Ameriška Domovi ima
■••"••v/' •
/Ml/tl g M € /1? m-
AM6RICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY
IN O. 14
National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 20, 1966
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAPGS
ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
Kdo je spravil $ poli v Parizu: Ben Barko!
V preteklem oktobru je izginil v Parizu vodnik politične opozicije v Maroku Mahdi Ben Barka. Z izginotjem naj bi bile povezane francoske oblasti. PARIZ, Fr. — Predsednik republike Charles de Gaulle je v volivni borbi kazal na vlade četrte republike kot povezane z raznimi škandali, “gnilobo” in Vrstami drugih grehov. Te dni se razpravlja v glavnem mestu republike največ o tem, koliko tu na kak način je vlada republike sodelovala pri izginotju nasprotnika sedanje kraljeve vlade v Maroku Mahdija Ben Barka. Ta je nepričakovano izginil na pariški cesti 29. oktobra lani.
Edini, ki naj bi bil o v-sej tej stvari vedel kaj več in ki je bil tudi pripravljen o tem govoriti, le bil neki Georges Figon. Tega ju policija pretekli ponedeljek našla mrtvega, ko je stopila v njegovo stanovanje. Napravil ■naj bi bil samomor tik pred Vstopom policije.
Policija je do tedaj trdila, da ni nič vedela, kje se je Figon zadrževal. Pretekli torek je Paris Match objavil fotografijo, ki prikazuje Figon a, kako se sprednja pred glavnim uradom pariške policije. Fotografijo so ponatisnili drugi listi in začeli na-rnigavati na nekaj sličnega, kot bila znana “Staviskv afera” Prod drugo svetovno; vojno, v katero je bilo zapletenih več ministrov in je končno povzročila Padec vlade C. Chautempsa.
Izginuli Ben Barka je užival velik ugled med vodniki in javnostjo novih afriških in azijskih držav. V njih očeh je bil nekak narodni junak in priznan vod-nik. Bil je tudi med začetnimi organizatorji zadnje trikonti-ncntalno konference v Havani, k' je bila končana preteklo nedeljo.
y izginotje Ben Barke naj bi kila neposredno zapletena ma-rokanska vlada, ugrabitev pa naJ bi bila pripravila francoska Policija na prošnjo maroške vlade. Figon je trdil, da je videl maroškega notranjega ministra Oufkir-ja, ko je ugrabljenega -len Barko mučil v nekem skrivališču v predmestju Pariza.
se ne bo posrečilo De Gaullu dokazati, da njegova vla-da ni imela z izginotjem Ben • arke nobenega posla, bo to Verjetno škodovalo odnosom med Francijo in novimi državami Afrike in Azije in s tem se-v°da tudi njegovemu ugledu v sami francoski javnosti.
Tri vere se pridružile
boju proti revščini
WASHINGTON, D.C. — Vodiki Katoliške cerkve, j udov-
Novi grobovi
Mary Rayer
V	Holy Family Nursing Home kamor je bila prepeljana 2. januarja letos, je umrla 85 let stara Mary Rayer (Rajer) s 699 E. 156 St. rojena v Ljubljani, od koder je prišla v Ameriko 1. .1901. Vsi njeni bratje in sestre so umrli (v Evropi). Njen mož Gregor je umrl 1. 1933. Pokojna je bila mati Josepha, Marie, An ne DiSanto, pok. Frances, Mollie Palcchek, Louisa in Alberte Miklavič, 8-krat stara mati in 16-krat pramati. Bila je članica Društva Marije Vnebov-zete št. 103 ABZ. Pogreb bo v soboto ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebov-zete ob devetih, nato na pokopališče sv. Pavla. Na mrtvaški oder bo položena danes popoldne ob treh.
Frank Gorjanc
V	Huron Rd. bolnici je umrl 83 let stari Frank Gorjanc z 19314 Arrowhead Aventie, mož Frances, roj. Sober in stric Franka Gorjanca. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v soboto. Cas in kraj bosta še sporočena. Truplo pokojnega bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
John F. Sopnicar
Po dolgi bolezni je umrl v Veteranski bolnici na East Blvd. in E. 105 St. 60 let stari John F. Sopnicar s 1216 E. 71 St., mož Kathryn, roj. Maricic, oče Kathryn M., brat pok. Josepha in Gašperja Mlakar, sin pok. Josepha in pok. Margaret. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in za-' poslen pri Gabriel Co. kot čuvaj. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v soboto ob 8.45 zjutraj v cerkev sv. Frančiška ob 9.30, nato na Kalvarijo.
James Kapec St. Nenadno je umrl na svojem domu na 1340 Russell Rd. 78 let stari James Kapec St., mož 1. 1932 umrle Mary, roj. Posvec, oče Mary Schilling, Jamesa in Charlesa, brat Johna (v Kanadi), 8-krat stari oče in 2-krat, praoče. Pokojni je bil rojen na Hrvaškem, od koder je prišel leta 1905. Zadnjih 8 let je bil v pokoju, preje pa je bil zaposlen pri Steel Improvement Co. Bil je član HBZ br. 99 in Kluba upokojencev. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v petek popoldne 'jb enih na Lakeview pokopa-išče.
stva
m protestantizma so usta-
■ri°vili skupni odbor, da vključi-]0 Sv°je moči v boj proti revšči-n*’( ki da je “moralno nedopust-113 v najbogatejši deželi sveta. National Catholic Welfare onference, protestantovski Na-*°nal Council of Churches in k ^nagogue Council of America Ustvarile 45-članski Medver-S 1 odbor proti revščini.
L
)
531
Vremenski prerok pravi:
Oblačno in mrzlo z naletava-ujem snega. Naj višja temperatura 25.	(
Cene na debelo tudi v decembra poskočile
Cern? na debelo so lani po-rastle za 3.4%, od tega samo v decembru za
WASHINGTON, D.C. — Statistični urad federalnega tajništva za delo je sporočil, da so cene na debelo šle v decembru zopet navzgor. Zadnjih 12 mesecev so se dvignile kar za 3.4%. Najhujši skok je bil v decembru za 0.6%. To je zopet novo znamenje, da se inflacija zmeraj bolj “uveljavlja”. Cene so lani namreč poskočile za cel odstotek več kot druga leta. Po 1. 1956 še niso imeli tako velikega dviganja. To se naravno' prenaša tudi na cene za blago vskadanje potrošnje. Na drugi strani to tudi pomeni, da je vrednost dolarja padla prav za iste odstotke. Tako plačujemo z višjimi cenami to, kar bi pravzaprav morali plačevati z davki.
Inflacijo prizna federalna u-prava tudi s svojo napovedjo, da bo dvignila obrestno mero za obligacije (bonde). Je razumljivo. Ljudje bežijo od dolarja, ne marajo več kupovati bondov, se rajše zatekajo na borzo in tam špekulirajo, saj jih hondi ne varujejo pred razvrednotenjem dolarja, pač pa delnice.
Pri takem položaju nima za navadne ljudi nobenega posebnega pomena novica, da se je lani pri nas industrijska proizvodnja dvignila za cel ib 3 j,
Republikanska poslanica je vse to to omenjala v svojem besedilu, pa ni tega poudarjala. Ako bi bila, bi se bila zamerila velikim republikanskim podjetjem, ki imajo od inflacije več koristi kot izgube.
NASA poskusila barvati oblake
WASHINGTON, D.C. — NASA je poskusila v noči od ponedeljka na torek barvati oblake nad našo obalo nad Atlantskim oceanom. Pet raket Nike-Apache je v višini 50-125 milj nad Altantskim oceanom ustvarilo velikanske množine barvane pare, ki bi se zarila v oblake in jih pobarvala.
Posebne opazovalne positaje so pa imele naloge, da sledijo hitrosti in smerem pobarvanih oblakov. NASA še ni dobila poročil od vseh opazovalnih postaj, zato še ni objavila, kako se je poskus posrečil.
Posebni šolski program za veejti varna«?] premeta
CLEVELAND, O. — V preteklem oktobru so začeli na šolah Clevelanda in predmestij poseben program za vzgojo v varnosti prometa:	Green Pen-
nant. Pri programu je soudeleženih preko 500 šol s skupno nad 325,000 šolarji, gola, katere učenci niso zakrivili nobene prometne nesreče, ima pravico izobesiti pod zvezno zastavo zastavo z “Green Pennant”. Če je kateri izmed učencev kake šole kriv prometne nesreče, tista šola 30 dni ne sme izobesiti posebne zastave. Katere šole bodo imele ob koncu leta najboljši uspeh, bodo odlikovane in nagrajene.
V torek so imeli vodniki programa, ki ga spon kor ira poleg mestnega župana in njegovega postebnega odbora z a vzgojo prometne varnosti tudi General Motors Corp., sestanjek v Higbee Co. Udeležilo se gaj; je okoli 40 oseb iz 23 šolskih okrajev.
Tajniku županovega odbora so podali poročila, kp kažejo, da so šolarji od oktobra sem povzročili 436 prometnih nesreč v 194 raznih naseljih na področju Velikega Cleveland g.
“Zveza za napitek"’ im sisvega isacjafoika
WASHINGTON, D,C. — Predsednik L. B. Johnson je imenoval za naslednika Jacka H. Vaughna kot pomožnega državnega ta j nika za^EStjnsacb^Ame-riko in načelnika Zveze za napredek Latinske Amerike Lincolna Gordona, dosedanjega poslanika v Braziliji.
Gordon je gospodarski strokovnjak, ki je bil med glavnimi sestavljale! Marshallovega ' načrta, pa je nato pomagal predsedniku Kennedyju izdelati tudi program za “Zvezo za napredek”. Bil je v raznih deželah kot zastopnik državnega . tajništva in drugih zveznih ustanov skozi vrsto let, predno ga je predsednik Kennedy imenoval za poslanika v Braziliji.
Novi načelnik Zveze za napredek je bil rojen pred 52 leti v New Yorku in je promoviral | na univerzi Harvard iz filozofije in diplomiral še iz nekaterih drugih področij. Kasneje je tam sam bil 13 let profesor.
ZA VOJNO V VIETNAMU NOVIH 12.8 BILIJONOV
Predsednik L. B. Johnson je včeraj predložil Kongresu v odobritev dodatni proračun za potrebe vojne v Vietnamu v obsegu 12.8 bilijonov dolarjev. Glavni del cele vsote pojde za vojaške potrebščine. Predstavniški dom in Senat bosta že danes začela razpravo o predlogu v svojih odborih. Napovedala sta temeljit pretres celotnega vprašanja vojne v Vietnamu.
WASHINGTON, D.C. — Vojna v Vietnamu zahteva moštvo, pa tudi kupe vojnih potrebščin. Predsednik L. B. Johnson je včeraj, ko je predložil Kongresu v odobritev dodatni predlog za kritje stroškov vojevanja v Vietnamu v obsegu 12.8 bilijona dolarjev, izjavil, da bodo Združene države še naprej pritiskale na vsaka vrata v prizadevanju za mir, da pa morajo biti pripravljene tudi na novo, odločno bojevanje, dokler sovražnik ne bo prenehal z napadom na neodvisnost Južnega Vietnama. Dopolnilni proračun je v prvi vrsti predlog za pooblastilo za naročila vojaških potrebščin, ki bodo izročena obrambnemu tajništvu v velikem delu šele v prihodnjem proračunskem letu. Za preteklo in tekoče proračunsko leto sta bila odobrena dva posebna zneska za potrebe bojevanja v Vietnamu: 700 milijonov v preteklem proračunskem letu, v tekočem pa 1.7 bilijona v lanskem avgustu.
— Za povprečen ženski krznen plašč je treba 6 do 10 kož tjul-njev.
Obrambni tajnik McNamara bo danes v podrobnostih obrazložil odboroma Doma in Senata potrebe v zvezi z vojno v Vietnamu. Člani Kongresa obeh strank so napovedali, da bodo zahtevali od obrambnega tajnika vrsto podrobnih pojasnil, vendar nihče ne dvomi, da bo Kongres v najkrajšem času ustregel predlogu predsednika Johnsona in dal oboroženim silam v Vietnamu “vse, kar potrebujejo”.
Od celotnega predloga je namenjeno za obrambno tajništvo 12.346 bilijonov, 415 milijonov pa za Agencijo za mednarodni razvoj. Obrambno tajništvo namerava v tekočem- finančnem letu porabiti $4,635,000,000 od skupne vsote, ki je bila predložena včeraj in dveh, ki sta bili predloženi preje, 700 milijonov zgodaj lani, 1.7 bilijona pa v lanskem avgustu. Ostalo ,vsoto želi imeti odobreno, da bo moglo oddati naročila za letala in ostalo vojno opremo, ki zahteva daljšo dobo za izdelavo in dobavo.
Naj večji del celotne vsote, preko 7 bilijonov pojde za opremo in vojaške potrebščine. Med drugim za preko 2000 helikopterjev in preko 900 drugih letal, za blizu 5000 raznih raket in za preko 2 bilijona raznih vrst streliva.
Gospodarska pomoč je name-
njena obnovi podeželja v Južnem Vietnamu, ki naj pomaga piidobiti tamkajšnje prebivalstvo za Saigon in s tem olajša pomiritev države.
Poštne denarne nakaznice
WASHINGTON, D.C. — Poštne denarne nakaznice so bile u-vedene v Združenih državah leta 1864.
Prvi veliki spopad med Johnsonom in republikansko stranko
CLEVELAND, O. — Johnson privošči republikancem vse polno dobrega, tpda mesta v ameriški politični javnosti jim pa noče dati. To se je jasno videlo pretekli ponedeljek, Iko je Johnson s spretno taktiko iztrgal republikancem vodilno vlogo v javnosti, ki so jo hoteli igrati vsaj en dan.
Kongresni republikanski politiki so namreč že davno sklenili, da bodo na Johnsonovo poslanico o stanju Unije odgovorili s svojo, ki jo bodo tudi razglasili na televiziji in po radiju. To naj bi se zgodilo pretekli ponedeljek zvečer. Kar je simpatiziralo v časopisju, na televiziji in radiju, je opozarjalo našo javnost na ,ta dogodek, ki bi dal republikancem zadoščenje, da bi en večer obvladali dnevno politiko, kar se jim je do sedaj le izjemoma tupatam posrečilo. Jesti kruh opozicije je pač grenka zadeva.
Pa je Johnson takoj napravil program, kako bo republikan-
cem pogazil načrt in veselje. Program je bil res sestavljen z znano Johnsonovo spretnostjo in tej spretnosti primerno tudi izvajan.
Začel ga je sam Johnson z izjavo, da je končno rešil znani kočljivi problem ‘Shriver’. Svak pokojnega predsednika J. F. Kennedyja Shriver je bil namreč kar obenem ravnatelj Mirovnega zbora in glavni poveljnik v boju proti revščini. Imel je torej kar dve službi, ki nista samo socijalno, ampak tudi politično važni. Zato mu jih politiki niso priboščili in ga radi tega zmeraj napadali. Mož je pa svo-jeglaven in se ni dal ugnati številnim svojim nasprotnikom. Sedaj je Johnson razrešil Shri-verja vodstva Mirovnega zbora in postavil na to mesto Jacka Vaughna. Shriver se bo pa še nadalje bojeval proti revščini in — svojim kritikom, ki so se takoj znova oglasili: kongresnik Powell, senator Muskie in nešteti demokratski in republi-
kanski župani, ki jim Shriver noče dati preveč besede pri izvajanju boja proti revščini. Mirnejše delo in življenje bo pa imel Vaughn, akoravno je tudi Mirovni zbor predmet ostrih napadov na Kapitolu.
Johnson je dalje objavil o-snovo organizacije novega federalnega tajništva za mestne zadeve in postavil nekaj vodilnih uradnikov na mesta. S tem je presekal vsa ugibanja, kdo bo kaj v tem tajništvu.
Komaj je utihnil Johnson, se je oglasil McNamara in povedal, da rabi za obrambo v Vietnamu še nakazilni zakon za $12.5 bilijonov, pa tudi pooblastilo za vpoklic novih 113,000 mož in 90,000 civilnih uslužbencev v tajništvu za narodno o-brambo. Zato bo pod njegovim vodstvom 4,186,000 Amerikan-cev, 3,093,000 vojakov in dober 1.1 milijon civilnih uslužbencev. Seveda ne že jutri, ampak tekom leta.
Ni dobro utihnil McNamara,
pa je političen Washington zvedel, da bo federalni tajnik Freeman šel v Vietnam na čelu posebne komisije, ki naj ugotovi, kako je treba organizirati napredek v vietnamskem kmetijstvu. Podobno komisijo, ki se bo posvetila vprašanju vietnamske prosvete, bo pa vodil podtajnik Keppel. šla bo pa tja še tretja komisija, ki bo skušala dognati, kako je treba organizirati vietnamsko zdravstveno službo.
Vse te novice iz vrst Johnsonove administracije so se vlile kot ploha na republikansko poslanico in jo potisnile čisto v kot. Sicer pa s tem ni veliko izgubljenega. Republikanska spomenica je namreč polna pametnih misli, ima pa samo to smolo, da je precej med njimi takih, ki nanje zida svojo politiko tudi Johnsonov režim.
Od poslanic bo sedaj političen boj prešel v Kongres. Tam se pa republikanci ne bodo dali tako pritisniti ob zid, tam namreč Johnson nima vse besede. i
Zadnje vesti
PARIZ, Fr. — Predsednik republike De Gaulle je odstavil načelnika Francoske tajne službe gen. P. Jacquier-ja v zvezi z izginotjem maroškega opozicijskega politika Ben Barka. Tajno organizacijo je vzel izpod pristojnosti predsednika vlade Pompidou-ja in jo podprcdil vojnemu ministru P. Mcssmcrju. Ukrepa sta bila objavljena po seji vlade, na kateri naj bi bil De Gaulle prvič posegel v škandal, ki vznemirja Francijo in njene odnose z mladimi neodvisnimi državami Afrike že dva meseca in pol.
SAIGON, J. Viet. — Tu se je danes začelo premirje, ki naj dovoli mirno praznovanje vietnamskega novega leta. Premirje bo trajalo do nedelje. Obe strani sta izjavili, da bosta premirje držali, le da jt komunistično nekaj daljše oc onega, ki so ga objavile vlad nč čete in oborožene sile ZDA
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Rusk in posebni poslanik Harrimnn sta se sinoči vrnila domov in izjavila, da je mirovna ofenziva ZDA prepričala svet, da niso ZDA tiste, ki ovirajo končanje vojne v Vietnamu, ampak rdeči v Ilanoiu in Peipingu.
NEW DELHI, Ind. — Indira Gandhy, ki je bila včeraj izvoljena s 365:169 glasovom za načelnico Kongresne stranke in ho v ponedeljek prevzela predsedstvo indijske vlade, jc izjavila, da bo nadaljevala politiko svojega prednika Ša-strija in svojega očeta Nehruja:	Delala bo za utrditev
miru doma in v svetu. O obisku z Združenih državah je dejala, da ho odločila kasneje, ko bo prevzela vladne posle Ameriški poslanik jo jc med tem kot prvi od vseh že včeraj obiskal in jo povabil na obisk v ZDA, kamor bi moral njen prednik šastri priti pri liodnji mesec.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Nocoj ob osmih ima Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ sejo v Slov. domu na Holmes Ave.
Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ima jutri, v petek, ob osmih sejo v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je volitev delegatov za konvencijo.
Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri redno sejo. — Asesment bodo pobirali od 6.30 dalje.
K molitvi—
Članice Društva Marije Vne-bovzete št. 103 ABZ so vabljeno jutri, v petek, zvečer ob sedmih v Grdinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Mary Rayer.
Predavanje—
DSPB “Tabor” vabi jutri, v petek, zvečer ob osmih v Slov. dom na Holmes Avenue na svoje prvo letošnje predavanje.
Razprodaja—
V Brofman Dept. trgovini na St. Clair Avenue se je danes začela velika razprodaja oblačil 'a moške, ženske in otroke po izredno znižanih cenah. Podrobnosti v oglasu!
Zadušnica—
Jutri ob 7.15 bo v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. sv. maša za sok. Jeroma Gržinčiča ob 10. »bletnie* smrti.
: ki bor za 1. 1966—
Društvo Coliinwcodske Slovenke št. 22 SDZ ima za 1. 1966 'ledeči odbor: predsednica Mrs. Steli Koncilja, podpredsednik Mr. Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mic-covic, 19612 Cherokee Ave., IV >-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Jernigoj*; n a d z o r n iki: Alice Grose!, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mary Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob /:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spodnji dvorani.
z bolnice—
Mrs. Mary Markel s 15807 Trafalgar Avenue se je po treh ednih vrnila iz St. Vincent Jharity bolnice in se zahvaljuje :a obiske, cvetlice, druga darila n pozdrave. Je še vedno pod ;dravniško oskrbo. Se priporoča :a obiske na domu.
Združene države obnovile splošno pomoč Pakistanu
WASHINGTON, D.C. — Združene države so podpirale Pakistan kot zavezniško državo z vojaško opremo, pa mu dajale tudi obsežno gospodarsko pomoč. Ko je prišlo v preteklem avgustu do vojne med Pakistanom in Indijo zaradi Kašmirja, so Združene države ustavile vso oomoč obema, Pakistanu in Indiji,
Sedaj so pomoč obnovile, vendar ne v nekdanjem obsegu. Dovolile so za enkrat Pakistanu le 8.2 milijona dolarjev posojila za dobo 40 let za zgraditev električnega voda med tremi elektrarnami ob jezu Mangla v Zahodnem Pakistanu. Omenjeni jez z njim združenimi elektrarnami gradi neko ameriško podjetje. Gradnja bo stala 350 milijonov. Menda bo to naj večji zemeljski jez na vsem svetu.
— V armadi ZDA je bilo tepen j e odpravljeno na zahtevo javnosti leta 1861.
HOUOVIIW
Gll^^^Ulair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 14 Thursday, Jan. 20, 1966
Tito v Jugoslaviji. Ho-Či-Minh ne more torej računati, da bo po ovinku prišel do oblasti, recimo s takimi volitvami, kot jih je Tito organiziral 1. 1945 v Jugoslaviji. Očitno pa saigonska politika s to Johnsonovo obljubo ni zadovoljna.
Tako sedaj vemo, kako je na Johnsonovo poslanico reagirala saigonska politika. Kako bo reagirala dežela in o-pozicija saigonske vlade, to bomo šele videli.
Ima pa saigonsko razburjanje tudi svojo dobro stran v — Hanoiu! Vlada Severnega Vietnama skrbno presoja odmeve spomenice po vsem svetu, posebno pa tiste, ki prihajajo iz Saigona. Saigonske politične razmere poznajo v Hanoiu ravno tako dobro kot v Washingtonu, zato je zanje važno, l^aj pravijo tam o Johnsonovi poslanici. Brez posebnega napenjanja možgan je Ho-Či-Minh lahko prišel do sklepa, da so v Saigonu nezadovoljni z ameriškim stališčem glede miru, da torej ne more biti vse laž, kar Johnson govori. Ako pa je Johnson odkritosrčen, potem je treba njegove izjave drugače presojati, kot jih na primer presojajo kitajski komunisti v Peipingu. V Hanoiu bodo torej našli nov razlog, da ne smatrajo ameriške politike za navadno “imperijalistično laž”. In to je tudi precej vredno.
Johnsonova poslanica in Saigon
Komaj so v Saigonu dobro prebrali prvo letošnjo Johnsonovo spomenico, je tam močno završalo, tako vsaj so poročali saigonski dopisniki švedskih časopisov. Da mora biti na tenVnekaj resnice, je kmalu potrdila Bela hiša. Napotila je namreč na obisk k saigonski vladi ne samo državnega podtajnika Harrimana, ki se je itak že mudil v Aziji, ampak tudi samega državnega tajnika Ruska. Oba skupaj sta v družbi z našim poslanikom v Južnem Vietnamu Lodge-jem precej ur imela posvetovanja tako s saigonski m ministrskim predsednikom kot tudi s predsednikom republike. Posvetovanja so bila na najvišji ravni, zato je bil tudi uraden komunike o posvetovanjih primerno zavit v meglo. Več je o sestanku med besedami povedal ministrski predsednik Ky v svojem govoru pred tistimi vojaškimi in civilnimi krogi, ki veljajo za stebre sedanjega režima. Predno pišemo o tem govoru, moramo še omeniti, zakaj je do tega prišlo.
Predsednik Johnson je v svoji poslanici o stanju Unije hotel zadovoljiti vse, posebno pa ameriško politično javnost, ki je napeto pričakovala poslanico ravno radi vojskovanja v Vietnamu. Saj bo vojskovanje hrbtenica vsega ameriškega političnega prerekanja, dokler bo v Vietnamu tekla ameriška kri. Predsedniku se je kar dobro posrečilo, da je pomiril našo javnost, ki želi čim preje konec vojskovanja in ga noče vezati na nobene posebne pogoje. Ni se mu pa posrečilo, da bi zadovoljil ambicije generalov in politikov v Južnem Vietnamu. Ti si namreč še zmeraj želijo samo zmagovit konec vojskovanja, kajti samo v njem vidijo varnost za lastno in narodno bodočnost.
Saigonsko razburjanje je postalo takoj neprijetna zadeva za Johnsona, zato je poslal tja Ruska in Harrimana, da pomirita razburjene duhove. Jih pa nista popolnoma, kajti Johnson ima čisto druge misli, kako je treba priti do konca prelivanja krvi kot saigonski politiki. Njemu bdi pred očmi kompromisni mir, kjer bo treba saigonski strani tudi nekaj žrtvovati, tega pa saigonska domača politika noče, ker se upravičeno boji, da bi vietnamski partizani, odnosno njihova Osvobodilna fronta porabili vsako popuščanje za priliko, dg se po čim krajši poti dokopljejo do komunistične diktature. Tako so ravno sedaj prvič trčili drug ob drugega ameriški in južno-vietnamski interesi. Da bodo prevladali končno ameriški, je jasno že sedaj. Amerika nosi glavno breme vojskovanja, je edina opora, ki se nanjo saigonska politika lahko zanesljivo opira, je torej u-pravičena, da dosledno zagovarja svoje stališče, seveda v veliko nejevoljo vodilnih saigonskih plasti. Saj so te dni celo nami?avali, da bi v Saigonu utegnilo priti do nove revolucije.
Pri vseh simpatijah za saigonsko stališče moramo vendar trditi, da so saigonski politiki zamudili vlak že 1. 1956, torej pred 10 leti. Takrat so namreč odklonili plebiscit, ker so se bali, da bo zmagala saigonska levica pod vodstvom komunistov. Strah je moral biti upravičen, saj se je istega bal tudi pokojni državni tajnik Dulles. Saigonski politiki so takrat priznali s svojim stališčem, da so politično šibkejši od severnovietnamskega komunističnega režima. Morali bi torej iti takoj na delo in pridobiti deželo, posebno pa kmete in mestno revščino np svojo stran s primerno gospodarsko- in socijalno politiko. Namesto tega so pa naj-preje uganjali tradicionalno plemensko politiko, dokler jo ni diktator Diem zatrl, potem so se pa borili proti Diemu in ga spravili z oblasti, od česar pa dežela ni imela nobene prave koristi. Potem so se stalno kregali med seboj do sedanje vlade generala Ky-ja, od česar je dežela imela le še samo škodo. Vse to so pa komunisti izrabili v svojo korist' senator Mansfield trdi, da imajo 22% dežele 100', -no pod svojo kontrolo, 28% pa delno. Tam pa, kjer gospodari Saigon, imajo pa močno podtalno oblast, ki strahuje domačine.
Vsega tega ni zakrivila Amerika, zato ni tudi odgovorna za sedanje politično stanje v deželi. Nosi pa del odgovornosti, ker je bila napram spigonskim politikom večkrat preveč popustljiva. Res je, da poskuša sedanja vlada spre meniti smer svoje politike na deželi in v mestih. Hoče pomagati posebno deželi s programom, ki so ga ji sestavili ameriški strokovnjaki. To je v svojem govoru omenjal tudi general Ky, seveda ni nič menil, od kod prihajajo ideje za sedanje reforme.
Kakor je ta program lep, je še zmeraj vprašanje, ali ni vse skupaj prepozna akcija. Program se ne da izvesti v nekaj mesecih. Če ne bo v j dpi h uspehov, se ga bo Amerika kmalu naveličala.
Na drugi strani se nam pa zdi, da so postali saigonski politiki preobčutljivi. Johnson je v svoji spomenici jasno poudaril, da se Amerika ne bo umaknila iz Vietnama, dokler “subverzivnosti” ne bo postavljen učinkovit jez. Ni torej pripravljen na tak kompromis, da bi vietnamska Osvobodilna fronta prevzela oblast na isti način kot na primer
Glasbena tatica pojde gostoval v Slovenijo
CLEVELAND, O. — Pevski zbor Glasbene Matice v našem mestu je ustanova, je že ustaljeni del slovenskega kulturnega življenja v našem Preko 20 let nam prepeva in podaja opere v slovenskem jeziku. Tekom te dolge dobe je žela vrsto uspehov, večjih in manjših. Bila je močen in odličen zbor, pa je malo opešala, pa se zopet dvignila, ko je zlasti v ženskem zboru dobila nekaj novih moči. Pokojni A. Šubelj je napravil iz zbora enoto, s katero je uspešno podajal koncerte slovenskih umetnih in narodnih pesmi, pa tudi operete in opere. Ko je bil pred svojo smrtjo na obisku v Sloveniji, se je tam razgovarjal tudi o možnosti gostovanja Glasbene Matice v Sloveniji. A. Šubelj je lani umrl, vendar Matica načrta o gostovanju v Sloveniji ni opustila. Program so podrobno izdelali in se vneto lotili učenja za nastope.
Glasbena Matica bo nastopila seveda po starem redu najprej 27. marca v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue, 1. maja bo gostovala v Johnstownu, Pa., v torek, 7. junija, bo pa odpotovala na svoje gostovanje v Slovenijo. Tam bo nastopala po sledečem programu:
9. junija koncert v Trbovljah,
10.	junija koncert na Jesenicah,
11.	junija koncert v Novi Gorici,
12.	junija koncert v Trstu,
13.	junija koncert v Kopru,
27. junija koncert v Rogaški
Slatini,
18.	junija koncert v Murski Soboti,
19.	junija koncert v Ptuju,
21.	junija koncert v Črnomlju,
22.	junija koncert v Ljubljani. Jeseni bo imela Glasbena Matica običajni koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue 3. novembra.
Glasbena Matica ima sedaj sledeči odbor: predsed. John Pe-rencevich, podpredsed. Eijeen Ivančič in June Price, fin. taj. Jo An n Stvvan, pom. taj. Mollie Frank, dopis. taj. Josephine Mišic, nadzor. Larry Jajcinovic, Jo
še ne bo prišlo kmalu. Že lani! je hotela neka skupina spraviti v Ljubljani na oder HochhuLho-vo dramo “Namestnik”, ki je žaljiva za pokojnega papeža Pi-ja XII., ker mu lažno očita, da se ni zavzel za preganjane Jude, pa vlada ni dovolila, češ da bi to motilo pogajanja z Vatikanom. Zdaj so to dramo v Ljubljani dali na spored, kar je znamenje, da so pogajanja obtičala.
Edi Pučko
koncila je odprl vrata slovenščini tudi pri božjih službah; ttiko se sliši sedaj po naših cerkvah več slovenskega jezika, kakor v vseh prejšnjih desetletjih, ko je bilo treba mnogo energije za narodno bodrenje ter veliko dobre volje za ohranitev materi-mestu. ~nega jezika po slovenskih družinah. Velike zasluge imajo v tem oziru tudi slovenske šole, ki sedaj razveseljivo delujejo po nekaterih župnijah ter mar-J ljivo donašajo svoj delež k narodnostnemu vprašanju. Glavni steber materinega jezika pa je in bo vsekakor farna cerkev, ki uveljavlja slovenščino tudi pri božjih službah.
Pri Mariji Vnebovzeti je uveljavljenje materinega jezika v cvetočem razmahu; k temu se je treba zahvaliti čč. gg. duhovnikom, ki dobre volje pospešujejo materin jezik. V zadnjem času se je temeljito zavzel za znanje slovenskega jezika naš duhovni vodja Father Hobart, ki uspešno vodi Društvo Naj sv. Imena ter se posebno trudi z organiziranjem, mladine; njemu gre vse priznanje in pohvala.
V sredo, 19. januarja, je bil spominski dan smrti svetniškega škofa Friderika Baraga, ki je vse svoje življenje in delovanje posvetil Najsv. Imenu ter z veliko drznostjo in junaštvom širil Kristusovo slavo med divjaki Severne Amerike. Slovenska zgodovina ne pozna nobenega takega junaka, ki bi toliko tvegal za širjenje sv. vere, kakor je tvegal škof Friderik Baraga, ki je zategadelj postal naj večji duševni velikan, kar smo jih Slovenci dosedaj imeli. Globoka vera mu je sladila življenje ter ga izoblikovala v pravega svetnika. Ko je bil Friderik Baraga na Dunaju, je vplival na njega redempotirst Klement Dworzak (Hofbauer), ki je že davno svetnik; Baragov učenec je bil Janez Nepomuk Neuman, poznejši škof v Philadelphiji, ki je že tudi prištet blaženim; naša vroča želja bi bila, da bi mogli tudi mi slaviti škofa Barago na oltarju. Zato se moramo pobrigati ter širiti Baragovo ime po svojih močeh. V Marquettu, Mich., deluje Baragova zveza, ki pospešuje proces za kanoni-
ilagemsč profesorju iar vzornemu duhovniku
v spomini
Collis, Minn. — Dne 27. dec. 1965 se je v Wahpetonu, No. Dakota, nenadoma zadet od srčne kapi poslovil preč. g. Anton An-žič, hišni duhovnik v samostanu čč. ss. karmeličank blizu Wah-petona, star nekaj nad 74 let. Častitljiva postava Gospodovega duhovnika, ki se mu je srčna njegova dobrota odražala na o-brazu, se je zrušila v grob kljub lepi starosti mnogo prezgodaj in v veliko žalost nas vseh, ki smo ga poznali še iz predvojnih časov zlasti kot profesorja na glasbeni šoli za poklicne organiste v Ljubljani.
bralo vprašanje - v očeh tujcev
Mnenje Bernarda Newmana
Mary Hochdorfer, Gerri Urban-! zacijo škofa Baraga; pristopaj cic, knjižničar Don Jacin, gar-Jmo ter podpirajmo Baragovo deroba:
Shaver.
Glasbeni Matici želimo, da bi vztrajala pri svojem kulturnem naporu še dolgo let in da bi na 3vejem gostovanju v Sloveniji žela obilo lepih uspehov.
V. J.
Mary Batis in Marie zvevo! (Bishop Baraga Association, 6th and Fisher St., Marquette, Mich. 49855.)
Ernest Terpin
Društvo Kajsv. Imem pri Mariji Vnekovzeii
Cleveland, O. — Pod pokroviteljstvom Društva Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti bodo prihodnjo nedeljo, 23. januarja, kazali zanimive slike iz Rima ter iz Slovenije. Kazal jih bo društveni tajnik Mr. Jack Šimenc ob treh popoldne, po blagoslovu, v šolskem avditoriju. Prost vstop, vsi dobrodošli!
Sklep drugega vatikanskega
Dogovora z Vatikanom še «8 lio kmalu
New York, N.Y. -— Kljub temu, da smatrajo vero kot opij za ljudstvo in jo preganjajo, eni bolj odkrito, drugi manj, se komunisti vseh držav prizadevajo, da bi sklenili z Vatikanom dogovor, da bi tako pridobili na ugledu v zapadnem svetu. Tudi Tito bi rad spravil pod streho tak dogovor, ker upa, da bi mu bil v pomoč pri moledovanju za dolarje v Washingtonu. Pogajanja so že dolgo v teku, a uspehov ni videti.
Pokojni profesor preč. g. Anton Anžič se je rodil 4. junija 1891 v Dobrunjah pri Ljubljani. V duhovnika ga je posvetil g. nadškof A.,B. Jeglič dne 16. julija 1914. Kmalu nato je postal vojaški kurat v avstro-ogrski armadi med prvo svetovno vojno. Po povratku domov iz vojne vihre je postal župni upravitelj v Šentjanžu na Dolenjskem. Želja po večji in višji izobrazbi ter boljši uporabi ‘ svojih zmožnosti ga je gnala domov v Ljubljano, kjer je postal profesor na raznih šolah. Komunistična revolucija ga je pognala iz domovine v širni svet kot begunca. Nekaj časa je poučeval razne jezike v Trevisu v Italiji.
Ko se mu je kot beguncu odprla Amerika, je prišel v škofijo Fargo, No. Dakota, ter prevzel mesto župnika v Zeelandu, No. Dakota, leta 1948. Na tem mestu je ostal od leta 1958, ko ga je zadela možganska kap. Krepka njegova narava je ta udarec u-sode še kar uspešno prenesla, okreval je. Dobil je nato mirno, lahko službo hišnega duhovnika v samostanu čč. ss. karmeličank stroge klavzure, kake 3 milje izven mesta Wahpeton, No. Dakota. Na tem mestu je ostal do svoje prerane smrti, 27. decembra 1965 popoldne.
Pogreb je imel zelo lep dne 30. decembra. Udeležilo se ga je kakih 40 duhovnikov kljub ne-všečnemu zimskemu vremenu. Pogrebno sv. mašo je opravil prevzvišeni g. škof, dr. Leo F. Dworschak iz Fargo, No. Dakota, ob dvojni asistenci ameriških in slovenskih duhovnikov. Žal, da je bila udeležba slovenskih duhovnikov skrajno pičla. Le štirje najbližji so bili navzoči. Pogrebne obrede na pokopališču je
Toronto, Ont. — Kaj se o naših vprašanjih misli po svetu, je silno važno kazalo o njihovi važnosti v očeh ljudi, ki niso neposredno zapleteni vanje. Dolžnost slovenskih politikov je, da tako miselnost po potrebi spremenijo, zlasti tam, kjer je ta po našem mnenju zgrešena ali pa nepopolna in Slovencem v škodo.
Bernard Newman je znan angleški potopisec, ki zelo dobro pozna Jugoslavijo, nič manj kot Avstrijo in Italijo. Napisal je kakih 70 knjig. Prevedeni odstavek glede koroškega vprašanje je na straneh 34-36 poglavja o Sloveniji v njegovi knjigi “Tito’s Yugoslavia”, London 1952.
“Slovensko ozemlje nove Jugoslavije leta 1918 nikakor ni bilo celotno. V Istri, ki jo je zasedla Italija, je živelo 300,000 Slovencev. Ta krivica je bila pozneje popravljena:	govorili
bomo o njej pozneje. Precej manjše število Slovencev je živelo v avstrijski deželi Koroški, severno od gorske pregrade.
Slovenci so trdili, da je južna Koroška del starodavne slovenske kneževine, podvržene germanizaciji že mnogo rodov. To zgodovinsko zahtevo so Avstrijci zavračali in s tem zmedli versajske politike. Ti so zato napravili pametno odločitev:	naj je
bila dežela slovenska ali pa ne tisoč let nazaj, važno je bilo izvedeti želje današnjih prebivalcev. Ker je šlo samo za dve šibki državi, poštena rešitev je bila vsekakor možna; — v sporih med večjimi državami pogosto-ma odloča sila. Na spornem o-semlju so razpisali plebiscit pod me d narod nim nadzorstvom. Glasovanje je bilo pretežno v korist Avstrije: dejstvo je, sodeč po izidih, da je mnogo ljudi slovenskega rodu moralo glasovati proti priključitvi Jugoslaviji!
To Jugoslavije ni oviralo, da ne bi leta. 1945 ponovila svojih zahtev. Maršal Tito je začel kampanjo z govorom v Ljubljani in zahteval za Jugoslavijo
Naj bo njim, preč. g. župniku G. J. Mehoku in pevskemu zboru župnijske šole sv. Janeza v Wahpetonu (St. John’s' parochial school) na tem mestu izrečena prav prisrčna zahvala! V imenu slovenskih duhovnikov ter sorodnikov blagega pokojnika!
Na spomlad je pok. g. prof. A. Anžič nameraval obiskati svoje sorodnike in prijatelje v domovini in državah Zapadne Evrope. Nad njegovo prerano smrt-
“nič drugega kot to, da je narod naše krvi v okviru naših mej ... Naši bratje na Koroškem morajo še vedno trepetati in trpeti pod gestapovskim terorjem, o-blečenim le v drugi uniformi . (to je: britanske in ameriške sile!) ... Bila bi grozna tragedija, če bi se zopet morali vojevati za to, kar smo v vojni že dobili.”
Jugoslovani so trdili, da v slovenski Koroški živi 130,000 Slovencev poleg 60,000 Avstrijcev. Avstrijska številka za slovensko manjšino je kazala 26,000; po o-cenah Angležev, ki so upravljali cono, jih je bilo 70,000. Res je, da plebiscit za vsaki rod bi bil zelo vznemirljiva stvar, tak plebiscit leta 1945 bi pa vendarle pometel s čudaškimi jugoslovanskimi zahtevami. Parlamentarne volitve tega leta so pokazale, da je dobrih 75% glasov šlo za nadaljno pripadnost k Avstriji. Slovenska Osvobodilna Fronta se je volitev vzdržala — običajni način za stranke, ki vedo, da bodo poražene: statistike kažejo, da bi bila dosegla kvečjemu kakih 10% glasov.
Jugoslavija je poleg tega poudarjala potrebo po strateški varnosti, pa čeprav ni jasno, kako bi to mogla doseči z osamljenim pasom zemlje onstran gorske verige! Z gospodarskega stališča so dokazi za povezavo z Avstrijo neizpodbitni. Celo, ko je bila Slovenija del Avstrije, je ozemlje tostran in onstran Karavank imelo ločene uprave, tako težavne so bile zveze.
Nespravljivost je bila osnova jugoslovanske politike v letih takoj po vojni in britanske zasedbene sile v Avstriji so morale rešiti mnogo neljubih “incidentov”. Izgledalo je, kakor da bodo nesrečni koroški Slovenci postali ena izmed spornih točk med velesilami, kajti Rusija je podpirala jugoslovanske zahteve, Anglija in Združene države pa Avstrijo. Prelom s Komin-formo je zmanjšal napetost. Rusija je pojasnila, da medtem ko je širjenje svojih mej popolnoma prav za satelitsko državo, postaja to popolnoma neupravičeno za komunistično državo izven sovjetskega nadzorstva! Tako v tem, kot v drugih spornih vprašanjih, je jugoslovanska politika danes postala bolj spravljiva in možnosti resnega spopada (zaradi Koroške) so danes daljne.
Enkrat vsaj, v vprašanju mej, sp dejstva razmeroma jasna. Slovenci so manjšina in bi nikoli ne mogli zmagati pri poštenem plebiscitu. Živeli so v miru z avstrijskimi sosedi mnogo ro-
jo žalujejo en brat in tri sestre, vsi v Sloveniji. Žalujemo pa vsi dov — dolga zgodovina trino-brez izjeme, ki smo ga poznali, šiva in preganjanja, ki običajno četudi nekateri bolj malo časa spremlja vsako balkansko vpra-in mnogi premalo. Toda, kdor je sanje, je tu neznana. Bil sem v
južni Koroški dvakrat po vojni, in našel sem jo mirno, s Slovenci in Avstrijci na delu eni poleg drugih, kakor je to že dolgo navada.
Prepuščeno samemu sebi, to vprašanje zelo verjetno ne bo vznemirjalo miru v Evropi. Avstrija. ne bo Slovencem odrekla
kdaj v življenju srečal tega moža impozantne postave ter plemenitih potez svojega obraza in značaja, ga je bil prisiljen spoštovati, ceniti in ljubiti!
Dragi g. Tone! Niti toliko časa nisi imel, da bi nam izrekel dostojni “Z Bogom!” Klic Večnega Sodnika je prišel iznena-
da. Vendar si bil pripravljen za prav nobenih pravic. Ti imajo
srečanje z Njim, ki je naša Pot in naše Življenje. Vsi, ki smo Te poznali, spoštovali in ljubili, Te v svojih molitvah in pri oltarju božjem ne bomo pozabili, dokler Tvoja duša ne najde popolnega miru, pokoja, sreče in blaženosti blizu prestola božjega! Ti pa se nas, prijateljev in opravil Rev. I. Beran. j sobratov svojih, spominjaj v Lep govor med pogrebno sv. i svojih prošnjah,"da bomo posnemalo je imel župnik cerkve St. i mali Tvoj prelep vzgled po(r-John, Wahpeton, Rev. George J. ] pežljivosti in vdanosti v voljo Mehok, slovaškega porekla. De- j božjo v trpljenju in preizkuš-
kliški pevski zbor šolskih otrok župnije v Wahpetonu je zelo u-brano pel sv. mašo ter vse med pogrebnimi obredi pod taktirko č. s. organistinje. Kolumbovi vitezi so držali častno stražo ves čas skozi 24 ur ob rakvi v cerkvi ter polnoštevilno prisostvovali
Trenutno kaže, da do podpisa pogrebnim obredom do konca.
njah in Tvoj prekrasni vzgled resnične tople ljubezni in pozornosti do sobratov in prijateljev, ki si jih srečal na svoji življenjski poti!
Počivaj v miru božjem. Naj Ti bo gostoljubna ameriška zemlja lahka!
Rev. I. Beran
lastne časopise, knjižnice, kmečke zadruge in hranilnice, v mešanih krajih so šole dvojezične. Gospodarsko ima Jugoslavija eno samo zakonito pravico, ki pa jo politiki navadno prezrejo. Reka Drava teče skozi Koroško in nato v Jugoslavijo. Ob njenem toku so štiri hidrocentrale, dve v vsaki državi in Jugoslavija se pritožuje, da morajo njene trpeti, .ker Avstrija je prva, ki zapira zapornice. Avstrijci so imeli približno iste težave z Italijani v Južnem Tirolu, a so jih rešili z malenkostjo prijateljskega razuma:	ista politika bi
koristila tudi Jugoslaviji.”
Zdravko Jelinčič
— Povprečen Amerikanec poje na leto . okoli 160 funtov mesa.
OBZOR


M iltvauški zapiski

Janeza je zelo pestra in vam jo (predpustno nedeljo, dne 20. fe-bomo priobčili v odlomkih. Vza- bruarja. Člani pripravljajo mame precej časa, predno človek škaradni ples in bodo celo podelili nagrado za najboljšo masko.
MILWAUKEE, Wis. — Starejši cerkveni pevski zbor pri Sv. Janezu je pripravil za svoje elane zabaven popoldan. To storijo enkrat na leto. Takrat povabijo vse pevce z družinami V1’ed, da pridejo na prigrizek in cašico razgovora. Tokrat so se zbrali v dvorani sv. Janeza na Deveti cesti. Začetek naj bi bil °b štirih, pa po stari slovenski navadi mora vedno biti. malo za-naude. Vsa zabava je potekala v zelo prijetnem vzdušju. Pridružil se jim je tudi župnik. Zaprosil je za besedo. Najprej se Je zahvalil vsem pevcem za vse Požrtvovanje, ki ga skazujejo skozi vse leto s svojim petjem. No pojejo, dvakrat molijo in so tako na boljšem, kakor pa dru-
§i> ki opravijo samo ene molitve.
O o tej priliki je povedal prav lepo zgodbo- o nastanku muzike in petja. Po stari judovski le-gendi, je Bog potem, ko je vse stvari ustvaril, poklical k sebi vse angele in jih je vprašal, kaj &e jim zdi o svetu, ki ga je u-stvaril. Eden od angelov je re-“Gospod, ene stvari manj-a- ’ “In kaj je to,” je vprašal gospod. Angel je odgovoril: Glas hvale Bogu Stvarniku za Vse te stvari.” In takrat je Bog Ustvaril muziko in petje. Sliši-m° jo v šepetanju vetra, v šu-> nrenju listja, v žuborenju poto-a in v petju ptičev. Najbolj pa Se je slišal glas hvale Boga v Petju mož, žena in otrok. Kako Je v tem poudarjen pomen petja ur zato vsa čast pevcem, ki s svojo dobro voljo ohranjajo te vrste češčenja Boga.
Danes so obenem pevci tudi Ptaznovali godovne dneve tako organista in njegove žene Mr. in Mrs. Ernest Majhenich, ki sta Prejšnjem tednu prazno vala svoje godove. Mislila sta, da bo s ° kar mimo, pa ni. Vsi so pa Veselo zaploskali, ko so zvedeli
prav na ta dan praznuje svoj rojstni dan naša slavna sopra-
"akčae so Vstie oži!
AK° Rabite očala—
“brnite se z zaupanjem Il! zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo
gube optical go.
Telefon Mitchell 5-7174 ,?32 So. llth Street Milwaukee 4, Wis.
burnim v
nistka Mrs. Olga Penne. Torej dovolj vzrokov za praznovanje. Da brez petja ne gre, se samo ob sebi razume. Posebno, če so Slovenci zbrani skupaj. Najprej zapeli “Happy Birthday” slavljencema, potem so zapeli nekaj narodnih. Ob takih prilikah se naj raj še stisnem v kot in na tihem poslušam. V miru, ko te nihče ne moti, se človek lahko prepusti sanjam in uživa petje, ki ga ni takega na svetu. *
Zračne sile za civilno službo razpisujejo službe na izpraznjena mesta na milwauskem letališču. Izpraznjena so mesta za mehanika za propelerje, W-10 z $3.21 začetne plače, za mehanika za A/C instrumente, W-10 z $3.21 na uro. Tisti, ki opravljajo te službe, opravljajo obenem tudi rezervno vojaško službo v avijaciji.
Druga izpraznjena mesta so pa sledeča:	skladiščnik, W-6 z
$2.71 na uro; upravljač opreme za osebne polete, W-6 z $2.71 na uro; vozač za težje vozove, W-7 z $2(84 na uro; vozač za prevoz goriva, W-8 z $2.96 na uro; vozač traktorja z vagončki, W-8 z ■12.96 na uro.
Vsi kvalificirani prosilci bodo prišli v poštev brez razlike na raso-, vero, barvo ali narodnost.
Vzorce za prošnje in vse potrebne informacije dobite pri skoraj vseh poštnih uradih, kakor tudi pri državnem uradu za zaposlitev. Lahko pa se prosilci obrnejo tudi direktno na Board of U.S. Civil Service Examiners, United States Air Force, Minneapolis - St. Paul International Airport, M i n n e apolis, Minnesota 55417.
spravi skupaj vsaj nekaj glav nih podatkov.
V kolikor je meni znano, bo spominska knjiga obsegala poleg zgodovine tudi oglase tako raznih firm kakor tudi posameznih družin, če bodo tako hotele. Joe Povsic, ki je že izvedenec v pofoiranu oglasov, se bo tudi sedaj potrudil, da obišče znane firme in napravi osebne stike z ljudmi in jih poprosi za oglase in čestitke za 50-letnico fare sv. Janeza.
m
Slovensko društvo Triglav pripravlja veliko pustno veselico. Letos bodo člani poskusili postaviti to pustno zabavo na širšo podlago. Pustne veselice so bile vedno zeo priljubljene pri Slovencih. Takrat so se zares poveselili, ker jih je potem čakal post, ki so se ga trdo držali. Ta proslava se bo vršila na

I
Kakor slišimo, pripravlja fara Sv. Janeza veliko proslavo v spomin 50-letnice obstoja slovenske cerkve sv. Janeza. Pred 50 leti so farani kupili judovski tempelj,' ki so ga preuredili potem za službo božjo. Cerkev so kupili dne 16. oktobra 1916. Seveda ni bila takoj fara v pravem pomenu besede ali cerkev je služila svojemu namenu, skrbeti za Slovence, ki so takrat prihajali iz starega kraja. Letos je torej 50 let verskega življenja pri tej cerkvi. Kakor vse iz-gleda, se bo proslava vršila dne 27. marca tega leta. Proslavo organizira Društvo mož. Kakor slišim, pripravljajo tudi zgodovinsko knjigo, ki bo posvečena delu petdesetih let fare sv. Janeza. Verska društva se bodo sama potrudila, da zberejo zgodovinske podatke. S tem bo ve-1 liko dela prihranjenega eni sa-T mi osebi. Zgodovina fare sv.
V BLAG SPOMIN
OB TRETJE OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ PRELJUBI, DOBRI SOPROG IN OČE, SIN IN BRAT
William Strukel
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 20. januarja 1963
V miru božjem sladko snivaj, dragi, nepozabni nam. v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Žalujoči:
ŽENA IN OTROCI,
MATI IN OČE,
BRATJE IN SESTRE
Cleveland, Ohio, 20. jan. 1966
Nov posvet bo odložil
članice Evropske gospodarske skupnosti se na posvetu v Luksemburgu niso mogle sporazumeti, sestale se bodo znova 28. januarja.
LUXEMBOURG, Lux. — Francija in ostalih pet članic Evropske gospodarske skupnosti se na dvodnevnem posvetu tu niso mogle sporazumeti o razlikah o obsegu te Skupnosti in njenih pravicah. Po rimskem dogovoru, na osnovi katerega je prišlo do Evropske gospodarske skupnosti (Skupnega trga), bi morala z letošnjim novim letom odločati pri vseh glasovanjih v okviru Skupnosti dvotretjinska večina. Tej bi se morale pokoriti vse članice, tudi one, ki bodo glasovale proti večinskemu predlogu. De Gaulle je nasproten vsaki politični povezavi, ki naj bi sledila gospodarski.
Ostalih pet članic Skupnosti bi rado ohranilo določila rimskega dogovora in so tudi bolj ali manj vnete zagovornice poli-1 tične združitve Skupnosti. Zaradi tega osnovnega spora je Francija Skupnost od srede lanskega leta bojkotirala. Na sedanji sestanek je francoski zunanji minister prišel, pa zahteval sprejem francoskih predlogov, pred vsem pravico veta na vse sklepe. Ko se ministri niso mogli sporazumeti, so se sklenili raziti, celotno vprašanje ponovno proučiti in se po posvetu s svojimi vladami vrniti na nov posvet 28. januarja.
Luksemburški minister Pierre Werner je dejal ob koncu sestanka, ki mu je načeloval kot domačin: “Prišli smo zelo daleč. Ladja morda še ni dosegla pristanišča, toda izognili smo se prenekaterim čerem!”
Nguyen Cao Ky govoril o poskusu prevrata
SAIGON, J. Viet. — Predsednik vlade Nguyen Cao Ky je dejal, da je skušala “majhna skupina ljudi” vreči njegovo vlado. Kdo je to bil, o tem ni nič povedal. Vsekakor je bilo v mestu o nečem takem precej govorjenja.
Vladna poročevalska služba je objavila, da je predsednik vlade Ky, ko je delil vojaškim oddelkom na letališču darila za (lunino) novo leto, dejal: “V tem času skuša mala skupina naščuvati del oboroženih sil k sabotiranju sedanje stabilnosti vlade in oboroženih sil.”
Help Wanted — Female Wanted ,
factory help, first and second shift; light assembly work. 990 E. 67 St. See Mr. Patrick.
(18)
Ženske dobijo delo
Iščem pomočnico
Iščem hišno pomočnico za en dan na vsaka dva tedna, izkušeno in zanesljivo. $10.00 na dan m voznina. Kličite med 9 in 5 pop. IV 6-1948.	(16)
Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje s kopalnico, na novo dekorirano, oddajo na 1384 E. 34 St. (nedaleč od St. Clair Ave.) zgoraj. Kličite IV 1-5298.	(15)
Soba se odda
Velika soba s privatnim straniščem in umivalnikom se odda ženski. Si lahko tudi kuha, po dogovoru. Blizu transportacije, E. 200 St. 531-1949.	(15)
V najem
Opremljeno stanovanje, 3 sobe in kopalnico, oddamo. Vse udobnosti vključene. Kličite UT 1-4330.	(x)
Oglašajte v “Amer Domovini"
V najem
Lepo 3-sobno stanovanje s kopalnico, plinski furnez, zgoraj, na Trafalgar Ave. blizu E. 165 St. Za pojasnila kličite: 531-6218.	(15)
Hiša naprodaj
V bližini E. 200 St., 4 spalnice, vse na enem, popolnoma prenovljeno znotraj, bakrene cevi, lot 50 x 150, nizki davki. Kličite RE 1-6913 ali RE 1-4264.	(17)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd.	IV 1-2237
Moški dobijo delo
L BR0FMAN
»T. STORE
6838 SL Olslr Avenue - El! 1-0850
■ ■
■
■
■
■
■
■
■
*
a
u
Velika
čistilna razprodajaj
Mize POSEBNO CENENIH ŽENSKIH IN OTROŠKIH oblačilnih kosov. Cene so znižane globoko pod nabavnimi.
RABIMO
prvovrstne Tool & Die mehanike - Press operators delavce.
Dobra plača od ure, plačane počitnice in druge ugodnosti. Predstavite se OSEBNO pri:
S.& Z. TOOL & DIE Co. INC. 3180 Berea Rd.-Clevcland 44111
(x)
^MALiOGiASI
Skupina ŽENSKIH OBLEK IN KRIL, tudi nekaj OTROŠKIH OBLEK, ki so vredne do S3.98, v razprodajo po 69 CENTOV DO $1.00.
M Skupina BOLJŠIH ŽENSKIH OBLEK redno po $5.98 do
— Cena belega kruha je od 1. 1946 do 1959 porastla za 70% v naši deželi.
5385 Standard Ave.
Oddamo 4 sobe in kopalnico spodaj, spredaj, furnez, nič kleti. Tudi 4 sobe in kopalnico, furnez, klet, spodaj, zadaj. Kličite EX 1-8769.	(15)
$8.98 — sedaj cene znižane ZA 40%.
Skupina ženskih in dekliških POŠITIH DOMAČIH HALJ v vrednosti do $8.98, po cenah, ki so za 40% NIŽJE.
redno po $3.98,
5 v vrednosti do	po cenah, ki so za w
is,_______________________________________
g Vsa zaloga ŽENSKIH PERILNIH OBLEK S SEDAJ PO $2.99.
M_________________________________________________________
S Vsa zaloga ZENSKIH POS1T1H DOMAČIH OBLEK in h jutranjih halj se proda z 20% popustom od rednih cen.
jj BOLJŠE ŽENSKE OBLEKE IN KOSTUMI. Cene vse zaloge g so ZNIŽANE ZA 20%.
■
■
■
■
■
■
H
e
■
■
g Za 20% so znižane cene vsem kikljam, ženskim sviterjem 5 in bluzam.
V najem
Oddamo 3 sobe in kopalnico blizu Waterloo Rd., in E. 157 SL, zgoraj, čisto. Kličite 944-1427.	(15)
A smart dog always remembers where he buries his favorite bone
But we doubt if even a smart dog could remember the hundreds of uses of electricity represented by just one month’s electric bill.
When you look at the dollar amount of your electric bill, try to recall all the services it represents. And even if you remember only half of them, we think you’ll agree, "electricity gives big value for the money.’
Wisconsin electric power company
g Skupina ŽENSKIH CORDONROY HLAČ, redno po $2.98 do
$3.98 gre v razprodajo PO POLOVIČNIH CENAH.
----------------------------------------------■
Skupina DEKLIŠKIH OBLEK, ki redno stanejo $3.98 v g PRODAJI PO $1.00.
______________________________________________■
Vse DEKLIŠKE BOLJŠE OBLEKCE in HLAČNE GARNI- g TURE gredo v prodaj po cenah, ki so za 20% NIŽJE kot g
redne.
Vsi DEKLIŠKI ZIMSKI SUKNJIČI IN PLAŠČI imajo za ■
20% ZNIŽANE cene.
MOŠKE BOLJŠE SRAJCE — bele in barvaste — posebno močne — redno po $2.98 in po $3.98 gredo SEDAJ PO $1.49,
MOŠKI SVITERJI, redno po $5.98 gredo PO $3.98.
Posebna miza MOŠKIH BELIH SRAJC, ki so redno po $3.98, sedaj PO $2.98.
■
m
Vse MOŠKE ŠPORTNE SRAJCE po cenah, ki so za 29% ZNIŽANE.
Vsi MOŠKI PODEŽELSKI JOPICI, SVITERJI in SUKNJE imajo za 20% ZNIŽANE CENE.
Posebni ZIMSKI DEŠKI JOPIC, ki stane redno $6.98 se dobi SEDAJ ZA $2.98.
Skupina DEŠKIH SRAJC, vrednih po $2.98 gre v prodaj PO $1.00.
5 VSEM ŠPORTNIM SRAJCAM IN SVITERJEM ZA DEČKE g SO CENE ZA 20% ZNIŽANE.
ki_________________________________________________________
š&azprostejfc začne v petek 21, januarja. Trpvina je odprta ak devetih zjutraj.
■ Dajemo in odkupujemo ZELENE EAGLE ZNAMKE.
Hes(iea«8t2EBBBafiii:!£anr:irjEar3nBzeaoeceaBaaH*aHBeB$iBseBes.'
V blag spomin
OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL MOJ DOBRI SOPROG
m
a
a
m
m
9
m
m
m
9
m
u
m
John Krebel
izdihni! je svojo plemenito dušo
Odprite prijatelju s m steklenico i ognjena - varjenega piva
Pogostite ga z bogatim, nagrajenim okusom Stroh’s
___edinega ameriškega piva, varjenega direktno
nad ognjem. Varjeno na ta način zato, da vi in vsi vaši prijatelji lahko uživate edinstveni okus.
Priljubljeno Stroh’s---- tekne tako, kot bi rada
teknila vsa druga piva.

dne 20. januarja 1963.
V gomili tihi mirno spiš, soprog moj nepozabni.
Ne euješ moj ljubeči klic “Oj vrni se nazaj!”
Oj težka pot, oj tužna pot, ko od srca srce se loči, mi spremljamo Te žalujoči, saj Ti na veke si šel odtod.
Srčno ljubljeni soprog, nepozabni dragi moj, ki si ločil se od nas ,ter nas v žalosti zapustil.
Žalujoča
Oj spavaj sladko, srce drago ip sanj»j mirno večni sen. Nad zvezde plavaj duša mirna, kjer naj Ti Sije večni dan.
soproga AGNES
Cleveland, Ohio 20. januarja 1966.

»Ml
. .
mi .iSti
l s
' .‘1
' w
t
wwmm$

Nihče ne skrbi tako za vaš dolar kot Blue Cross. Blue Cross of ■“ Northeast Ohio. Združen z « Blue Shield za popolno zdrav- | stveno oskrbo.
maintenance mechanics
Experienced. Steady work opportunity. Excellent money. Fringe benefits. Expanding S. W. Food Company. Apply Mr. Bieber.
SCHULZE & BURCH
1133 West 35th St.
r	(14)
BINDERY HELP
Need Young Men. Draft exempt. To be trained on New Die Cutting Machine. Good hourly rate and progressive increases. Paid hospital and Medical benefits, and vacation plan.
Cali Plant Manager AVenue 2-3000
nr-	(16)
TOOL & DIE MAKER
Must be experienced in Repairing Dies and Tools.
Repairing, Precision, Layout, Shaping and Machining.
•	Good Starting Salary.
•	Company Benefits.
•	Convenient Transportation.
Call for convenient interview. Contact Personnel Dept.
Ingersoll Products
Div. Borg-Warner Corp.
1000 W. 120th St.
Equal Opportunity Employer r (16)
MACHINISTS
EXPERIENCED
MACHINISTS
Wanted. Must be able to set up and operate machines under close tolerances.
Knowledge of blueprints essential. Call for convenient interview. Contact Personnel Dept.
Ingersoll Products
Div. Borg-Warner Corp.
1000 W. 120th St.
Equal Opportunity Employer
(16)
BUSINESS OPPORTUNITY
SHELL SERVICE STATION For lease, available immediately. Devon and Ridge in Chicago. Financing available. Please call Donald Huber at
SPring 4-5500 Evenings, 251-5456 ________________ (16)
NURSING Home—For sale or rent, 24 beds. Loc. on approx. 2 acres of land. This converted home recently met present standards & would be ideal for sheltered care in future. Land site adequate for new construction. Owner aft. 12 yrs. recently closed and retired. Write P.O. Box 600, Streator, 111. or Area 015-672-2405.
“Pijan je ko prašeč. — Pa saj bi se ga tudi treznega ne bal.— Tam je Artstotter. Ta se dobrika lovači in pusti svojega prijatelja v nesreči... Kristina, rečem ti, da ni nič več lepo na svetu; rad bi šel domov!”
“Janez! Pojdi no, Janez!” Vsa ljubeča in skrbeča ženina duša
CHICAGO. ILL.
MALE HELP
je pogledala iz njenih oči. “Ne govori nič — že veš, o čem ne!” “Ti si pa res plaha kokoš!” se je pošalil on, jo poljubil in stopil h klopi za godce; ona je ostala z otrokom pri vratih.
“Tu pa prihaja goslar,” je za-kukurikal klarinetist z visokim glasom.
“Le sem, prihajaš ravno prav, naš škant se je pokvaril,” je tromljal bobnar. Ko pa j ur j a vidita, kdo je goslar, se jima potegneta obraza; noben krščanski muzikant ne igra rad skupa j z lutrovskim potepuhom. Toda gosli so se pokvarile, svatje hočejo plesati; goslač, sedi torej, za danes naj bo lutrovski potepuh pozabljen. Landersperger se je prerinil v klop, vzel gosli iz svojega nahrbtnika, uglašal in se zdaj pa zdaj srepo in naglo ozrl po sobani. Veliko ljudi iz Brunna je tu! In od Erlaufe! Ti
niso zoper Jeseja. Le Pechlarnei so zapeljano judovsko ljudstvo.
“Nekoč sem se sprehajal!” zapove grmeče Winkler. Muzikantje sedejo, plesna godba še začne. Zdaj igrajo občutno bolje in lepše ko prej. Čutiti je, da nekdo med njimi razume svoj posel...
Par za parom se dviga izza mize. Tla se tresejo v topotanju moških in dekleta tudi ne skačejo preveč lahno. Vedno več je plesalcev; obsedel ni skoraj nihče, izvzemši pijanega Weinmai-stra in zaljubljenega Arstotter-ja, ki šepeta s svojo Mariono. Na pragu v sobo stoji Kristina z otrokom. Njene trudne oči se
ne ganejo z moža; boji se, da bi ga posilil kašelj, ki bi sledil veseli godbi. “Laridondaine. Qu’ as-tu mon garcon?” je ljubimkala lovača. Oblak je prekril Artstotterjevo čelo. — Ubogi Jese! ...
“Življenje je bridko,” je dejal Artstotter.
Marion de Thiroux ni tega mnenja. “Dansons, mon garcon?”
“Zakaj pa ne? Ubogemu fantu ni nobene pomoči.”
In med divjimi kmetavzi se vrti vitez Henrik s svojo Phry-no, ne sicer kakor Apolon med satiri, pač pa kot sibarit med silaki. On se sicer ne drži prav
dobro, ona pa je vsa ljubka; ko plešejo kmetje svojo poskočno, pleše ona kakor glumica; vsak korak razkriva njenemu razvnetemu plesalcu nove čare njenega zapeljivega telesa.
Landersperger zija v dekle z votlimi očmi, kakor smrt lepoto.
“Če ne bi bilo tebe, tedaj bi on pomagal rešiti mojega viteza. O, reci mu vendar, naj ga reši, in. Bog te bo blagoslovil, pa če si še desetkrat večja lovača, kakor si!”
Ples je končan. Muzikantje se krepijo s slivovko. Tudi Landersperger ima poln kozarec pred seboj; drži ga v eni roki, v drugi lok in zija s svojimi
steklenimi očmi debelo predse. Zdi se, da nekaj premišljuje.
Winkler zagrmi s svojim volovskim glasom:
“Muzikantje, ali ga ni, ki bi nam zapel poročno pesem?” Tedaj plane Landersperger: “Jaz vam zapojem poročno pesem!”
“Poročno pesem! Poročno pesem!” se postavijo fantje in dekleta navihano zibljejo glave. “Poročna pesem!” zakliče krčmar krčmarici in oba prihitita, kajti pri poročni pesmi je vedno slišati kaj smešnega, pa tudi kaj ganljivega.
(Dalje prihodnjič)
-------o------
Mi stiskamo in raztegnemo vsaki peni, dokler ne pravi