Naročnina mesečno	^^^^^^^	^^ ^^^^^^^^^^^^ ^^^^	^	Abbonamenti: Me**
SEOVrLjNIzC
»tvo 20 Lir — ne-
inozemstvo 50 Lir.
•• 20 Lire, Ediziona
deljska Izdaja ce- ^^^^^^^^^ J^HV	^HH	^^^H	M	m j^BBHH^ ^Hdomenica. anno
loletno 34	za ^^^^^^ fljBf	nMV	flHfl JMV ^ KKW M	M	Lire, Estero
C, C. P J Lubiana
Ček. Ljubljana flB	JMpr ^^^B^mr m3mm	_ M	flHn	_ ^Hj^L	10.650 per abbo-
10.650 za	gjm^mjl^Pv	^^V (fm^m^P
in 10.349 za inserate,	le InierzionL
Podružnica!	Izhaja vsak dan sjotraf razen ponedeljka ia dneva po praznika,	Filiale!
Novo mesto.	„ . ... , „ .. . . -. . „	Novo meato
g UrednlitTo In apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana.	n
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in	tujega | Redazione, Amntinistrazloaai Kopitarjeva 6, Lubiana-	i Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana
izvora: Unione Pubbiicitš Italiana S. A, Milano.	| Telefon 4001—4005.	1	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milana
La battaglia di Marmarica continua violenta
II Quartier Generale delle Forze Arma-te comunica:
La battaglia della Marmarica continua frazionata in varii episodi con carattere di violenza e di accanimento. Sul fronte di Tobruk attivita di reparti avanzati ed intense azioni di fuoco delle opposte artiglierie. Su quel!o di Sollum le nostre difese hanno resi-stito con tenacia ai rinnovati attacchi nemici: alterna vicenda a Sidi Omar. Nel settore centrale scontri parziali in zona Sidi Rezegh ove nella giornata sono stati catturati complessi-vamente 1500 prigionieri fra cui il generale Milcs Rcginald. La nostra aviazione e queila tedesca sono state molto attive: esse hanno portato efficaci attacchi su reparti di truppe. concentramenti di automezzi e depositi di ri-fornimento nemici; hanno bombardato obiet-tivi della piazza di Tobruk e scali ferroviari in zona di Sidi Barani, Marsa Matruch, pro-vocando incendi ed esptosioni. In combatti-menti aerei, oltre a numerosi altri velivoli avversari colpiti e danneggiati, nc sono stati complessivamente abbatuti 15, dei quali 11 dalla nostra cacia e 4 da detla germanica, L'aviazione nemira ha effettuato incursioni su locatita delta Libia ed ha bombardato e mitragliato ripetutamente alcuni nostri ospe-dati da campo cisibilmcnte contrassegnati, causando morti c feriti tra i ricoverati; a Bengasi e stato colpito 1'ospedale Principe di Piemonte. Un velivolo incursore e stato ab-battuto in iiame dalla diiesa contraerea di Dcrna.
Al largo di Tobruk una nostra formazio-ne di aerosiluranti ha colpito con tre siluri un incroeiatore britannico da 5 mila tonella-te, che b allondato.
Vojno poročilo št. 548
Silovita bitka v Marmariki traja naprej
še en angleški general ujet s 1500 vojaki — Pred Tobrukom angleška križarka potopljena
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Bitka t Marmariki traja naprej, razdeljena v razne odseke in dobe z značajem silovitosti in srditosti.
Na bojišču pri Tobruku delovanje prednjih oddelkov in močan ogenj obojestranskega topništva. Na bojišču pri S o 11 u -m u je naša obramba vzdržala z vztrajnostjo ponovne sovražne napade. Pri Sidi Omarju položaj menjajoč.
Na osrednjem odseku delni spopadi na področju Sidi Rezega, kjer smo čez dan zajeli vsega približno 1500 ujetnikov in med njimi generala Milesa Reginalda.
Naše in nemško letalstvo sta bili zelo delavni. Izvedli sta uspešne napade na oddelke čet, zbiranja avtomobilskih prevoznih sredstev in skladišča sovražnih oskrbovališč. Bombardirala so tudi cilje v trdnjavi Tobruk in železniške naprave v področjih Sidi Barani— Marsa Matruh, kjer so izbruhnili požari in nastale eksplozije.
V letalskih dvobojih je bilo poleg mnogo sovražnih letal zadetih, poškodovanih in sestreljenih vsega 15 letal in sicer 11 od naših lovcev in 4 letala od nemških lovcev.
Sovražno letalstvo je izvedlo polete nad kraje v Libiji in je bombardiralo in obsipalo z ognjem iz strojnic ponovno nekaj naših poljskih bolnišnic, dasi so bile vidno označene. Med bolniki jih je bilo več ubitih in ranjenih. VBenghaziju je bila zadeta
sko topništvo je t Derni sestrelilo eno letalo T plamenih.
Na morju pred Tobrukom je skupina naših torpednih letal s tremi torpedi zadela angleško 5.000 tonsko križarko, ki se je potopila.
Rim, 2. decembra. AS. Vojni dopisnik agencije Štefani poToča, da so italijanska letala iz-vojevala nove velike uspehe. Pred Tobrukom so bombardirala in potopila sovražno križarko vrste »Anrora«. Križarka je imela 5260 ton in je bila oborožena s 6 topovi po 152 mm, štirimi topovi po 102 mm, štirimi topovi po 47 mm, osmimi strojnicami, šestimi cevmi za spuščanje torpedov po 533 mm. Križarka je vozila s hitrostjo 32 vozlov na uro in posadka je štela
450 mož. Italijansko letalstvo pa je doseglo še druge pomembne uspeh?. Skupina naših letal se je srečala s sovražnimi lovci, ki so bili v številčni premoči. Sestrelila je v plamenih sedem letal, več letal je bilo zadetih, naša letala pa so se vsa vrnila nn svoje oporišče.
M~d bojem med oklepnimi vozili pri Sidi Rezegu so oklepne sile Osj uničile mnogo sovražnih tankov in zajele nad 100 ujetnikov, med temi tudi enega polkovnika.
Vichy, 2. dec. AS: V listu »Journal« poveličuje general Duval junaške branilce Gondarja ter pravi, da se je posadka v Gondarju držala sedem mesecev, dasi je bila brez modernih vojnih sredstev. Ta posadka v Gondarju ni imela na razpolago tankov in tudi ni mogla skrbeti za svoje ranjence. Poveljstvo pa se do zadnjega ni vdalo.
Zadnje dejanje pogajanj med Japonsko in Ameriko
V Ameriki so zelo črnogledi
bolnišnica >Principo di Piemonte«. Protiletat- I ^"dtokuBgenerIl sir Edvard Percival. Pristoj-
Tokio, 2. dec. AS. List »Asahi« piše, da so pogajanja med Japonsko in Ameriko prešla sedaj v zadnjo dobo. List poudarja, da črnogledost v Ameriki zelo narašča, ker tisk poudarja, da Amerika ne misli popustiti od svojih načel. Toda ameriška načela ne morejo biti temelj za pogajanja.
List »Yomiurk piše, da je bila izjava generala Toya na kitajsko-japonskem banketu takšna, da je malo upanja za kakšen uspeh. Amerika vztraja pri pogodbi devetih držav, toda Japonska se na podlagi te pogodbe ne more pogajati.
Šanghaj, 2. dec. AS. Podadmiral sir Thomas Phillips je bil imenovan za poveljnika angleškega brodovja na Daljnem vzhodu.
Šanghaj, 2. decembra. AS. V Singapur se je angleški vrhovni poveljnik na Malajskem
Prodiranje nemških čet pri Moskvi
Pri Rostovu boji še trajajo — Dosedanje angleške izgube v Afriki: 9000 ujetih, 814 tankov in 127 letal
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 2. dec. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na vzhodnem bojišču trajajo boji na prostoru pri Rostovu.
Na bojišču pri Moskvi so nemške čete na nadaljnjih odsekih prodrle globoko v sovražni obrambni sestav. Pri Petrogradu so bili odbiti poskusi za izpad, ki so bili pripravljeni z močnim topniškim ognjem.
Letalstvo je z bombami zadelo letalsko tovarno pri Ribinsku ob Volgi, razdiralo sovražne prometne naprave in premikanja sovražnih prevozov na ledu jezera Ladoga in je razdiralo železniške zveze vzhodno od Tihvina. Bojna letala so ponoči bombardirala Petrograd in sovjetska letalska oporišča v severnem odseku bojišča.
Na morju okoli Anglije je letalstvo potopilo 2000 tonsko angleško tovorno ladjo. Bombe so hudo poškodovale še dve trgovski ladjf. Letalski napadi ponoči veljajo pristaniškim napravam in oskrbovališč?m v zahodni Angliji.
V	Severni Afriki so menjajoči se boji jugovzhodno od Tobruka v zadnjih dneh potekli ugodno za nemške in italijanske čete. Pri poskusu rešiti obkoljene sile je bil sovražnik z velikimi izgubami vržen nazaj. Nemška bojna letala so bombardirala dovozno železnico k sol-lumskcmu bojišču in so napravila veliko škodo na prevoznih napravah pri Sidi Baraniju in Marsa Matruhu.
Po dosedanjih poročilih je bilo od začetka bojev zajetih nad 9000 ujetnikov, med temi 3 generali. Poleg mnogih toopov jrs bilo zaplenjenih ali uničenih 814 angleških tankov in sestreljenih 127 angleških letal.
Angleška vojna mornarica je imela v novembru občutne izgubo. Vsega so nemške pomorske in letalske sile potopile: letalonosilko, križarko, 3 rušilce, 4 hitre čolne, stražarsko ladjo in predhodno ladjo. Poleg tega je bilo hudo poškodovanih dvoje bojnih ladij, 2 rušilca, 7 hitrih čolnov in še 3 druge vojne ladje.
V	boju proti angleškemu oskrbovalnemu bro-dovju sta vojna mornarica in letalstvo v novembru potopili 48 sovražnih trgovskih ladij s skupno 231.870 tonami. Poleg tega je bilo 39 ladij deloma hudo poškodovanih. Nadaljne izgube je imel sovražnik zaradi min na raznih vojnih področjih.
Helsinki, 2. dec. AS. Ugotovili so veliko pre-tnikanje sovjetskih bojnih ladij po Finskem zalivu. Ponoči je finsko obrežno topništvo potopita dve sovjetski ladji. Sovražna letala so včeraj bombardirala Kuusamo, kjer je bila ubita ena oseba, dve osebi pa sta bili težko ranjeni. Poškodovane so
bile tri stanovanjske hiše in šest oseb je bilo lahko ranjenih. Finska letala so v vzhodni Kareliji bombardirala sovražne čete na nekem zamrznjenem jezeru. Finska letala 60 bombardirala tudi železniško progo proti Murmansku in sicer med Koškomo in Mazelkajo.
Monakovo, 2. dec. AS: Nemški listi podčrta-vajo, da imajo ruske čete pri svojih protinapadih ob Doncu ogromne izgube. Ti protinapadi bodo dosegli samo to, da se bodo ruske rezerve čimprej izčrpale. Ker so sovjetske čete pri Moskvi v zelo težkem položaju, je Stalin ukazal v zvezi z angleško ofenzivo v Libiji, da naj tudi sovjetske čete skušajo za vsako ceno izvesti čimveč protinapadov. To je Stalin storil tudi na ukaz iz Londona, kjer se boje, da bi nemško prodiranje proti jugovzhodu pretrgalo zvezo med ruskimi in angleškimi silami na Bližnjem vzhodu. Sovjetsko poveljstvo je vrglo v boj vse sile, ki jih je imelo na razpolago, prav tako pa je vrglo v boj zadnje ostanke proizvodov svoje vojne industrije. Ruske čete podpirajo pri njihovih protinapadih številni tanki in letala. Sovjeti pa so v boj vrgli tudi mnogo pehote, ki ji nemško topništvo zadaja strahotne izgube. Zopet se je izkazalo, da zna Stalin uspešneje uničevati lastne čete, kakor pa jih zbirati in obnavljati.
Helsinki, 2. dec. AS. V Viipuriju so priredili slovesno proslavo obletnice, ko se je začela prva zimska vojna med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Slovesnosti so se udeležili zastopniki civilnih, vojaških in verskih oblasti, prav tako pa tudi mnogo prebivalstva iz vse Karelije.
Zagreb, 2. dec. AS: Hrvatski listi objavljajo iz Berlina novice o novih velikih uspehih, ki so jih hrvatski letalci dosegli na vzhodnem bojišču. Hitler je odlikoval letalskega podpolkovnika Dja-la in poročnika Srečka Veliva.
Helsinki, 2. decembra. AS. Finski parlament je soglasno odobril priključitev tistih delov Finske, ki jih je sovjetska vojska zasedla po moskovskem diktatu. Med priključenim ozemljem je tudi ozemlje Hangoja, ki ga je Finska pod sovjetskim pritiskom morala odstopiti v najem za 30 let. Najemna pogodba je bila razveljavljena.
Stockholm, 2. decembra. AS. Švedsko du-hovništvo je objavilo statističen pregled du-hovništva v Sovjetski Rusiji. Ta pregled pravi, da so bili v Rusiji samo trije katoliški duhovniki, prej pa jih je bilo v Rusiji 810. Protestantskih pastorjev je bilo 8, prej pa 200. V Rusiji je bilo pred lx>ljševizmom 900 samostanov, ki pa so jih komunisti vse izpremenili v domove brezbožnikov ali pa razdejali.
Nemško prodiranje na vzhod
Berlin, 2. decembra. AS. Londonski list »Daily Express< razmišlja o možnostih nemškega prodiranja proti Astrahanu, in pravi:
Stalinovi svetovalci mislijo, da nameravajo Nemci še pozimi prodor proti Astrahanu in morda tudi proti Stolingranu. Ta ofenziva naj bi šla iz Markova, iz Rostova in s Krima. Njeni cilji bi bili: 1. odrezati angleško ameriško
pomoč; 2. priti v bližino petrolejskih vrelcev; 3. ločiti glavne dele rdeče vojske od Angležev v Iranu; 4. pripraviti za zimske mesece velik napad na Iran in priti še dalje proti Indija.
Če Timošenko ne bo mogel držati Dona, potem je za sovjetske čete šele Volga naravna obrambna črta. Ozemlje med Donom in Volgo pa je ravno in ne nudi nobenih ovir pozimi, kadar je močno zamrznjeno za napredovanje oklepnih enot. V tem primeru ne bi bilo Nemcem posebno težko dosipeti do Astrahana.
Stalin prosi za tanke in letala
Newyork, 2. dec. AS: Povišanje proizvodnje oklepnega orožja je zahteval Beaverbrook v svojem govoru v Glasgowu. Pri tem se je skliceval na Stalinovo brzojavko britanski vladi, v kateri Stalin prosi za nove tanke in letala. Ob tej priliki je angleški minister tudi izjavil, da angleška vojna proizvodnja močno zaostaja za nemško. Povedal je tudi, da bitke za Atlantik še ni mogoče smatrati za končano.
Položaj na bojišču
Dopisnik Štefanija poročaj Bitka v Marmariki še ni končana in kratek odmor ne bo dolgo trajal. Toda po dveh tednih angleških napadov in najhujših izgub niso Angleži mogli doseči niti tistih ciljev, ki so si jih postavili za prvih 48 ur. Churchill .je v začetku ofenzive izjavil: »Šest mesecev smo pripravljali to ofenzivo«
Pred Moskvo se Nemci bore po načrtih. E.ižrjo in daljno okolico Moskve brani na tisoče utrdb, ki jih nemška vojska polagoma ruši sredi najhujšega mraza. V nekaterih odsekih, kakor pri Tuli, so sovjetske čete zaman poskušale s protinapadi Odbiti so bili tudi izoudi iz Leningrada.
Velike bitke se odigravajo komaj nekaj desetin kilometrov od središča Moskve
Pri Rostovu je v teku druca bitka. Maršal Timošenko, ki brani črto Rostov-Astrahan, je uporabil vse razpoložljive sile in jih vrgel v krvave protinapade. Iz Berlina poročajo, da so Nemci izpraznili Rostov. Zdi se, da je nemško poveljstvo zaradi napadov civilnega prebivalstva sklenilo izbrisati mesto s površja zemlje.
s
Sikorski pri Stalinu
Stockholm, 2. decembra. AS. švedski listi objavljajo poročila iz'Londona, ki pravijo, da so poljski krogi v Londonu zelo vznemirjeni, ker je njihov voditelj general Sikorski odpotoval v Samaro, da bi pri Stalinu dobil dovoljenje, da se v Rusiji lahko osnuje poljska armada, ki bi se naj vojskovala proti silam Osi. Sikorskega je izigral sovjetski veleposlanik v Londonu Majski, ki mu je dal mnogo obljub, pa sovjetska vlada nobene ni držala. Tako je obljubil, da bodo Sovjeti osvobodili poljske ujetnike. V Londonu menijo, da bodo Sikorskega v Rusiji znova izigrali in da ga komu- | nisti najbrž ne bodo več pustili nazaj v An- ,
glijo.	i
ni krogi pravijo, da je vrnitev generala Perci-vnla v zvezi z naraščajočo napetostjo v Pacifiku. Pred kratkim je general pregledal naprave na otoku Borneo.
Šanghaj, 2. dec. AS: Iz Singapurja se je izvedelo, da so na Malajskem polotoku oklicali izredno pripravno stanje. Vojaške oblasti 60 odredile mobilizacijo vseh obveznikov mornarice in letalstva iz rezerve.
Stockholm, 2. dec. AS: Angleška obveščevalna služba širi kar naprej novice, da je položaj na Daljnem vzhodu nad vse kočljiv. Iz avstralske prestolnice Camberre prihajajo poročila, da tamkajšnji politični krogi poudarjajo, da je položaj na Daljnem vzhodu tak, da mora biti vlada izredno pozorna in previdna.
Iz Hongkonga pa poročajo, da so lam angleške oblasti pred dvema dnevoma priredile posebne obrambne vaje in da so vsi pripadniki vojske in mornarice prejeli ukaz, da morajo biti popolnoma pripravljeni.
Po vseh javnih poslopjih, hotelih, gledališčih in po kinematografskih dvoranah so razobesili posebne lepake, ki pravijo, da je položaj napet in da naj bo prebivalstvo pripravljeno. Ti lepaki so povsod izzvali veliko presenečenje in precejšnje vznemirjenje,
Mobilizacija letalstva in obsedno stanje v Nizozemski Indiji
Šanghaj, 2. decembra. AS. Radijska postaja v Tlongkongu je objavila novico, da ie vlada v Nizozemski Indiji zaukazala takojšnjo mobilizacijo letalstva in proglasila obsedno 6tanje nad vsem otočjem.
Avstralska križarka potopljena
Rim, 2. decembra. AS. Reuter je objavil, da se je ob avstralski obali potopila avstralska križarka »Sidneyc. Križarka je imela 6849 ton in je vozila s hitrostjo 31 vozlov na uro. posadka pa je štela 550 mož. Križarka je imela na krovu tudi dve letali.
Pomoč sovjetski Rusiji
Pariz, 2. dec. »Temps« sledeče presoja razmerje med Anglijo in Rusijo: Javna razprava o angleški pomoči sovjetski Rusiji, ki se je vršila v angleškem parlamentu, ni popolnoma odstranila nezaupanja, ki ga angleška javnost čuti spričo sovjetskega problema, Čeprav se zdi, da so vsi Angleži istega mnenja, da je treba sovjetski Rusiji nuditi vso mogočo pomoč, vendar niso edini glede narave te pomoči. O obliki, ki naj jo sodelovanje Angležev in Rusov zavzame, so se v parlamentu pokazala razna mnenja. Brez nadaljnjega je mogoče reči le to, da ima v tej stvari Chur-chillova vlada občutne težave.
Po drugi strani pa se mnogo razpravlja o ideji polkovnika Wedgewooda, ki je naziranja, da bi bilo treba sovjetski Rusiji pomagati z izkrcanjem kjer koli na evropski obali. Ta predlog pa je pobijal lord Moyne, ki je naslikal vse težave, na katere bi takšna ekspedicija na evropski kontinent zadela. Rekel je, da bi takšen poizkus bil podoben samomoru pred vrati sovražnika.
Na drugi strani pa se Angleži dobro zavedajo, da ostaja obramba otoka in bo tudi še naprej ostala glavno vprašanje. Iz tega stališča postaja tudi jasno, da bo možnost pomagati sovjetski Rusiji vedno manjša.
Iz Berlina pa javljajo, da tamošnji švicarski listi pišejo, da je vojna proizvodnja v Angliji in vi Ameriki po zagotovilh, ki sta jih dala lord Beaverbrook in pa Harrimann močno narasla. Vprašanje je le, kako naj se ta proizvodnja pametno porabi. Švicarski listi pa priznavajo in isto tudi angleški tisk, da je največji nemški uspeh v Rusiji bil prav v tem, da so sovjetski Rusiji uničili vsa glavna industrijska središča, in to Petr< grad, Don-sko kotlino in dejansko tudi Moskvo. Sedaj sovjetske armade razpolagajo samo z materialom, ki jim prihaja s Kavkaza in z Urala, ki pa še daleč ni zadosten.
Zdi se, da bodo Nemci poskusili še v teku zime ali pa v zgodnji spomladi prodreti na Ural in na Kaspiško morje. Na ta način bo sovjetski zvezi uničena domača vojna industrija in s tem bo zlomljen tudi njen vojaški odpor.
Maršal Main se je sešel z maršalom Gbringom
Razgovor je trajal tri ure
Berlin, 2. dec. AS. Nemški poročevalski urad javlja iz Pariza, da sta se 1. deccmbra v St. Ho-rentin Verginyju sešla maršal Goering ter francoski državni poglavar maršal Petain. Imela sta dolg pogovor o vprašanjih, ki zanimajo Nemčijo in Francijo.
Vichy, 2. dec. AS. Včeraj je bilo izdano uradno poročilo, da je državni poglavar maršal Petain s podpredsednikom vlade admiralom Darlanom zapustil Vichy ter odpotoval v zasedeno ozemlje, kjer bo ime! posvetovanja z neko visoko nemško osebnostjo. Vrnitve državnega poglavarja v Vichy so pričakovali za snoči ali pa za danes zjutrai.
Berlin, 2. dec. Vsi nemški listi objavljajo na zelo vidnem mestu na prvi strani brez komentar-;ev besedilo kratkega uradnega poročila o razgo-
vorih med GSringom in Petainom. Takoj nato pa objavljajo na prav tako vidnem mestu govor ministra GObbelsa.
Vichy, 2. dec. AS. Maršal Petain in admiral
Darlan sta se v jKinedeljek zvečer vrnila v Vichy.
Vichy, 2. decembra. AS. Vse francosko mnenje je pod .velikim vtisom sestanka, ki je bil v St. Florentinu med maršalom Giiringom in maršalom Petainom. Poleg Gbringovega spremstva so se sestanka udeležili še admirul Darlan, francoski veleposlanik pri zasedbenih oblasteh de Brinon in adjutant maršala Petaina. i Francoski dnevniki poudarjajo, da je sesta-' nek trajal tri ure in da so na sestanku obravnavali vsa važna vprašanja, ki se nanašajo na stike med Frncijo in Nemčijo.
inisfer Goebbels o ciljih sedanje vojne
Berlin, 2. decembra. AS. Nemški propagandni minister dr. Goebbels je imel včeraj v novi predavalnici berlinskega vseučilišča zelo važen govor o sedanjem položaju v boju za svobodo, s katerim je zaposlena Nemčija v zvezi z drugimi evropskimi državami
Goebbelsove besede so poslušale mnoge odlične diplomatske osebe, zastopniki vlade, oborožene sile, stranke, predstavniki umetnostnega in kulturnega življenja v Reicliu ter zastopniki nemškega in tujega tiska.
Dr. Goebbels je zgovorno prikazal vsa najvažnejša vprašanja, na katerih temelji sedanji vojni spopad. Takoj v pričetku je poudaril, da če je vojna prav za prav nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, moramo prav tako tudi priznati, da je politika nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi. Politika koraka tesno ob strani vojne, da bi ta s silo orožja in podprta s politično modrostjo mogla doseči vse zaželene cilje. Taka je totalna vojna in taka je tudi vojna, ki ne zanima samo ozkega kroga kapitalistov, željnih, da bi se polastili tega ali onega rudniškega ali industrijskega ozemlja, marveč zanima ves narod, ki v njej vidi rešitev svojih življenjskih vprašanj.
To, kar v tujini označujejo za bliskovito vojno, ni drugega kakor tesen spoj med moderno politiko in modernim načinom vojskovanja.
Nato je govoril o duhovnih pogledih v sedanji vojni in obširno obravnaval važnost obveščevalne službe in propagande ter poudaril, da sta | ti dve tudi vojni sredstvi, ki dokazujeta in izpričujeta — pač po tem, kako jih kdo uporablja — resnico, stvarnost in moč kakega naroda.
Potem ko je glede uporabe teh stredstev primerjal nemški in angleški način, je govornik prešel na sedanji spopad na vzhodu in podčrtal,
Uspeh zimske pomoči v Nemčiji
Berlin, 2. dcc. AS. Organizacije zimske pomoči so do sedaj nabrale že 29,600.000 mark. Listi poudarjajo, da je tedaj ta uspeh najboljši odgovor, ki ga je nemški narod mogel dati raznim lažem sovražne propagande. Narod, ki prostovoljno žrtvuje tolikšno vsoto, je lahko prepričan, da je njegova stvar pravična in da se vojskuje v boju, ki bo kronan 6 končno zmago.
število prebivalstva v Italiji
Rim, 2. decem. AS. Uradne statistike pravijo, da je dne t. novembra število prebivalstva v Italiji znašalo 45.35-t.022.
kako pogubna je bila lažniva propaganda za narod 180 milijonov duš. Danes je narodu 00 milijonov duš uspelo, da se je odločil za boj proti boljševiškemu orjaku, mu končno iztrgal velike ruske množice, ki jih je komunistična vlada po-živinila, da bi jih spravila v stik s svojim življenjskim pojmovanjem in omiko. Hkrati pa je bila z zmago na vzhodu rešena evropska omika pred najhujšo nevarnostjo, ki ji je grozila in bi jo, če bi še malo počakali, potegnila v vrtinec zverinstev.
Nato je dr. Goebbels orisal nacionalni značaj, ki ga itna boj proti boljševizmu za Nemčijo, za narod, ki je zaprt sredi Evrope in zaradi paj-daštva lažnih demokracij izpostavljen zelo hudim napadom od strani Sovjetske Zveze. Hudo je bičal hujskaško politiko Churcbillovo in Roosevel-tovo in jasno označil njuno veliko odgovornost za sedanjo vojno. Govoril je tudi o tesnem sodelovanju med Nemčijo in Italijo, ki so se njima pridružili danes vsi mladi in zdravi evropski narodi. tako da se je izoblikovala skupna trdna celinska fronta. Potem se je mudil pri važnosti judovskega problema, ki bo zdaj našel svoje pravo mesto in dokončno rešitev.
Predpisi o porazdeljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov
1. Glede na čl. 21 navodil za racionirano pro- | dajo tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve, SI. 1. št. 512/90-41-XX, ee pojasnjuje, da bo trgovinsko industrijska zbornica dovolila podjetjem, ki prodajajo konfekcijo ali obutev publiki (tabela A izdelkov, podvrženih nakaznicam), na njihovo željo predčasno novo dobavo v izmeri 15% one vrednosti v točkah, ki bo inventarizira-na 30. novembra in predložena do 5. decembra 1941-XX; pri tem ostanejo v veljavi pravila za izenačbo.	»
Take predujmske dobave, ki se priznavajo z normalnimi boni za dvig, se beležijo v breme za-htevajočih podjetij na posebnih računih (za vsako podjetje posebej), ki jim jih odpre in vodi trgovinska zbornica.
Prošnje za predujmske dobave morajo biti sestavljene ločeno za vsako naslednjih kategorij:
1.	konfekcionirane obleke,
2.	obutev.
Trgovinsko industrijska zbornica bo po primerni kontroli izdala bon za dvig, ki v točkah ne bo smel prekoračiti 15% one vrednosti v točkah, ki izhaja iz gori omenjene inventarizacije.
Za podjetja se podčrtava dolžnost, da morajo polagoma, kakor bodo od svojih odjemalcev prejemala odrezke (točke) uporabljati del teh odrezkov za kritje dolgov pri trgovinsko industrijski zbornici. Na vsak način pa bo moralo to kritje biti izvršeno v teku prvih dveh štirimesečij na-kazniškega poslovanja.
Trgovinsko industrijska zbornica mora sporočiti Visokemu komisariatu do 5. vsakega meseca v točkah količino bonov za dvig, ki so jih izdali v predidočem mesecu kot predujem raznim podjetjem, deljeno po odnosni blagoznanstveni kategoriji.
2.	Zaradi kontrole je absolutno prepovedano, da bi si detajlisti mogli na novo nabaviti blago v založnetn (depositnem) računu, to je ne da bi se jim izdajali boni za dvig. ki jih izdaja trgovinsko industrijska zbornica proti prevzemu odgovarjajočih točk.
3.	Zastavljalnice lahko brez drugega prodajajo rabljene predmete na dražbi, dočim se mo-
rejo novi predmeti, v kolikor so podvrženi nakaznicam, prodajati trgovcem ali pa zasebnim konsu-mentom.
V	tem drugem primeru morajo interesenti predložiti ob prevzemu blaga bone za dvig glaseče se na odgovarjajoče točke za blago, ki ga prevzamejo. Bone za dvig bo čuval zavod, ki izvršuje dražbo.
Privatni konzument, ki se hoče udeležiti dražbe, mora predložiti osebno nakaznico, iz katere se bo, ako se mu prisodi zdraženo blago, odrezalo število točk, ki odgovarja kupljenemu^ pred; metu; pri tem ostanejo v veljavi vse določbe, ki urejajo rabo osebne nakaznice,
V	tem primeru bo zavod, ki izvršuje dražbo, zbral točke, oddane mu od privatnega konzumen-ta, na zbiralnih polah, katere bo poslal nato Visokemu komisariatu, da jih uniči.
4. Glede industrijskih podjetij, ki v lastnih prodajalnah prodajajo publiki manufakturo lastne produkcije, je jasno, toda se vsekakor s tem poudarja, da si takšne prodajalne dobavljajo novo zalogo pri podjetju, ki jih vodi, a samo proti bonom za dvig, ki jih izdaja trgovinsko industrijska zbornica proti izročitvi odgovarjajočih točk; pri tem se bo treba ravnati po vseh navodilih, ki veljajo za detajliste.
' 5. Določbe oddelka VI okrožnice Visokega komisariata z dne 24. XI. VIII., št. 4776/107-1941-XX, se raztegnejo tudi na vsa naročila tekstilnih ma-nufaktur, oblačil in obutve, izvršena pred 31. oktobrom 1041 Postopek je isti kakor je navedeno v omenjeni okrožnici; pri tem se trgovsko industrijski zbornici dovoljuje, da z ozirom na nujnost pošlje prošnjo naprej, tudi če nima potrebne izjave s strani dobavitelja (producenta ali grosista).
Obenem se pojasnjuje, da se samo za to obnovo ne zahteva, da so prošnje stavljene v obliki točk.
Priporoča se, da se tozadevni akti pošljejo Visokemu komisariatu kar najhitreje.
6. Učenkam ljudskih in drugih šol se more prodajati preja in drugo blago za ženska ročna dela le proti predložitvi osebne oblačilne nakaznice.
Preurejeno šolstvo na Francoskem
šolsko leto v Dalmaciji
Zader. 2. dec. AS. Med navdušenimi manifestacijami zvestobe do Italije in Duceja se je včeraj v Dalmaciji začelo novo šolsko leto. Posebne slovesnosti so bile prirejene v Šibeniku, kjer je nad 2000 učencev s svojim učiteljstvom na čelu prišlo k otvoritveni šolski maši, ki jo je imel vojaški kurat, ki je imel tudi pridigo. Postrojena mladina je nato odšla na glavni trg, kjer se je udeležila slovesnosti dviganja zastave. Tam je mladina zapela himne in priredila navdušene manifestacije Kralju in Cesarju in Duceju. Te slovesnosti se je udeležilo izredno mnogo ljudstva.
štetje v Švici
Bern. 2. dec. AS: Ob koncu tedna je bilo
štetje prebivalstva v Švici. Ob zadnjem štetju leta 1930. je Švica štela 4.060.000 prebivalcev. Za sedanje štetje so rabili 20.000 oseb. Podatki, ki so bili pri sedanjem štetju zbrani, bodo odposlani v Ženevo, kjer ga bodo pregledali in ugotovili rezultat.
Vaje protiletalske obrambe na švedskem
Stockholm, 2. dec. AS. Ponoči so imeli vaje za protiletalsko obrambo v švedski prestolnici. Ogromen letalski napad so uprizorili z veliko skupino letal. Več kot 5.000 oseb se je udeleževalo teh vaj.
Boj proti saboterjem na Norveškem
Stockholm, 2. dec. AS. Švedska vlada je razpisala posebne nagrade za tiste, ki bi lahko podprli policijo pri zasledovanju saboterjev.
Obsedno stanje v protektoratu
se ukine
Berlin, 2. dec. AS: Z včerajšnjim dnem je bilo v protektoratu ukinjeno v nekaterih okrajih obsedno stanje, ki je bilo proglašeno zaradi neredov, ki jih je izzvala sovražna propaganda. Samo v Pragi in v Brnu obsedno stanje še ni bilo ukinjeno. Ukaz o omejitvi obsednega stanja je dokaz, da se vrača redno življenje in da se pomir-jenje zelo hitro širi.
Novi slovaški poslanik v Zagrebu
Zagreb, 2. dec. AS: V Zagreb je prišel novi slovaški poslanik dr. Josip Ciekar. Na postaji ga je pozdravil zastopnik hrvatskega zunanjega ministrstva.	. .
Včeraj je bil objavljen ukaz, ki pravi, da ie bil za novega hrvatskega poslanika v Bratislavi imenovan dr. Josip Bartovič.
Poročene žene odpuščene iz državne službe na Hrvatskem
Zagreb, 2. dec. AS: Vladni ukaz odreja, da morajo z 31. decembrom biti odpuščene iz državne vec poročene žene, katerih možia imajo plačo, ki presega vsoto 4000 kun.
Danes govorijo v Franciji, da je francoski učitelj zgubil vojno 1940, obratno pa pravijo, da je vojno 1870-71 dobil nemški učitelj. Ko iščejo vzroke za poraz, se Francozom zdi, da je šola eden glavnih krivcev. Prvi je dvignil obtožbo proti francoskim šolani maršal Petain, ki je tirdi objavil v »lievue des Deux Mondes« temel je za šolsko reformo. Ko so hoteli 6. februarja 1934 izvesti nacionalno, ne marksistično revoluci jo in je Doumergue ponudil Petainu vstop v vlado, je ta zahteval prosvetno ministrstvo. To mu je bilo odklonjeno, toda že takrat je nastopil proti raznarodovanju francoske šole. Sedaj pa je maršal na vodstvu države. Več prosvetnih ministrov je že uresničevalo njegove načrte; mnogo učiteljev je bilo odstavljenih.
Reforma, kakor jo je napovedal peti Pe-tainov prosvetni minister Jerome Carcopino. s^ razlikuje od drugih po tem, da je bolj previdna. Prejšnje so bile zelo bobneče in ni mnogo manjkalo, da se v deželi ni vnel hud kulturni boj za ali proti laični šoli. Glavni namen nove reforme je poenotenje šolstva. Odstrani naj se rivaliteta med ljudskimi, državnimi in zasebnimi, to je konfesionalnimi šolami, kakor tudi med državnimi šolami samimi. Prehod iz nižjih šol v višje bo olajšan. Doslej je bilo ljudsko šolstvo strogo ločeno od višjega šolstva, samo ena pot je vodila iz nižjih v višje šole, to je bila elementarna šola, Ecole primaire, srednja šola — Ecole primaire Supčrieure in učiteljski seminar — Ecole Normale Primaire. Ta ječa, ki je bila obenem tudi trdnjava miselnosti tretje republike, bo sedaj razbita. Po novem bo možen vstop v srednje šole iz vseh ljudskih šol, raven srednje šole bo dvignjena, učiteljski seminarji odpravljeni.
Najbolj bo posegla reforma v ljudskošolski ustroj. Osnovni pouk v Ecole Primaire, ki zajema mladino od 6.—14. leta, bo razdeljen v dve polovici. Prva sega do otrokovega 11. leta! in se konča z izpitom, ki omogoča vstop v se-' ksto. Uvedba tega izpita naj olajša vstop v srednjo šolo, kajti doslej so učitelji najnadarnejše navadno držali do 14. leta, ko je bilo za srednjo šolo že prepozno. Prva polovica ljudske šole bo po novem torej predstopnja za srednjo šolo. Niso pa odpravljeni dosedanji Lycees in Colleges, ki so tudi predstopn ja za srednjo šolo,: čeprav hoče reforma odpraviti ravno tekmo med temi vrstami nižjih sol. Druga polovica ljudske šole se konča s 14. letom s posebnim izpitom. ki so ga doslej polagali v 12. letu. S tem bo šele uresničeno podaljšanje ljudske šole do 14 leta, ki je bilo sklenjeno že leta 1937. Kajti sicer učenci nimajo več zanimanja za zadnji dve leti pouka, če so položili izpit že v 12. letu. Med ljudsko šolo in vojaško službo, ki se začne s 17. letom, bo uveden poljedelski ali gospodarski ali tehnični pouk. Obsegal bo 100 ur na leto in bo na deželi obvezen, v mestih pa ne.
Poenotenje šolstva ni samo v tem, da imajo
vsi učenci dostop v višje šole, marveč tudi v tem, da dobe kandidati za ljudskošolsko vzgojo enotno splošno izobrazbo in do neke stopnjo skupno s profesorskimi kandidati. Vsi kandidati, ki hočejo postati ljudskošolski učitelji ali učitelji na višjih šolah, začno svoje študije v išji šoli. Po opravljenem izpitu, »baccalau-reatu« ali po naše maturi, so deležni bodoči ljudskošolski učitelji še desetmesečne pedagoške izobrazbe, in sicer tri mesece teoretične v posebni šoli, tri mesece praktične v kaki ljudski šoli, en mesec pa v kakem športnem središču. Doslej je bil ljudskošolski učitelj zaprt v l judsko šolo od 15. leta, ko je šel v internat. V Ecole Normale Primaire, pa skozi vse življenje in je ostal povprečno slabo in enostransko izobražen in razen v ljudsko šolo ni mogel v noben drug poklic. Sedaj je to mogoče, s čimer je seveda možna druga nevarnost, da bi vsa mladina drla na visoke šole in se ne bi hotela zadovoljiti z učiteljskimi mesti na ljudskih šolali razen tistih morda, ki so nesposobni za akademske poklice ali računajo, da bodo dobili nadučiteljska mesta. Na to odgovarjajo, da se pomanjkanja ljudskošolskega učiteljstva ne boje in da je bil cilj reforme predvsem želja, odstraniti iz vrst ljuilskošolskega učiteljstva re-signirane ljudi, ki s svojim poklicem niso zadovoljni, drugam pa so jim vrata popolnoma zaprta. Da ne bodo učitelji izkoreninjeni iz naroda, kakor so bili doslej, se bodo morali posvetiti tudi poljedelskemu ali industrijskemu znanju, da tako ne bodo iz svojih učencev vzgajali samih uradnikov ali učiteljskih kandidatov, marveč da jih bodo uvajali v praktično življenje. Odprava starih učiteljskih seminarjev — Ecole Normale Primaire je glavna točka reforme. Z njo ne bo padla zgolj socialna razlika, marveč tudi moralna in duhovna napetost v francoskem vzgojstvu. Tocla reforma je počasna in previdna. Najprej bodo odpadle šole te vrste po okrožjih (Ecole Normale Departmenta-les), ostanejo pa zaenkrat še Ecoles Normales Nationales, ki jih je manj. Ustanovil jih je Jules Ferry 1880 in so služile za izobrazbo učiteljstva po okrajih. V njih je ustvarila tretja republika ločitev med obema učiteljskima slojema (ljudskošolskim in srednješolskim), je nudila učiteljem polovičarsko vzgojo in iz nje izhajajočo nadutost vsevednosti. Ljudskošolski učitelj je imel na vrvici mase volivcev in jih je pripeljal ob vsakokratnih volitvah na volišča za meščansko revolucionarne, zadnje čase pa za levičarske stranke. Odgovarjajoče svoji vzgoji in miselnosti tak učitelj ni skrbel, kako bo vzgajal dobre kmete, delavce, rokodelce, obrtnike, ampak je gledal, kako bo delal za stranko in iz množice otrok izbral ter s »pravim« duhom prepojil najprimernejše kandidate za uradnike in učitelje. Vezi meri ljudsko šolo in praktičnim življenjem pa so bile popolnoma j pretrgane. Tu je bil začetek bega z dežele v 1 mesto ter propada rokodelstva.
Gospodarstvo
Madžarski finančni minister v Berlinu
Berlin, 2. dec. AS: Včeraj zjutraj je prišel v Berlin madžarski finančni minister Schneller, da bi vrnil obisk nemškemu finančnemu ministru, ki je obiskal Budimpešto pred nekaj tedni.
Včeraj popoldne si je madžarski gost ogledal glavne spomenike v Berlinu. Zvečer je nemški finančni minister priredil sprejem na čast madžarskemu gostu.
Rečno pristanišče v Budimpešti
Budnpest, 2. decembra. AS. Za pospeševanje trgovskega prometa po Donavi bodo v Budimpešti zgradili novo reško pristanišče. Pristanišče bo služilo izključno za izkrcavanjs peska, ledu, les« in stavbnega materiala. Skoraj 50% materiala, ki ga izkrcajo v Budimpešti, je treba prišteti stavbnemu materialu. Novo' pristanišče, ki ga grade na severu mesta, bo dolgo 640 m in bo imelo pomol, ki bo dolg 760 m. Stroški so preračunani na 7 milijonov pengov.
Angleški poleti nad Nemčijo
Berlin, 2. dec. AS: DNB javlja, da so angleška letala v noči na 1. dec. preletela nemška pristanišča in obalo severne Nemčije. Odvrgla so bombe na stanovanjske četrti, ne da bi povzročila vojaško škodo. Pač pa so povzročHa škodo in človeške žrtve med civilnim prebivalstvom. Sestreljenih je bilo več letal.
Angleške izgube v bitki za Atlantik
Stockholm, 2. dec. AS: Ameriška revija »The New Republic« objavlja zanimiv članek, v katerem obravnava razvoj bitke za Atlantik. Člankar pravi, da je Anglija do sedaj v tej bitki za Atlantik izgubila 41.000 mornarjev. V angleški mornarici se že zelo močno čuti pomanjkanje moštva. Admiraliteta ne ve več, kako bi krila te izgube v moštvu. Tudi v ameriški vojni mornarici je to vprašanje kritja moštva zavzelo zelo velik obseg. Vežbanje novincev za mornarico je namreč zelo težavno in traja zelo dolgo časa.
Pred novimi angleškimi vojnimi napovedmi
Stockholm, 2. dec. AS. Londonski dopisnik lista »Dagen« Nyheter« piše, da angleški politični
krogi razpravljajo o tem, da bo Anglija vsak hip napovedala vojno Finski, Madžarski in Romuniji. Dopisnik poroča, da angleško prebivalstvo ni ravno preveč navdušeno zaradi stališča, ki ga angleška vlada hoče zavzeti proti Finski.
Hrvatski listi o I. decembru
Zagreb, 2. dec. AS: Včeraj je poteklo 23 let od tistega dne, ko je bila proglašena priključitev Hrvatske k Srbiji. Ta zveza pa je bila usodna za hrvatski narod, kakor so dokazali dogodki. Hrvatski listi omenjajo ta dan in pravijo, da se je tedaj začelo trpljenje hrvatskega naroda, kajti tedaj se je začelo izvajati nad hrvatskim narodom nasilje pravoslavnega velesrbstva. Listi se zahvaljujejo poglavniku, da je dne 10. aprila razdrl to zvezo s Srbijo in r&šil hrvatski narod izpod tuje oblasti.
štiri nove bolgarske nadškofije
Sofija, 2. dec. AS: Bolgarski pravoslavni si-nodij je odredil, da naj se v pokrajinah, ki so bile pred kratkim priključene Bolgariji, ustanove štiri nove nadškofije. Sedeži nadškofij bodo v Skopiju, Ohridu, Drami in DžuuiodžiuL
Pogozdovanje Asturije
Madrid, 2. decembra. AS. Vlada je dovolila 20 milijonov pezet za pogozdovanje Asturije. 76.000 dreves bodo nasadili na prostoru 28.000 ha. Pogozdovanje ostale Asturije se bo izvedlo po načrtu.
*
Emona, kmetijski nepremičninski zavod v Ljubljani je bil osnovan v Ljubljani. Pri glavnici zavoda sodeluje IMI (Istituto mobiliare Itaiiano, Italijanski nepremičninski zavod), ki je državna ustanova.
Vložne knjižice denarnih zavodov na Spodnjem Štajerskem. Nemški listi opozarjajo, da je niožno zamenjati vložne knjižice Ljubljanskih denarnih zavodov na Spodnjem Štajerskem. Tozadevna pogajanja so že zaključena za naslednje denarne zavode: Kreditni zavod za trgovino in industrijo, podružnico češke industrialne banke in podružnice Splošnega jugoslovanskega bančnega društva v Ljubljani. Lastnike knjižic navedenih denarnih zavodov pozivajo, da naj stopijo v stik s podružnicami Creditanstalta-Bankvereina v Mariboru in Celju, kjer naj prijavijo ime zavoda, številko knjižice in višino vloge. Pri teh zavodih bodo dobili tudi nadaljna pojasnila.
Hrvatsko sodelovanje na velesejmih. Iz Zagreba poročajo, da bo prihodnje leto Hrvatska sodelovala uradno na naslednjih velesejmih: Ljubljana, Milan, Dunaj, Lipsko, Budimpešta, Piovdiv in Bratislava.
Nova nemška tvrdka v Belgradu. V trgovinski register je bila vpisana trgovska tvrdka Bayer k. družba dr. Fric Klatt, ki se bo pečala s prodajo Bayerjevih proizvodov in sličnega.
Obvezno vlaganje presežkov v državne papirje je uvedeno na Hrvatskem, kot je veljalo prej v državi.
Hrvatskonemški plačilni promet je razširjen s 1. decembrom tudi na Alzacijo ter Loreno in Lu-ksemburg, nadalje pa tudi na vso južno Štajersko in Koroško. Za ti dve pokrajini je prej obstajal posebni klirinški promet, imenovan mali plačilni promet.
Zvišanje cen na Švedskem. Iz Stockholma poročajo. da bo polovica porcije maščob za mesec december sestavljena iz margarine. Poleg tega bodo cene margarine, masla in drugih živil zvišane. Tudi cene tobaka in tobačnih izdelkov bodo zvišane za 40%. Tudi cena kave je zvišana, poleg tega pa je tudi zmanjšan obrok na polovico.
Nov« nemška družba za trgovino z Balkanom. Na Dunaju je bila ustanovljena družba Balcania za uvoz in izvoz živil. Ta družba namerava organizirati dovoz življenskih potrebščin iz jugovzhodne Evrope v Nemčijo, na drugi strani pa hoče izvažati stroje in kmetijsko orodje v jugovzhodne države. Vplačana osnovna delniška glavnica znaša 140.000 mark.
Prva mehanična tvornica stekla za okna v Pančevem izkazuje za lansko leto pri glavnici 27 milijonov din čistega dobička 5.6 milij. din (za leto 1030 je znašal čisti dobiček 5.2 milij. din).
Svetnik Josip Lavtizar
90 letnik
/ Tam gori, kjer izvira Podkorenska Sava, kjer »e februarja, zgrinjajo ljudske množice od vseh etraaii k tekmam ob svetovnoznami skakalnici v
Planici, v podnožju 6nežnika, pa biva v 6voji hiši tik ob kolodvoru, pa vendar že v gozdu in na samem, častni konzistorialni in duhovni 6včtnik, upokojeni župnik, že od 11. septembra 1935 bi-seromašnik, Josip Lavtizar, pisatelj in skladatelj, a predvsem dušni pastir. Tam gori praznuje danes 6voj 91. rojstni dan. Veseli 6e, kadar sprednjo stran njegove hišice obseva gorko sonce izza Cipernika, Mojstrovke in Ponc ter piha osvežujoč veter iz Planice. Ves je razigrane volje in še poln zdravja, zlasti v družbi prijateljev.
Do zadnjega 6ta zvesto spremljevala njegovo življenje poleg poklicnega dela pero in popotna palica. Zdaj oba počivata.
Pač leže na pisalni mizi rokopisi, pripravljeni za tisk, tako n. pr. Kranjska gora in napoleonske vojske (v obliki povesti), Janzenizem v ljubljanski škofija, Jožefinizem in ljubljanska škofija, Knezo-škof dr. Janez Pogača* in še drugi. Večinoma cerkvenozgodovinske snovi.
Zadnjo pot je imel v Mengeš, odkoder se je po štirih tednih vrnil. Zdaj pa roma po treh župnijah peš, z vozom ali železnico, kakor pač nanese, po dušnopastirskih poslih. Oskrbuje 6vojo nad 40 letno župnijo Rateče—Planico, rojstno župnijo Kranjsko goro, kjer so mu rojenice dne 12. dec. 1851 odločile dolgo in proti koncu trpko življenje, in tretjo župnijo, kjer je pred 15. leti še deloval njegov posebni prijatelj in nekoliko starejši stanovski tovariš, komponist in turist »triglavski kralj Matjaž, župnik z Dovjega, Aljaž« (iz nagrobnega napisa). Krščuje, prevideva in pokopuje, tolaži in moli, mašuje in dela sv. zakramente vernikom vseh treh župnij. O Bog, daj mu zdravja in moči!
Kroparski »vigenc« v Ljubljani
En sam žebljar kuje žeblje za gojzerje vsem prebivalcem Ljubljanske pokrajine
Ko je letošnjo pomlad z novo upravno razdelitvijo nastala Ljubljanska pokrajina, 60 bile potrgane številne prometne zveze, katerih 6e je v veliki meri posluževala zlasti Ljubljana sama. Dotok iz mnogih krajev je bil prekinjen, nadomestili pa so ga viri od drugod. Prebivalstvo se je hitro vživelo, tako da ni poznati razlike. Ohranile pa so se stare navade, tako tudi priljubljenost močnih m trdih planinskih čevljev-gojzerjev. Naši čevljarji, ki 60 znani, kako mojstrsko znajo napraviti dobre planinske čevlje, so pridno delali naprej in polagoma porabili zaloge žebljev, brez katerih si pravega planinskega čevlja še misliti ne moremo.
Ljubljana je namreč vedno kupovala žeblje planinčarje na svojem domačem trgu pri pridnih žebljarjih v Kropi in Kamni gorici. Ker zalog pni teh sedaj ni več mogoče obnoviti, je začelo primanjkovati žebljev planinčarje v. Toda Ljubljančani
Žebljar s prvim udarcem na žarečo železno palico splošči konec, potem skuje konico in naseka palico na ostrini, ki je postavljena d"sno tik ob nakovaln, kjer kuje. Potem postavi konico v drugo malo nakovalce v levj polovici .velikega nakovala in tam izdeluje glavico
si znajo pomagati, posebno še. če jim je sreča mila. V Ljubljani živi pristen Kropar, ki je svoj čas že doma na svojem domu v Kropi pridno koval žeblje. Kasneje ee je osamosvojil in začel v Lescah delavnico, kjer je celo začel kovati žeblje za izvoz. Pošiljal jih je v Švico. Za Švico je večinoma izdeloval izredno velike in težke žeblje planinčarje kakršni pri nas niso v rabi. Pred leti je seveda izvoz v Švico zastal, vendar je žebljar krepko delal naprej za druge odjemalce. Nato se je preseli'! v Ljubljano in je sedaj v Ljubljani zvedel, da bi čevljarski mojstri 6ilno radi nakupili čim več žebljev pdaninčarjev, ki jih tr enot no ni dobiti.
Žebljar se je ojunačil
Podjeten, kakor vsak Kropar, ki je začel težko življenjsko šolo ob pojočem nakovalu in žarečem železu, je bil hitro pripravljen pomagati čevljarjem Ljubljanske pokrajine iz zadrege. Uredil si je 6kromno delavnico, sila podobno »vigencem« v Kropi in začel kovati žeblje planinčarje, da 6e je kar kresalo. Že dober teden dni kuje v 6voji delavnici, in po stari navadi iz Krope, stoji ob drugem nakovalu njegova pridna žena in prav tako spretno in ročno kuje 6ame žeblje. Še tretje nakovalo je v kovačiji. To čaka na tistega, ki bi tudi
Nnilcpšc darilc
ki ga morete dati za Miklavža, za Božič ali Novo leto svojim bližnjim in daljnim prijateljem je
»SLOViNCiV KOLEDAR"!
znal kovati žeblje. Potreba je namreč velika in bi komaj deset žebljarjev 6proti nakovalo toliko žebljev, kolikor bi jih čevljarji lahko porabili. Toda na žalost tretjega ročnega Kroparja v Ljubljani ni. Zato se na tretjem nakovalu preizkušajo vsi najrazličnejši spretni in nespretni Ljubljančani. Ko gledajo, kako hitro pada žebelj za žebljom, se jim zdi, da je to delo prava igrača in 6i mislijo: To bi pa tudi jaz znal! Zato dobe hitro kladivo v roke in se prepričajo, da žebljarska pesem nima tako enostavne melodije, kakor 6e to zdi očem in ušesu.
Planinčarji so tipizirani
Res, pravi užitek je gledati mojstra, ko kuje žeblje-planinčarje. Kadar je v pravem zamahu m mu ne nagaja niti ogenj, niti železo, izkuje žebelj-planinčar v pičlih 20 sekundah. Seveda takega dira še tako velik orjak ne zmaga dolgo. Za spoznanje bolj počasi pa vztraja ob nakovalu 6 primernimi oddihi ves dan. Temu primeren je tudi uspeh dela: 1000 ali še več žebljev. Seveda je število tudi odvisno od velikosti žebljev, ki so, kakor vsi drugi industrijski izdelki, čeprav v tem primeru ročno delo, normirani. Pri nas so v rabi majhni in srednjeveški planinčarji. Ločijo se po tem, da tehtai 1000 kosov tričetrt kilograma, nato kilogram, nato jooldrug kilogram in tako po pol kile naprej do največ štiri in pol kilograma. Težki švicarski planinčarji pa tehtajo celo do 6edem kilogramov.
Kovanje planinčarjev
Planinčarji, ki jih 6edaj izdeluje žebljar v Ljubljani, so izdelani vsi po starem načina Kuje jih namreč kos za kosom iz daljše železne žice. To je najbolj zamudno in naporno kovanje planinčarjev. Daljši kos žice polaga z enim koncem v razpihano žerjavico in ko je žica razžarjena, vzame žebljar žico iz ognja ter se je loti s kladivom. Najprej z udarcem splošči razžarjeni konec, takoj nato pa začne kovati iz sploščenega konca ostro konico. Konica je v preseku štirioglata in je navadno narejena z 10-imi ali 12-imi udarci. Nato položi žico z razžarjeni m koncem na 06ter jeklen rob in naseka žico tako, da tvori podaljšek konice kvadratna železna ploščica. Nalahko 6e ta nasekani košček s konico še drži žice. Konico zatakne v luknjico v drugem majhnem nakovalu, za-pogne žico in z udarcem po zasekani zarezi loči ostanek žice od koščka, ki naj bi postal žebelj. Sedaj ima napol izdelani žebelj obliko majhne otroške zastavice. Konica je v tem primeru palica, kvadratni ploščati košček železa, iz katerega bo takoj skoval žebljovo glavico, za zastavico. Malo
Zelo veliki planinčarji. Od leve na desno pogled od zadaj, od strani in spredaj. Na srednji sliki je razločno videti kladivcu podobna glava, skovana na eni strani v srčasto krilo, na
drugi strani pa v oster zob •
nakovalce, v katerega je zataknjena konica, je že p>o 6voji obliki takšno, da dobi spodnja stran pla-ninčarja pravo obliko. Po bliskovito se vrste sedaj udarci kladiva na zastavico. Najprej od zgoraj, nato od &trani, nato levo, desno, zopet od zgoraj in od strani, devet udarcev in žebelj je gotov! Z žico, ki jo drži v levici in s kladivom v desnici sname žebljar žebelj z nakovala Ln ga spusti na kup že izdelanih žebljev.
Ce bi seveda žebljar tako dolgo koval žebelj, kakor smo to opisovali, bi umrl od lakote. Opazovalec skoraj ne utegne zasledovati hitrega poteka kovanja. Komaj je žebljar vzel iz ognja žarečo žico, že je skovana konica. Še hitreje pa je izdelana glavica. Za različne velikosti žebljev je treba imeti tudi različno debele žice kovaškega železa. Za najbolj drobne otroške žeblje vzame žebljar žico, ki ima v premeru 5 mm. Za druge tako, ki ma 6 ali 7 mm, za najtežje pa 8 mm debelo žico.
Spretnost,
ki jo da le dolgoletna vaja
V60 izredno 6pretno6t, ki jo mora imeti žebljar, ko kuje planinčarje, spoznamo še najlažje iz nekaterih predpisov, veljavnih v trgovinah za žeblje planinčarje. Omenili smo že, da različno veliki žeblji tehtajo pri tisoč kosih različno. Vendar 60 te teže točno določene in spretni žebljar izračuna število nakovanih žebljev tako, da jih stehta. Njegova roka tako pravilno 6eka železo, da tisoč žebljev tehta kvečjemu po par dek več ali manj kakor predpisano težo. Pa ne samo tot Vsak žebelt pla-ninčar, če je pravilno izdelan, mora imeti na eni 6trani kladivu podobne glavice 6rčast zaključek, ki je bil napravljen s tremi udarci. Na nasprotni strani kladivca pa mora imeti oster rob, ki se pri čevlju zagrize v podplat. Pravilni in lepi 60 samo taki planinčarji, pri katerih je srčasta oblika kladivca izrazita. Poleg tega morata biti obe polovici 6rca enako veliki. Kdor ni dovolj spreten, bi morda z velikim trudom še nakoval pravilen žebelj planinčar. Toda račun bi mu pokazal, da mu je zaradi zamudnega dela fiogorelo v peči več oglja, kakor je ves žebelj vreden. Nadalje bi lahko izračunal, da mu je med delom šlo v izgubo nej>rimer-no več železa, kakor bi smelo. Zakaj, tudi najbolj ročnemu žebljarju gre pri obdelovanju štirih kilogramov železnih palic en kilogram železa v či6to izgubo. Nekaj ga zgori, večinoma pa odleti v iskrah in luskah ob kovanju. Zato je razumljivo, da mlad Kropar, ki je prišel v »vigenc« k svojim staršem učit se, te spretnosti kljub podedovanemu talentu navadno ne doseže zadostne spretnosti prej, kakor v treh letih. Težka je ta šola in zahteva celega človeka, čeprav je na videz vse Drava igrača.
Tako smo v Ljubljani dobili novo obrt, ki je že stoletja živela na naši zemlji in ki je ponesla tudi slavo pridnih rok daleč čez meje naše domovine. Saj so v prejšnjih stoletjih naši žebljar ji izvažali daleč tja v Tret, Devin, Gorico in Videm 6voje odlične izdelke. Sedaj je oživel kroparski »vigenc« v Ljubljani. Sicer tu ne škriplje meh, kakor v »vigencih« v Kropi, saj ga je zamenjal ventilator na električni pogon. Tudi divja Kroparica, ki tam žene kolesa, ne šumi mimo okna. Vse drugo pa je ostalo isto. Po stari melodiji iz prejšnjega stoletja poje kladivo svojo pesem, žeblji žare, kakor v rojstnem kraju, ki je bil tako čudovito presajen v majhno mestno delavnica
Gad te ie pičil
Gadov se je zares treba izogibati, zakaj, če te gad piči ,utegneš umreti. Takoj, ko te gad piči, začutiš na tistem delu telesa hude bolečine in oteklina se naglo veča. Kmalu zatem ti je slabo, vrti se ti v glavi, groza te obhaja itd. Časih nastopi tudi bljuvanje krvi in krvava driska.
Pik strupenih kač je splošno le takrat življenju nevaren, če se je zob kače zasekal v kako žilico in pride strup tako naravnost v kri. Če je ranica, kakor skoraj zmeraj, na zunanjih udih, je treba roko ali nogo takoj nad ugrizom trdo pre-vezati, da s tem preprečimo razširjenje strupa po telesu. Pri tem pa je treba vedeti, da taka obveza ne sme biti na roki ali nogi delj kot dve uri. Mimo tega je priporočljivo, — če nimaš kake ranice na ustnicah ali v ustih 1 —- da izsesaš strup iz rane in jo z nožkom, (ki spet ne sme biti zarjavel ali umazan!) razširiš. Napačno je splošno mnenje, da je dobro piti veliko žganja, vendar malo žganja le pomaga, da je telo spričo strupa bolj odporno. Najboljši pripomoček zopet strup pa je serum, ki ti ga zdravnik vhrizgne v telo. Torej brž k zdravniku, čim le moreš l
Kristusova zgodovina
Giovanni Papini -«-
Spori
3. Trije modri
Nekoliko dni pot"m so prišli trije modri iz Kaldeje in se poklonili Jezusu.
Prišli so morda iz Ekbatune, morda od bregov Kaspi.škega morja. Jahaje na svojih kamelah so imeli na sedlih obešene polne torbe. Prebredli so Tigris in Evfrat, prehodili veliko nomadsko puščavo in obalo Mrtvega morjn. Nova zv?zda —■ podobna repatici, ki se je prikazovala vsak čas na nebu, da naznanja rojstvo kakega preroka ali smrt kakega cesarja, jih je vodila do Judeje. Prišli so se poklonit Kralju in našli dete-dojenčka, slabo povitega, skritega v hlevu.
Skoraj tisoč let prej kakor oni je priro-mala kraljica od vzhoda v Judejo in prinesla svoje darove: zlato, dišave in dragocene dragulje. Našla je pa na prestolu velikega kralja, največjega kralja, ki je kdaj vladal v Jeruzalemu, in od njega s? je naučila, kar ji ni mogel nihče razodeti.
Modri pa, ki so se smatrali za modre,jšo nd kraljev, so našli dete, rojeno pred nekaj dnevi, dete, ki še ni znalo ne vpraševati, ne odgovarjati, dete, ki bo zaničevalo materialne zaklade in znanje o materiji, ko doraste.
Modri niso bili kralji. Bili so pa v Mediji in Perziji kraljevi voditelji. Kralji so ukazovali narodom, modri so vodili kralje. Bili so duhovniki, razlagalci sanj, preroki in ministri, samo oni so poznali bodočnost in usodo. Z lastnimi rokami so ubijali škodljive živali in zlo-česte ptice, očiščevali so duše in polja. Nobena žrtev ni bila od Boga sprejeta, če je niso daroval? njihove roke, noben kralj ni začel vojske, ne da bi se bil z njimi posvetoval. Poznali so zemeljske in nebesne tajnosti; bili so vsemu svojemu narodu voditelji v imenu znanosti in vere. V sredi naroda, ki je živel le za materijo, so bili predstavniki duha.
Prav je torej bilo, da so se prišli poklonit Jezusu. Za živalmi, ki značijo naravo, za pastirji, ki predstavljajo narod, se je poklonila ta tretja moč-modrost betlehcmskim jaslicam. Stara duhovniška orientalska kasta se je poklonila novemu Gospodu, ki bo poslal svoje oznanjevalce proti zahodu: modri se poklonijo pred njim, ki bo podvrgel znanje besedi in številk novi modrosti ljubezni.
Modri v Betlehemu predstavljajo stara bogoslovja, ki spoznajo končno razodetje, predstavljajo znanost, ki se poniža pred nedolžnostjo, bogastvo, ki poklekne pred uboštvom.
Modri darujejo Jezusu ono zlato, ki ga bo on poteptal: ne darujejo ga, ker bi ga uboga Marija potrebovala za pot, temveč da pred časom slušajo evangeljski svet: prodaj kar imaš in razdeli med reveže. Ne darujejo kadila, da odpravijo smrad iz hleva, temveč zato, ker se nehajo njihovi obredi in ne potrebujejo več vina in vonjav za svoje oltarje. Darujejo miro, ki služi za maziljenje mrtvih, ker v-do, da bo to dete umrlo mlado in da bo mati, ki se sedaj smehlja, potrebovala dišave, da mazili mrtvo truplo.
Ponižno pokleknejo v sijajnih kraljevih in cerkvenih plaščih nn slamnato krmo oni, mogočni, učeni vedeževalci in darujejo tudi same sebe kot zastavo poslušnosti sveta.
Jezus je zdaj prejel vse služlrne časti, do katerih je imel pravico. Komaj modri odidejo, ga začno preganjati oni, ki ga bodo sovražili do smrti.
Roma vodi z devetimi točkami
V italijanskem državnem prvenstvu so odigrali v nedel,jo šesto kolo. Največ uspeha je imela doslej Roma, ki si je priborila 9 točk in se spet povzpela na vodstvo. Modena si je priborila tretjo točko, je pa kljub temu ostala na koncu tabele. Triestina, ki je gostovala v Bolo-gni, je izgubila z dvema goloma (0:2) in je zdrknila na 4. mesto. Vrstni red moštev je po šestem kolu tale:
Roma	6	4	1	1	13	5	9
Venezia	6	2	4	0	6	3	8
Fiorentina	6	2	4	0	3	5	8
Triestina	6	3	2	1	8	5	8
Juventus	6	2	3	1	8	8	7
Torino	6	2	3	1	8	8	7
Genova	6	3	1	2	7	8	7
Milano	6	3	0	3	15	8	6
Ambrosiana	6	1	4	1	6	6	0
Lazio	6	1	3	2	9	10	5
Liguria	5	1	2	2	9	8	4
Livorno	5	1	2	2	5	12	4
Bologna	6	2	0	4	9	8	4
Atalanta	6	2	0	4	11	11	4
Napoli	6	1	2	3	5	13	4
Modena	6	1	1	4	5	14	3
Iz zgodovine smuških					skokov		
Nedavno smo objavili serijo člankov o slovenskih in svetovnih rekordih v lahki atletiki. Podčrtali smo, da se znamke skrajnih športnih možnosti pomikajo le počasi naprej, da pa je verjetno, da se bodo pomikale tudi v bodoče. Nekaj iporlobnegi opozimo tudi v smuških skokih. Najdaljši skok do leta 1900 je bil 35.5 m. Štirideset let pozneje so dosegli v Planici trikratno dolžino svetovnega rekorda iz 1. 1900, ko je skočil Nemec Gehring 118 m.
Takole se je pomikala lestvica najdaljših skokov na smučeh:
1900 Tendberg — Norveška . 1 . • . 35.5 m
1909 Smith — Norveška.......45.0 m
1916 Omtvedt — Norveška.....58.0 m
1918 Hangen — Norveška......65.0 m
1928 B. R u ud — Norveška......76.5 m
1931 S. Ruud — Norveška.....81.0 111
Velika skakalnica v Planici pomeni v razvoju smuških skokov novo ejKiho. V par letih so podaljšali svetovne znamke na 101 m (Bradi) in končno na 118 m (Gehring).
Šport v kratkem
Karlovški paličarji, kakor imenujejo igralce hokeja na ledu, bodo odpotovali v Milan, kjer bodo ostali 14 dni na treningu. Za vodjo potovanja so določili znauega skakalca Grilca.
Hrvatski »pesničarji« so gostovali pretekli teden na Dunaju Pomerili so se s premočnimi dunajskimi boksarji in so podlegli s 5:11.
Tenis v Kopenhagenu. Na povratku s Švedske so se zaustavili italijanski igralci tenisa na Danskem in se pomerili z domačini v Kopenhagenu. O izidih prvega dne smo poročali že včeraj. Dodajamo še, da jc v nedeljo premagal Romanini Bierreja s 7:0. 6:4, Del Bello • Sporlinga s 6:2, 7:5. .Wiig Cajiiata s 6;2, 6:1, v
doublu pa je dosegel par Cucelli-Del Bello nad dansko dvojico Plugmann-Bierre rezultat 4:6, 6:4, 15:13 in 7:5. Končna zmaga italijanske reprezentance nad dansko je izražena v razmerju 6:1.
V Garmisch-Partenkirchenu bodo tekmovali tudi v sankanju. V poštev bodo prišle samo sani tekmovalnega tipa (bob) in sicer za dve in štiri osebe.
Iz Spodnje Štajerske
Mariborsko knjižno razstavo so zaprli dne 30. novembra.
Mariborski vodovod je dne 1. decembra obhajal svojo 40 letnico.
Prva civilna poroka v Ljubnem v Savinjski dolini je bila dne 24. novembra. Poročila sta se kmet Franc Slatinšek ter posestnikova hči Jera Cirej. Poročil ju je župan Andlmann, kateri jima je govoril o pomenu zakona in družine v narod-no-socialistični Nemčiji.
Smrt v Mariboru. V Mariboru je na svojem domu umrla 71 let stara zasebnica Terezija Ulč-nik. V Teznem je umrl ključavničar in monter Jurij Fuchs, star 60 let. V Mariboru je umrla 43 let stara učiteljica Luiza Povše. — V mariborski bolnišnici je umrl 47 let stari železniški ključavničar Franc Frank, doma iz Studencev pri Mariboru.
Nabor za prostovoljce SS je bil dne 1. decembra v orožniški vojašnici v Mariboru. K naboru so bili vabljeni moški od 17. do 45 leta, kateri se hočejo prostovoljno priglasiti, da bi služili vojaško službo v vrstah SS, zlasti pa pri policiji in policijski diviziji. Ko se konča vojaška služba pri policijski diviziji, ki je zdaj na bojišču, bo vsak član imel pravico do sprejema v policijsko službo.
Prepovedan izvoz prašičev. Politični komisar je prepovedal vsakršen izvoz svinj iz občin Ptuj, Središče in Vurberg, ker je sicer nevarnost, da hi se svinjska kuga, ki razsaja v teh krajih, raznesla tudi drugam.
Otroke v rejo. Mestna občina celjska razglaša, da daje v rejo več sirotnih otročičev ter vabi ljudi, naj bi se zglasili ter otroke sprejeli.
Vozove in vpreino živino je treba naznaniti. Politični komisar v Mariboru razglaša, da morajo vsi lastniki raznih vozil, konj, volov itd. vse to takoj naznaniti političnemu pomisarju. in sicer jo dolžnost do 3. decembra to urediti. Kdor bi tega ne storil, bo strogo kaznovan.
Lokomotiva jo je ubila. Na postaji v Prager-skem dela 40 let stara Alojzija Finderšek. Ženska je hotela čez tire nesti vedro vode, ko je privozil vlak od Celja. Ker ga je ženska prepozno zagledala. jo je lokomotiva zaerabila in usmrtila.
Avto je poškodoval kolesarja Franca JanŽe-koviča. ko se je vozil iz Ptuja proti Ormožu. Jan-žekovič. ki je železničar in star 40 let, je bil hudo poškodovan ter so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Iz Ribnice
Narodno gledališče iz Ljubljane priredi v petek 5. t. m., pred sv. Miklavžem, ob 3 popoldne otroško prireditev in obdaritev otrok.
novice
Koledar	I U®nje mleka direktno strankam. Hkrati opo-
_ .	zarjamo ljubljanske kmetovalce na že objav-
Hreda, 3. decembra: Franc Ksaverij, spozna-	; ljene ukrepe Visokega komisariata, s katerimi
Valeč; Sofonija, prerok; Agrikola, mučenica.	j so odrejene za gospodarsko leto 1941-42 držav-
Lunina sprememba: ftčip, 3. dec. ob 21.51.	| ne nagrade za zemljišča, ki so bila jeseni po-
14 ^ U /si «—.. ____-I...*. J ^ *_ ____ _.	• ■ _ • w , ■ . w . .
Herschel napoveduje dež in sneg.
Četrtek, 4. decembra: Barbara, devica ln mučenica; Peter Ilrizolog, škol in cerkveni učenik; Melecij, škol.
Novi grobovi
+ Božo Weiss, konservatorist, je umrl v Ljubljani ter bo njegov pogreb v sredo, dne 3. decembra ob 4 popoldne. Leži na Žalah v kapelici sv. Janeza. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim sestram in bratom izrekamo svoje sožalje!
Osebne novice
= Poročila sta se včeraj v cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. Tine Kunovar. vrtnar pri Sv. Križu, z gdč. Tinco Modic iz Loškega potoka. Bilo srečnol
Vpisovanje v vseufciliško organizacijo v Ljubljani
Daje se na znanje, da se je začelo vpisovanje v Vscučiliško organizacijo v Ljubljani.
Vpisovanje je ob delavnikih od 10 do 12 na sedeža organizacije v vseučiliški knjižnici. Turjaška ulica.
Vsem podružnicam in zastopnikom naših listov!
Do vštevši nedelje 7. t. m. moremo sprejeti le še nekaj naročnikov na »Slovenčev koledar«, toda le za ceno 20 lir. Za ugodnostno ceno naročnikov za koledar ne moremo več sprejemati.
»SLOVENCEV KOLEDAR« Kopitarjeva 6, Ljubljana.
—	Ne pozabite obiskati razstave Kregar-Pu-trih-Omersa v Jakopičevem paviljonu, kajti odprta bo samo še nekaj dni (do četrtka). Razstava kaže delo treh mladih slovenskih umetnikov iz zadnjega časa ter predstavlja zanimivo razvojno pot sodobnega slovenskega slikarstva in kiparstva. Odprta v navadnih urah.
—	Za Miklavža! Prinese otroku aH prijatelju smeha! Kupi knjigi >Pod drobnogledom« in »Zbiralna leča«l
—	Namesto cvetja na grob blagopokojnega gospoda Lušiekcga daruje 1000 lir tvrdka Ivan Petrič, lesna industrija v Borovnici, občinskim revežem občine Borovnica.
—	Katalog »MICHEL« za filateliste dobite v Ljudski knjigarni v Ljubljani, Pred škofijo 5.
—	Pričetek pouka na gimnaziji v Kočevju. Na merodajnem niestu smo zvedeli, da se prične pouk na kočevski gimnaziji v polnem obsegu v začetku januarja. Vse dosedej vpisane dijake in njihove starše opozarjamo, da se učencem ni treba bati izgube šolskega leta. Priporoča se, da dijaki do pričetka pouka tudi sami ponavljajo učno snov zadnjega polletja, da se tako pripravijo na redni pouk.
Ljubljana
sejana z ozimno pšenico, ržjo ali soržico in sicer v znesku 200 lir za hektar.
Pohitite!
Za »Slovenčev koledar« moremo sprejeti le še nekaj naročil po 20 lir.
Po 9 lir oziroma 11 lir naroČil ne moremo več sprejeti. Časa za naročilo in predplačilo je bilo dovolj in onim, ki si ga niso pravočasno naročili, žal ne moremo pomagati, ako ga ne bodo dobili za želeno ugodnostno ceno ali ako ga sploh ne bodo dobili, ker smo zaradi dragega materiala tiskali le naročeno število koledarjev.
Koledar bo izšel še ta teden. Knjiga je izredno posrečene vsebine — bogato ilustrirana ter obsega 288 strani velikega formata — skoraj pol strani »Slovenca«.
Še nekaj naročil po 20 lir lahko sprejmemo, zato pohitite, da ne boste brez njega.
1 V trnovski prosvetni dom v Karunovi ul. 14 pride v petek, dne 5 decembra t. 1. sv. Miklavž in bo obdaril ob pol 5 popoldne najmlajše in mladino do 14 leta starosti, ob pol 7 zvečer pa drugo mladino in odrasle. Naročila in darila se sprejemajo v petek, dne B. decembra v društvenem domu od 8 zjutraj dalje.
1 Tudi na vas bo vplivala, da se ji boste od srca nasmejali. Kdo? Dekle-Postržek, ki jo boste videli v nedeljo, 7. t. m., na odru Rokodelskega doma, Petrarkova ulica 12-1. Ker vlada za komedijo veliko zanimanje, si pravočasno preskr-bite vstopnice.
DII2nJ$m In daljnim prlfafelfem darujte »Slovencev holedar"!
1 Rokodelski oder bo priredil »Miklavžev večer«. Na sporedu bo igra »Nebeška storija«, po igri bo prihod sv. Miklavža s spremstvom. Darila se sprejemajo danes od 3—7, jutri, v četrtek od 9 do pol 1 opoldne in od pol 3 do pol 8 zvečer, v petek pa od 9 dalje do Miklavževega obdarovanja.
Miklavžev večer bo v petek ob 5 v dvorani »Rokodelskega doma«, v Petrarkovi ulici 12-1. Pre-skrbite si vstopnice v predprodaji.
I Prihodnjo nedeljo ob 5 popoldne ponovi Ljudski oder Leskovčevo dramo »Vera in nevera«, katere krstna predstava je dala poslednjemu delu enega naših najboljših dramatikov po toliko letih počivanja v arhivih lepo zadoščenje.
I Za spravljanje snega vabi mestno cestno nadzorstvo vse delavce, naj se javijo v njegovi pisarni v pritličju na Vrazovem trgu 4 med uradnimi urami od 9—15, Tam bodo dobili posebne nakaznice, s katerimi naj se oglasijo, kadar bo zapadel sneg. na delo, ki ee bo pričelo ob 6 zjutraj.
1 Dobavo raznovrstnega lesa je predpisal mestni tehnični oddelek, ker ga potrebuje za razne potrebe ter računa na stroške do 35.000 lir. Prva pismena licitacija bo 19. decembra ob 11 dopoldne.
Gledališče
Drama. Torek, 2. dec,: »Nocoj bomo improvizirali«. Red Torek. Začetek ob 17.80 — Sreda, 3. decembra: »O, ta mladina!«. Red Sreda. Začetek ob 17.30. — Četrtek, 4. dec.: »O, ta mladina!«. Red Četrtek Začetek ob 17.30.
Opera. Torek, 2. decembra: zaprto. — Sreda, 3. decembra: »Madame ButtorIly«. Red A. Začetek ob 17.30. — Četrtek, 4. decembra: »Rigoleftn«. Dijaška predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob 4 popoldne.
Radio Ljubljana
Sreda, 3. decembra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini — 7.45 Lahka glasba, vme6 ob 8 napoved časa — 8.15 Radijska poročila — 12.15 Koncert vokalnega kvarteta Lumbar — 12.25 Koncert dueta pri klavirju Seifert-Demšar — 13 Napoved ča6a — Radijska poročila — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Operetna glasba na ploščah — 14 Radijska poročila — 14.15 Orkester pod vodstvom Angeli-nija — 14.45 PoročUa v slovenščini — 16 Prenos iz bazilike Sv. Marije v Termah iz Rima: Proslava 150 letnice 6mrti Mozartovega Requiema, za 3 solo-glasove, zbor, orgle, orkester Wolfganga Amadea Mozarta. Sodelujejo: sopranistka Maria Caniglia, mezzosoprani6tka Ebe Stignani, tenorist Begnami-no Gigli, basist Tancredi Pasero. Dirigent orkestra: Victor de Sabata, zborni voditelji: Constanti-no Constantini in Bruno Erminero — 17.15 Koncert violinistke Francke Rojec-Ornik in pianistke Marte Osterc-Valjalo — 19 »Parliamo l'italiano«, prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.45 Pesmi in napevi — 20 Napoved časa — Radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.35 Operet. glasba — 21.15 Orkester EIAR-ja pod vodstvom D. M. Šijanca (prenašajo ostale italijanske postajel.
—	21.45 Koncert organista P. Rančigaja — 22.20 Godba in zbor Kr. Policije pod vodstvom Andrea
—	22.45 Poročila.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-
ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta št. 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
Poizvedovanja
Uboga služkinja je izgubila v ponedeljek proti večeru 100 lir. Najditelj se lepo naproša, naj vrne denar upravi »Slovenca«.
99
V dneh hudih preizku šenj in vojnih stisk smo prisiljeni, da sežemo
bolj po tem. kar daje vsaj notranjo uteho tolažbo in moč. Vir tolažbe je bog sam. Med pomočniki, ki na« vodijo k temu viru je mesečnik
BOGOLJUB

Letalo in podmornica
T Mesečna rekolekeija ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 5. decembra. Začetek točno ob 5 popoldne. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski duhovniki vljudno vabljeni. Vodstvo.
1 Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 4. decembra v uršulinski cerkvi. Ob šestih zjutraj bo sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vsi udje bratovščine dobijo ta dan tudi popolni odpustek pod navadnimi pogoji. Vabimo k obilni udeležbi evharistične pobožnosti v četrtek v uršulinski cerkvi.
1 Reklamac?je zaradi decembrskih živilskih kart bo mestni preskrbovalni urad sprejemal od srede 3. decembra dalje in sicer tako, da bodo prve tri dni prišli na vrsto izključno samo oni, ki zaradi netočnih ali nepopolnih naslovov sploh še niso dobili kart a 11 jih jim pa ni bilo mogoče izročiti, ker jih ni bilo doma. Zato bo mestni preskrbovalni urad sprejemal v sredo, četrtek in petek, 3., 4. in 5. decembra reklamacije izključno samo onih strank, ki sploh še niso dobile kart. One stranke pa, ki so dobile premalo kart ali pa so n. pr. namesto zelene dobile rdečo nakaznico, ali pa namesto rumene rdečo, naj pridejo po karie oziroma jih zamenjat šele drugi teden, nikakor pa ne ta teden. To pa zato, da se prepreči naval in tudi zaradi pravične razdelitve, da dobe najprej karte one družine, ki jih sploh še nimajo. One družine namreč, ki so karte sicer že dobile, a mortla ne vseh ali ne vseh pravilnih, si bodo nekaj dni lažje pomagale s kartami, kolikor jih že imajo, kot pa one, ki jih sploh še nimajo.
1 Zaradi nenadne obolelosti tenorista Francla bo v sredo, dne 3. t. m., namesto napovedane opere »Madame Butterfly« Straussova opereta »Netopir« izven abonmaja, po zelo znižanih cenah, od 12 lir navzdol. Začetek predstave ob 16.
1 Za zakol prašičev v sili je treba po predpisih, objavljenih v »Službenem listu« 15. oktobra t. 1., Prevodu predložiti veterinarsko potrdilo. Ta veterinarska potrdila bodo po pregledu prašičev izdajali veterinarji mestnega tržno-veterinarskega urada v Mahrovi hiši, kamor se je treba obrniti med uradnimi urami ob delavnikih od 8—14, ob nedeljah in praznikih pa od 9—13.
1 Vse lastnike krav v Ljubljani opozarja mestni gospodarski oddelek, naj se takoj zglase v uradu, soba 35 v Beethovnovi ulici 7, kjer bodo dobili tiskovine za prošnjo, da prosijo Prevod za dovoljenje dobavljanja mleka še nadalje neposredno strankam, šele po vložitvi te prošnje bodo v mestnem gospodarskem uradu dobili začasne dovolilnice za nadaljnje dostav-
Vsakdo danes ie Iz časopisov ve, kako važna je podmornica v današnji vojni na morju. Podmornica je bila tisto orožje, ki je pred nedavnim potopilo angleško letalonosilko «Ark Royal«. Podmornice potope mnogo bojnih in trgovskih ladij. Iz tega je razumljivo, da so začeli pomorski krogi iskati primernih sredstev za uničevanje sovražnih podmornic takoj, kakor hitro so se podmornice pojavile na morjih. Poskušali so z raznimi načini. Vodna letala in strmoglavci so se pokazali za najprimernejše orožje.
V borbi s podmornico ima letalstvo dve nalogi. Iskati mora podmornice v določenem pomorskem okolišu ter varovati trgovske in vojne ladje pred napadi podmornic. Današnje podmornice imajo že veliko brzino. Podmornica pluje po morju. Kadar zapazi kako sovražno ladjo ali celo ladjevje, se potopi ter s periskopom, ki štrli iz vode, opazuje gibanje teh ladij ter čaka najprimernejšega trenutka za istrelitev torpeda. Podmornica spusti torpedo na sovražno ladjo iz od-' daljenosti 1000 do 1500 metrov.
Kako pa naj letala iščejo podmornico in jo napadajo? Letalo opazi podmornico na vodni površini ali pa po madežih olja, ki se prelivajo po vodi in označujejo mesto, kje se nahaja podmornica pod vodo. To olje pa se vidi le takrat, kadar je morje popolnoma mirno. V razburkanem morju se olje razprši in ga ni mogoče opaziti. Pri mirnem vremenu in mirnem morju torej lahko ogledno letalo zasledi podmornico, če plava do 30 m globoko pod morsko gladino. Na večje globine je ne more zaslediti. Tudi sonce je važen činitelj pri iskanju podmornice iz zraka. Cim več sonza je, tem laže se zasledi podmornica. Seveda so tudi tu včasih težave, ker se letalčeve oči izmučijo od bleska sončnih žarkov, ki tu in tam tudi pripomorejo, da letalec podmornico spregleda.
Ce letalo spremlja ladje in išče podmornice,
jim po radiju takoj sporoči, da je opazil sovražno podmornico in kje se nahaja. Brodovje začne takoj voziti v cik-cak črti, da podmornico zavaja in preprečuje izstrelitev torpeda.
Letalo napade podmornico dva ali trikrat. Ce jo uniči, jo takoj zgubi z vida. Kakor hitro zasliši posadka na podmornici eksplozijo okoli sebe, se takoj potopi in spremeni smer, da bi je letalo ne moglo več bombardirati.
Ce letalo zapazi podmornico na vodni površini, jo čim hitreje napade, ker ve, da se mu bo sicer že v naslednjem trenutku skrila pod vodo in spremenila smer.
Letalo napade podmornico najraši v strmoglavem poletu, ker jo tako najbolj gotovo zadene. Pilot leti v smeri proti podmornici, izvidnik pa spusti bombo. Bomba je težka okoli 100 kg in uniči podmornico tudi takrat, če pade v razdalji do 20 metrov poleg nje. Ce pade bomba v razdalji 20 do 40 metrov od podmornice, jo onesposobi za podvodno vožnjo, v oddaljenosti nad 40 m pa ji ne povzroči nikake škode.
Ce zaloti letalo podmornico na morski površini, jo obstreljuje z rušilnimi bombami, pa tudi s strojnico, da bi tako s podmornice ne mogli streljati na letalo s protiletalskim orožjem.
Ko je letalo spustilo bombo na podmornico, kroži nad tistim mestom, kjer je bila podmornica. Ce je bila namreč samo poškodovana, mora splavati na površje in potem jo letalo s strojnico ob-, streljuje.
Za lov na podmornice so najprimernejša vodna letala. Oglednik mora biti pred pilotom ali vsaj poleg njega. Oba morata biti dobro izvežbana in sposobna, sporazumeti se na mah z najpripro-stejšimi znaki, ker mora biti njun napad na podmornico nenavadno hiter in točen.
Tudi ladje imajo posebne bombe proti podpornicam, to so tako imenovane globinske bombe.
Iz Srbije
Prepovedana prodaja čistega firneža in njegovih nadomestkov. Osrednji urad za kemične proizvode je izdal odredbo, s katero je prepovedal vsako prodajo čistega firneža in njegovih nadomestkov. Odredba tudi določa, da je treba takoj prijaviti vse zaloge firneža, njegovih nadomestkov, kakor tudi vse zaloge gotovih barv
Uradni kurzi srbske narodne bankei 1 RM 20 din, 100 ital. lir 263 din, 100 bolg. levov 61 din, 1 madžarski pengo 12.80 din, 100 hrv. kun 100 din, 1 ameriški dolar 50 din. 1 ivic. frank 11.59, 1 holand. forint 26.54, 1 belga 8, 100 danskih kron 965.20, 100 švedskih kron 1.191.40, 100 norveških kron 1.135.80 din.
Znižana šolnina za otroke padlih vojakov in vojnih ujetnikov. Na predlog prosvetnega ministrstva je finančno ministrstvo znatno znižalo šolnino za otroke vseh padlih srbskih vojakov in vojnih ujetnikov.
Nov način trgovanja tudi v Banatu. Tudi v Banatu je čutiti precejšnje pomanjkanje določenih predmetov. Tako je n. pr. zelo težko dobiti petrolej in žeblje. Na drugi strani je pa od kmetov težko dobiti živila samo za denar. Zato se je sedaj razvilo med meščani in kmeti zamenjavanje blaga. Meščani nosijo kmetom žeblje ter petrolej in dobivajo *»tn od niih moko in mast 1 kg masti navadno stane 1 kg različnih žebljev in podobno.
Tamiš pri Pančevu zelo narasel. Zaradi zadnjega deževja je Tamiš pri Pančevu zelo narasel ter se je njegova vodna površina dvignila za polnih pet metrov. Zaradi tega je na eni strani omogočen lažji dohed v pristanišče tudi večjim ladjam, na drugi strani pa je precej otežkočeno iztovar-janje ladij, s čimer je zelo prizadeto meščanstvo, ki ne dobi zadostnih količin drv. Zato je pan-čevska občina pričela deliti med meščanstvo manjše količine vrbovine?
Knjiga o delovanju masonskih družb in posameznih masonov v biv. Jugoslaviji. Biv. poslanec Milan Banič, pisatelj knjigae »Agonija Jugoslavije«, v kateri je popisal vse razloge, ki so privedli do sedanjega stanja, pripravlja sedaj novo knjigo, v kateri bo popisal delovanje masonskih družb in posameznih vplivnih masonov v bivši Jugoslaviji.
Zanimanje za protimasonsko razstavo. Zanimanje za protimasonsko razstavo je ie vedno zelo veliko ter si je to razstavo do sedaj ogledalo že nad 40.000 ljudi Stiridesettisoči obiskovalec je dobil kot nagrado 1 kg kave, 1 kg sladkorja in vse zbirke, ki jih je proti masonom do sedaj izdalo ravnateljstvo te razstave.
Odbrana vrsta semenske pšenice za srbske kmete. Srbsko kmetijsko ministrstvo je preskrbelo večjo količino izbrane semenske pšenice, ki jo oddaja kmetom v zameno za njihov letošnji pridelek. istočasno kmetijsko ministrstvo roti ysc
Cilj temu ilustriranemu mesečniku je izražen v njegovem imenu. Živ-ijenie, ki je uravnano po geslu „bogoljub",pa zagotavlja m r, srečo, vdanost, zadovoljnost tudi v nevšečnostih. Naročile bržl Prva po svečana številka za leto 1942 izide že pred Božičem' Naročnina samo 9 — Lir
B
kmete, da naj obdelajo prav vso zemljo in zase-jejo t pšenico in koruzo, ker bo od tega odvisna tudi njihova lastna prehrana. Ker je pa stalno
deževje precej oviralo, da niso mogli posejati pšenice že v jesenskih mesecih,' bo prehrana Srbije v glavnem odvisna od pomladanskih posevkov.
Bivši svetnik biv, sovjetskega poslaništva v Belgradu, Lebedjev, organizator odmetnikov. »Novo Vreme« poroča, da so v Kragujevcu mnogi ujeti odmetniki izpovedali, da je njihovo akcijo organiziral biv. svetnik biv. sovjetskega poslaništva v Belgradu Lebedjev, ki se trenutno skriva nekje v zahodni Srbiji. »Novo Vreme« tudi poudarja, da je omenjeni Lebedjev svoječasno igral tudi važno vlogo v Belgradu ter je imel v svojih rokah v glavnem vso komunistično propagando v bivši Jugoslaviji.
Rudnik zopet čist. »Novo Vreme« poroča o bojih, ki so jih imeli srbski vladni oddelki z odmetniki za mesto Rudnik. Po poročilu tega lista je bitka trajala več ur. Na mestu spopada je obležalo 150 mrtvih odmetnikov, 600 so jih pa vladne čete ujele.
Komisar Jugorasa razveljavil vse članske izkaznice. Komisar Jugorasa dr. Djordje Pešič je razveljavil vse članske izkaznice Jugorasa, ker bo izdal nove. Dr. Pešič spada med ustannvitelje te organizacije.
V	Belgradu je umrla v visoki starosti 81 let Josipina Krebelj iz Maribora. Pokopali so jo na belgrajskem novem pokopališču.
Kruševac ima novega žapana. Ban moravske banovine je odstavil dosedanjega župana v Kru-ševcu in imenoval novega. Za novega župana je postavljen Djordje Lazarevič, bančni ravnatelj. Dosedanji župan Krsta Novakovič je ostal v odboru še nadalje kot navaden član.
V	Belgradu ustavljeno prodajanje mila. Ravnateljstvo za prehrano je pred kratkim obvestilo vse trgovce, da je da nadaljnjega ustavljeno vsako izdajanje, mila.
Judje v Zedinjenih državah
L. 1800 je bilo v Zedinjenih državah okoli 3000 Judov; sedaj jih je 4,500.000, to je več kakor četrtina celotnega judovskega prebivalstva na svetu. Skoraj vsi žive v velikih mestih: v Cikagu 300.250, v Filadelfiji 247.000, v Baltimoru, Bostonu, Clevelandu, Detroitu, Los Angelesu, Saint Louisu pa nad 50.000. V Ne\vyorku, ki ima 6,930.446 prebivalcev, je 1,765.000 Judov. Trgovina z ženskimi in moškimi oblačili je skoraj vsa v judovskih rokah (90%), v njihovih rokah je tudi polovico trgovine s pohištvom, 40% trgovine z obutvijo, 95% krznene trgovine, 50% likerjev itd. V Newyorku pride na vsaka dva odvetnika en Jud, vsak tretji zdravnik je Jud. V ameriškem kongresu je deset članov Judov. En Jud je tudi član vrhovnega sodišča. Jud je tudi finančni minister Henry Morgenthau. Mnogo Judov je tudi v Hollywoodu: William Fox, Zukor, Louis B. Ma-yer, Sam Goldwyn, Nicolas Schenk itd. Judje imajo glavno besedo tudi pri radijskih družbah Co-lumbia Broadcasting in pri National Broadcasting. Med najbolj znanimi judovskimi umetniki so Paul Muni, Irving Berlin, Sophie Tucker, Douglas Fair-banks, Charlie Chaplin. Po zlomu Francije so prišli v Ameriko tudi Rothschild, Bernstein, Eva Curie, Levi, Kahn, Meyer itd-
Toda sreča mu je bila mila. Njegova torba za naboje se je zapletla v korenino nekega drevesa in zadržala padec.
Mišek je bil v veliki nevarnosti.
»Zdaj bo po mili volji meril vame!« ga je spreletelo.
»Streljaj, kakor se spodobi za moža!« je kričal na tolovaja.
»A, tako, zdaj naj se vadim streljati t tarčo!« se je režal Netopir.
KULTURNI OBZORNIK
Pravl\ice Božene Nemcove
Kot peta knjiga Slovenčeve knjižnice je te dni izšla zbirka pravljic, kakor jih je skoraj pred sto leti napisala češka pisateljica Božena Nemcova. S temi pravljicami je kmalu po svojem prihodu v Prago, ki je bila tedaj sredi novega prerodnega dela, stopila v stik s tedanjimi romantiki, ki so v narodopisnem zbiranju gledali najvažnejši opravek narodnega dela. Tako jo tedaj začel Karel Ja-romir Erben s svojimi narodnimi pripovedkami, kakor je prej Celakovsky, Prešernov prijatelj, odkril rusko narodno pesem. Vse to je imelo svoj vznik v nemški romantični šoli bratov Grimmov in Herderja, v katerih so našli ti navdušeni rodoljubi idejo za nabiranje narodnega blaga, češ, da da se v njem kaže na najvidnejši in najbolj umetniški način »duša naroda«. Toda ti veliki romantiki so bili vsaj v svojih početkih bolj umetniki kakor pa narodopisni žnastveniki, zapisovalci narodnega blaga v taki obliki, kakor so ga slišali iz ust »naroda«, ter so golo ogrodje prepregli s svojo pisateljsko močjo in dali tako narodni snovi zelo pomembno umetniško obliko. Tako je Erben narodno snov upesnil v svoje lepe balade, ki so v prevodih znane tudi Slovencem (Povodni mož, Mrtvaški ženin. Zlati kolovrat, Golobček, Božični večer itd.) ter jih zbral v zbirki Šopek narodnih pripovedk (Kytice), ki spada med najlepše češke knjige izredne domačnosti in toplote. Nekaj podobnega je po Erbenovi vzpodbudi napisala tudi tedaj mlada gospa Božena Nemcova, žena carinskega komisarja, ko se je z otroki pred 100 leti preselila v Prago z dežele, kjer je živela kot dekle ob svoji babici, živi zakladnici narodnega blaga. In napisala je tedaj dve knjigi narodnih pripovedk in pravljic, ki so od tedaj šle že v neštetih izdajah v roke češkim otrokom in odraslim. Mislila je sicer, da zapisuje samo narodno snov, toda po žlahtnosti svojega peresa in poletu svojega djtha in domišljije je ustvarila nove umetnine ter se uvrstila ob delo Erbenovo kot enakovreden umetnik, tako da je največji češki literarni Zgodovinar, pred dvema letoma umrli rektor brn-ske univerze Arne Novak zapisal v svoji novi izdaji Literarne zgodovine češke (1936), da »sta Erbenov način in epična umetnost B. Nemcove veljala za vzor, ki ga doslej noben (češki) pripovedovalec narodnega blaga ni dosegel«. Tako spadajo te pravljice v češki iiterarni zgodovini med bisere češke narodopisne književnosti ter med knjige, ki jih je narod potrdil v tem stoletju za svoje.
Pomniti pa moramo, da je v osnovi teh pravljic staro ljudsko pripovedovanje, ki ni zgolj last samo enega naroda, temveč je mednarodna svo-jina. Toda vsak narod prilagodi splošno znano pravljično snov svojim razmeram ter svojemu čustvovanju. Cena teh pravljic je torej v pripovedovanju, v globokem etičnem pojmovanju življenjskih dogajanj ter izredni fantaziji, po topli romantiki ter velikem realizmu opisovanja. To pa so odlike pisateljskega sloga Božene Nemcove ter njene tople človečnosti.
Leskovčeva »Vera in nevera« na Ljudskem odru
V nedeljo, 30. novembra je Ljudski oder uprizoril v Frančiškanski dvorani Antona Leskovca dramo v treh dejanjih »Vera in nevera«. Delo, ki je pisateljeva zadnja stvaritev, resda doslej še ni bilo Uprizorjeno na nobenem gledališkem odru in s tega vidika so prireditelji upravičeno oznanili, češ da gre za krstno predstavo. Vendarle moramo k temu dodati, da je igro svoječasno pripravila in izvajala že radijska igralska družina pod vodstvom Franceta Koblarja, prav tako kakor še vedno neuprizorjenega »Jurija Plevnarja« istega avtorja ter še celo vrsto drugih izvirnih del.
Kljub temu je govornik na nedeljski prireditvi po pravici ugotovil, da se je Leskovčevo delo pri nas neupravičeno zapostavljalo in da se je temu nadarjenemu dramatiku, čigar delo je v polnem razmahu prekinila prezgodnja smrt, pogosto storila huda krivica. Dodajmo, da se mu je najhujša krivica zgodila prav letos, ko je po krivdi prirediteljev doživela neuspeh njegova že večkrat preizkušena in uspela igra »Dva bregova«. Zato je gotovo hvalevredno, da se je Ljudski oder spomnil pisatelja in skušal prikazati na odru domačo dramo, ki po vsebinski tehtnosti, pa tudi po odrski učinkovitosti nadkriljuje marsikatero tuje delo, na ljubo kateremu je bila kakor še toliko drugih zapostavljena in prezrta.
Ljudski oder se je z uprizoritvijo »Vere in nevere« lotil sicer izredno težavne naloge, kajti to Leskovčevo delo, ki je izmed vseh njegovih stvaritev morebiti najbolj ubrano v dramatskem smislu, je hkrati tudi najzahtevnejše glede na sredstva gledališkega prikazovanja. Bogata teatra-ličnost »Dveh bregov« se je tu umaknila izredno zadržani drami, ki nam v analitični zgodbi prikazuje človeško krivico in dobroto, trpljenje in poveličanje ter nam hkrati odkriva vero v neveri in nevero v veri. Podoba sveta je pogosto varljiva in resnica drugačna od videza. Ko pa se razodene božja sodba, se mora ukloniti tako fa-rizejstvo, ki hlini pobožnost, da lažje služi osebnim koristim, kakor tudi iz sebe rastoča dobrota, ki kljub drugačnemu videzu in morda celo hotenju vendarle korenini v veri. Pisatelj nam je ta boj prikazal predvsem v osebah kmeta Lavdo-na in krčmarice Dagarinke ter njunega sina Diz-me, vendarle je njihovo dramo zvezal z usodo vaške skupnosti, ki jo najvidneje predstavlja župnik. S te strani razodeva delo monumentalno podobo domačnosti, prav tako kakor sega z druge strani pod površino realnih podob, tako da jih lahko gledamo hkrati tudi od znotraj. To daje delu značaj duhovnega realizma, v katerem sta možna tako vsakdanji dogodek kakor čudež. Potrebno pa je dodati, da je drama napisana predvsem za oder; v to so usmerjeni ne le lapidarni stvarni in besedni poudarki, ampak tudi izredno bogata »odrska« navodila, ki pričajo, kako velikega pomena utegneta biti pri uprizoritvi mimična igra in' z njo zvezano občutje. To je tudi vzrok, da more to delo popolnoma zaživeti le v igri nadpovprečnih igralcev.
Ljudski oder zasluži priznanje, da je kljub pomanjkanju tehničnih in umetniških sredstev uprizoril dramo tako, da je bila sprejemljiva in na dostojni višini. Uspeh pa bi bil nedvomno še večji, če bi bila možna večja skladnost med odrom ter scenično in režijsko zamislijo. Igra zahteva tudi na zunaj prostorninskega razmaha, ki pa ga preskromni oder v Frančiškanski dvorani ne dovoljuje. Pa tudi scenograf se je nekoliko preveč odmaknil od avtorjevih navodil, posebno, ker je igra tudi sicer ostala čimbolj v mejah realizma. Težave so «• čutil« posebno ob spremembi prizorišča v tretjem dejaiiju. Skoda, je tudi, da ni bil
V tej I. knjigi Pravljic je Tine Deheljak izbral in prevedel 13 njenih pravljic, izmed katerih jih je sedem priobčil že svoj čas v »Slovencu« v Otroškem podlistku (Modri zlatar. Kaznovana prevzetnost, pogumni Mikeš, O žar-ptici in morski deklici, O belem gadu. Zlati gradovi ter Angel varuh), šest pa je sedaj v knjižni izdaji novih (Kako je Jaromil postal srečen, Sedem krokarjev, O premeteni kneginji, o Soncu, Mesecu in Vetru, Kdo je neumnejši in Hudobna mati). Ze naslovi pravljic označijo njihov svet, ki je svet pravljic od pamtiveka in bo ostal še dolgo časa kljub snre-menjenim socialnim razmeram in kljub težnji, da se tudi v pravljico vnese moderen realističen svet ter se »dobro in zlo«, moralna pojma, ki igrata v pravljicah veliko vlogo, nadomestita z nasprotji dveh socialnih razredov, kakor se je poskušalo tudi že pri nas. Poezija, idealizem in lepota ter romantični polet bodo take stare pravljice še vedno napravili privlačne ter jih bo otrok še vedno rad bral, še rajši pa poslušal, če mu jih bosta pripovedovala mati ali oče. Bistvo pravljice je namreč v pripovedovanju in v načinu, kako jo pripovednik poda. Zato bodo zlasti starši dobili v tej, 192 strani obsegajoči zbirki pravljic, dovolj motivov za pravljično snovanje svojim otrokom, otroci sami pa bodo poslušali to »babico češkega naroda«, kakor jo imenujejo Cehi sami, kako zajem-ljivo in napeto ter z domišljijskim poletom zna pričarati kraljične in princeske, pa tudi revne pastirčke, vrtnarje, popotne rokodelce itd., ki po mnogih naporih in čudežnih iskanjih po zemlji in podzemlju najdejo svojo življenjsko srečo v tihem pristanu družinske sreče V družino vodijo vse niti teh pravljic in v vzgojo v strahu božjem. Zato bo pač najlepša pravljica med njimi gotovo tista o angelu varuhu, ki je zapeljeval svojega varovanca v krajo, umor in zapeljevanje, pa samo zato, da je preizkušal njegovo odpornost in vzgojo in ga tako rešil sramotne smrti na vislicah. In takih pravljic je v tej zbirki trinajst, kratkih in daljših, kmetskih in graščinskih ter rokodelskih, iz vseh stanov in svetov, ki naj razmahnejo otrokovo domišljijo in pokažejo svet — od lepe strani. Saj so otroci tako potrebni lepotne podobe sveta, ko jim prav sedanji čas nudi tako malo pravljičnega in lepega. In tudi odrasli človek se bo rad povrnil »v prvotnost nazaj«, v svojo mladost ter bodo marsikomu pravi oddih in odmik od groze sedanjih dni. Slovenski družini bodo za Miklavža te češke pravljice nudile gotovo mnogo užitka.
O prevodu pa, kot prizadeti prevajalec, ne morem soditi. Upam pa, da bodo bralci sami popravili nekaj tiskovnih napak, ki so zadnji hip prišle v knjigo (n. pr. na str. 6 »kaj na«, mesto kaj naj pomeni; str. 13 »razodel svoj skle« mesto »svoj sklep!« itd. ter morda še marsikaj.
Opremo je v skladu z notranjimi vinjetami, ki so-vzete po Artušu Scheinerju v izvirni izdaji, napravila zelo okusno Jela Vilfanova.	id.
ohranjen frontalni vidik (vrata v ozadju!); sedaj se ob prihodu posameznih oseb marsikaj izgubi. Sicer pa je bila igra jasna zlasti v zgodbi in idejni vsebini.'Tudi besedni poudarki so večinoma pričali o skrbni pripravi. Poglobiti pa bi bilo treba še posamezne podobe ter izpopolniti igro zlasti tam, kjer terja beseda še svojo mimično in čustveno dopolnitev. V celoti sta bili najbolje izdelani prvo dejanje in zadnja slika. Izmed posameznih oseb je bila učinkovita figura zlasti Lav-don, a duhu dela sta se morebiti še bolj približala župnik in Dizma. Prepričevala je tudi Ma-rida, čeprav ne toliko z individualno označitvijo, kot s splošno igralskega vidika. Pa tudi ostali, med katerimi naj posebej omenim še Turna, so po svojih najboljših močeh prispevali k sorazmerno dobremu uspehu igre. Največjega pomena pa je bila uprizoritev zaradi tega, ker je pokazala in potrdila resnično odrsko vrednost »Vere in nevere«.	France Vodnik.
Impresionisti
Ob razstavi Jakopič—Jama—Sternen—Vesel
v galeriji Obersnel
V tegobah današnjega časa, ko se vrednote življenja menjajo v razbrzdanem ritmu, ko pretijo razmere za vedno nadomestiti silo duha s sjlo pesti, se duhovni zakladi tesno približujejo človeku. Ob njih, najsi so otroci preteklosti ali sedanjosti, se vrača človeku življenjski optimizem, vera v boljše, lepše življenje posameznika in predvsem trdno prepričanje v svetlo bodočnost naroda. Kajti v zakladih duha se jasno zrcali njegov nesmrtni genij.
Likovna umetnost je integralni del duhovnih narodovih vrednot. Posebno tisla, o kateri smo prepričani, da ni bogatila le s svojo kvaliteto narodnega kulturnega premoženja, temveč, da pomeni tudi v njegovem zgodovinskem življenju važen mejnik. Tak mejnik pa je delo umetnostne generacije, ki nosi naslov: impresionisti. Ta umetnostni rod je nastopil v trenutku, ko se je slovenski narod do dobra prebudil k narodni zavesti in ko je mlad po svoji življenjski vitalnosti na široko zasejal seme doslej neslutenemu kulturnemu razvoju. Prvikrat v kulturni zgodovini slovenskega naroda se je skupina slovenskih likovnih umetnikov napotila k zavestnemu reševanju problema slovenske likovne umetnosti. Od prvih poizkusov do danes je minilo skoraj j>ol stoletja in spada torej začetek tega gibanja skoraj v zgodovino. Uspeh pa je za vsakega poznavalca slovenske umetnosti nesporen. Gibanje je sprožilo plaz novih problemov, nove generacije so vstale in vsaka zase so nadalje gradile na slovenskem umetnostnem hramu.
Kakor je bil že sam pojav tega umetnostnega rodu prevažen za razvoj naše umetnosti v kulturno-zgodovinskem smislu, tako je slovenski impresionizem tudi s stališča umetnostne kvalitete dosegel izredno visoko raven. Ne samo, da je odkril »novo umetnostno deželo,« kakor so ugotovili tujci, temveč je ob njej dosegel ludi umetnostno kvalitetno višino, ki ga je izravnala z umetnostnimi stremljenji drugih evropskih narodov. Danes gledamo na umetnost naših impresionistov kakor na svojo k 1 a s i k o. To je umetnost, ki stoji že izven dnevnih prilik, debat in nekoristnega dvoma. Umetnost, ki stoji svetla in silna na obzorju našega likovnega ustvarjanja in je kažipot ter vzor mladim generacijam.
Lahko trdimo, da je impresionistična umetnost najgloblje prodrla do bistvene podobe slovenske zemlje in človeka. Zrastla je sicer iz srednjeevropskega umetnostnega območja, vendar se je že v prvi rasti osamosvojila k globoko etič-i nemu individualnemu reševanju umetnostnih pro-
Marmarika
Italijanska tn nemška vojna poročila zopet prinašajo poročila o hudih bojih v Marmariki. Pod imenom Marmarika je razumeti sredozemsko obalo vzhodno od Cirenaike in približno do 6rede egiptovske obale. Na italijanski strani ima Marmarika še pustinjski značaj, v Egiptu pa preide že v popolno puščavo. Ob obali so apneničasti, z redkimi rastlinami poraščeni, le nekaj metrov visoki hribčki. Obala je nizka, revna na pristaniščih in večinoma brez življenjskih možnosti. Od vročih sončnih žarkov so tla rumena. Značilnosti teh krajev so pomanjkanje vode in hrane za ljudi iu živali, samota, jjomanjkanje poti, kamen, pesek ter osamljene zelenice.
V zimskih mesecih v Marmariki nekoliko dežuje. Padavin je največ do 20 cm. Te izvabijo iz zemlje tisto skromno rastlinstvo, ki uspeva na robovih puščave. Aprila dež poneha, od maja do decembra pa vlada neznosna poletna vročina. Zemlja dobi razjioke in pesek potuje j>o puščavi. Človek in žival se pomakneta proti morju ali v zavetišča po zelenicah. Tik ob morju je voda v globini deset do štirideset metrov. Čim bolj od mor-
ja so podajaš, tem globlja je, dokler je končno ne zmanjka. Naselbin je v Marmariki zelo malo. Glavni kraj je Tobruk, ki leži 174 kilometrov vzhodno od Deme. Med tema krajema jo le pet brezpomembnih, majhnih zelenic. Tobruk ima odlično lego. Leži v 4 kilometre dolgem, poldrug kilometer širokem ter 10-15 trfetrov globokem naravnem zalivu. Obdajajo ga 60 do 150 metrov visoki hribčki. Zaliv je odprt proti vzhodu in zaščiten pred divjimi zahodnimi vetrovi. Zato je eno najboljših pristanišč v severni Afriki. Ko ga je 1. 1911. zasedla Italija, je imel le nekaj malega prebivalstva, ki pa je sedaj narastlo na 2500. Vzhodno od Tobruka proti Bardiji je neobljudena stepa. Južno od Bardije je 24 km oddaljena~trd-njava Fort Capuzzo, 24 km naprej proti jugu pa Sidi Omar. Deset kilometrov vzhodno od libijsko-egiptske meje je trdnjava Sollum, nato 70 km same pustinje do malo pomembne zelenice Sidi el Barrani, od koder je zopet 155 kilometrov do prvega večjega kraja, ki se imenuje Marsa Ma-truh, o katerem mnogokrat beremo v listih, kako ga bombardirata italijansko in nemško lelalstvo.
Iz Goriške m^raiine
Ob desetletnici smrti nadškofa Sedeja. V
petek 28. novembra je jioteklo deset let, kar je nehalo biti plemenito srce enega največjih mož, ki jih je rodila Goriška. Tistega dne je vdano izročil svojo preizkušeno dušo svojemu Stvarniku goriški nadškof dr. Fr. Borgia Sedej. Njegove zemske ostanke smo nekaj dni po njegovi smrti položili k večnemu počitku v sveto-
forskem Marijinem svetišču, njegov nepozabni ik je pa ostal med nami in živi z nami. Ob desetletnici njegove smrti se vsako leto poklonimo njegovemu svetlemu spominu, pomolimo za njegovo blago dušo in se prifioročamo njegovi priprošnji: v lepi in ponosni baziliki primorske varhinje na Sveti gori in v goriški stolnici se vsako leto daruje slovesna zaduš-nica. Tudi letos je bilo tako. V četrtek 27. novembra je bilo ob 10 na Sveti gori slovesno žalno opravilo, ki so ga na pokojnikovem grobu peli svetogorski frančiškani v svojim gvardianom na čelu. K sj>ominski slovesnosti je prihitelo preko 30 duhovnikov iz vse škofije, od katerih so mnogi tam brali sv. maše. Tudi lepo število častilcev, ki so se kljub delavniku lahko utrgali od doma, je priromalo na Marijin vrh. Katafalk, katerega je krasila mitra, je bil okusno odet v cvetje in ožarjen od številnih sveč. Po veličastnem hramu božjem 60 doneče odmevaii žalni psalmi in se glasili ubrani akordi učinkovitega rekviema, ki so ga spremljale mogočne orgle. V petek, na dan smrti, je pa prevzvišeni nadpastir ob asistenci kapitlja in ob prisotnosti številnega občinstva v goriški stolnici opravil vse žalne obrede. Gorica in vsa nadškofija se je dostojno oddolžila nepozabnemu vladiki ob 10 letnici njegove smrti.
Snho vreme. Kakor poroča »Slovenec« je v Ljubljani že nekaj dni hladno, suho vreme. Tudi pri nae na Goriškem se je prejšnje vlažno, kislo vreme moralo umakniti severnim vetrovom in vladajo ves teden sončni jesenski dnevi. Mraz pritiska vsak dan bolj občutno in ozračje je že docela osušeno, pa tudi razhla-jeno. V jutrih so polja pobeljena s slano, gozdovi so pa obloženi s srežom. Toplomer pada od jutra do jutra. V sredo smo prišli do ruičle, v petek je bilo v Gorici že nekaj stopinj pod ničlo. Po Vipavski dolini pa piha skoraj vse dni neugnana burja, ki je ponekod že močno neprijetna.
tek 28. novembra smo imeli kar dva pogreba. Ob dveh popoldne 6mo spremljali k zadnjemu dva pogreba. Ob 2 smo spremljali k zadnjemu počitku na pokopališče v Pevmi gospo Magdaleno Šuligoj, ženo znanega urarja Jakoba suli-goja. Po rodu je bila Korošica. Dočakala je visoko starost 91 let. Bila je dobra trgovka tn varčna gospodinja. — Ob 3 popoldne na je bil pogreb g. Josipa Mušiča, ki je bil dolgo vrsto let spoštovan in vesten blagajnik na goriškem »Montu«. Zadnja leta je preživel v pokoju in se je ukvarjal s kmetijstvom. Oskrboval je v prvi vrsti svoje vinorodno posestvo v šmartnem v Brdih, kjer je bil doma in kamor so ga iz Gorice odpeljali tudi k večnemu počitku. Značajni in pošteni piokojnik, ki je bil tudi ljubezniv družabnik, je štel v Gorici mnogo prijateljev in znancev, ki ga bodo ohranili v častnem spominu. Umrl je po kratki pljučnici v 70. letu starosti. Ker je bil do zadnjega čvrst in živahen, je njegova smrt vse iznenadila. — Obema pokojnikoma večni mir, žalujočim družinam pa toplo sožalje!
Poroka. Na Planini pri Vipavi se je fioro-čila Justina Štrancar iz ugledne naše družine s Karlom Lisjakom iz bližnjih Ustij. Na novi življenjski poti jima želimo obilo sreče.
Smrt podgorsKe graščakfnje. V Podgori pri Gorici je pred nekaj dnevi umrla ga. Elvira, vdova grofica Attems. poročena Pipan, zadnja lastnica podgorske graščine. Umrla je po težki bolezni, stara 58 let.
Dogon klavne živine v decembrn. Za dogon klavne živine v decembru so določeni naslednji dnevi in kraji: 2. dec. Breginj, 3. Kobarid, 8. Tolmin, 9. Sv. Lucija, 16. Ajdovščina, 17. Opat je selo, 19. Dobrovo v Brdih, 22. Komen, 29. Rihenberg in 30. decembra černiče.
Še en grob v Gorici. V sredo 26. novembra smo ob številni udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev jiokopali g. Andreja Cehovina, upokojenega državnega redarja, ki je po kratki bolezni mirno odšel v večnost, star 74 let. Po svetovni vojni je nekaj let kot upokojenec služboval v nekdanji Narodni tiskarni. Rajnki je bil globoko veren in tesno priklenjen na svojo domačo zemljo. Tudi svoji družini je bil skrben oče in ji je žrtvoval vse svoje trude. Naj 6e spočije v Bogu, domačim iskreno sožalje I
Pregled plemenskih bikov v Tolminu. K pregledu plemenskih bikov, ki je bil 15. nov. v Tolminu, so naši hribovski živinorejci prignali okrog 70 od 8 do 18 mesecev starih bikov rdeče-cikaste pinegavske pasme. Strokovna komisija je
blemov. Ta individualna, zavestno slovenska stremljenja, katerim bi mogli staviti ob stran vznik in razvoj velikih tujih umetnostnih gibanj, naj bi za vedno služila kdt vzor in edina pot za zdrav in samobiten razvoj slovenske umetnosti.
Umetnost impresionistov je torej globoka zareza v razvoju slovenske umetnosti. Danes nam je ta umetnost tudi dokument zmage resničnega dela nad lažnivim videzom, zmage umetnostne ideje pred sebično liuhezniio do zmotnih dobrin.
br. S. Mikuž.
ugotovila zadovoljiv napredek v razvoju naSega živinorejstva. Razdeljenih je bilo lepo število nagrad. Zanimivo prireditev je obiskal tudi goriški prefekt eksc. Cavarni.
Iz Hrvatske
Najboljše dr. Budakovo delo »Ognjištc« — opera. V dogovoru z doglavnikom in sedanjim hrvatskim poslanikom v Berlinu dr. Budakom, so hrvetski umetniški krogi sklenili, da bodo najboljše dr. Budakovo dramatizirano delo »Ognjište« izvajali tudi kot opero. Dr. Budak je pisanje libreta zaupal hrvatskemu pisate-ju prof. Vojmilu Rabadunu, ki je tudi dramatiziral omenjeni roman. Glasbo za libreto bo napisal mladi hrvatski skladatelj Boris Pa-andopulo. Opera bo imela tri dejanja in epilog, ki bo tudi popolnoma samostojen. Glavne osebe bodo v operi Anera (alt), Lukan (bariton), Joso (tenor), Dafija (sopran), Blažič (bas) in Miča (lirski tenor).
Zunanji minister dr. Lorkovič zopet doma. Zunanji minister dr lorkovič. ki se je prejšnji teden mudil v Berlinu, kjer je podpisal pristopno izjavo neodv. drž. Hrvatske bloku držav proti kominterni, se je te dni vrnil domov. Za časa svojega bivanja v Berlinu je bil sprejet tudi pri vodji rajha Hitlerju, daljši razgovor je pa imel tudi z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. Pred svojim odhodom iz Berlina je dal dopisniku hrvatske časnikarske agencije »Croatia« izjuvo, v kateri je poudarjal svoje veselje zaradi pristopa neodvisne države Hrvatske družini evropskih in ostalih držav, ki so se združile v borbi proti boljševizmu. Po podpisu izjave, s katero se je tudi hrvatska država priključila omenjeni skupini držav za borbo proti komunizmu, je vodja rajha odlikoval tudi hrvatskega zunanjega ministra z redom velikega križa nemškega orla z lento.
Slovaki na Hrvatskem. V zadnjem času so imeli Slovaki na Hrvatskem več manifestacij-6kih sestankov, na katerih so se vsi izrekali za borbo proti boljševizmu ter so tudi zagotavljali poglavnika o svoji zvestobi. Takšni sestanki so bili v Šidu, lioku, Ljubi ji, Binguli, Erdeviku, Stari Pazovi in Dobanovcih.
Priznanje pravice za službo v hrvatskem domobranstvu. Po naročilu hrvatskega vojnega ministrstva lahko vsi tisti, ki po predpisih ministrstva za pravosodje in bogočastje prestopijo iz pravoslavja v kako drugo priznano vero, zaprosijo za sprejem v službo hrvatskega domobranstva.
»Starčevičeva mladina«, nova mladinska revija na Hrvatskem. V Zagrebu je izšla prva številka mladinske revije »Starčevičeva mladina«. Izdaja jo poveljstvo Starčevičeve ustaške mladine.
Podžupan velike župe Lika in Gacka umrl. V Zagrebu je prejšnji teden umrl j>odžupan velike župe Lika in Gacka Ivo Rukavina.
Posebne spominske znamke na Hrvatskem. Prireditelji razstave »Borba združene Evrope na Vzhodu« so v zvezi s to razstavo sklenili izdati tudi posebne spominske znamke. Znamke bodo imele vrednost 4 in 2 kune.
Smrtna kazen za odvraten zločin. Hrvatsko notranje ministrstvo uradno j>oroča, da je naglo sodišče obsodilo na smrt judovskega trgovca Oskarja VVeissa zaradi odvratnega zločina, ki ga je hotel izvršiti nad dvema malo-letnima dekletoma-arijkama in katoličankama. Smrtna kazen je bila tudi izvršena.
Hrvatski vojašk; ataše v Sofiji. Poglavnik je imenoval podj»olkovni.ka Petroviča za prvega vojaškega atašeja pri hrvatskem poslaništvu v Sofiji.
Podružnica Trboveljske premogokopne družbe v Zagrebu. Pri trgovskem sodišču v Zagrebu je registrirana podružnica Trboveljske premogokopne družbe z osnovno glavnico 200 milijonov kun. Na glavnico podružnice odpade 100.000 kun.
Hrvaščfna na italijanskih univerzah. Hrvatska vlada je postavila lektorja za hrvatski jezik na sledečih italijanskih univerzoh: v Rimu dr. Kreta Spalatina, v Bologni dr. Jakoba Ko-stoviča, v Milanu dr. Petra Guberino in v Fi-renzi Franja Sentinelo.
Ljubezen
»Vidiš, draga, jaz vedno naredim temeljito, česar sc lotim.«
Francesco Perri:	8
Neznani učenec
Zgodovinski roman iz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovreučič.
Mikol jo z jokom sprejela novorojenčka. Sin, ki ji ga je poslal Jehova, ko jo je blagoslovil, naj ue bi molil Bop^p Izraelovega, naj bi se metal na tla pred cesarjem, strahotnim predstavnikom rimske moči, in naj bi se vzgajal v mestu Martovem, v novem Babilonu, ki je žarel kakor Moloh v temi Zahoda?
Ne, branila bi svojega sina za vsako ceno, darovala bi ga Jehovi.
Zato je osmi dan po otrokovem rojstvu poklicala velikega duhovna brata Izmaela in je v njegovi' navzočnosti s kamenenim nožem, ki ga je imela skritega v skrinjici za nakit, obrezala otroka in mu dala ime najlepšega med sinovi Davidovimi — Adonija, kar pomeni: »Tvoj Bog bo Jehova«.
Komaj se je obred končal in so bile okoli zibeli še krvave preveze ter je obrezani otrok obupno vekal, je v spremstvu liktorjev prišel Va-lerius.
In tedaj se je odigral nepopisen prizor. Ko je upravitelj videl, kaj so napravili z otrokom, je tako pobesnel, kakor bi znorel.
Obreza je bila za Rimljane ena izmed najsra-motnejših stari in njegov sin, predstavnik rodu Valerijcev, naj bi bil predmet posmeha in zaničevanja pri vseh rimskih mladeničih in ženskah!
Izdrl je meč in planil nad Mikol:
»Podla hči Judova,« je tulil, »kaj si storila s sinom, rojenim iz moje krvi, iz rimske krvi!«
Ko se je postavil Izmael pred zibel in branil 6 6vojim telesom sestro, ga je razsrjeni Valerius z
glavičem meča tako udaril na čelo, da se je omamljen zgrudil.
Medtem je Mikol pograbila otroka, zbežala in hitela nizdol proti dolinici Terapeiona, hoteč priti do katerih koli vrat templja in 6e s sinom vanj zateči; a ko je prišla v bližino hiše asmonejcev, 6e je razvila tam na sredi ceste prava bitka.
Mikol je kakor volkulja branila otroka pred najetimi plačanci. Na pomoč ji je prišlo nekaj rokodelcev, ki 6o grozeče obkolili liktorje in upravitelja, a kmalu 60 prišli še legionarji, ki so prepodiM rokodelce, in otrok je 06tal v rokah vojakov, ki so ga odnesli v Antonijevo palačo. Mikol je bila ranjena in je izginila v vznemirjeni gneči.
6.
Prej kot v eni uri je bilo vse mesto v vojnem 6tanju. S palicami; z noži in s kamenjem oborožena množica se je kričeč zgoščala okoli upraviteljeve palače. Med drugim so zahtevah tudi obrezanega otroka. Govorilo se je, da bi ga dal Valerius, ko bi 6e vrnil v Cezarejo, vreči v morje, ker je bil obrezan. Močna 6kupifia gorečnikov se je pod Elea-zarjevim poveljstvom zbrala pred mestom, da bi napadla upraviteljevo spremstvo, ko bi 6e vračal v Cezarejo.
Najhujše kar je neznansko razburilo duhove, pa je bilo, da je Valerius z mečem udaril 6veto osebo velikega duhovnika. To pot je imel Gratus proti sebi V6e in grozilo je, da bo imela zadeva usodne posledice.
Pa mu je prišla pomoč, odkoder bi je najmanj pričakoval: od Anna, odstavljenega velikega duhovna.
Stari saducejski cinik se je oglasil v Antonijevi palači in prepričevalno ponudil Rimljanu ključ za hitro rešitev, češ, Izmael dejansko ni veliki duho-
ven, ker je bilo njegovo imenovanje nepostavno in uspeh zvodništva, kar postava obsoja. Ce bi vrnil njemu ali kateremu njegovih sinov ča6t velikega duhovna, bi se obvezal, da bi v nekaj urah duhove pomiril.
Valeriju je bil Anna osebno grozno zoprn, a mu ni hotel vrniti zaželene časti tudi zaradi tega, ker je vedel, da je pri bojeviti stranki gorečnikov osovražen, izmaela, 6ina Fabijevega, je odstavil, a veliko duhovništvo je dal najstarejšemu sinu An-noventu — Eleazarju.
Novi izvoljenec je takoj sklical sinedrij, prepričal vse prvake, da je bilo Izmaelovo imenovanje nepostavno, ker ga je dosegel po sestrinem zvodništvu, in zahteval, ker je vrnjena najvišja ča6t družini zakonitega velikega duhovna, naj se ljudstvo pomiri in naj 6pet zaupa v upravitelja.
Annovi pristaši in hlapci, katerih je imel 6tari trgovec za celo vojsko, 60 prepodili Fabijeve sinove iz mesta, voditelja gorečnikov Eleazarja pa 60 z njegovo močno četo potisnili na deželo in Valerius se je vrnil v Cezarejo, no6eč zagrenjen s seboj obrezanega otroka.
Spočetka je mislil, da bi se ga iznebil. Nemogoče se mu je zdelo, da bi v Ki mu živel in predstavljal njegov rod Valerijec z onečaščujočo judovsko obrezo. Toda otrok je bil tako lep in kako težko ga je čakal! In s kakšnim hrepenenjem je sanjal, kako ga vzjame v roke in ga po izvršenem rimskem obredu pokloni edini boginji v katero veruje, božanstveni Slasti. Nesel ga je s seboj v Cezarejo, mu dal rimsko ime Marko in vzgajali 6o ga v veliki vladni palači ob morju.
O Mikoli ni dobil več nikakih vesti in jih tudi ni iskal, ker 6e je je bil že naveličal. Njegov bankir Saramaila, Jud iz Antiohije, ki je ime' v Jeruzalemu velike kupčije z Annom, mu ie kmalu našel prelepo petnajstletno dekle iz Magdale, Miriam ji je
bilo ime, ki mu je obilno poplačala izgubo Fabijeve hčere.
7.
Tako je bil otrok do četrtega leta v Cezareji ob morju in je postal lep, živahen in prikupen kakor Dioniz na gori Niza. Njegovi črni kodri 60 se sinje svetlikali kaor prsi golobov; kdor ga je videl, ga je vzljubil.
Valenjeva nova ljubimka Miriam iz Magdale je bila kar zanorjena v otroka, zlasti ker je bila neplodna. Včasih ga je položila nagega na preprogo, ga občudovala in tako goreče klicala Jehovo, da bi zanosila, dokler ni omedlela in 6e s penečimi usti zvijala ob otroku.
Ko se je pa mali Adonisa začel zavedati 6voje okolice in postal radoveden ter želel V6e znati, ga Valerius, ki ga je imel neznansko rad, ni hotel pustiti več v razbeljenem ozračju Judeje. Njegovemu bistremu latinskemu duhu, vajenemu videti vse jasno, V6e smiselno razložiti in 6e vedro veseliti sladkosti sveta, 60 se zdeli Izraelci in 6ploh vzhodnjaki blazni zanesenjaki, pijani Boga, kar je toliko kot ničla.
Življenje v Cezareji ob morju je bila orgija vrtincev vseh vraž in te mrzlice 60 se nalezli tudi njegovi legionarji. Ni6o bili redki slučaji, da 6o se vojaki, ki so jih vpeljevale pristaniške sirijske ženske v Aktisove misterije, 6ami pohabili.
Valerius ni hotel, da bi se lotila ta grda mrzili-ca zdravega razuma njegovega sinka. Zato je sklenil, da ga pošlje v Rim, kjer naj bi ga po stanu vzgajali pod nadzorstvom sorodnika Valerija Me6-sala.
V Jeruzalemu je, kakor se je zdelo, po štirikratni izmenjavi velikega duhovna v treh letih,
I končno le uredil vse zadeve z imenovanjem Anno-vega zeta, sposobnega Jožeta Kaifa, ki se je izkazat s 6vojo vdanostjo vladi in 6e posvetil svoji službi.
L3UBL3ANSKI EMATOGRAFI
Predstave ob 16 In 18.15. ob nedeljah In pra-nimh na ob 10.30. 14 30. 16.30 In 18.30
iiVa filma napete pustolov ke vsebine
Gospodar Bengala - • Jekleni vitez
Kathlen Burke. Charles Lnuchevr, Tom Tyler, Earl Dwirue, Jeau (Jarmon KINU SLOM* - i r.i., 27-30
IzreJao jiinimk film o življenju ia dramatični ljubezni xlavnetrn pianista
Decemberska noč
Pierre Blanehar. Renne iaint Cyr. Odlični igralci! Klasična glasba! KINO MATICA - TEL. 22-41
Napeta kriminalna drama —' razkrinkaDje misterijoznega morilca
Zapuščena Hiša
Kent Kermeth, Jndy Kelly, Walter Rili« KINU UNION _ fEL. 22.21
Kaj so »uliravirusi« ?
V Ameriki so izšle silno zanimive študije o tem, kaj so ultravirusi. Je to skupina majhnih, nevidnih patogenskih bitij, ki jih v dosedanji biološki tehniki še ne poznajo in ki zadržujejo sokove, ki jih organizem dovaja stanicam kot hrano. Nobeno živo bitje ni brez teh bacilov. Človek, živali, ptiči, ribe, mrčes, rastline in celo bakterije same, vsi so njihov plen, vsi morajo plačati tribut tem majhnim, nevidnim sovražnim bitjem. Doslej so odkrili že okoli sto ultravirusov, ki so povzročitelji različnih bolezni, kakor kozd, rdečice, trahoma, epidemičnega vnetja možganov, lišaja, raznih kužnih bolezni, bradavic, Vidovega plesa, vnetja pri-ušesne slinavke in raznih drugih. Pravijo, da bodo po dolgem času in neštetih poskusih iznašli kako učinkovito sredstvo proti tem nevarnim škodljivcem.
Zahtevajte povsod nas list!
MALI OGLASI
V malih oglasih valja pri iskanju ilulbe vsaka beseda L 0.30, pri ienitovaniskih oglasih |e beseda po L i.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. Mala oglase je treba plačati takoj pri naročilu.
m».iMiNi
~> i ul r i n
B Službe B
Dobe:
Sobarica - služkinja
v starosti 30 do 35 let, ki razume tudi nekaj na kuhanje, se sprejme: Fu-harjeva 14/1. Predstaviti se Je popoldne od pol 3 do pol 4.	b
<7nserati
v-Slovencu■
I imajo največji uspehi
■ Sobe ■
Oddalo:
Nemeblovano sobo
oddam enemu ali dvema gospema ali gospodičnama. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod P/Mlr ln čistost št. 12111.	s
Dva voza prodani
oba z diro (eden z vzmeti ln sanmi). - Na ogled pri Slardt Trnovski pristan 14.	1
Usnje
razne vrste dobe čevljarji na nakaznice od Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v poljubni količini pri tvrdkl Sever Miha, Florijanska ul. 3, LJubljana.	1
Krzno S
Ovratniki, mufi in boe
prosta prodaja ?
L. Rot, Mestni trg št 5, Ljubljana.
Zavese
prodam po ugodni ceni. Pogačnik, Friškovec 6. 1
Otroško posteljico
belo, prodam. Naslov v upravi »Slov.« št. 13173.
Fotoaparat
Welta, Trloplan, GBrlltz, Compur 1 : 4.6, nov, naprodaj. Poljedelska št. 19, Zelena jama, Moste. 1
Krasno spalnico
orehova korenina, ugodno proda mizarstvo Glu-hak, Brezovica. _ Zaloga v LJubljani, Florijanska ulica 19. Sprejemam na. ročila.	š
Kupujte pri naših Inserentih! I
Mesarskega vajenca
poštenih krščanskih staršev sprejmem takoj. — Mtlller, Janševa 15. v
li1-!MliiIH
Suhe jurčke
krojaške odpadke ln volnene jopice kupujem po najvišji dnevni ceni. . R. Vlšnjevec, LJubljana, Sv. Florljana ul. 37.	k
Vse vrste odpadke
krojaške ln šiviljske ter žakljovlno, kupujem. -Hrenova ulica 8.	k
Kože domačih zajcev
plačuje najbolje krznar-stvo Li. ROT, Ljubljana, Mestni trg 5.	k
Stare pile in rašpe
vseh vrst kupujemo po najvišji ceni. Pilarna Fl-gar, Vošnjakova 12. k
Oddalo:
Enosobno stanovanje
oddam takoj, z elektriko ln vodovodom. Poizve se v upr. »Slov.« št. 13179.
|Uimtcm|
Skladiščne prostore
vzamemo v najem v mestu aH okolici. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Skla_ dišče« št. 13175.	in
Filatelisti, pozor!
Najugodneje kupite ln vnovčlte anamtce vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana. Stritarjeva 8.
Zavese za zatemnitev
lz papirja nudi solidno ln poceni
Puc Danilo
tapetnik
Ljubljana, Slomškova 9
Telefon št 85-71.
la lampada di qualitd prodotta nello stabilimento di Milano della TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A,
Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvor n ic i tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A.
O

TUNGSRAM
BOMMA
Copertoni auto inservi-bili, battistrada, trancia-ture, spellature, anelli camion, acquista Industria Goma. Ofterte a:
GUMA
Nerabljive automobilske plašče, odrezke, opiljke, pneumatike. obroče za kamione kupuje industrija gume. Ponudbena:
Societk VULCANOVA ^ VARESB
Kap jih je zadela..!
Komaj so 6e bili dvignili od mize, je pristopila gospodična Cassertonova k Chappellu:
»Lahko govorim na samem z vami, gospod komisar?«
Chappell se oprosti pri svojih spremljevalcih in gre z gospodično Cas6ertonovo v njen zasebni 6alon.
Prvič se mu je nudila prilika, da si je lahko ogledal njeno 6obo.
Ta je bila drugače opremljena kot ostale neokusne dvorane heatherstonskega gradu.
S stenskimi preprogami, z neštetimi slikami svojih kolegov-artistov, z ducati svilenih blazin in podzglavnikov, z več divani in blazinjaki je napravila iz puste, prekomerne velike 60be prijeten, čeprav malo ekscentričen damski salon.
Dva petrolejski peči 6ta razširjali prijetno toploto.
Gospodična Tessy se je ogrnila s kimonom temne barve, kar se ji je zelo podalo, in taka je ždela 6 podse potegnjenimi nogami na klopi zraven kamina.
»Sedite semkaj, Chappell!« spregovori čez par trenutkov in pokaže na blazino zraven 6ebe. Potem ga dolgo časa ogleduje mirno in nepremično
»Ne bo6te kadili?« vpraša. »Imam cigarete, ki jih Amerikanci radi kadijo...«
In pri tem mu je jxmudila zlato dozo.
Medtem ko si je molčč prižigal cigareto, je opazoval mlado gospodično, ki je sedela pred njim z zagonetno sprašujočim izrazom na lic.:.
Njeno lice je bilo 6krbno negovano.
Ozke ustnice, niti najmanj spominjajoče na moderne široke, so bile nenavadno okusno nabarvane. Obrvi je imela potegnjene v visokem, lepo osloče-nem loku. In trepalnice bi ji zavidala V6aka filmska zvezda, tako lepe in dolge je imela.
Njena postava je bila postava športkinje, ki je morda malo preveč trenirala. Toda tega nisi opazil, ker so bile njene kretnje vselej zelo ljubke.
Gospodični Cassertonovi 6e je zdelo, da že traja malce predolgo.
»Kakšno porazno sodbo ste 6i napravili o našem gradu, Chappell!« je začela.
Komisar je odkimal.
»Gospodična Cassertonova, nikar 6i s tem ne belite glave!«
»Ah, gospod Chappell, saj vi ne morete razumeti, kako me to boli!« je nadaljevala in ga prijela za roko.
»Nimate povoda!« poudarja komisar. »Doživel sem že druge primere, kjer 6em imel prebivalce kake hiše ali vile kar po vrsti za kriminalne tipe. — Ne izvzemši mrtvega!« pristavi šaljivo.
V očeh gospodične Tessy sta 6e zasvetili dve solzi.
»Chappell«, ponovi malce bolj glasno, »Vi tega 6p!oh ne morete razumeti!«
»In vzrok, zaradi katerega 6te hoteli z mano govoriti, gospodična?...« pravi Chappell 6tvarno.
»Recite mi samo Te6sy!«
»Hvala vam za to prednost!« odgovori Chap-pal okorno. »Vzrok ...«
»A, tako, da! Gotovo boste razumeli, Reg, da si ta, ki je gledal več let dan za dnevom 6mrti v oči, ne stori ničesar iz groženj namišljenih strahov ...«
Casserton je prikimal, ko je zagledal sprašujoče oči gospodične Ca6sertonove.
»... če se pa dogajajo take stvari, potem mi odpovedo moji živci!« razlaga mlada gospodična.
Pri tem je vzela iz skrivnega predalca kaditae mizice okrogel zavojček tablet.
»Kaj pa imate?« vpraša komisar.
»Lahki uspavalni prašek j>odoben veronalu, toda povsem neškodljiv.«
»Morate uživati taka zdravila, Tessy?«
Gospodična se utrujeno nasmehne.
»Na žalost! Odkar nimam nobenega dela več, ni moje življenje vredno igle! — Lahko razumete?«
»O, prav dobro! Mlademu človeku mora biti kaj takega zelo neznosno ...«
»Dokler ni Henry umrl, 6em 6e vadila v umetnem streljanju. V podstrešju nii je napravil arhitekt tridesetmetrski prostor za streljanje s pištolo. Toda sedaj ne morem gor in dogodki pri nas me naprav-ljajo bolno. Kaj mislite, kaj 6e je pravzaprav pripetilo?«
»Trenutno še ničesar ne vem!«
Toda Tessy je že pozabila, kar je prej spraševala.
»Da, in sedaj jemljem vsak večer po dve tableti. Davi sem ležala na divanu s težkim glavobolom. Iz Henryjeve sobe, kjer vam je pojasnjeval lego sob. je prišel Gavin ...«
Chappell 6e je moral nasmehniti temu, kako dobro je bila Tessy o vsem poučena.
»... in prosila sem ga, da mi raztopi v vodi dve tableti, Iker 6etn hotela malce zadremati.,.«
Chappel je postajal pozoren.
.Ali b i Gavin ...« si je mislil.
» ... Gavin je vzel kozarec vode in spustil vanj tableti...«
Chappell je napeto opazoval Tes6yno lice.
Tessy je mirno nadaljevala.
»Potem je pristopil k meni.«
,So to taiste tablete kot ponavadi?' me je vprašal Gavin.
.Seveda!' sem odgovorila. .Želela eem že davno druge, toda tukaj v tej samoti si jih je težko nabaviti ...'
.Milostljiva, 6 temi tabletami pa nekaj ni v redu! Te se nikoli niso penile! Prosim, ne pijte, milostljiva!'
Chapp>el je nehal sumničiti Gavina.
,Saj zločinec vendar ne opozori 6voje žrtve na usodo, ki jo čakal' si je mislil pri sebi.
»In kaj 6e je zgodilo potlej?«
Tes6y Casserton se je nasmehnila.
Stresla je tablete, ki so bile precej velike, iz zavojčka na svojo dlan.
»Poglejte! Celo po barvi 6e razlikujejo!« reče ChappeM, ko jih je pogledal.
»Svetlejše 6o prave!« mu razloži Tassy Cassertonova.
Komisar je videl, da 60 bile svetlejše in temnejše tablete menjaje se položene.
»To pa je pretkana lor>ovščina!« zabrunda.
»Ali sedaj razumete, Reg, kako se bojim.« pravi zasoplo gospodična Cassertonova in 6i pokrije obraz z rokami.	6
»Gavin!« pokliče Chappell, ko je stal zopet v lopi gradu. »Recite gospej ChappeHovi, gospodu Ambrose ju in Montgomeryju, da jih čakam v 6obi na stolpu!«
»Bom povedal, go6f>od! Ne pozabite vzeti s seboj svetilke, gospod! Hodniki 60 polni vogalov, gospod!«
ChappeM položi roko hišniku na rame.
»Gavin!« pravi tiho. »Tista stvar e tabletami 6e ne sme raznesti...«
»Prav gospod! Ste povedali tudi gospodični Tessy?«
Za Ljudsko tiskarno V Lluhllaah Mi Kranuril
(ždajaieii; inž. Jože Sodjs *
Urednik: Viktor Čenči?