PRIMORSKI DNEVNIK
KO PRIMORJE
Leto 2. štev. 204 - Cena 3.- lire
TRST, nedelja 27. januarja, 1946
Urednlitvo in uprava, Plazza Gol Tel, št. 93806 93S07, 9380«. Rokopisi
Goldoni it
aenevrečajo
"TSSST* ^ova francoska vlada sestavljena
Obenem z zasedanjem Generalne tkupMne organizacije Zdruienih narodov se je začelo v Londonu tv
* dola pomočnikov zunanjih mini-•^»trov velesil, ki imajo nalogo, da
v smislu sklopov moskovske konft-re*Q pripravijo mirovne pogodbe z Halijo, Francijo, Rum/unijo, Bolgarijo foi Madžarsko,
ie na dnevnem redu mirov-«a pogodba z Italijo, Zaradi tega »o vodilni ljudje sedanje italijanske Politike postali nadnje dni izredno *elai»Hi. V London so odili italijanski socialistični prvaki Pietro Nin-"* Ignatio Stlone, ki ato se spotoma ustavila v Parizu. Italijanska P°*vetovalna skupščina je začeta napravo o zunanji politiki z demonstracijo za Trst. Bivli predsednik vladm Ivanoe B ono mi je imel v •k»piiini govor, v katerem je dejal, *» »o Trat, Pulj in Beka politično ^jenski. Prof. Ferrucdo Parri f.** prav tako prenehal molčati. od-J’0r h izgubil cblast ter »e pridru-" kampanji v korist italijanskega etnii/ča glede razmejitve z Jugosla-v*^0, Najdaije pa je iel De Oasperi, t6*anji italijanski predsednik vlade. Podal je izjavo, v kateri j* obrazlo-"* italijanske ozemeljske zahteve». tem »e je povsem razumljivo Predvsem z vpralanjem meja
* Jugoslavijo. De Oasperi zahteva Miltonovo črto», ki deli Istro na dvoje,
«tako da ostaneta Trst <» Italiji,. S tem, je dejal, Italija vebkoduino *irtvuje Reko in Za-*tr»» obljublja pa Rečanom, do ne
bo
Pozabila na njihove *avtonomne
Prauioe,.
Jugoslovansko Staniče glede raz-^ejitve z Italijo je jasno in teme-
lji
na samoodločbi in na dejstvu, da
*• ie Prebivalstvo Julijske krajine • Trstom vred izjavilo za priključi tev h Jugoslaviji. To je dokazalo 4 *vo^° borbo med vojno in « svojimi nx4*Mfe*tacijami ob rasnih prilikah 9Q končani volni.
italijanski politiki pa načela sa-^oodiočbe niti ne omenjajo. Jasno •Jeleno voljo ljudstva Julijske kra. V**® * Trstom sistematično zata-tejo ali po obsojajo. ltaUjanski drlavniki ne upolte-niti pravice, niti napredka de-^kracije na svetu, niti koristi mi-v Svropi. Oni polagajo vse svoje na*9 na nekako zelo zapleteno med-^Odno «</ro m zdi se, da perja-»'Jo, da bodo kot potomai Mach%a-J-stoa, mojstra političnih zvijač, UiU te igre kot zmagovalci.
Zljuh vsem dosedanjim neuspe.. računajo italijanski politiki le **dno na spor med zapadnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo. To je fano izpovedal Femtccio Parri, ko & v svoji izjavi dejal:
Ugledi za bodoče odnose z Jugo-*t*vijo bodo ostali nejasni vse dotlej, dokler ne postane jasnejia politika S°vjets:ce zveze na Balkanu in v ***ni Evropi.
Kakor da Sovjetska zveza ni ff *°likokrat jasno pokazala, da ieli, vsak narod sam odloča o svoji Reditvi.
bolj zgovoren je v tem pogle-Sonorni, ki je v posvetovalni "•vpičini v Rimu dejal:
eapadni Evropi sta danes samo ”* «b-iaui, ki lahko raiita zapodne Nacijo.
od teh je Francija, druga pa Italija. Z drugimi bese-j7*Mi zaradi erelitve zapadne eivi-je treba dati Italiji ozemlje, £ Po nobenem pravu na pripada. *<>*» svet fe ni pozabil, da je %za-zapadne civilizacije» Mussolini « duiljtvimi plini mnogo ^ Btiopcev; da je z enako raz-f?° napadel republikansko Spa-Svet se prav tako le spominja,
'* **nonu tzapadnt civilizacije» podjarmil večino evropskih r*® *n pomoril na milijone ljudi. aPrednejH italijanski driavniki eni, ki se smatrajo za tlmii*<tne^*9» razlagajo iste zahteve *»i *	*	Jugoslavijo s *korist-
Jer n Napredkom svobode in demo-v vsej Evropi». Koristi tn ^ re<tefc svobode in demokracije k	tako trde oni, da bi
so naseljeni Slovenci in
i?011* V nasprotju s pravi00 samo-narodov, v nasprotju z vse.
°4hčbt
'p°HWdnitni in gospodarskimi /t v Pripadli dr lavi, po kateri se ln e<ino svobodno sprehaja Boorza, Ig ^a<eri se Mussolinijevi drutini It T**0 ^*Plai'u)e apanaia.
^nak<* socialistična prvaka o(j|, 0 Nennl in Ignatio Silone »ta j-«,,J 1’ Pariz in London, verjetno branita italUansks im-t‘Tedu^^in’ sah-t&ve « tinttresi na-tv°bode in demokracije*. »t0, r’,i* napredka, svobode in d«' »e	pa zahteva predvsem, da
volja prebivalstva Julij-fr)t raltn*, vftevh prebivalstvo ***** je s svojo osvobodilne ^ *a tasa vojne in z manifestni-W >«> vojni in v ntltetih spo-^ poslanih skuplflni Zdru-««	v	Londonu, izjavilo
Hon flMUv h Jugoslaviji.
1e Pred nekaj dnevi v po’"*t°valni skupfčini tudi N, ' f* nora biti vpraianje mtja 'H *w* italijanske vlade in da * izgubiti iz vida «*trst«Jkl in-V J*8* problema*, i$tratilki in-*ta <n Prtja pa je »trateitt
Socialist Gouin predsednik, voditelj Komunistične stranke Thorez in republikanec Gay podpredsednika
Pariš, 26. — Done« pozno zve6er je Felix Gouin, bivši predsednik v stavodajne skupščine in član socialistične stranke, sestavil vlado troh strank, s Himer se je končala vladna kriza, ki je nastala v Franoiji po De Oaullovem odstspu.
Oouin je prevzel poleg predied-&tvQ vlade tudi ministrstvo za državno obrambo. Poleg njega tta dva ministrska podpredsednika, ki sta voditelj Komunistične stranke tfaurice Thorez in Slan republikanskega gibanja Francisgue Gay. Zunanji minister je Ostal Georges B*-dault, finančni minister pa je postal socialist Andrč PhSltpe,
Komunistična stranka ima nadalje S ministrov in sioer ministre
za prosveto, oboroževanje, delo, obnovo in za odpuščene vojake. Socialisti imajo 6 »nSniatrtJev, med njimi finančno, poljedelsko, javna dela In kolonije. Republikansko ljudsko gibanje ima S ministrstev, med njlimi vojsko, prebivalstvo in pravosodje.
Ministrstvo za prehrano je pripadlo neodvisnim.
Ministrstvo za informacije je bi-lo odpravljeno, imenovan pa je bil državni podtajnik pri predsedstvu vlade.
Vlada se bo jutri predpoldne sestala k prvi seji. Popoldne se bo vlada predstavila ustavodajni skupščini.
Francoski desničarski tisk proti naprednim reformam
Pariz, 26. - Tass — Vladna kriza je povzročila precejinjo vznemirjenost v taboriiiu francoskih de»ni-čarskih strank. Ne eni strani ca-raMajo in se opažajo vedno vztrajnejSi poskusi po združenju vseh desničarskih strank, na drugi strani pe je desničarski tisk pričel s silovito kampanjo proti notranjim reformam, zlasti proti nacionalizaciji bank in veleindustrije.
Pred dnevi j« list «Humanlt<» poročal, da se Je baron Empatn, lastnik parifcke podzemske železnice ln član upravnih odborov desetin različnih kreditnih ustanov, ki je po osvoboditvi Francije i« strahu pred kaznijo za svoje sodelovanje s sovražnikom pobegnil ▼ Pranoovo Španijo, pred nekaj tedni
vroti v Francijo in sedaj nemoteno biva r svojem gradu v bližini Pariza.
«Humanltž» izjavlja, da on finansira obširno kampanjo, ki Jo vodi desničarsko gospodarski ln drugi tisk proti načrtu nacionalizacije Industrije in razdeljevanja, električnega toka, kt ga. Je sestavil komunistični minister Marcel Paul ln ki ga je odobrila aploSna konfederacija dela.
Tudi drugi finansirajo propagando v obrambo trustov, ki jo vodijo desničarski časopisi, zlasti «L* Nation», organ republikanske federacije. V preteklih dveh mesecih Je pričelo v Parizu izhajati kak ducat novih gospodarskih publikacij, ki izvajajo gonjo proti gospodarske-
mu programu levičarskih strank. Vse te publikacije imajo neznatno naklado ln se lahko vzdržujejo samo s finančno podporo trustov ln bank. Desničarski tisk z edino izjemo starih listov, kot na primer «Figaro», izgublja svoje člt*telje.
Tako st*, morala pred kratkim zaradi pomanjkanja čitateljev prenehati izhajati lista «MerIdlen>, ki je bil ustanovljen a finančno podporo Paula Reynauda in »Džpžche de Pari«*, ki ga iadaja Daladierov priataS Pierre Ma*et List «La Na-tlon* neznatno Ima na primer naklado 11.000 i*vodov, od katerih proda samo 8.000 izvodov.
Kot Je bilo pred kratkim razvidno Im debato o proračunu ministrstva ca Informacije t ustavodajni skupščini, dela 1/3 do 1/2 delničarskih listov b veliko Izgrubo.
Zaradi tega m poakuiajo nekateri desničarski krogi vriniti v nekatere levičarske liste.
V pripravi na bližnjo vollvno kampanjo so nekatere desničarske stranke, kot Alllance democrati-que, Fžderation republicalne, tako zvana stranka republikanske obnove, in nekaj drugih, sklenile združiti se v eno samo stranko pod Imenom: Republikanska stranka svobode, za katero stoji Paul Ray-naud.
Ustanovitev te nove stranke so naznanili že delj časa od tega, toda združitev se kljub temu ho ni lzvriila; to pa zaradi organizacijskih posebnosti desničarskih strank — nezadostne centralizacije, pomanjkanja discipline itd. Zato J« tudi težko pričakovati, da bi se ta združitev v doglednem času iz-vrSlla. Sele na predvečer volitev, bi mogle stopiti v blok, da bi tako dobil« nekaj sedežev.
Jugoslavija predlagala sprejem Albanije med ZN
London, 26, — Varnostni svet Združenih narodov »e je danes sestal in sklenil, da bo grško, indonezijsko in perzijsko vpraianje prl3!o na dnevni red na prihodnjem zasedanju, ki bo v ponedeljek.
Predstavniki prizadetih držav, ki niso članico Varnostnega sveta, bo do povabljeni, naj »e nasedanja u-deležljo.
Jugoslavija je spričo velikega doprinosa Albanije v borbi proti fašizmu predložila noto, v kateri podpira proSnjo Albanije za sprejem med Združene narode.
Izgube ZDA ? pretekli vojni
Waahington, 26. — Po zadnjih statističnih podatkih <50 objavili, da znašajo izgube vojske, mornarice, zborov mornariških strelcev in obalne obrambe Združenih držav v drugi svetovni vojni 1.063.388 mož, od katerih Je 28S.149 mrtvih.
KRATKE VtSTI
KAIRO. Štirje ministri egipdan •ke vlade, člani neodvisne narodne stranke, «o odstopili.
PRAGA, Pričelo se je preseljevanje Nemcev iz Češkoslovaške na a-merlAko zasedbeno področje v Nem-ulji.
BUDIMPEŠTA Madžarski ministrski predsednik dr, Tildj bo prevzel mesto predsednika republike. Po novem zakonu bp predsednik republike Izvoljen za dobo iti-rih let.
PARIZ Parižani so 26. t. m. ostali bra« jutranjih listov, ker no rotacijski tiskarji stopili v stavko za poviSanje mezd. Zahtevajo povišek 100 frankov za noč.
JERUZALEM. Preko 25 oboroženih Zidov Je napadlo skladi&če industrijske družbe v Tel Avlvu. Napadli go tri ctraie in se nato odpeljali * avtomobili, polnimi tkanin, vrednih 6 tisoč funtSterllngov.
Vprašanje nemških reparacij Jugoslaviji
Jugoslovani imajo točen seznam krajev, kjer so naropani stroji
Beograd, 26. — «Borba» objavlja članek o vprašanju reparacij ln
pide:
«V Jugoslaviji so Nemci med o-kupaoijo odpeljali veliko število strojev, industrijskih naprav In druge lastnin«. Doslej je bilo v Nemčiji najdeno samo malo Jugoslovanskih industrijskih naprav, Jugoslovanska reparacijska komisija je zahtevala, naj te stroje vrnejo v Jugoslavijo.
V skladu s sklepom potsdamske Konference je potrebno ugotoviti točno nahajališče strojev ln naprav, ki jih Je treba vrniti. Da bi bilo
Odkrite izjave bodo prlpo' mogle k uspehu dela ZN
London, 26. Unipress. — Nekateri britanski listi »o danes poudarjali *apor» med britanskim zunanjim ministrom Ernestom Bevinom ln sovjetskim delegatom Andrejem Višinskim.
Večina delegatov Združenih narodov pa smatra včerajšnje razgovore v Varnostnem svetu kot dober in zdrav začetek dela sveta. Poudarjajo, da so se prvič v modemi zgodovini države javno raztovarjale o javnih političnih problemih in da je dobro, da se načne delo Varnostnega sveta z odkritimi Izjavami, ne pa zakulisnimi dvoumnimi raagovori.
Iran, Grčija In Indonezija *o sedaj na dn«vn*m redu sveta. Povabljene bodo, naj prisostvujejo prihodnjemu sestanku.
Komunistični organ <cDaily Wor-ker» je poudaril zanimivo točko, ko je dejal, da Indonezijci verjetno ne bodo neposredno zastopani, ker sl Bevin želi, naj Indonezijo predstavlja Holandska vlada.
List dodajal «Kljub temu, da bo Holandska delegacija podala svoje stališče, utegne postati odsotnost Indonezijcev pri razgovorili le prehud škandaU,
~ " talcev - slar nemški sistem
Komunisti so kot najdoslednejši protifašistični borci
imeli največ žrtev
London, 26. - (VZN) — Na nttrn-beriki razpravi je opisala neka francoska prič* danes popoldne grozodejstva, ki jih j« morala pretrpeti kot ujetnik v taborišču Mat-hausen, ki ga Je rezervirala Gesta-po za politične preganjance. Priča je pripovedovala: ko je pri Sla v tabor Uče, ji Je rekel poveljnik, da ni Iz taborišče prlael do sedaj nihče razen preko krematorija. Francoz Jo pričel z delom v taborišču že takoj naslednjega dne in ob 8. uri je le videl, kako so ustrelili dva njegova sodržavljana. Ravno tako je opisal umor 47 britanskih, ameriških in nizozemskih letalcev, ki so dva dni delali v kamnolomu. Priča Je tudi lspovedala, da je bilo v taborišču Mathausen 10.000 Francozov; preživelo pa Jih je samo 3.000. Od 8.000 Ceškoelovakov pa se jih jo rešilo samo 800.
Na včerajtnejnv zasedanju J* opisal Dubost od francoskega toiltelj-»kega zbora, politiko terorja, ki so jo izvajali Nemci na Norveškem.
nimitemeljenost iranshe nate
London, 26. — Agencija Tass poroča, da Jo bilo objavljeno pismo sovjetske vlade, ki ga je poolal predsedniku Varnostnega sveta vodja sovjetske delegacije Višinski. V p lamu ugovarja sovjetska vlada trditvam Iranske delegacije glede vmeiavanja Sovjetske zvez« v Iranske notranje zadeve, ker trditve niso resnične. Pismo ugotavlja, da Iranska delegacija ponavlja izjavo,
interes prodiranja na Balkan. 0« ne bi bilo tega stratelksga interesa, ital. dritmmiki spričo tolikih drugih, bolj perečih problemov, ne bi pripisovali tolike vainosti pokrajinam, Iti Italiji ne prinalajo nikake gospodarske koristi, in mestom, ki »o kljub krajevni, umetno ustvarjeni »talijanski večini, popolnoma odrezani od italijanskega etničnega področja.
Wilsonova črta, ki jo predlaga 4« Gaspari, bi potnsntla <*iperktK»M<wo rešitev problema. Ta črta je bila po prvi svetovni vojni predlagana, da bi te na ta n«<Hn ugodilo imperialističnim zahtevam Italije, nasnova-nim na londonskem sporazumu i*
I.	i»16. Danes ta črta pustita pod oblastjo premagane Italije stotlsofe Slovanov, ki so sz junaiko boriU na Strani zaveznikov tes st sami osvobodili italijanskega 4n nemlkega ja-Jtsmfl, Pustih M pod oblastjo Italije le večje Itevllo prebivalcev slovenske in italijanske narodnosti, ki so te izrecno izjavili za priključitev k Jugoslaviji. Zaradi tega je WUso*o-va črta nesprejemljiva ne samo ta Jugoslavijo, marveč tudi za vte iskrene demokrati na
Po «FollUkt»
ki Jo Je iranska rlada podala sovjetski vladi v novembru 1946. in katero J« sovjetsko veleposlaništvo v Iranu kategorično zanikalo v noti od 26. novembra 1948.
Dalje pravi platmo, da je Iranska vlada v svojem odgovoru od 1, d«-oembra izrazila zadovoljstvo, da trditev o vmešavanju sovjetskih uradnikov v iranske notranje mdo-ve v severnih pokrajinah, ni resnična.
Tudi ni resnična trditev, da Iranska vlada nl mogla priti do pogajanj s SZ v ker *e je Iranska vlada o tej zadevi še pogajala a sovjetsko vlada
Prisotnost sovjetskih čet na Iranskem ozemlju Je popolnoma zakonita, ker sovjetski vl«4j podeljuje to pravico sovjertsko-iranska pogodba od 26. februarja 1920 ter sovjetsko • angle&ko - Iranska pocod-ba Iz leta 1942.
Dogodki v iranskem AaerbejdŽanu nimajo nobene zveza s prisotnostjo sovjetskih čet v tem predelu, ker so popolnoma notranjega iranskega značaja. V tej zvezi ugotavlja pismo, da v zadnjem času v Iranu nareuiča sovražna propaganda proti Sovjetski zvezi, in to ob odkriti podpori Iranske vlade.
Pismo pravi na koncu, da J* mnenje sovjetske vlade, da Je mogoče podobna vprašanja rešiti ln da Jih Je treba reAitl s pomočjo dvostranskih pogajanj med sovjetsko ln Iransko vlado, kor n« obstajajo okoinosti, ki M upravičeval* razpravljanje prod Varnostnim svatom Zdruienth narodov. Zaradi tega je Interpelacija Iranske delegacij« popolnoma neutemeljena.
6. oktobra 1942. Je proglasil Tep-bo ven v Trondeheimu prek} sod. Istega dne so aretirali 10 meščanov kot talce in nekaj dni zatem so jih ustrollll v represalijo, za nekatere sabotažna dejanja, ki so jih Izvršili v pokrajini. 20, julije 1944 so obesili neko določeno število norveških Internirancev brez razprave.
Tošilec Je napovedal potem številke talcev, ki so jih ustrelili Nemci v Franciji med zasedbo:
Lyon 8674, Marseille 1818, LUle 1143, I«on 222, Rouen 698, Angers 803, Orleans SOI, Relms 35, Diglo-ne 1691, Polltiers 82, Strassborug 211, Rennes 974, Limoges 2863, Clermont Ferand 441, Montpellier 785, Bordeaux 806, Nancy 571, Metz 22, Nizza 324, skupaj 29.660.
Po ukazu generala Stuelpnagela so sestavile nemške oblasti v Franciji sezname talcev, med katerimi so bili prvi »komunisti kot najnevarnejši*. Seznam so razdelili družinam talcev kot pojasnilo, da bodo v vsakem primeru sabotažnih dejanj, atentatov na Nemce In kolaboracioniste na podlagi omenjenega ukaza streljali talce. Na ta način so mislili, da bodo dosegli aktivno sodelovanje družin talcev, ki naj bi ovajali partizane ln naj bi tako rešili svoje drag«.
Dubost jt nato Izjavil, d* J« str** ljanje talcev ie »star nemški sistem*. Spomnil J« na streljanja talcev od strani Nemcev mod prvo svetovno vojno ln j* prebral ukaz maršala Keltela, v katerem pravi med drugim: «Za vsakega ustreljenega nemškega vojaka morate
ustreliti od so do 100 komunistov*.
Nemci so upali, da sl bodo pridobili naklonjenost nacionalistov, ker so bili tl sovražni komunistom. Hoteli so razdeliti Francijo v več taborov ter sl hoteli pridobiti antikomuniste. Potem ko J« dejal, da so Imeli teroristični sistemi Nemcev ravno nasproten učinek od onega, ki so ga pričakovali, ker so
Tri države odrekle pomoč UNRRA-i
London, 26, Unipress, — Trije ■druisni narodi so obvestili organizacijo Združenih narodov, da ne bodo mogli več podpirati UNRRA-e. UNRHA-tn svet j« pred kratkim 1*-glaaoval, da bo za leto 1946 vsak član UNRRA-a prispeval ponovno 1% svojega narodnega dohodka.
Brazilija, Južna Afrika ln Av-strallja so 1 obžalovanjem naznanili, da tega ne morejo storiti. Brazilija pravi, da Je bil njen prvi prispevek 80 milijonov dolarjev št 10“» njenega narodnega dohodka, Av-strallja ln Južna Afrika pa sta od' povedali zaradi lanske suš«.
Turčija, ki ni član UNRRA-s, pa Je sporočila, da bo zaprosila pa 'Iv n ent za dovoljenje, da lahko pomaga UNRRA-t.
to mogooe, mora biti jugoslovanski misiji dovoljeno, neovirano pretakati vsa nemška podjetja, ki so sumljiva, da imajo naie stroje. Doslej js bilo jugoslovanski misiji dovoljeno delovati le v Avstriji, le na ozemlju pod sovjetsko upravo. Jugoslovanskim misijam nl bilo do-voljeno Iskati jugoslovanskih strojev na področjih, ki so pod upravo zahodnih velesil.
Jugoslovanske oblasti razpolagajo s točnimi podatki o nahajališčih strojev, oa-opanih is Jugoslavije.
Iz Jugoslovanskih podjetij je bilo odpiljanto na tisočo strojev, ki so jih okupacijske oblasti razdelile med nemške tovarne. Največje število strojev je bilo ukradenih i* jugoslovanskih tovarn leta 1942. Največji del teh strojev so začasno vakladtfčill v Kranju ln na Jesen’-cah. Od tam so jilh razdeljevali nemttkim tovarnam In delavnicam po načrtu nemškega vojaškega gospodarskega Jtaba,
Nemci so z! odstranitvijo napisnih tablic poskušali zakriti izvor naropanih strojev, Zaradi tega je potrihno podeliti jugoslovanskim misijam širša poobVistila za določanje nahajališča jugoslovanskih strojev,
Sovjetske oblasti so v sovjetski zasedbeni coni v Avstriji pokazale popolno razumevanje za jugoslovanske zahteve in podelile misiji splošno dovoljenj^ za delovanje. Na temelju tega delovanja lahko jugoslovanska misija pro*to preiskuje vse tovarne, v katerih domneva, da so jugoslovanski stroji ln naprave.
Jugoslovanska reparacijska komisija razpolaga s podatki, po ka. terih je bila odpeljana iz Jugoslavije v tovarno Gustlofwerke A G. v Enzensfeldu v Avstriji, celotna valjarna jekla, letalska tovarna iz Kraljeva je bil« prspcljana v tovar. no Moeller-werke v MUnchenu, razni stroji Is Kruievca ln Kragujevca so bilCodpeljant v letalsko tovarno v Wlener-Neustadt, v avtomobilsko tovarno blizu Dunaj«, \ turbinsko tovarno Brilder Oeppert v Hallu — Tirolska v tovarno žice Fischer na Dunaju, v letalsko tovarno v Neubrandenburgru itd.
Na kraju se zahteva, naj zavezniške oblasti dovolijo jugoslovanski mJsiJi preiskovati vse tovarne, podjetja in skladišča v Nemčiji in Avstriji, da bi mogla ugotoviti jugoslovanske stroje ln naprave, kar J: te v, ki ne bi oškodovala Italijan-1 so sovjetske zasedbene oblasti Se sklh gospodarskih koristi,	|	dovolile.
so povečala sabotažna dejanja in umori Nemcev, je Dubost nadaljeval s predložitvijo listin, iz katerih Je razvidno, da Je pomrlo v eni sami Ječi zaradi mučenj 40.000 Fran-oozov in pojasnil, da bodo podrobnosti eksekucije predložili sodišču pozneje. Med tem so dobili člani sodišča mnogo listin, ki vsebujejo tudi fotografsko dokumentarje grozodejstev, ki so jih izvršili Nemci v Franoiji. Iz njih je razvidno tudi, kako so mučili talce z elektriko; s žarečimi železi ln kako so jim pulili nohte.
Avstrijski kancler o Južni Tirolski
Dunaj, 26. — Dopisnik «New York Timesa* poroča, da je avstrijski kancler Leopold Igl glede avstrijskega stališča do tirolskega vprašanja Izjavil, da pripada južna Tirolska severno od Saloma Avstriji. Italija pa da lahko obdrll Investicije, ki jih je tam tevrš'la.
Kancler se sprašuje, kako Je megel Italijanski ministrski pnedeed-n'k soditi, da bi morali biti Tirolci ločeni od svoje matične dežele le »ato, kor Italija potrebuje neprave, ki so na Tirolskem. Gleda investicij Je izjavil: Zavedamo »e, da Je Italija v JuSnl Tirolski mnogo Investirala, toda ml smo pripravljeni to priznati, ln tudi najti re-
Otvoritev muzeja za drugo obletnico osvoboditve Lenloorada
Leningrad, Tass. — 27, Januarja, na dan druge obletnice svobodltve Leningrad« od aovrains blokade, bodo odprli musej »Junaška obramba Leningrada*.
Ravnatelj muaeja Rakov J« v »vezi « tem Jzjavil: »Muzej Je bil postavljen na temelju razstave »Junaška obramba Leningrada*.
Stevlln« dvorane so bile prenovljene. Trije novi oddelki so posve, čenl topništvu, letalstvu leningrajske fronte in prvi pomoči.
V dveh dvoranah razstavlja oddelek »Topništvo v borbah za mesto Leningrad*, £n oddelek pona-soruje borbo sovjetskih topničarjev proti aovralnlm baterijam, ki so obstreljevale Leningrad. Velik £’čnl diagram na steni kaže, kako so zmagali v tem dvoboju. Male električne žarnice označujejo eksplozije granat. Takoj zatem kažejo lučke v središču diagrama mest« eksplozij granat.
Zablestijo se svetlobni signali, to kaži, d« s« topničarji začeli ogenj vračati. Dvoboj Je hitro končan, sovražni top Je bil uničen. V treh dvoranah, ki so posvečene letalstvu, lahko obiskovalci vidijo modele le-
tal ln njihovo oborožitev, kakor tudi modele v merilu, ki prikazujejo borbe v katerih so na leningrajskem nebu zmagali.
Sovjetski bombnik Je bij nameščen v eni dvorani. Obiskovalci, ki se bodo podali na krov letala, bodo lahko videli pod njim mod«l nemških utrjenih postojank.
Prva pomoč ima mnogo razstavnih predmetov, V isdolbinah sten so postavljene slike. Oblskovalal se bodo na ta način lahko sesnsnlll s požrtvovalnim delom oddelkov za prvo pomoč med točo sovražnega obstreljevanja.
Osrednja muzejska dvorana nam predočuje nepozabne dneve velike smag*. V sredini Js ogromen kip generallslma Stalina, Na obeh straneh prikazujejo dolgi barvani nizki reliefi pozdrav zmage v Moskvi ln prapor zmage raaobešen v Berlinu.
Seat ogromnih panoram kalfjo pore« nemških čet v bllklmi Lenin, grada, na Karelskl ofclnl In v baltiških republikah.
Ogromne 80 x 10 metrske rillke ka%ejo predajo kuri andske skupine. Muzsj bo časten spomenik leningrajskim junaškim bojem.
NASLAJALI $0 SE
ob joku otrok in krikih mater
15.7.1920, ko še ni Mio fašizma:
j« bil zažgan Narodni dom v Pulju.
v. ***• ' VV
Taka je ostala vas Godoviči za italijanskimi in nemikimi požigale*.
TRNOVO: V vasi so Italijani aretirali nad 60 ljudi, ki so bili zaprti, internirani ali pa obsojeni na prisilno delo za daljšo ali kraj&o dobo. Leta 1942., so pričeli s prisilnimi mobilizacijami moških. S kamioni so jih odvlekli neznano kam in š#le mno. go pozneje se je svedelo, da so jih odpeljali v kazenske bataljone v Aquilo. Tako je bilo kaznovanih 12 mož. 6. 2. 1948. so Italijani prisilno mobilizirali 5 mladoletnih fantov, ki ie niso imeli 16 let, eden od njih, Matajuro Anton je »mrl na Sardiniji. Leta 1943. so aretirali 23 oeeb in izmed njih poslali na prisilno delo: Fon Antona, Matajuro Andreja, Fon Andreja, I, Fon Andreja II (ki pa ni istoveten s prej imenovanim). Fon Marijo, Fon Vero, Fon Andreja in, Kranjc Ivana, Bot Franca, Fon Alojza, Volarič Mirka, Sovdat Antona, Fen Andreja IV, Kranjc Franca, Kranjc Franca (nl istoveten s prej omenjenim) Fon Branka, Knez Franca. Bot Franc je meseca septembra 1943, padel na Nanosu v junaSUlh bojih proti italijanskim fašistom.
Delo italijanskih okupatorja so nadaljevali nemiki. 8. 10. 1943. so ob priliki ofenzive proti NOV prihrumeli v vas in u-strelili Melinc Terezijo, ki je bila na poti na Senožcte. 20. 10. 1943, so obstreljevali vas s topništvom ln minometi in pri tem ubili Fon* Ivana in njegovo hčerko Sonjo. Potem so pridrveli v vas in terorizirali ter ropali vaSčane. Pobrali so za talce vse mo&ke, razen onih, ki so pobegnili. Zaprli so jih v Stisko poslopje. Istega dne so popolnoma požgali s krmo vred 54 gospodarskih poslopij, v skupni vrednosti 1 milijon Ur.
S. 12. IMS. je nemika patrulja iz Kobarida prišla v vas In zbrala 8 moških za talce. IS. 13. IMS so Nemci ponovno priSU v vas In aretirali 4 moške, ki so jih odpeljali za talce v Kobarid. 17. 6. 1944. so Nemci ln domobranci aretirali 16 oseb. 5 od njih so po nekaj dnevih Izpustili, ostalih 11 pa odpravili v Internacijo. 3 od njih, Rot Marija, Sovdat Ana in Sovdat Marija, «0 se koncem 1945. leta vrnile, ostalih 10 pa se doslej nl vrnilo ln so bile skoraj gotovo irtve nemJkih krematorijev. Ti r.esrečneii so; Fon Andrej, Fon Marija, Melinc Martin, Melinc Ana, Melinc Tereza, Sovdat Anton, Sovdat Tereza, Kranja Marija, Rot Franc, Fon Joief, In Rot Marija.
Ob aretaciji so popolnoma oplenili tri družine ln prizadejali Škodo 600.000 Ur. 18, 8, 1944. so Nemci in domobranci aretirali Štrukelj Marto ln jo odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Proti koncu leta 1M4. so marali ljudje pod vojaiko stražo v domačem kraju za Nemce kopati strelske jarke. Pri tem delu so zaposlili moške, Jensko, fante ln dekleta.	v
IDBSKO. V začetku leta 1943. so italijanski karabinjerji 1« Kobarida in gorlike kvesture aretirali In nekatere icmed sledečih oseb Internirali: Menedejčič Andrej, Volarič Frane, ki je v Internaciji v Nemčiji umrl, Kurinčič Ignaca, Fratnik Mirka, Volarič Emo, Kurinčič Ignaca sina, Fratnik Marijo, Fratnik Jožefa, Manfredo Marto, Manfredo Marto, (ki nl istovetna s prej imenovano), Manfredo Bozalijo, Dejan Jožefa, Koren Marija, Sovdat Jožefa, UrSlč Pepco, Matevc Tiua, Volarič Zofko, Petriča Izidorja, UrSič Marijo, Sovdat Ano, Fratnik Slavka, Miklavič Ano, Koren Terezijo, Kurinčič Ignaca (ki ni Istoveten z imenovanima ln ki je v internaciji v Nemčiji umrl), Miklavič Darka, Miklavič Drago, Miklavič Karla ln Kurinčič Janka. O priliki teh aretacij so karabinjerji 2 posestnikoma odpeljali 6 glav živine in odnesli razne druge predmete v vrednosti 24.534 lir.
7. 4. 1944. so Italijanski alplnci s postaje Kamno zažgali na Senožetih 4 gospodarska poslopja s krmo vred, v skupni vrednosti 7.170 lir.
Nemoi niso zaostajali za savojskimi karabinjerji in kvesturinl. 2.
11.	194S so pridrveli v vas, ropali, požigali ln terorizirali prebivalstvo. Požgali so 24 gospodarskih poslopij ln oropali 42 posestnikov blaga, v skupni vrednosti 148.94S Ur.
T. 4. 1644. so domobranci lz Kobarida aretirali 12 oseb, ln sicer: Miklavič Terezo, Sovdat Franca, Sovdat Miro, Miklavič Emo, Miklavič Almo, Miklavič Ivanko, Miklavič Marjana, UrSlč Antona, Kurinčič Miho, Miklavič Alojza, Sovdat Ano, ln Miklavič Alojza (ki nl istoveten a prej imenovanim), ln Jih predali Nemcem ki so Jih internirali v Nemčiji.
Sl. 4. 1946. so nemlkl SS-oddelki pri umiku s Primorske BI skozi ves ter streljali na hlSe. Žrtev tega barbarstva je bU Uriič Antoo, ki se je nekaj prej vrnil iz zaporov. Z zaiigalnlmi bombami pa so požgali hlSl Urjič Eme ln Vrilč Angele. Hkrati so izropali 6 posestnikov za vrednost 20,706 Ur,
VOLČE. Takoj po razpadu stare Jugoslavije so Italijani aretirali in internirali Leban Stefana in Manfredo Edvarda. Junija leta 1942. so aretirali in saprll Se: Uvala Venceslava, Po. dreko Ignaca, Butar Jožefa, Butar Franca, Zuodar Antona, Lužnik Andreja, Lužnik Stefana, in Konc Adolfa. Leta 1943. so pričeli z umori. Ustrelili so: Lebana itefana, ki se je vrnil ir internacije Plstlcci. Aretirali ter nekatere odvedli v internacijo so leta 1943.: Manfredo Edvarda, ki se je vrnil iz zapora, Hvalo Vencislava, ki se je vrnil iz zapora iz Tolmina, Podreko Ignaca, ki se je vrnil iz zapora, Butar Jožefa, ki se je vrnil iz zapora, in Butar Viljema, Butar Ano, Podreko Marijo, Gabršček Franca, Kragelj Antona, Benedejčič Ivana, Fortunat Rudija, De Cllia Gnido, GabrSček Branka, Fon Leopolda, PuSar Slavka, Kragelj Ivana, Zuodar Marijo, Zuodar Antona, ki se je vrnil lz zapora in sina Zuodar Antona, Butar Jožefa, ki se je drugič vrnil iz zapora, Fortunat Ludvika, Butar Otilijo, Jermolj Ano, GabrSček Andreja, Poletič Mirka, ki so ga zaprli najprej februarja 1043, nato pa septembra 1943, GabrSček Stanka, ki so ga poslali v kazenski bataljon, Bukovec Ivana, Pl tajnic Mirka, Butar Franca, ki je v Nemčiji v Mathausnu umrl, Pitamic Zofko in Fon Ivana.
28 't. 1943. se Italijanski orožniki ii Tolmina internirali Se 8 družin, katerim so obenem odpeljali 25 glav živine in jim pokradli razne premičnine v skupni vrednosti 850.000 lir. Od leta 1942. do leta 1948. so prisilno mobilizirali mladoletne fante v kazenske bataljone v Arezzo itd. Tako je bilo mobiliziranih 12 fantov. Po 14 dneh so prisilno mobilizirali moSke letnikov 1900 do 1909 In jih poslali v kazenske bataljon« na Sardinijo ln Sicilijo. Teh žrtev je bilo 84.
Po razpadu Italije so zločinsko <jelo Italijanskih vojakov, karabinjerjev ta kvesturlnov nadaljevali Berniki SS-ovcl in Italijanski republikanci. Takoj prvi dan so nemikt SS oddelki obkolili vas s vseh strani ter Jo z zažlgalnlml bombami požgali. Zgorelo Je 21 hlž in 33 gospodarskih poslopij. Ob tej priliki so odpeljali 35 glav ilvlne, 12 prašičev, ln odnesli razne drugo premičnine. Prizadeti so bili; Oujec Jožefa, GabrSček, Gabršček, Andrej, Mallgoj Andrej, ®rtar Andrej, Pe Cillla Galiano, Rutar Ivan, Sokol Karel, Fortunat Marija,*Andrejčič Ana, Kragelj Ljudmila, Kave Ivan, Oenčič Ivan, Benedejčič Ana, Rutar Karol, Kave Matevž, Fortunat Marija, Miklavčič Antonija ta Pltamlc Zofija.
Leta 1044. so Nemci aretirali in odvedli v internacijo naslednje osebe: Zuodar Nado, Rejo Vero, Rejo Ivan«, Cimprič Penico, Leban Jožefa, Leban Jožefa, kt se Je pravkar vrnil la zapora. Benedejčič Ljudmilo, ki Js v Ausehwltsu umrla, Rutar Romana, In Smrekar Antona, ki as oba nista več vrnila ls Daobau-a ta Smrekar Marij«,
V letu 1944 In 1945 so Nemoi lz Tolmina prisilno mobilizirali molk«, ženske In otroke za prisilno delo, in sicer za kepanje jarkov. Tako Je bilo mobiliziranih 60 oseb.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
27. januarja 1948.'
Vrnite nam naše razumništvu
Raznarodovalna politika I-talije nap ram slovanskemu življu je udarila predvsem slovensko inteligenco. Nje so se najbolj bali. V kratkem (asu so razpriili in razgnali vse slovenske državne uslužbence, prcdvse-m pa ufiteljstvo ljudskih m srednjih Sol. ti udi lasi so tedaj napoHli za primorsko razumništvo. Tudi v Jugoslaviji primorski intelektualci — emigranti niso naSli pri takratni monarhistični vladi mnogo razumevanja. Mnogi niso mogli dobiti niti državljanstva — saj so se razni protiljudski režimi tega lasa odkrito bratili s fašistično Italijo. V Ljubljani je obstajalo druftvo brezposelnih profesorjev z vel kot 60 liani, ker gnila monarhistična Jugoslavija ni tnafla* zanje zaposlitve■. Odkod kruha za primorske intelektualce-emigran-teT Zato so premnogi morali do kraja upogniti hrbtenico »« se odpraviti v skrajne predele južne Italije. Po vseh krajih A-peninskega polotoka so se razpriili, samo da ne bi ostalo slovenskega razumnika na primorskih tleh.
Danes pa, ko je preteklo že devet mesecev po porazu faSi-zma, ko že devet mesecev lokajo na povratek, danes so se pojavilo za naie dolgoletne izgnance le nove težave.
Že samo življenje v Italiji je ob današnjih plalah državnih uslužbencev zelo težko. Tem ljudem je danes nemogole misliti na selitev svoje borne imovine in družine na lasten strofek.
Po primorskih Šolah se nastavljajo realxionarni in protiljudski elementi z umazano preteklostjo, ki so se vdinjali okupatorju. Domala slovenska inteligenca, ki je morala okusiti vse bridkosti prejšnje raznarodovalne politike fašistične Italije, ta inteligenca pa ne more nazaj iz pregnanstva; nazaj na svoja mesta, kjer bi bili zdaj potrebnejii kot kdaj koli poprej. Ker bi bili sedaj potrebni, da popravijo vse ono, kar je pri vzgoji no Se mladine zagreSil faSizem in nadomestijo to, kar je btlo zamujenega.
8 premnogih koncentracijskih taboriil in konfinacij so atiglo-ameriSki kamioni prepeljali nesrečne deportirance nazaj v domovino. Le sa naSo pregnano inteligenco ni možnosti, da bi se vrnila tja, od koder jih je pregnalo faSistil-no nasilje.
Kdo bi imel vetje pravice, da s? mu popravi zlo, katero mu je prizadel italijanski imperializem, kot pa primorsko ljudstvo t
t
Zato se z vsem srcem pridružujemo proSnji prof. dr. Andreja Budala na vse pristope oblasti, da bi dobili primorski intelektualci, ki se zaradi pomanjkanja sredstev Se ne morejo vrniti v domovino, potrebno pomoč za selitev in službe, ki so jih že prej imeli.
Umetniška razstava v prid partizanskih vdov in sirot
V ponedeljek ob Stirlih popoldne bo odprta razstava 28 tržaških u-metntkov, ki bodo razstavili okoli 80 del. Katalog ta razstavo Je pripravil akad. slikar tov. Spacal, u-vod pa je napisala Maria Lupicri. Izkupiček razstave bo Jel v korist partizanskih vdov ln sirot.
Za Jugoslavijo, za nas - so padli
Pred dvema letoma je vso Pri- | narodu, ki so sar.jala o s reti, ne morsko pretresla vest o pokolju utripa več že dve leti. Morala so v Cerknem. Domači Izdajalci so umreti, ker »o tako kazali uma-
po skrivnih stezah pripeljali naci-fašlete v vas. Ti podivjanci so na zverinski način pobili 47 tovarl&ev in tovari&lc, političnih delavcev, ki so bili v politični Soli ter obrambno posadko šole.
Nikoli ne bi okupatorju zločin uspel, če jih ne bi vodili domači izdajalci mimo naše vojske, po poteh, ki jih niti domačini ne uporabljajo več. Krvniki so se nenadoma zr.aill sredi Cerkna in se takoj lotili zločinskega dela, saj so bili točno poučeni, kje so njihove žrtve. Pičli dve url so bili v Cerknem, dovolj, da so izvršili pokolj, nato pa jih Je pregnala na&a vojska.
Padlo Je 47. žrtev ■ pomočjo pro-tinarodne ln protiljudske klike, ki se po veličastni vstaji septembra 1943., ko je primorsko ljudstvo pometlo s Italijansko driavoo organizacijo in vsemu svetu pokazalo, da je za novo Jugoslavijo, dolgo ni mogla znajti. Prav takrat pa Je v svoji nemoči začela v vrsto kriminalnih dejanj, ki Jih Je podžigalo sovraštvo do ljudstva, ki se je otreslo njihovega »vodstva* in stopilo na pot, ki ga vodi v svobodo. Padle so žrtve, ki so nas bolestno prizadele, toda niti malo ne omajale, kot so mislili Izvrševalci zločina. Naše gibanje je railo lz ljudstva in Je imelo tisoče in tisoče, milijon korenin. Preboleli smo izgubo in še bolj smo strnili svoje vrste, namesto padlih eo stopili novi tovariši in tovariSice, boj se je nadaljeval Se z večjo srditostjo.
Toda ostala je velika rana, ki je danes se prav tako sve5a, kot takrat. Srce nam krvavi, če se spomnimo teh 47. mladih ljudi, ki so hoteli živeti zato, da bi njihov narod, narod proletarec živel boljSe. srečnejše življenje. Hoteli so živeti ta svoj ideal, a so dali zanj svoja mlada življenja. Teh 47 mladih src, ki so se posvetila svojemu
zani računi domačih izdajalcev.
Dve leti j« preteklo od zločina predlanskega 27. Januarja, dve leti velikih zmag primorskega ljudstva, vseh narodov Jugoslavije in vsega svobodoljubnega človeštva. Skupaj z našimi brati smo se krvavo borili ln osvobodili trpečo primorsko zemljo, sl zgradili novo državo, ljudsko republiko Jugoslavijo. Jugoslovanski bratje so dosegli veliko priznanje v svetu. V Imenu teh žrtev se primorsko ljud-
stvo bori dalje proti nazadnjaškim silam, ki so povzročile toliko gorja, 3e odločno bori za priključitev k Jugoslaviji. Slej ali prej bodo vsi tl zločinci prišli pred ljudsko sodišče.
Slava cerkljanskim žrtvam! Ob
drugi obletnici njihove Junaške smrti jim kličemo: Maščevali smo vas, kaznovali bomo vse narodne izdajalce, &e odločneje pa se bomo borili, da bo Primorska končno srečno zaživela v okviru ljudske republike Jugoslavije.
Dosegli bomo tako naš smoter, za kateri ste dali svoja življenja.
Protestna stavka pristaniških delavcev
Tr&aški pristaniški delavci so začeli v petek popoldne stavkati, ker so se neki člani zavezniške vojačke policije capram nekim delavcem nasilno vedli.
Nekateri policaji so prejšnjo noč na zelo surov način preiskali nekatere delavce, zaradi suma tatvin, ki so postale v zadnjem času precej pogoste. Ker so delavci proti takemu ravr.anju protestirali, so jih nato celo pretepli. Policaji niso ■pri tem delali ni kake razlike med krivimi in nedolžnimi. Vest o tem ravnanju se je med delavci naglo razširila in so zato lz ogorčenja začeli takoj stavkati. Kasneje je delegacija stavkujočih šla h g. polk. Smutsu.
Ob štirih popoldne se je v Domu pristaniških delavcev zbrala velika množica delavcev In čakala na povratek delegacije.
Ko se je delegacija ob pol petih vrnila, je tov. Petronio otvorll zborovanje ln podal besedo tow Juragi, ki je navzočim pojasnil dogodke v
pristanišču ln poročal o razgovorih ■ polk. Smutsom. Delavci so med njegovim govorom dajali duaka svojemu ogorčenju z medklici.
Po kratkem, toda Izčrpnem poročilu, so delavci enoglasno sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti nasilnemu ravnanju policije in zahtevajo, naj ZVU uvede strogo nadzorstvo nad svojimi podrejenimi organi, da prenehajo s takimi metodami. V resoluciji zahtevajo tudi rešitev mezdnega vprašanja na osnovi zahtev, ki so jih predložili v svoji spomenici 1. januarja L 1.
Tov. Juraga je delavcem zagotovil, da jih bodo Eotni sindikati vedno krepko ščitili, kot doslej, ln jih povabil, naj gredo v soboto zjutraj zopet na delo. S tem se je zborovali j t- končalo.
Pooblaščeni oficir ZVU je izjavil, da bo ZVU preiskala zadevo o postopanju policije ln krivce poklicala na odgovor.
Slovensko narodno gledališče za Irst in Primorje
bo uprizorilo na gostovanju sle-defie predstave: v Kopru — Santa Chiara v nedeljo 27. t. m. ob 15. uri Golarjevo «Vdovo Rošlln-ko», v Sežani v prosvetnem društvu ob 15. uri Benedettijeve »Rdeče rože*.
Čestitke okrožnega N00 za Goriško
Okrožni NOO za Goriško je poslal g. guvernerju Bovvmauu sledeče čestitke: Ob priliki odli kovanja, ki ga je prejelo Vaše blagorodje, Vam Okrožni narod' no osvobodilni odbor za Goriško najiskrenije čestita.
Objava
Tajništvo Izvršnega odbora Slovansko italijanske antifašistične unije sporoča, da bo sestanek glavnega odbora Slovansko italijanske unije v nedeljo 27. t. m. ob 9. uri v Trstu in sicer v prostorih krožka «Rinaldo Rinaldi», v ul. Capria 7.
Mladinska Igra v doma pristaniških delavcev
Ponovno opozarjamo, da gostujejo v Trstu pod okriljem AFZ I. mestnega okraja openski otroci. V nedeljo 27. t. m. ob 15. uri bodo v dvorani Donrn pristaniških delavcev (Časa del Lavoratore Portrale) igrali mladinsko igro «V kraljestvu palčkov*, ki jo je skomponiral Ivan Grbec. Predprodaja vstopnic bo v soboto in nedeljo od 9. do 12. ure in v nedeljo ob 14. uri pred predstavo v gledališki blagajni.
Cena vstopnic: sedeži 30 in 20 >	na	deI°
j Odpušc-enih
21.949 brezposelnih čaka na zaslužek s svojimi družinami, ki trpe lakoto in mraz J
Po statistiki z dne 30. Januarja ] telektualcev še približno 2.800 čla
i n 	J.----»	.a..	/Inv/In	lAhkf
t. L je ugotovljeno, da je pri nas brezposelnih 21.949 delavcev in Intelektualcev.
Vsled razvidnosti prinašamo statistiko brezposelnih v posameznih poklicih:
uradniki
uradniki
učitelji in profesorji
pomorščaki
kovina ji
šoferji
elekLriclsti
krojači ln šivilje
trgovski pomočniki
natakarji
mizarji
kuharji
tlskarniškl delavci zidarji
slikarji ln pleskarji
tkalci
peki
nekvalificirani del. Internisti
vratarji in postreliti kopališč. - bolničarji razni rokodelci začasno odpuAčeni
1	S	1
1	c ji	f
3879 1884		436
2879 1884		436
72	151	3
1338	140	1
2361	7	494
730	—	—
317	—	114
24	185	64
318	365	160
J77	127	23
497	—	71
81	139	17
61	142	31
69	—	2
259	—	3
4	163	6
138	—	19
1118	600	63
10	744	30
133	20	15
24	116	3
1153 2584		180
893	62	107
nov njihovih družin, tedaj lahko ugotovimo, da je brez kruha okoli 8.000 intelektualcev in članov njihovih družin.
Sledijo kovinarji z 2.862 brezposelnimi člani. Tudi tu lahko prištejemo okoli 2.000 članov njihovih družin, kar znaša vsaj 4.862 lačnih ljudi v tej stroki.
Nato sledijo pomorščaki, katerih je 1979 brez posla in katerim lahko mirne duše dodamo 1000 družinskih članov. Na ta način dosežemo število okoli 3.000 prizadetih članov iz te stroke.
Tudi nekvalificirani delavci ln razni rokodelci presegajo število 1.000 nezaposlenih ln tudi tu lahko dodamo vsaki stroki posebej okoli 500 družinskih članov, ki so skupno z njimi prizadeti.
skupaj
12.673 7535 1841
zlil, da ruševino kličejo po obnovi, a prizadeti pogorelci že mesece po-navijajo pri odgovornih oficirjih ZVU, da jim ni potrebno nič drugega razen kreditov. Tržaške to* varne In ladjedelnice tudi zah**' vajo obnovo pristaniških naprav ki so še danes take, kakršne so ■*" le pred 7 meseci. Tudi tu Je torej najvažnejše vprašanje kredit Dejstvo, da Imamo nad 2.800 ne*4' poslenlh kovinarjev, tudi jasno d®" kazuje, da se nihče he zanima ** popravila raznih naprav ln instal* clj. Se celo zidarji so nezaposlen saj Jih Je 70 brez dela. Znano P» nam je, da uvažajo zidarje iz #*' lijansklh pokrajin kljub temu, d* se morajo po odloku ZVU najpi*) zaposliti domači delavci, nato tuji. Zavhalitl »e moramo pro& ljudsko usmerjenim uradnikom, H
Na vse ostale stroke brezposelnih ščitijo delavce iz starih pokraJ19
lir, stojišča 15 lir.
Pogrebno podporni društvo v Bazovici
vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo 3. februarja 1946 ob 15 uri v društveni dvorani.
Pred 10 dnevi je bilo nezaposetnih	22.035
Novih brezposelnih	3.140
skupno	25.175
2550
«67	3.226
I Vsoga skupaj brezposelnih 21.949
Gornja statistika nam dokazuje, da je največje število brezposelnih med intelektualci. Ce dodamo skupnemu številu vseh brezposelnih in-
"delavcev smemo tudi dodati okoli
5.000 družinskih članov. Zaključek bi bil ta, da je pri nas najmanj
30.000 ljudi brez zaslužka in kruha.
Kot smo že v nekaj člankih
objasnili v našem listu, je prehrana ne le nezadostna, marveč smo prišli celo do sklepa, podkrepljenega z uradnimi statistikami, da je bi’a prehrana boljša v razr.ih internacijskih taboriščih za časa vojne kot je danes pri nas. To velja tudi za tiste delavce, ki so zaposleni in ki prejemajo poseben dodatek.
Nezaposleni delavci pa sploh ne prejemajo dodatkov in niti nimajo sredstev, da bi si lahko nabavili še ono malo, kar jim nudi Supral.
O priliki delavskih manifestacij je šla delegacija delavcev k polkovniku g. Smutsu ln mu objasnila težke delovne in prehrambene razmere vsega tržaškega delavstva. Slišali smo tedaj neke obljube. Ob obisku raznih vasi smo opa-
Italije s tem, da jih opredeljujejo kot strokovnjake.
Jasno je, da se problem zaposlitve ne mere rešiti, dokler ne W ljudstvo soodločalo v javni upravi dokler ne bodo prisilili kapital, d* se zaktlvlzira in dokler ne W Hud6tvo nadzorovalo obnove.
Odg. urednik DUŠAN
hresca*
Poizvedbe
Kdor ve kaj o tov. ORAZEM NEZU rojenem 1920, Selce, italiJM 3ki vojok, 1944 Sel v partizane, i* dlotelcgraflat, ujet v Šibeniku itatašev in odpeljan na otok naj lavi sestri Oračem Rozi, Sel" St. 16. Naj javi tudi če je umit
SeZanci s« zahvaljujejo
Krajevni NNO v Sežani se naj-iskreneje zahvaljuje 231 četi slovensko-hrva takih vojnih Internirancev, ki to ae vrnili lz Francije za zastavo z drogom, ki so mu jo podarili na prireditvi v Postojni.
Potreba obrtno nadaljevalne šoie v Coni A
V ooni A je mnogo slovenskih vajencev, ki so brez vsakega strokovnega in splošnega pouka, ZC let-an fašistična strahovlada ni dovolila slovenskih Sol na Primorskem. Kakšne posledice je imelo to st (trnje s* lahko mislimo. Ljudstvo se jt temu upiralo z vso življenjsko silo in je zmagalo v tej neenaki bor M. Jasno pa je, da so ostale po tem boju na življenje In smrt hude materialne in duievne razvaline.
Skušamo popraviti vse člmprej. Priborili smo si slovenske ljudske, mefčanske <n druge srednje sole. N i pa bilo mogoče dosedaj izposlovati, da se odprejo obrtno in trgovsko nadaljevalne iols.
Ze sedaj vidimo žalostne posledice tega stanja. Vajenci so prav v letih, ko jim je opora najbolj potrebna bree vodstva in brez splošnega in strokovnega pouka. Vprar tAč'no priixikujemo, da bo ZVU u-redlla tudi to vprašanje Čimprej. Vsak dan, ki ga izgubi noša mladina, se bo nvakčeval. Cas je drar gr.cer. in ga je treba izrabiti.
Obrtništvo v tej ooni je na tleh. Za pOvzdlgo star'.h obrti in industrij ter za ustanovitev novih, bo treba mnogo mladih, gibčnih strokovnjakov. Treba bo tudi misfiti n<j socialno - ekonomske potrebe ljudstva v zvezi s industrijo in obrtjo, ker bo le sam Trst s svojo veliko industrijo pritegnil mnogo strokovnih in drugih delavoev.
Začeti je treba takoj. Industrija, obrt in trgovina nam bodo pri odstranitvi razvalin in prt obnovi krvavo pofrebn«.
Vabimo vse slovenske vajence, da se javijo. Hkrati vabimo tudi vte delodajalce, trgovce in industrijce, da prijavi jo svoje vajence. Ved'ti moramo, koHko je vajencev v tej coni, da lahko predložimo potrebne podatke ZVU. Zato ne odlagajte/
Spored »Partizanskega tedna"
Spored »Partizanskega tedna*, ki ga prireja tržaška sekcija Zveze primorskih partizanov, je sledeč: NEDELJA 27. t. m. ob 10.30 počastitev padlih v Cinema del Mare (Časa Lavoratore Portuaie); ob 20.45 radio-oddaja, piri kateri bo tov. Jaksetich Imel otvoritveni govor (Partizanskega tedna*; zvečer prireditve v posameznih kulturnih krožkih; PONEDELJEK, 28. t m. ob 16 uri otvoritev umetniške razstavo v Viale XX Settembre »Gal-lerla Trieste*; ob 12.15 radio-oddaja v slovenščini, pri kateri bo tov. Bevk imel otvoritveni govor, zvečer prireditve posameznih kulturnih krožkov; TOREK, 29. t. m. zvečer prireditve v posameznih kulturnih krožkih; SREDA 30. t. m. ob 12.15 radio-oddaja v slovenščini - partizanske pesmi, ob 21.15 radio-oddaja v Italijanščini, zvečer prireditve v posameznih kulturnih krožkih; ČETRTEK, 31. t. m. ob
12.15 radio-oddaja v slovenščini (pionirji), zvečer prireditve v kulturnih krožkih; PETEK, 1. 2. ob
13.15 radio-oddaja v italijanščini, zvečer prireditve v kulturnih krožkih; SOBOTA, 2. 2. ob 12.15 radio-oddaja v slovenščini, 'večer pri' reditve v kulturnih krožkih; NEDELJA, 3. 2. prodaja značk In spo' minskih razglednic; zbor partizanov ln predaja zastav organizacije slovensko Italijanskih antifašističnih žena; popoldne v kulturnem krožku Rlnaldi koncert slovenskih pionirjev, ob 18.45 radio-oddaja v slovenščini, ob 22.15 radio-oddaja pevski zbor garibaldincev, pevski zbor OJA in govor tov. Abrama. Dan otvoritve fotografske dokumentarne razstave se ni določen. Izfela bo revija »Partizan*, ki bo posvečena narodno osvobodilni borbi. Spored prireditev v posameznih kulturnih krožkih bodo objavili po časopisi.
Dopisujte v »Primorski dnevnik,,
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Spored radio oddaj za »Partizanski teden**
V zvezi s »Partizanskim tednom* bodo na radiu sledeča predavanja:
Dne 27. t m. ob 20.45 otvoritveni govor tov. Jaksetlcha; 28. t. m. ob
12.15 otvoritveni govor tov. Bevka; 30. t m. ob 12.15 partizanski koncert, sopran Battietuta Slava (v slovenščini); 30. t. m. ob 21. url oddaja v italijanščini:	komorni zbor, dirigira Occini: De Hilla «La sera*, Witt «La lacrima*, Venczia-ni «La mattinata*; 31. t. m. ob
12.15 predavanje v slovenščini: Mladina v narodno osvobodilni borbi; 1. februarja ob 13.15 oddaja v italijanščini; 2. 2. ob 12.15 slovenski pevski zbor (Sv. Jakob ali Prosek); 2. 2. ob 18. oddaja v italijanščini:	Ruggero *Su per le montagne*, Coracciolo «Una fuga di nuvole*, Verdi - Mestni zbor -opera »Lombardi*: 3; 2. ob 18.45 oddaja v sloverščlnl: Predavanje o narodno osvobodilni borbi; 3. 2. ob 22.15 pevski zbor OJA, pevski zbor garibaldincev ln govor tov. Abrama.
Obrtnim in trgovskim vajencem
V kratkem se bodo ustanovile v pasu A slovenske obrtne in trgovske nadaljevalne Sole, Potreba, da se preskrbi dovoljnl obrtniški in trgovski kr.der, je velika. Sposoben kader se bo izpopolnil ln vzgojil v nadaljevalnih šolah, ki se bodo ustanovile v Trstu, Gorici, Tržiču in Kobaridu. Ce se izkaic potreba ln če bo dovoljno število 5»rijavljencev, se bodo nadaljeva-ljne šole ustanovile tudi v drugih krajih.
Vsi, ki računajo s temi šolami itn so dovršili 14 leto, naj se zglasijo osebno ali pa pismeno v uredništvu »Primorske delavske enot-nostl*. Trst, via Carducct 6. med 10 ln 12 uro ter med 17 ln 19 uro,
kjer lahko izroče svoje prijave. Vsi oni pa, kt izvrse prijave pismeno, naj navedejo svoj priimek in ime, rojstne podatke, stroko in svoj naslov.
Zlasti fle priporočamo, da navedejo vsi ono stroko, bi Jih najbo'j veseli in za katero imajo največ sposobnosti.
Prosimo tudi vse mojstre, trgovce !n industrije«, ki aaposlujejo slovenske vajence, da jih prijavijo. Vedeti moramo za točno število vseh vajencev v pasu A, da lahko polcrenemo vse potrebno.
Poziv prebivalcem Slov. Primorja
Vabimo vse krajevne, okrajne ln okrožne NOO, vse bivše partizane In aktiviste in vse ostal?, ki posedujejo «11 vedo za dokumente (sejne zapisnike, velivne imenike, kandidatne liste, glasovn'ce in podobno, arhive, fotografiji itd.) lz narodno osvobodilne borbe na Primorskem, naj Jih v dveh dneh, najkasneje pa do torka, 29. I., Izroče proti vrnitvi btudijskemu institutu pri PNOO, Via Carducci 6, visoko pritličje, eoba s?t. 15, ali pa v ured. nlitvu »Primorskega dnevnika*. Dolžnost vseh naj bo, da se pozivu odzovijo.
Nabrežina
Mladina se je v velikem številu odzvala pozivu odseka za gozdarstvo v borbi proti borovemu prelcu. V nedeljo 6. t, m. je mladina lz Saleža odela v borove gozdove in uničila mnogo gnezd borovih prelcev. Za udarnike so proglasili štiri mladince, ki so v štirih urah uničili vsak po 100 gnezd borovih prelcev. Zelo dobro so se Izkazali tudi mladinci la mladinke iz Ceravelj. Okrog njih so se zbirali pionirji ln se pogovarjali, kdo bo več prispeval v borbi proti temu mrčesu. Odšli so na delo ln uničili skoraj
več gnezd kakor odrasli mladinci. Mladini Sem pola ja. Prečnika, Dr-novca so pri tem delu pomagali tudi starejši. Na ponovnem sestanku so mladinci sklenili, da bodo nadalje uničevali mrčes in da bodo tudi nadalje varovali gozdove pred propadanjem.
Enotni sindikati
Sindikat kovinarske stroke.
Jutri 28. t. m. ob 18,30, bo sestanek vodstvenega sveta v ullei Im-Urlani 5, L
V torek 29. t m. ob 18.30, bo sestanek tlskErnlakega odbora v ulici Imbrianl 5, I.
Sindikat gradbene strOkt.
V torek 29. t. m. ob 18.30, bo sestanek vodstvenega sveta v ulici Imbrianl 5, L, soba 4.
Prehrana
Nam'<»ni sir za občine v pokrajini. V zvezi s pozivom z dn; 23. t m., naj ravnatelji občinskih prehranjevalnih uradov v pokrajini (Izvzemči mesto) dvignejo do 26. t. m. namizni str, Javljamo, da so dotičnl rok podaljšali do torka 29. t. m.
Prosimo, če je komu znano, je pokopan tov. GOLJA ALOJ* rojjn 23. maja 1928. v Volarjih P" Tolminu, borec udarnega batalj®** XXX divizije, padel na položaju Ravneh (Slejki) dne 26. februarj 1945, nal snoroči na naslov: Golf Marta Zatolmin 55. Tolmin.
RADIO
PONEDELJEK 28. JANUARJA
7 glasba za dobro jutro; 7.15 poročila v slovenščini; 7.55 pestra jutranja glasba; 11.30 tangi Ir. rumbe: 12.15 predavanje - partizanski teden (slov.); 12.30 predavanje o filmu (slov.); 12.45 poročila v slovenščini; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 Renato Cellinl ln njegovi solisti; 14 gledališke panorame; 14.15 pregled vesti In ploščo; 17 plošče; 17.10 plesni orkester; 17.30 instrumentalni program; 1S.15 lahka glasba; 18.25 harmonični orkester: 19 ženska ura (slov.); 19.20 klavirske improvizacije (slov.);
19.30 violinski koncert (slov.); 20 poročila v slovenščini; 20.30 glasba za vas; 21 koncert pianista Angela Kessissoglii; 21.30 komedija; 22 pol ure z Raymondonni Scottom;
22.30 španske glasbene fantazije; 23.10 zadnje vesti v slovenščini; 23.20 nočno zabavišče.
Dr. 9HETIA, ziteiraviiik
Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku ln plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. ln od 13. do 13.	(govori slovensko)
TRST, via Torre Binnca 43 O ogal via Carducci)
MALI OGLASI
ZA TEMELJITO POPRAVILO, novo in izpopolnitev koles se obrtj* te na: Kovačič, via Molino a ^ pore št 6.	 .
PRVOVRSTNA NOVA, DOJl* IZDELANA KOIJESA, origin«£ torpedo, vsakovrstni pribor za % lesa kakor: pla?če in zračnice v** vrst, pedala Sheffield, dobita Jr zmernih cenah pri: Kovačič^JJI Molino a vapore št. 6, prva pr^ ulica levo od via Madonnina. ‘
SLOVENSKA UNIVERZITETNI poučuje italijanščino, pomaga kom v latinščini. Ponudbe na Pr"0-dnevnik 839.
jtot
V Dutovljah
Na dan sv. Blaža 3. 2. 1946 ob uri priredijo fantje v Dutovljah' nekdaj
VELIK! JAVMI PL**
■ ti
z raznimi igrami. Vabljeni vsi, ljubite zabavo in kozarček dobr™" terana.
olill ZA CBBEIDVSHJE LES(
in kovin. Potrebščine za autogaraže - Orodje
T K S T
VIA MACHIAVELLI 17 - TELEF. 3«,!
GORICA
Doklada sa Izenačenje plač velja tudi za Januar
Trgovska zveza sporoča:
Med Trgovsko zvezo in organizacijo delodajalcev je sklenjen sporazum, ki ga je ZVU i? odobrila. Po tem sporazumu treba tudi za tekoči mcscc januar Izplačati trgovskim nameščencem doklade za izenačenje plač na Isti nafein ln v isti vlaini kot meseca novembra ln decembra pr. L
Sestanek filatelistov v Gorici
Za jutri, v ponedeljek, ob 19. uri, vabi Y.M.C_A. vse filatelist* ln prijatelje na predavanje o predmetu «Izvor, razvoj In usp:h filatelije*, ki se bo vrnilo v dvorani ulice Rl-smondo, 5. Prostori bodo zakurjeni.
RESTAVRACIJA TERMINUS Drevored Miramar 1
nasproti Izhodu G avnega kolodvora
Danes, nedtlja 27 t. m. KONCERT ob 19 do 22 ure
Cene ostanejo ca časa koncerta nespremenjene
K
IJ
l_J
R
Prešernov dan - nas kulturni praznik
Letos bo fto let, odkar je izdal dr. France Prešeren svoje tPoezije*. Do Prešernove smrti, 8. ftbr. 1SJ9., je bilo razprodanih komaj 600 izvodov pesniške zbirke, fci jo je izdal doslej največji slovenski pesnik. Predmarčni reakciji, ki ji je stal na uelu knfm Uetternich s najpo-polnejso potioijo, je uspelo, da je pokopala velikega pesnika in njegovo delo, ko je on se Uvel.
V letu lSH., ko je napisal Prešeren svojo slovito €Zdravljico» s programaticnimi mislimi, je slovenska reakcija dvigala na svoj ščit človeka, ki sploh ni znal slovenskega jezika. Bil je to Jovan Veset-Koseski. PreSiren je klical, kot Blovtneo in demokratični revolucionar, narod v borbo.
«da oblast
ln z njo čast
ko pred, spet na4a bosta last>, posta ffil je bil zahtevo, ki jo je sele v naših dneh uresničila veSka osvobodilno vojna. Jovan Veeel-Ko-seski je isto leto pel hvalospev naj-hujsemu reakcionarju in nasprotniku vseh svobodoljubnih nq/ipov, avstrijskemu oesarju Ferdinandu, lat ga je bil Uetternich tik pred svojim polomom poslal tudi na Kranjsko, da 10 ga v Ljubljani suženjsko proslavljali s Ijud-ikimi veselicami, na katere so prignali naj-lepsega fanta in dekle v narodni
nori is slednje kranjske i.ipnije. Hlapčevskim *voditeljem» z Blei-vteisom na celu je ugajala hlapčevska pesem, slavospev najhujsim reakcionarjem in smrtnim nasprotnikom slovenske svobode. Odločno zahtevo, naj Sloveneo sam odloča o sebi, zahtevo, naj sam dobi v roke oblast, je reakcionarna oenzura v tZdravlfici* zatrld.
H kor o dvajset lot je bilo Preder-novj delo pokopano. Nihče ga ni poznal, nihče upošteval. Lepota nesmrtnih verzov je ostata pod pečati reakcije. Ostale so nepoznane pesmi, ki so jih hraniU vzdihi *n solze, solze vroče ljubezni do Julije Primčeve, visok’.na, bogatega dekleta, ki je dalo roko raje nemškemu plemenitašu kot Pi e'cmu. Ostale so nepoznane solne, ki so pesniku lile iz domovinske ljubezni. Osebna pesnikova nesreča in žalostna usoda poniievanega, tlačene\. ga naroda, ki mu Je pripadal, vse izraifno v	ki	jih	je mogel
roditi le genij, vse se je zatafilo in poteptalo, ker so vladale »/oi>en-skemu ljudstvu protiljudske sile. Sele leta 186«. je prišel čas, ko sta mogla Stritar in Levee, glasnika mladoslovenskih Mren J, kakršne je bil zairtal veliki video. poVdaU neovirano, kaj je bil Prešeren, kaj pomenja ea ves narod. Zgodilo et Je, da se je pokami prvi svit emU-
ših zvezd*, M naj bi zasijale Slovencem.
Zakaj so ostale Prešernove besede klic vpijočega v puJčavit Ker je šel Prestrm daleč pred časom. Rasel je v ittih francoske okupacije, v debi kraljevine Ilirije, napajal se z mislimi revolucije, ki je oznanjala svobodo, enakost in bratstvo ttoveka, bil je menda tudi Vodnikov uoenec ter se je kot vse-uciliscnik na Dunaju seznanil se z zahtevami nemškega protlfevdai-nega meečanstva.
Slovensko meščanstvo je bilo tedaj se v plenica*. Spričo nemškega industrijskega kapitala, ki je lezel « našo zemljo, spričo fevdalnih gospodov, zemC'ljskih baronov — veleposestnikov in pod pritiskom nemških uradnikov m slovensko meščanstvo ni moglo razviti, ovire so bile nepremagljive. Iz takega položaja bi nas rerii le plom vladajočega absolutizma ln popolna politična osamosvojitev slovenskega ljudstva. Le neznatni del novega slovenskega malomeščanstva je prišel do teh sklepov. To je bilo nekako levo krilo v našem narodnem gibanju. Pr^eernov prijatelj Andrej Smole se je pr\štey>al k nje. mu, prišteval se je tudi velik del slovenske intcUcenoe.
Toda revolucionarno-demokratič-ni slovenski tabor je bil številčno šibak, čeprav je bil idejno močan, saj fe zajemal miselnost iz francoske revolucije. Povezan je MI torej z napredno Evropo, s demokratičnim tokom, ki je nosil tudi Prešerna in ki mu je dal Uleoloiko viz'm**.
stvovse staro, nazadnjaško mt- ttja Cop, ki Je utonil v Savi. Pre-jčansevo, ki je razpolagalo s trgov*, šernovo kivljenje se Je nagnilo, pred
mu taboru tvesoljno bleiu>ei*ov-1 najbolje prijatelj in svetovalcu M a-1 sam začel, v borbi za oblast, ki gre
slovanskemu ljudstvu. Prešeren, lemtiki sin, preiot s svobodoljubjem, kot velik človek in umetnik, je s svojo veličino navduševal slovenske množice, ko so se odločile, da strejo jarem, da odvriejo verige.
skim in oderuškim kapitalom tn ki si Je bilo pridobilo sčasoma Izdatna kmečka posestva e kmečkimi podloLniki. Po svoji naravi je bilo to reakcionarno meščanstvo zvezano z absolutizmom in nemškimi veleposestniki na Slovenskem ter je nastopalo proti vsakršnim demokratičnim zahtevam. *Oče naroda*. veleprvak Bleiweis, ga je vodil in podpirala ga je pretežna v*čina duhovščine, ki se ni ogrevala za ljudske, demokratične zahteve, naperjene proti predpravicam cerkve kot celote.
Prezeren je v svoji največji pesnitvi v eKrstu pri Savld», najver-ne je pokazal na ta razkol « slovenskem ljudstvu po zmagi Metternichove reakcije. Toda prenesel jt dejanje daleč v preteklost, v dobo, ko je slovenstvo doživljalo svofe pokristjanjevanje. Tu je narodni tabor, Črtomir, ki st bori za vero staršev, za malike, tam Valjhun, zastopnik pokristjanjenih Sloven cev, ki Je zvezan t BovarcA, z Nemci — borba med brati, ki jih i Tigrova tujec.
Uvod *Krsta pri Savici« slika žalostni zlom odpora na Jih prednikov, ki so se Žrtvovali za svobodo, kaž pa obenem tragično usodo njih voditelja, Crtomlra, ki se Iz poganskega boroa prelevi v krščanskega duhovnika. Ni dvoma, da je mogel najfisatl tak *Krst» la nekdo, ki je trpel in hatel dati dužka svoji bolečini. Knknr Bonrmiln m Črtomf-je i/ill i-fJuliia tur.ta
O	I
Nasprotovalo je temu slovensMh1 sa pesnika. Za vedno ga Je zapustil
pevcem je zazijalo globoko brezno brez rešilni poti. Takrat, v letu 1836., je bila moo reakcije se neomejena. Mož, ki je sel proti toku, svobodoumen in neupogljiv, je postal na strmi poti..
O veličini Prešernovega dela smo »i že dolgo na jasnem. Vendar ni nihče pričakoval, da bo nas ca.s prinesel tako ponovitev, kakor smo jo doživeli v letih minule svetovne vojne. All je to Igra zgodovin»t «Sest mesecev moči tla krvava reka. Sloveneo ie mori Slovenca, brata — kako strasna slepota Je človeka!*
Tako je napisal pesnik leia 1836. Tedaj je Imel dovolj vzroka, da /• pokazal nasprotja Vn žrtve, med katerimi Je bil tudi sam. Toda v naših dneh se je vse ponovilo na tak strasen način, kakor ne bi nikdar pričakovali. In spet so — kakor v noči reakcije pred sto leti zasvetile besede vere <Tja bomo našli pot, kjer Sinovi
[Slave
sl prosti volijo vero in postaval*
Vkljub vs~mul Te besede so sle v zadnfi vojni od človeka do človeka. Prešeren Je ves zrasel med nami. čeprav se je njegovo telo ze davno sprem milo v prah. *TJa bomo našli pot...* mi je zatrdil prijatelj. Leto pozneje je tudi sam padel kot Žrtev, ea Iste Ideale, ki jih je bil pokazal pesnik *Krsta vrl Savici*.
V tiahh dneh, v najtežji preizkušnji vse7i» naroda, je nekdaj zatajeni i« »romočsni pesnik poiti! vodnik, vodnik v borbi, ki jo fe bU
ZDRUŽENJE MIZARSKIH OBRTNIKOV
V SOLKANU
(bivša C. A. M.)
znano po odlični izdelavi vsakovrstnega pohištva, obvešča v»e svoje odjemalce In prebivalce Primorske, da ima svoje delovne moči zopst na delu. Sprejema vsakovrstna naročila v lesni stroki, kot obnavljanje stavb, i^lske opreme, oprema vsakovrstnih lok-; lov, itd.
Vsem zalnttres.rančem se Združenje toplo priporoča.
118
Črtomir Je bil podlegel, nt sprejel Prešernove misli, da tmanj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetltm soncem sulni dnovi* — partizan je sel do konca ravno pot, neustrašno, tako kot je šel Prešeren sam, zato je zmagal. Ce fe biI Prezeren glasnik hrepenenja, težnje po svobodi, ker je sam občutil vso tezo verig, je o-gromna večina slovemskega naroda, z zdravo mladino na čelu, dobojt-vala oni boj, v katerega je klical veliki pesnik:
»Prost, ko Je bil očakov naprej naj bo Slovencev dom naj zdrobe njih rok«
sl spone, ki Jim se tez«!*
V tem smislu praznujemo Prešernov spomin, spomin slovenskega genija, fci sije danes toliko svetlele, kolikor bolj ga jt reakcija tev-tala v temo.
J. P.
• • •
V zvezi s proslavo Prešerna, naj mladina v »tednu za slovensko knjigo »vse stori, da zberemo <S1m več knjig za Javne knjižnice, ki nam jih je fašizem uničil. To bo dostojno praznovanj« našega največjega kulturnega delavca. Z odločno voljo In z navdii«»ni;m ne delo!
caatinjjje
sarnv
Zastopnik za Jugoslavijo JULY MAYE>? - iRST, Piazza delia Bor
s i *
KRZNO
najelegantnejšb
lOO novih modelov v Izložb1 ZILIOTTO, z lastno strO'
Jamo In delavnico, prodaja neposredni odjemalcem Gb ščite na Vid Trento 11. III nadstf^J