale. 7230 K C|ive za fMjUim^clJe fzdoluio najhitreje fotograf 5u»on H i '> 5 « r I.J"* gana Valvazorjev trg Vsakovrstne Ho^tiVe nakltene, od 120 Din naprej pri Stuehlv - Ma^hke, Ljubljana, židovska ■11'». lo4 Vnlkanlzlranja Garantirana zadovoljno't. — Avto piaSč«. cevi in drnre s-umiieve Metk". — Albert tiraj. Sovi Vodmat 186. Knjigoveznica s« proda pod usodnimi poboji. Rezalni stroj (Schneid-wa'chine) in dru-o orodje kakor potrebno. Zelo prikladno ta začetnike. Vpra-ga sb: »Muropoljeka*. Lju-tflmM. 7800 Francoščino «emS?:no in druze srednješolske predmete poučuje akademik. — Valove pod »Končno spriSev»!o» a« nnr •Jutra«. 7799 Mlad Inozemec t?Be gospodično ra nemlko iorverzacijo. — Dopise pod •Inozemec* b« upr. »Jutra« 1885 Poučujem fran-oSčino in nemSčino v skupinah od 9—4 oseh — leto ta ko tudi trgovsko dopisovanje. Prijave pod Šifro •Temeljit«« na npr. »Jutra« 7565 Srbohrvaška poučuje 8rb - akademik. — Ponnifbe na upravo .Jutra, pod iifro »SrbohrvaMIna«. 7910 Od ministrstva n trgovino in obrt konces. krojna Sola Židovska ulica B. — 8 14. aprilom se prične nov specialni damskl tečaj ca kostume in plalče. lahke letin obleke in hluze. Znila-na eena te?.i in. — Pgodnl plačilni poboji. Izd»lo<-anje vseh vrst krojev za dame in gospode. 7900 (<9n**e) Žagar fOnterist) strokovno Irvei-han. »e spre>me takoj v slnJbo kot akordant «11 Broti dnevni r'»!'l Stanovanje na razpo'a»o. — Ponudbe na opravo «Jutra« pod mačko »Parna laira« 7266 Kontorlst veSČ i«-iernin«ke stroke fn KONTORIST1NJA, zmo»na slovenskega In nemitkeira ie-■Ika, se r prejmeta. Ponn^he pod .Stenografija« na nnr »Jutra«. 7081 Trgovski pomočn'1' veSČ mannfaktnre In leznlne t»r delno pisarniških poslov, »e sprejme takoi nr< tvrdki SREČKO K R A j N C. Sv. Lenart v Kov. goricah. 7548 Trgovski rčenec t zadostno tolsto Izobrazbo in po?f°nih etarSt-v. se sprejme pri tvrdki Karel CimperSek. trgovina z me-Sanim blagom. Sevnica ob Sivt 7545 Koresonndent popolnoma samostojen to-vežhan v le*ni stroki. ■ zraniem slov., nem. in italijanščine v eovom in pisavi. se takoi .prejme pod ugodnimi po-o'i. Snmo po-rU''he. ki u=tre-a;n tem po-roiem. je nasloviti z navedbo referenc. Ho«ctanle-pra sluSbovanis in zahtevkov na poStri predal 29. Ljubljana, glavDa poŠta 7M1 Iščem potnika Ipec. s'roke — ta stalno. Refiekiiramo samo na go-ipodo. ki ie vesten ia se ne boli irtenzivneea. podrobnega dela. Prvovrstna sprfnvala in reference se predpogoj. — Ponndbe na •PuMleitas«, d. d. v L«n'-ijari. 7174 Vrč f«»v!5r»rt«»v sprelme takoj ra *b?ta in tokiana dela Peter Ore. 7827 Orožnik I1S« stalne in primerne službe pri kakem večjem w;djetjn ali industriji v Sloveniji. — Nastopi lahko od 15.—SI. avmsta 1925. Ponudbe na npravo .Jutra, pod iifro »Zanesljiv 36S®,. 7877 DekPca ISče mesta, najraje pri !!l- vi'ii. Naslov pove uprava .Jutra«. 7681 Pro^sl-Ika dobro izveihana v papirnati treovlnl. Jeli premeniti mesto v meSano »H mannfaktumo trgovino. Gre par tne-eeev brezplačno. — Po«m| je stalna sinila. — Naslov pove upr. .Ju'ra» 7909 Mizar samostojen, samski, 90 let star. ieli stalne« mesta v tovarni alt pri več lom podli t kot mirar. Na-love (e ro-1atl ea opravo »Jn"a. pod .Mizar«. 7S90 Kot posro^ln!« iSče mesta 28 let stara vdova brez o-rok. hivSa pf.estni'S, popolnoma lz-\eibana v pospo-iinjetvn. — Na>lov pri podrui. .Jutra, v Mariboru. 790S Prl'fro'ev!ec (Slovenec) zmoten damske-ga in moSkega kroja, • prakso, trezen, ISče ca takoj slnibo kjerkoli v Jugoslaviji. — Ponndbe pod •Zmoten in vesten 89» na upravo »Jutra« t Ljub!:ani 7833 Perfektna kuharica srednjih let, ISče tlufbo pri večjem podjetju ali restavraciji. event. srre kot samostojna gospodinja. — Reflektira samo na bolJSe mesto. Naslov pove uprava •Jutra«. 7765 šofer-kIliičnvn'čar Ieli premeniti mesto. Event. Spravila izvriuje sam. — .i".opiti bi mope! 20. »pr. Cenjene ponndbe na uprav« .Jutra« pod .Zanesljiv la polten 8643«. 7794 Strojepiska trgovsko oaobraEeaa. veiča perfektno zlovenskega, nem-Ikega la erbohrvatskega Jo-(ika ter eirilice, U4« nameščen ja kot pisarn mol. Ponudbe na npravo .Jntra« pod Iifro .Zmotnoit 8594». J70» Plačilna natakarica pridna hi poltena. Seli mesta v boljii restavraciji ali v letovišču. — Naslov pove aprava .Jutra., 7766 Sodar dobro izurjea la zmoien tndl kletarstva. iSče sluibe. Ponudbe na npravo »Jutra« pod .Sodar 8040«. 7798 Avto-Omnthns v dobrem »tanio, z 10 ee-dell. po nl/.ki ceni proda Rermina Kvas, VoJnik pri Celju. 7235 Vefka IzMra veirkonoinlh razgledale na debelo, papirnatih servljn-tov, krofniko? Iz lepenke, kre-lenfnlh čipk V trgovM I. Bona«. 7208 Motorno kolo znamke «Wanderer», 4 HP, se proda Otrleda In pojasnila se dobijo pri Bar«. Slču. LJubljana. Dunajska cesta. 7532 Žensko kolo dobro ohranjeno, »o eeao proda v ikofjl Loki St (M 7395 FbteiMl. ro-ror! Pad) opustitve zbirke, prodam znamke n-nna ia Prekmnrle« ▼ ierijah In posamezno, po nizki cen. Jako orodno tadl ra veli ke zbiralce. Na Setin nn dim tndl Izbirne pošiljke, proti depotn ali dobrim re ferencam. event. proti m-tečnim obrokom. Ititere.enti laj se javijo nod «Pril'k»» aa upravo «Jntra». 7822 Vrtnice Kdor si Se ni nabavil krasnih vrtnic I« .»etovnoznane dreve.nle« .Teschen^orff«. naj hitro »e»e po nlih — '•oklet So zaloga trsla. — fvan Breeelnik. Lin^llana. Velika čolnarska alica ?1 7294 Vrtno stole proda)« najeenelS« B s I. mane k K o m p., Ljubljana. Hirje 4. 164 Trda drva odpadke od pnrketov. dostavlja po nlrki eenl na dom .Pama iarra V. Scaj-nettl. Liabljana t* ro-renjskim kolodvoro«. 181 Bencin motor stabilni, pokončni. 10 HP. se pro'a »11 zamenja za druro W«in. Naslov v upravi .Jntra«. 76'15 Snmct-opeko in Bnmot-moko, nriporoč« F. Hočevar. Llubljana, Dunajska cesu 86. 7689 Kolo se po telo nizki eenl proda na Seln-Moste 48. 7789 Električni aparat za mas'rante popolnoma nov, ee proda za polovigno ceno. Naslov |>ove npr. .Jutra«, 7848 Spafn'ca temnordeča. iz čeSnjevega tesa In kuhinja, novo. se n^odno proda. Dopise pod .Vredno« na npr. «Jn!ra». 7819 Otročji vp7'čeft poniklan in koSara. oboje dobro ohranjeno, se pro^a. Naslov pov« npr. «Jafa,. Padi lrnrf»7r'tvo lokala, se proda več Šivalnih strojev i motorji, en stroj za pnmbnice z motorični. 1 omara z« hl«. — Kravate, nctravlce. rokavi, ce. obleke« za o'rnk« Itd. — Tovsrnisk« zalo?« vseh vrst pletllnera Mara. Vsakovrstne Jopice 1» lamperil en gros« in en detall. 178 Otroški voziček ,e eeno prod«. — Cest« n« Jnino leles.nlco, rmske ba. rake It. 15 7732 Kopnim banla velika, clnasta. ee za MO Din proda. — Naslov pov« uprava .Jutra«. 7296 Pohištvo Lep« spalnic« ia kuhiajska oprav« iz trdega lea«. s« poceni prod«, informacij« daje hiinlk na Večni noti II. 1. »17 Izredna prilika Vsled odpotevanja te prod« posamezno CJ 100 ko«ov pri-tno asnjatlb damskih torbic, denarnic, do« za smotke. Izdelki naiboljle tvemic« .Karlstadt t Co «, Hamburg. Znatno »niiano od tvorniskib ce«. Ogled samo od 4.-7. are do It. t m. v hotelu »Tivoli«, soba It. >1. 7918 Orehe nudi » dobri kakovosti in no najniiji ceni tvMka I. KNF.Z, Linbljan«, Gospo-svete k« cest« a 7/4J Knjige: Der moderne prakt. PchnelV reebner, da« neoe Knift-svstem f300 sliki in 8 knji-fe .Voisk« na Palkann« — prod«m zaino Din. — Ponn-'be na uprav« .Jutra. pod .Knjige«. 77351 Foto-aparat J v t2 cm. z »planetom 7^ la vsemi prlr»dajočimi po-trebsčlpsml. se proda za «no Din ter lovka dvooev-ka kal. 16 ta «00 Din. — Naslov pove npr. «Jntr»«. 7881 PerrHs*r»» rrenroro prodam. Naslov pove m. .Jutra«, 7899 Kante nov«, prodam. Naslov pove n j nn* • Jutro*. 7898 Pisali! strol .Norika., 1» skeraj nov, s, poceni prod«. Naslov pn po Iralnki «Jatrv » lf»ri-b«ra, TS0J Moško koto ni«!« rabljen«, posteljo la sivo moSko letno obleko, malo noSeno, proda Vrtač-uik. Dunajska cesu M. 47. 7862 Prodam lep servis [iOrcelanski — aa 6 oseb, dopolnjen aa 12 oseb (44 komadov), nerabljen, nov 1900 Din. — Naslov pove oprava «Jutrs». 7617 Motorno kolo •Nekarsulm«. S HP, a dve- m« predstavama in p-oEtiia tekom, brezhibno delujoč, se poceni proda. — Naslov pove podrulnica «Jutra» » Celju. 7243 Moš*'o kolo znanike .Simson«, ie malo rablieno, v prav doVem •tanla, so poceni pro*a.— Naslov P070 npr. »Jutra«. 7883 Marlnarska obhka za 8—10 let starega dečka, dobro ohranjena, se poceni proda v Sirelilki ulici «1 7882 Otroš'1 voziček Je^Pni stol in pi-aln« miz« (Stebpuit), vse dobro ohranjeno, se po pizkl ceni proda na Poljanski cesti 13. n. n»dstr. desno. 77S7 Salonska obleka skoraj popolnoma nova, se po nizki ceni prod«. Naslov pove podruinle« .Jutra« v Maribora. 7784 Omara zelo lena In izredno lep velik portre»nl okvir, se proda na Poljanski cesti 31. 7796 Trgovsko oprrvo popolnoma novo. moderno, nrodara po Jako nizki ceni. Naslov pov« upr. «Jutra». 7806 Prodasta se: stekleni jamltnri ta pivo (vrS. 12 visokih kozarcev! Ir z» komnot (skleda. 12 skledic), obo'e popolnom« »ovo hi moderno. Na"'ov pove uprava »Jntra«. 7854 Jedilno orodle »«*lvno, srebrno, modoma fszon«, za 6 oseb. s« po nlrVJ ce«l proda pri zla-tsrlu Danieln Z ■ p « a v Wo1fov« ulic« 71 Krolaška pefi in senčnik t« svetilk«, se prod«. Naslov po« aprsvs .Jetra*. 786» Pato datn^o nm doltro tlato veriHco In r'.t prstan, prod« TererUs Aaer. Ulito. 7B66 Mo§Vo koto s svetiiiko na svečo, se ta 4VW1 K proda na klrln. flroVarjev« cesta SI — nri hitnlcL 7683 Dva kipa bronast«. dotTsna. s 2 kf rWs!mer hi Verdi) ter d.a laponska servis«, proda Bereoč. Semčeva alle« 111. Tomličev drevored. Marmor 7671 Dve M-gainl veliki. Nstlonal retrlrfr. s 4 predali, skoraj n»vi. aeodno prodast« Ponn 'V pod «Natlon«h na polrui nieo .Jutra« » karibom .1 tac. mo?'»!t» srnic belih, z betfsim in aapol Kkrobljenlm ope«'oin. t« no alzkl eeri (W Dia) proda. Pismene ponndbe aa nprsvo «Jutrs» pod .Srajco l"t« 7640 Oprema rn IctUn'co erva. so «"od«o pre^a. — Naslov pov« apr. »Jutra. 7636 Polkr'ta koflla labka In brek za ve« oseb. s« proda. Naslev pov« anr. «Jatra». 7624 Suhe mavrohe p" smrčke ko pa ress o Krpe i smo tU'1 za suhe robe jnrčke P Lf r S Rs Ijflr 7224 Avto tndl Ford. auajll la i« rabljen, se kani Po.iadbe pod .Avta 1900-5486* na npravo «Jetra». 7487 Srebrne krone se kapljo Ponudbe aa »pr. •Jutra* pod llfro »Krone«. 7483 Kože divjačine kupuje ie ved »o D. Zdraviš, Ljubljana, FlatUanska Tračnice ta poljsko leleznieo, I« rabljene. 7 eat profila, v dotiiai 280—SD0 a, kupimo. Poaadbe * opisom blaga la cen« J» poslati aa tvrdko Brat« koUm, Mirna. 7804 Plačuje se Hajvai* mn B srebrne krone In do'arJ«, tiste In vrednostne papirle. Cenjene ponndbe pod .Srebro* n* upravo .Jutra*. 7370 Tenn's-racket dobro ohranjen, kupim. — Ponu-rho na npravo «Jntrs» pod «Tenni»*. 7746 Motorno Vrlo v dobrem staalo. knpfin. — Poflo^b« t n»»*t»enim por»-*oi«i fa brtp-fho •*#»«© na opravo «Jotra» pod 11. 7663 Otročji voziček rr«t*>, dohrn ohranjen, kitnim. pon»'in»e n« «irj»ro «Jotra> pod tnn^o •Zdravje*. 7905 Plspfr! cfrol HtfHro. — Oofu c nitve^bo »•f-ne ca nor^ro «Jn»rn» Šifro «Pfsaini trt^oj 7738 BoMnlskl Sir ■lnKrn ob*eian. 1ntrn'lča»t. ppinomssten, aromantične?a oku«s. ramoSilla po n-n'ni eenl M. Lantu«. C"Snl|ea. Srednja vas v Bohin'n 7644 Enonorfstr. lepo, ravnokar lipotovlJ.no prodam. Nahaja n» zelo prometnem kraln v Tr-bovljsh in I« pripravna u vsakega obrtnik«, posebno pek«, slaščičarja, čevljarja, nraria »H slično obrt. Pod hiSo Je prostora«, pnool. nora« suh« klet. v pritliči« dv« lep« prostor« ra obrt, v aadstropja 2 veliki stanovanj ki sobi. kuhinja ia •hramba ter prostrano pod strelj«, pripravno t* n«. pravo stanorsnia dveh »ob In kuhinje. Z« bfSo J« toliko vrt«, da so lahko postavilo morebiti potrebna skladliča. — C'ne In dni-s poja.nlla dale 1a«tnlk: Jurij Ferenc. zidarski noMer v Trbovljah. 7174 ITSa a gospodarskim poslopiem. velikim dvori»čem la vrtom, bllzj tresla Marlboi In kolodvora se poceni prod«. P«}a«nil» dal« A. Kov«člč. pekarna. Tezno It. 12 pri Maribora. 7290 Nova hlSa * lepo« kraj«. » prosita stanovanje«^ s« proda. — Naslov pov« »pr. «J«tr»». 7770 Rlša v eentnaia aiest«. dobro ohranjena, se po n rodni eenl proda — Pon»dbe e» nnrsvo »Jntra* pod llfro • Posest*. 7742 Krasna parcela ob tivolski drevesnici, te UTodno proda. — Vpralati: Cesta * Bolno dolino I" 7724 Onim, M meto prtoen« Rtavblšča s« «adl orodna prilik« nakan« h parcelacije remljilč v centroma hi na periferiji T.'ablJ»n«. — Tncatanja pod «l'-o * Pase *1 arija« M sw. •Jutra«. 7716 vna T bltibii most« Celja, ko-tnal 8 plut •d kolodvor«, v aaflepn 1e»i o« dve vffl * vrtom, »tavbnlai prostorom In gospodarskim poslopiem. r»dl Mnrtn^ra flo* čsia tako) ta prodati — Ob'ekti so sknpao «8 ras-dolleno oddalo. Pojasnil« d«Jo posestnik bolela .Pri polti« v Celju, 76*3 Proda se h'5* t 8 staaovanfl. vWkoprill.. vrt la dvorišče. — Cen« 75.000 Din. Krofllt. filinee. Cesta 9. It. 2. Povedor«''i niso Izključeni. 7630 Knphn vile In h'še v Maribora b okolici — « prostim stanovanjem — a« 75 000 d« 280.000 Din. — Proda« posest v« vsake velikosti la ceae. Večja posestva tadi podnajem. — Najprimernejl« trgovske hite in treovskl obratni prostori v Maribora in okolici. Tovarna ta »peko 280.00» Din letae?« dobička. Gospo-darsk« pisarna dr. Prečko LahiSie Maribor, WI1d«n-rai«nrjer« ulic« «, tet. 8*4 7782 Posestvo i ffoepodareklnrt poelopf In ■rltnora. o« prometnem klalo. — po »godni coni prod* Na«1ov pove «p». »Jatra«. v Maribora pod «Pro»>et.. 7781 Plsfl'nl stroj dobro ohraa|en In om»ro za korespondenco, kapi« Ponadb« n* nnio .Jutra* pod tnalko .Pisalni strni«. 7563 Les Kopirno n takojtnjo dobavo: smrAe, Jelk«, bor. to-legrafnlee od 8—12 m. lepo hrastovi«« Itd. — Hajnlk- Lrvc« nrl Celja, *7M vna 88 «lnnt oddaljena od kolodvora Wl«n s tak H pro-■*lm stanovanjem, ob^oje-Zim it S sob. event. tndl « 2 sobama, steklen« veranda. teras«, mata. 2 velik« vrta. karniki. so pod «elo »rodnimi pl»čn«lml po-ntl oro^a. — Poja.nlla da'o: Dr. H. R o t k. Psde««dorf. bei W i * « «/ Wostb«bn. 7864 Pro«ta se vla e»»»ra«n«k», eb dr*, ee^i. 10 mtnat «4 nesla Cel)«. Stanova«)« Vnoea take) ns ratmlaro. P«l*v« M> v gonilni pri .Bolem veta«. «1 Proda •• MI« • touaai vrte« v ljubljanski okolici. — Naslov pove aprava .Jutra*. Zlata rada! Po 10—.i let, ss proda raUi dratia^aib raza,er ■«• •ioti0s.ua Lisa t te obolus-oo ta i^iHovljeno veliko klotjo, pripravna za trgovino t ueaaau« Us^ota in Oetelsimi prfclrlkl 8u»ji ob giavai cesti, 1'lizu Ctrkvo, brez koukuraoce. Po preto-čtnih letih priJo biU laM-nikn nazaj. — Pogoji Jako ugodni, flača — lahko v obrokih. Na račun se cdda dobro idoča gostilna in le nedograjen« mesarij«, kakor tu
  • « 7807 I eno posestvo « dobro M«8o trgovino in 10 orali zemlio, se zs«*! •mv| pod telo nro^lmi oo^oM odd« v n « J e m. — NaB1ov pove npr «Jntr«». v Mariboru pod «rgodno«r» 7785 Fnon-»<*«tr. »"'So kra'n. SO e-lnat oddal leno od Kamnih«, siMin o a o J o m a malem po obodni eenl. V MSI I« več let vpellsna tcnivln«. ReflsHsntn pre-P"«tlm event. tad| kooe«-sHo. Sicer 1» n« pripravne tU*! za obrtnik« »11 kaj mvSohnca. Pojasnila dale: Franc Peterlto, Komenda pri Kamnik«. 7478 Zamenjam stanovanj« t 4 sobani n večja (5—7 sok). Ponudb« ns «prsvnlltv« «J«tra* pod .81 8515*. 752» Stanovanje 1-S sob - kuhinjo, m ISče Da se narrado, ovent te odknpl tadi dobro pohištvo. Pismene ponadbe pod iifro •S*anov«nj« 606* aa »pravo •Jatra.. 7432 Dve sobi t »porabo knMni« In elek-Irično ra«"»etlJ»vo. — oditi, t a v Maribora v Milini Brk*. Plačati J« t« ene o n«pr«J. Naslov pov« C1 rt, i ur a «J«lr«» v Marl-m. 7774 Opremllenn soba lofo- • sepsrirsnl« vhodom. se odd«. Naslov pov« aprava «J«tra». 7811 Stanovanje I sob, « vse« ko«forto«, v vIlL se tam»n'a t večjim S- 6 »ob Ponadbe n« apr. «Jn*ra» pod tnaU« «Zsmo-njsra 8620». 7591 Separlrana soba se llče s 15 majem v Milini trga Tabor. — Ponadbs nn aprsvo .Jutra* pod llfro •Udobno la ■ Zakonca Met« stanovanja dveh a!l e«s sebe t pritlkHnaal. v htlliai Leonitča. Penodbe «« npr. .Jutra* pod Hfra .8642*. 7798 Sob«, event. s hr*"to s« o d d « dvents so>l-*ni«M gospodičnam« v sredini ms-sta Kj«. pov« apr. «J»sra* 7837 Za velikonočno številko „Jutra" e treba og'«se brez odloga nsrofiti, ct jih sprejrma oglasni oddelei, uprave »Jutra Prešernova ul ca 4. le do prtka zjurai. Za pozne j doti« „ma'e oglase" in Inserair oglasni oddelek ne more prevze'i iam«fva, da pridejo » »e iKooočno številko. "ntUIIIHttlttlll rjfiTittirrrrttii Sobo t popolnoa« « , vhouou, iste godtieuU. flaca -Jobro. fonuube poti turo .Svte «675* aa upravo Oaua>. '4>»šB Lepa soba S 8 pozicijama in eleklr. razsvetljavo, s e o d d t ■ v Streliaki ulici Itev. 18/1. 7bJl Akademik ia Iportai. lito oi»eialJeno sebo, najraje pri športni urutini. ti mene ponudbe noti tifro »Ilirija* n* »I* •Jutra«. 7«» Dve opremljeni sobi s souporabo kuhinje, oildam takoj. Sp. 8itka, Kaotkeva c te ta 158. Stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje. dobi tisti, ki odkujii pihiltvo. Vprala se v Novem Vodmatu 13, trgovin« Fritscb. 7884 Opremljena soba s posebnim vbodom, se takoj odda. — Naslov pove npravo .Jutra*. 7888 Opremljeno sobo v sredini mest«, ftl' športnik za tako). — Pismen« tonudbe oa »pravo .Jutra« pod .Spartas*. 787« Službo Wšnlka na osnovni loll v indnstrij-skem kraln oh Joini lelet-niči, lelim tamenlatl ta Stanovanj«, nahaje na de-ieli, radi drullnskib rsz-mer. — Ponudbe n« anr«vo .Jntra* pod »naiko «S«i«kl slogo*. 7744 Soba blizu polte. s« takoj odd« boljlem« go-podu. Naslov v upravi cjutra*. 7846 Soba dobro opreallena. B e!«k-trlčno razsvetljavo, se llče v Milini Tabora • 8. aprl-I. m 1925. Ponudb« n« apr. •Jutra* pod Ilire «Tahor» Soba leno la udobno oprem! J ^aa. se odd« pri boljši rolMnl n«em« gospoda Elektrltn* luč in powboa vbod. — Naslov pove opr. .Jutra*. Iščem »tsmovanje 4 sob « prh lk II nami, v novi bili v Lluhljani. za takoj »1 pntnei«. — Ponudbe na nnrav« .Jntra* ped «i»čV« .Stanovanje 888*. 7817 OpremMena sof»» « t po«teli«ma. se takof odd« u Vodovodni eeetl M. 287. 78« Stanovitni® (koafortsoV obstoječ« I« t sok. v oov) vili. Mira reo-sro, odd« sa «aj .Poeest«, gv. Petra »4. — Odda tndl sk 7874 Opremfier* lepo. s posebni« vbo^o«, s« odd« boljtemo gospod«. Naslov pove apr. «JtF»ra«. 7W5 Oore^leno sobo « posekal« vko^o«. najrajši « vra oskrbo, blra iSrame aH obrto« M«. sst«d soHds« ^««pod. — Ponn*b« n« vpravo «Jc»ra. Kot sostanovalec s« sprejtn« gospod v sredini tnesU na stsnovanj« In brano po »rodni eenl. — Naslov pov« »pr. «J«tra». 7807 Stanovanje obstoječe It sob« I« kuhinje. ee llče k Jo aa deteti. Ponndbe n* ufvsro .Jutra« •Deteta 8661» 7886 Dve praml sobi re oddat« v novi kili zakonskemu pora brez otrok Naslov pove »pr. »Jutra*. 7853 Stanovanje rt> Blodit «—4 sobe s kabin Jo. iščem ta 4—5 aeseeev ali lo dalla. Ponadbe pod aoačke •8'anovsnl« na Blado* na opravo .Jutra*. 7818 Onremllena soba • souporabo klsvlrjs. v sredini merta, n« razpola-ro to dsmo. pod porojem d« odkunl ko«pl»rno spolno opr«v«. — t»«nudh« Je pnelsti ns snnrs »Jntra« pod «Pre«esUtevs. 7788 Stanovanje We akademik. Event. M ln"U ulial. — Ponudbe pod .r^odno zavetje« aa nnr. .Jutra*. 7915 Mese*na sobi manjla. prati« «11 oprem-IIen«, se tsko) odda v ■lici Kov. 6 in 7911 Saleedrovi fldč--rffravnlrj llče opremljeno sobo pri bMjll ro>*bhiL ponntlke n« upravo .J«tras pod It. 7882 Iščem lokal »n n»o«tor, primere« ta pe-ksrijo — s stsnovanj«« v MU — a« Vrhniki. Ako .fučojno nI lokal«, ea naredi stranka sama. Ns«1ov pov« uprava .Jntra«. 7468 Pe1*Tn'ca sa heno stroko, a nekaterimi streli, s« «knrmo « ^•»ovanle«. da v nalem. Maslo« pov« apr. »Jatra« 7884 Mo»ina trrov'na n»i|»o«stnei»t ullel v t.blMIsnL se »dd, «, ve4 Ist o«odn« v n s J e m — Potrebni ksphal t« pro- eo. 800 one Din N« razno-l»ro l»o« »oh« m eta no vasi«. Po-ndb« pod «•»!»« iTInf« grHHeo* ao opravo Trgovino « a«traf«ktnro — najbolje vpeljano, v LinM|ani, ee prav ugodno prela. — Ponudbe n« uprav« trgovin ns 8p. ^tajer kem — - Dopise s* po^ralnleo ..Tntra* v Mariboru pod Iifro .4000, 7777 100.000 D»n posofla ra nepremičnino, a« ISČ«. Obresti po dorovoru Posadke pod tnačko .Denar« aa apravo .Jntra* 7740 Samostojna dama a« deteti, s posestvom — hčo mim din pnsnjTLA n« prvo meeto. Dopis« pod .KenUbel* t* upr. «J«tra. 7680 Dam 100.000 Dtn pateJO* B* vknjlfbo s ti menico. Ponudbe pod llfro .VaraoeU no upr. »Jutra. 7888 98 delnic 7V«eo«k« banke s kopeai 1824. se prod«. Poaadbe t ceno n« »prave »Jutra* pod •Delnice«. 71 Trsovlna * nsnlem n Gorenjske« Dvignite p 1 s « e v apr«vi Uatras iimprej«. 7831 Mo) Ideal! Beoderveos v nedeljo v rostlinl .Orad«, Bled. — Poljak dr. A. K. 7812 Vladimir D....! Pridi 4aMS v hotel sOr«d*. Bled. 7811 30tetna dama « Mrocl (soprotza akademika). IcH tirala bo Ik »likov « Istotsko d«m«. — Cenjen« ponndbe pod iifro «N*nv*s a* apr. sjotra* 7880 Osamljeni mladenki telita dopisovati i dvema tehnikoma v svrho dutev-ners rarvedrlla. Dopise na nt ravo .Jatra« pod značko •Mataid* ia Fasdaaga*. 7864 Želim polluhov kdo ml Jih d«» Ponadbe na apr. .Jatra* pod llfro •Jarltto«. 7828 Inteligentna dima itin 88 let, prevarana v zakonu, lell znsnstvn « dobrosrčnim ros podom. pri. aterne staro-tl, v svrho rakove. Ponudbe pod .Sreča v nesreč.1* a* apr. sjotra«. 7897 Resen gospod akademske naobraS-n, Ml znanj« t gospodične i« Ljubljane ali okolice. De. (tise na upravo .Jutra* pod •Resnost 3657«. 7811 Mlad trgovec i« posestnik na deteli. ilA izohralene gospodično, a« nad 26 let staro, v svrho te nit v«. Prednost hnsie tr. rovko naobralene. Dopis« • slik« in polni« naslov«« pod .Naobrslena* ns npr. •Jntras. Tajnost častna z» deva. 7688 Mlad obrtnik z zelo dobičkanosno obrtjo i?i« Stedljlvo treovsko na. obrateno ne nad ,15 let st^ ro drntic«. Ponudbe t slik« in polnim naslovom na nnr. .Jutra* pod .tenitev S5^S» lajnost zajamčrna. 7588 Dame ki se lete poročiti. * A majo primernega manriv«, naj so obrnejo z* posred«. vanje na koncesiloniranl biro .Forlana« v Sarajevo. Priložiti j« znamk s aa od. govor. 787T Trils če\ijarj| cd 22-26 let, lelijo v svrho lenitve a rospo-dičnami t aekaj premof-enjo ali mi,lia posestvom. Re.no ponudbe s sliko na »prav* .Jutra* ped značko «\elika «oč*. 7547 Posestnik in trrovee n« deteli, star 38 let, lell poročiti ro«po-dično v starosti 20—84 let, katera poseduj« 100 00(1 Pio premoienja ter Ima veseli« tndl v večkratni kupčiiv< ■prava cjatra>. 779 Vlolin&lo koneertro Ia vioTino, dikm. Naslov pov« oprava «Jotra>. Citro fin rlas, dober ia (oti*«* materi lat, poceni naprodaj. Kj«, pov« apr. «Jutr«» 7688 CltraSI! TsSel i* J. zvezek »Slovel skib aar. pesmi *a eitre la petje*, v prenovijo«!, pome otenl tn oleptani Izdaji. Cena a poltnln« 20 Din. Polljite denar ali anamko. Povtetje jo na poesmern« zvezke predraro. Zvezek It, enak« prenovljen. Izide po Veliki aoCI. — Be priperočo Iv. Kiferle. LJubljana, Krojaška aUea 8/II (gostiln* Maček). 7641 Psa tista volčje ponora, od V do 12 aeseeev stareg«. k«. (4m. Ponadbe n* upravo •Jatra* pod .Volk (00*. Cementne cevi prvovrstne kakovosti M vsakovrstne epeko po nit. kih cenah. Ima v*dn« o zalori lv. Osrrin, Ljubllajn^, OrulierJevo nabrežje It 1 Fantiča kret sUriev la sorodnikov, čez 7 let starega, ed-la« ea svojega. Kd«r ga s prej-me. naj se or'ar1 ns npr. »Jatra« pod iifro «6irn'*>. 7598 NogaVce ficiflVfplfM. ee peni poif* plctaio Pred tktfijo 1 /L 184 Mil M iole • Izobražena ki M Imela veselje de Ttfol^ otrok In ki M ho-tsla postati rainostoh* ro-spominja naj polije sv«J naslov poiiralnlei .Jutra, v Maribora pod Itev. 220 Vuziksliloe imajo pred>o«t V predpnstn s«« kot lenla prep»d«f. — Porom« nisem »cmMl. sate pro«!« tem potom ta roko •ao re«po*1čn«. ki ori Je določenn. d« «1 Je pod« m črna. da ari Je poda ta •Plrhe*. Ona. ki M m« bolet«. naj poflje pitno pod «4*a» b« meni se lealt . . .» ti* »pravo .Jntras. 7820 Dve dami (m*se r»r.anj«rtl. rshevoj |n OMtteriJelno neodvisni, se (elita s«tn«elti « oe pro-mta-trns. seri lomim* ta so-grn^olnim« rn.rmloma. v svrho skotiplh Is1«tev. pose-tov k*vvrv M Hssl«s pit •Trepfe-ijosrant«« m po-dratnlc« »Jutra* v Mari-hrev- 7nt 18 let iaa« »T. a r a e I o* it« le nai.iraniej« osdravij« kanovieo (Trlpper). — Do« biva se po vseh lekarnah po 20 Din Ikattja. P* pasti razpošilja lakarn« B I a a, Snbetic*. 0 Vse postne dni domač« I« morsks r I h s, polsaevko In prvovrstna v I o * — priperočo roetilaa Vi^aar, Sv. Ja. koba trg M. 5. T887 Rendezvons vseh športnikov la izletai-Vov hotel »Orad*. »ed. Separirani prostori ra dm?-be. Cbambres sep«r*e, roben razrled na jezero. — nalnilje ecn«. — Vsak da« k«ncen. 7814 Šivalni Stroj vzamem proti odtkodoka. — Zrlastti s« Js pri p«Ki LJabljau 5. 7641 Zastopnik ki h v Liuhtjani dobra vpeli««, s« llče. Pisarn« h* telefon n« razpolago Kavcije zmotni inalo prednost. Ponudbe na poltei pred«) It. 118. Ljubljana. VI« Izlet na Bled Za BO Dn dobite v hotela »Trictavs seb« t prro-> rt.tD« celodnevne prebran« Velikonočni izlet v Rimske Toplica M« Velikonočne s.delfi otvoritev sezon«. Ok IT. s ti popoldne koncert, w«6er velika plesn« zabava. — Dobra kubraja, lepo stanovanj« in kopoHH«. — One pradifsk« Ml «JUTRO« št 82 16 =NcdeIja 5. IV. 1925. Uvalnjf© ygodne cene! visoki, Ia boks, modema oblika . . od Din 268*- Din 320*- Bfl a* S I« S polEevi;?, rjavi, moderna oblika PsOIst^B Popper.............od poKsvSJl, lak......... . od pelievijl, ia antilop v vseh barvah. od peSIssijli tak . • • .......od ZemM psitavijl, platneni, beli ...... od 1 spona, h boks.....od t spsns, lak 20/25 .......od Oglejte SS iZiClS&e ^ V ____ K, vukruraeviž 198-« • Spomlad na morju I - CRIKUEKICA Biser 3idranskesa morja, poseCen spomladi od najodlICnelSega oMnstvs. Cerde des Etrangers (Častno) BAB KONCERT PLES Palsce Kotel JTherapla" Grand Hotel „M!ramare" Športi: Tenis, lov, vožnja z Jadrnicami. 1548-. ^_ Tordka I. C. HA9CR o LjaMlcni naznanja fla ie ot?tsrTa s norerkom onmladanslte sezio Čevlji prvovrstne kakovosti se prodajajo po i/redno nizkih cenah ter se nudi s tem cenjenemu občinstvu prilika za najugodnejši nakup. P. n. občinstvo se vljudno vabi, da si ogleda v prodajnih prostorih tvrdke novi oddelek s čevlji, zagotavljajoč mu najsolidnejšo postrežbo. 1808-a Velika zaloga klobukov za gospode in dečke, š Različne čepice. prt poroCam nove daspeio blago aa plaSIe, kostime In obleke. Naj no-vej*® karirasto btego (shottisch) najboljšega proizvoda. Pribor is krofa če in Šivilje. Nsasvite In rokavice. Molke srajce v najbotjil kakovosti. Kfetfiije, metke nogavice tn naramnice. Blago ia Žalne obleke tn bluze. Zeta primerne cene J Zelo primerne cene I 5604« I PAS* io Športne čepice useft trs! moderne, iz prvovrstnega bi »ca. lastnega izdelka, prodsia po izredno nizkih cenah izde- iovalniea Športnih čepic in k'mar