3 nć* 106. številka. Izdanje zet nedeljo 3. septembra 1897 (▼ Trstu, ▼ soboto zvečer dne 4. septembra 1897.) Tečaj XXII. „BDINOBT" hbaj« po trikrat na teden v ieatlh 1». danjih ob tovkih, četrtkih is Nobotah. Zjutranje ladanje ia-haja ob 6. urf zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Ouojuo isdanje stane : »a Jfldeii mesec . f. 1.—, ieven Avstrija f. 1.50 M tri meseo... 3.- . 0 . 4.S0 «a r«l lati . . . S.— . a , ».— *m vm leto . ..13.- . , .18.-Niračala« je plačevati naprej >i iiriih km priložene a97oinln m ipriva •sira. Poaaaične Številke ae dobivajo v pro> dajalnioah tobaka v Irutn po S nvi, laven Trata po 41 nvč. EDINOST GBofSBlo slovenskega političnoga druitv« *m Primorske, Oflaat ae račnn« po tarifa v potita; it aaalove a debelimi črkami ae plačaj« Sroator, koMkor obaega navadnih vratic. 'oalana, osmrtnice in javne aahvale, do* ■ači oglaai itd. ae račnnajo po pogodb). Vai dopiai naj ae poiiljajo nrednlitvn aiioa Caaeraa it. 13. Taako piamo mor* biti frankovano, ker nefrankovana ae *• aprejemajo. Rokopiai ae n« vračajo. Narednino, reklamacije in oglaae apre-jen« upravniitvo ulica Molino pio-oolo hit. S, II. nadat. Naročnino in oglaae je plačevati loco Trat. Odprte reklama eije ao proate poitnine, t T etUno«M J« m*4"< Nekaj q socijalnem vprašanju. „linea reota brovissima", (Dalje) 111. 0 delavskem vprašanju. Iz tega seje razvilo na državnogospodarskem polju takozvano socijalno vprašanje. V zadnjih 50 letih je storjen silno velik napredek v obrtniji in trgovini. Sedanja tehnična dovršenost stvarja uprav čudeže. Denarna sila je neizmerna, ona se kopiči bolj in bolj v roke maloštevilnih, množica milijonov ubožava in propada. Število delavcev rase na milijone; oni se zavedajo fizične svoje sile, or-ganizujejo se, in to je obudilo novo nevarnost, tako, da ho se začele vse stroke in vsi slojevi pečati z delavskim vprašanjem. To je jako težko vprašanje, ker je težko določiti pravice in dolžnosti bogatinov in reveiev, kapitala in dela. Masonsko načelo o posvetnem uživanju rodilo je brezsrčno oderuštvo, nenasitni kapitalizem; kapitalistični monopol je nekaternike silno obogatil, a delavske stanove ukoval v suženjski jarem. Socijalni demokrati mislijo, da se to zlo d& odpraviti s tem, da preneha privatno osebno posestvo in last, ter da vse na svetu postane skupna lastnina. Ta načrt pa ne velja nič, ker je krivičen in škodljiv oelo delavcem. Vsaki delavec prevzema delo za to, da si žnjim kaj pridobi; on daje svoje moči v delo, ima torej pravico do plače, in ta plača je njegova lastnina, katero sme pora* biti svobodno. Ako socijalisti odstranjajo pravo do lastnine, kratijo jim pravico in svobodo uporabe plače. Pravico do lastnine pa ima človek od na-tore same, ker je človek, t. j. razumno bitje. Res je Bog dal v last zemljo vsemu človeškemu rodu, a Le v tem smislu, da bi vsi enako gospodovali na njej, pač pa je razdelitev prepustil pridnosti ljudij. Naj bo pa zemlja razdeljena kakor koli hoče, živiti mora vse tako ali tako. Kar je človek pridobil pridnostjo, mora biti zasebna last, to zahteva £nt pravice. Pridnost pretvarja vso obliko zemlje; deloma stvarja nove bitnosti na zemlji in to naj bi se mu odvzelo ?! Tudi ni potreba, da to oskrbuje PODLISTEK Hoje Binkošti Da KrasD. Potopisna norela. — Spisal Gromozonski. „Ne, ne, prej ne, dokler se ne pobotava z gospodom Čukom, ni kapljice ne prej." Ob krokanju pa človek ni iz kamena. Pobotala sva se, pila bratovščino, se poljubila, a Peteline je kričal: ,Živio"! Krasno je svetila luna, slavčki so peli v vejevji cvetočih lip, ura je bila tri, počasi in skrivnostno. Pred sežansko cerkvijo počivale so po stari šegi mlekarice. Nekaj ponočnjakov so jim (1agajali. Mlekarice, med njimi marsikoji lep obraz, vstajale so tiho jedna za drugo, dvigale si mleko na glave in z jednakomerno hitrim korakom odšle proti Trstu, da dobijo tamkaj par novcev. V naših malo skrokanih glavah pa bo se porajale ideje, kako bi se moralo reformirati vse kraško mlekarstvo. Vsaki reformatorski ideji spodbili smo sami trdna tla, ker prišli smo do spoznanja, da dokler ostane Kras reven Kras, ni nobene pomoči. Na vzhodu postajalo je svetlo, zvezda za zvezdo je ugaševala, luna je omedlevala, v sežan-kem stolpu oglasili so se zvonovi z milim trijan- država, kajti človek je starejši od države in preden je bila država, je imel dolžnost hraniti se. Človek pa tudi stvarja družino. To je najstarejša družba, v notranjosti neodvisna od države, se svojimi lastnimi pravicami. Natorni zakon zahteva, da glava — oče — preskrbuje živež otrokom in skrbi za njih prihodnjost; to pa je celo nemogoče, ako nima zasebne lastninske pravice. Družina je torej sveta, nedotakljiva družba. Socijalisti, ki hočejo rušiti oblast očetovo —• zakonsko vez, ki odstranjajo varstvo in oskrb starišev, kršijo na-torne vezi družine. V vsem Človeštvu in na svetu vlada neki nepremenljivi red, vsled katerega je sploh nemogoče postaviti vse ljudi v eno vrsto, visoke in nizke, učene in neuke, revne in bogate. Ljudje ne bodo nikdar vsi enaki, ker je v ljudeh bistvenih osebnih razlik, vsled tega neenako razmerje. Kdor bi hotel zjednačiti vse to, je sanjač. Kakor udje človeškega telesa opravljajo razne posle, vse pa vzdržujejo telo, tako so v telesu družbe Človeške razni udje z raznimi ulogami. Kapital je navezan na delo in delo na kapital. Ogromna masa delavcev je šla predaleč v tem, da povdarja povsod: .ljudstvo smo miM. Tako pojmovanje je na vstalo iz tega, da se je v novi dobi smatralo industrijo vzdržujočim elementom človeštva sploh. „Mi smo producenti — govore in-dustrijanti z delavci vred — vsi drugi so le kon-sumenti". To naairanje je popolnoma krivo, ker vsi ljudje skupaj so producenti in konsuraenti ob enem. Prvotni producent je in ostane obdelovalec zemlje - kmet. Kmetijstvo je steber človeški družbi. Ker pa se po novih socijalnih nazorih postavlja industrija kakor tak steber, prevrnil se je prvotni red in od tod zlo. To treba pojasniti bliže! Vsi resni in odkritosrčni ekonomisti soglašajo v tem, da je popuŠČevanje kmetskega stanu in beg s polja v mesta največa šiba sedanje družbe, nevarnost, ki preti produkciji javnega blagostanja, socijalnemu življenju, družinskemu življenju in na- čeajem ter budili Sežance, naznanjevaje, da je binkoštni ponedeljek. „Z Bogom I" Molil sem Vdebu desnico in Petelincu levico. „Kam te pa žene? Počakaj še malo, vlak kmalo pride", je rekel Peteline. »Kamor pojdem, tja ne vodi noben vlak", sem pripomnil ter dostavil v mislih: „Pač, oni vlak, kateremu je lukamatija moje srce." »Torej pojdeš spat P* Da mi ne navstane cela vrsta vprašanj in odgovorov, povedal sem njima, da pojdem v sveti Danijel. Smejala sta se oba; saj v sveti Danijel ni par korakov, marveč nekaj nr. „Smejajta se, magari do rane maše, a jaz pojdem." „Jaz pa s teboj; kamor gre Čuk, gre tndi Vdeb." „No, do Šmarija vaju spremim", dostavil je Peteline. Pa smo šli. Vdeb na moji levi, Peteline na desni; molčali smo; škrjančki so drobili svojo jutranjo molitev, narava je vstajala. Pozabil sem, da sem na Krasu, na tej cesti iz Sežane v Šmarje. rodni tvrdnosti; vsled tega torej tudi ljudsk morili. Res veliko zlo je to zapuščevanje kmetijstva, ter ima za seboj žalostnih posledic. To je največa gospodarsko zlo, prvi vzrok narodnega ubožanja, vzrok javne in zasebne nesreče. Bogastva pač ne proizvaja prodajalna ali kupovalna premetenost — edino sredstvo mestnega prometa — tudi ne borzne špekulacije, tudi ne blesk, nečimernost in strasti. Tudi bogatstvo ne izvira iz tisočerih več ali manj protežiranih podjetij, kjer je mnogo aleparstva. Bogatstvo izvira iz zemlje. Le oni je pravi producent, ki jej zna izvi niti zaklade, ki jih krije > sebi, in izkoristiti prvotne tvari, ki nam daje ona. Vse drugo je le menjavanje, razstava. Samo oni je bogat in bogati tudi druge, ki ravna travnike, orje in žanje, ne samo da preživi sebe, marveč tudi druge. Zemlja in njeno obdelovanje je podlaga sreči, časti in kreposti; torej vir blagostanja. Kadar se več ne obdeluje polja, kadar kmetovanja zmanjkuje rok, polnijo se mesta, vasi pa so izpraznjene, v kratkem ubožtvo požira vse od nižjih progresivno navzgor brez usmiljenja. Tega ne more ustaviti ves zunanji in znotranji lesk in blesk mestnih palač; kajti meačaui žive na kredit zemlje. A oni dan, ko se zaustavi plug-, ko kopalica jenja prevračati zemljo, da preživi vas meščane, pomr-jete vi glada z vsemi vašimi kreditnimi naslovi, z vašim bleskom, z vašimi magazini. Učite se iz zgodovine! Narodi so bili bogati in cvetoči, djkler je cvelo kmetijstvo, in iz istega izvirajoča trgovina. To je učil Sules Henrika IV. To je navelo rimske imperatore, da so nagovorili Vergila, naj opeva kmetsko življenje. To nam govore one afriške in azijatske pokrajine, kjer vladajo lakota, glad in nagota. ____(Zvršetek prih.) Politiike vesti. TRSTU, dne 3. septembra 1897. O pogajanjih med večino in vlado. Praška „Politika" pravi, da so grozno porušena pričako- Vse zeleno, vse obraščeno in obsejano in zasajeno. „Res, rodovit kraj 1" sem rekel. „In zadolžen", dostavil je žalostno Peteline. Ugibali smo, kako bi se dalo pomagati zadolženim, posebno onim, ki so v rokah laških oderuhov in laških denarnih zavodov — po bližnjih vaseh so pa lajali psi. „Zakaj se pa ne osnuje v Sežani „Pogojil-niča ?" sem vprašal. Odgovora nisem dobil, le Peteline je vzdahnil glasno. Pred Šmarijami smo obstali. „To je najitarejša cerkev na Krasu," razkladal je Peteline. „Nekdaj je bil tukaj samostan, a ga ni več." Peteline se je vrnil v Sežano, a Vdeb se ni ločil od mene. Šla sva naprej. Srečavala sva nedeljsko opravljene može in žene, ki so naju pozdravljali prijazno. Srečala sva tudi zalo dekle, ki je nosilo jer-bas na glavi. Vdeb jo je ogovoril, dobil pol šaljive. pol resne, a povsem brihtne odgovore, kar mu je toli prijalo, da je dekle vščipnil v obraz. Zarudelo je in steklo. (Pride še.) ^ vanja nemških liberalcev. Grof Badeni da je storil sedaj le to, v kar so ga priul li realni odnošaji. Izjavo vlade, da pripoznava večino, pa se nore prav presoditi še le tedaj, ako pomislimo, da seje isdala v sporazumljenju z najvisimi konstitucijoael-nim činiteljem, da je torej avtonomiatiška večina zadobila sankcijo krone. Toda praški list zahteva — prav tako, kakor smo storili mi te dni —da se veČina ue sme zadovoljiti le s platoničnim pri• poznanje« nje programa, ampak tirjati nora jamstev za praktično izvedeoj'j iste a. Današnje vesti glase: V včerajšnji seji pod-odseka so načelniki posamičnih strank desnice J izražali svoje zahteve, ki so bile proglašene kakor skupna zahteva vse desnice. To vest beležimo velikim zadoščenjem, kajti med nami ni hotela potihniti bojazen, da morda ta uli ona stranka desnice pozabi hipno na nepobitno ivanico, da v slovanstvu avstriisken more le zložnostjo in vzajemnostjo priti do resničnega, trajnega zboljšanja odnošajev, ter da omamljena po ratnih obljubah, pusti na cedila to ali ono stranko tečine. Taka kratkovidnost bi bila nevarna v teh kritičnih trenotkih. Če kedaj, treba sedaj avstrijskim Slovanom, da so vsi za jednega iu jeden za vse. Zato pozdravljamo še enkrat veseljem, da so se strauke desnice izjavile solidarnim', in dal Bog, da ne bi nas poučili prihodnji dogodki, da smo se veselili prezgodaj. Ob 3. uri pop. je bil pododsek pri grofu K. Badeniju. Izjava grofa Badenija — tako poroča „Slov. Narod14 — da je bila taka, da se je še bolj ntrdiia vzajemnost desnice. Posl. Herold, PacAk in Stransky so zahtevali od ninisterskega predsednika, naj se izvede popolna jezikovna ravnopravnost po vsej državi. Badeui da je na to obširno razlagal oje namene in je rekel, da je že sklenjeno, da te podržavi češki gimnaziji v Opavi iii da to po stavljeni ▼ proračun posebni krediti za češko tehniko in za češko vseučililče. aNeues Wiener Tagblatt" pravi, da najveće zahteve stavijo Č^hi, Slovenci in Rumuni. Najveće t Čudni ljudje tol Mogoče je že, da zahtevajo nestrpno. Njihova nestrpnost pa je opravičena popolnoma že zato, ker so njih zahteve najprimitivneje, ker brez tega, kar zahtevajo oni, no nore narod ni pošteno dihati. Lahko je biti zmernim onemu, ki je — sit! Toda lačen želodec je navadno jako nepotrpežljiv gost; celo nervozen postaja rad. Tako je bilo in tako bode. In tudi narodi imajo svoje Želodce, tudi narodi potrebujejo duševne in gmotue hrane. Take brane zahtevamo mi. Nismo sladko-snedeži, ali tečue hrane nam morajo dpti; in to hitro, jako hitro l Res je, da čakamo že nestrpno. Ne največe, pač pa jako nuine so naše zahteve. Pogajanja se vrše tudi radi premembe po* slovnika poslanske zbornice, da bi se nadela »izda ebstrukciji. Omejilo naj bi se glasovanje po imenih, 10 minutni presledki naj bi se odpravili in pomnožile naj bi se pravice predaedoištva nasproti reni-tentnim govornikom. Pripoznavamo tudi mi potrebo, da bi se kaj ukrenilo proti nesramnosti nemške obstrukcije. Toda tudi tega ne smemo pozabiti, da so take premem'ne Često nož na dve strani. Danes reže na to stran, jutri na drugo. Zato bi profili naše zastopnike, naj bodo previdni, previdni, in še enkrat previdni Car v Varšavi. Poljaki ob Visli so navdušeni. To pomeni nekaj. Oni ruski Poljak, katerega niti nismo poznali drugačnega, nego žalujo&ega na usodi, ki je zadela narod poljski, in ogorčenega v prvi vrsti zoper narod ru*ki, oni Poljak se raduje na prihodu r uskega carja v njega sredo. Kolik preobrat! Fencmeualt-n te mora zdeti ta preobrat vsakomur, ki pozna zgodovino od razdeljenja kraljestva poljskega sem, ki je poznal divjo bol Poljakov, ko se jim je Jeta 1862 izjalovil zadnji, obupni poskus za osvobojenje i pod ruske oblasti, ki pozna planitečo Ijubov Poljakov do lastne krvi in ki pozna slednjič tudi slabe strani tega naroda. Sedaj se dozdeva, kakor bi Poljaki hoteli pozabiti na to, kar je bilo in da je prevladala želja po sporazum ljenju z Rusi in njih državo. Seveda je ta preobrat mnogo povspešila mila loka blagega carja Nikolaja II. To čutstvovanje je bilo izraženo tudi v nagovoru, ki ga je izustil marki Wielopolski kakor predsednik; odboru, ki je nabral jeden milijon za dobrodelne ustanove, do guvernerja Imeritynskega: .Došel je srečni tre-notek; dala se nam je možnost, da smo mogli ▼sprejeti našega ljubljenega monarha in da dokažemo, da ogromni del pod ruskim žezlom živečega naroda poljskega ieli odkritosrčno, da bi živel v zložnosti z veliko rusko državo in se razvijati nadalje. Mi ne dvomimo, da je po zaslugi nepristranske uprave Vaše jasnosti došel čas za na*, da postanemo še koristneji činitelj v organični celoti. Prosimo Vas, da ta milijon tubljev položite pred noge carju kskor narodni dar". V tem zmiilu pišejo tudi poljski listi: vsi izražajo Ijabezen do carja. „Varšavska Gazeta" pravi: „Mi trdimo polnim prepričanjem, da car more popolnoma mirno položiti svojo maziljeno glavo na prsa slehernega Poljaka*. A tudi iz vseh govorov carjevih zveni zadovoljstvo in veselje na vsprejemu, ki mu so ga priredili Poljaki. Tako je rekel v nekem govoru: ,V imenu carice in v svojem imenu, Vam izrekam, gospodje, svoje najiskrenejo zahvalo na bogatih darilih, za katere so prispevali vsi sloji prebivalstva poljskega, ter na Čutilih udanosti, ki ste nam jih izrazili, o katerih iskrenosti sem prepričan popolnoma. Jaz in carica sva bila včeraj globoko ganjena na vsprejemB, ki ste nam ga priredili. Ta vsprejem od strani mesta ostavi v nas naj-prijetneji spomin na najin prvi obisk v Varšavi. Zahvaljujem vas, gospodje moji, še enkrat prisrčno". Po teh pojavih je smeti torej soditi, da obisk carja Nikolaja v Varšavi ima zgodovinsk pomen, in da znači novo dobo v razmerju med Rusi in Poljaki. To pa smo že rekli, da ta dogodek nora vplivati na razmere tudi izven ruskih mej. Italijanski kra*j v Nemčiji. Nemški listi pripisujejo veliko važnost potovanju italijanskega kralja na Nemško in dostavljajo, da tako potovanje kralja Humberta v Nemčijo, kakor potovanje cesarja Viljelma na Ogersko je dokaz, da trozveza še obstoji in da je za odločitev usode Evrope še vedno, kakor prej. mero lajna beseda trozveze. — No, precej bombastično se to res glasi, to pa za to, ker Nemci ne morejo preboleti zavesti, da so mi-noli isti časi, ko je Nemčija govorila prvo besedo v Evropi. Posebno na nekaj pozabljajo še nemši listi: na rodbinske zveze, ki jih je sklenila Italija med tem potem Petrograda, in pa napoto v a n j n cesarja Frana Josip a v Petro grad. Teh stvari ni smeti prezreti. Trozveza obstoji še, to je gotovo. To pa ni tako gotovo, da bi imela ista sedaj Še — vsaj kolikor se dostaje Avstrije — tisti izključni namen, katerega jej u-dljuje Nf mčija, pa le v svojo Iastnol nemško varnost. Trozveza obstoji Še, aH podlaga se ji je premaknila nekoliko. O tem naj se ne varajo v Nemčiji. Komentar k rusko - francoski alijanci. Ruski „Nord", ki je v bližnji dotiki z rusko diplomacija, piše komentar o zvezi: .Francosko-ru da ona smatra to neznanje za veliko prednost. Sieer ne hi se bila na dan otvoritve posme-hovala na javni ulici tako — ostentativno iu izzivalno. To izzivalno vedenje poštarice se je mnogo komentiralo med zavednim ljudstvom v Rojanu. In slavui poštni direkciji bodi dovedano, da Rojančani ne bodo mirovali in da ne opuste nobenega sredstva, dokler ne pribore svojemu jeziku one mere pravice, ki mu gre po zakonih. Bodimo dosledni I V zadnji št. »Brivca" bilo je čitati humorističeu (?) dvogovor dveh vipavskih narodnjakov, ki sta se malofiastuo razgovarjala o nas tržaških Slovencih. Toda za nas bi morala biti atvar jako resna. Navada je bila, io to od starodavnih časov, da so se deželani učili od meščanov in ne narobe, kakor s e d a j 11 Omenjeni, na videz nedolžni dvogovor naj si tržaški Slovenci prečitajo pazno ter ga tudi — uvažujejo, ker drugače se nam bode res sramovati o vsakem nastopa na — deželi l! Bodimo dosledni, pravim, ne sapimo se vedno s svojimi »živio", le ko smo pri dobri kapljici; ne bodimo narodni le od slučaja do slučaj i, da nas ne doleti usoda, kakoršno zaslužijo ljudje, ki niso dosledni in vztrajni. Otresimo se razvade in manije, da le preradi mešamo laško govorico 1 Govorimo vsi in povsod le slovenski, da se nas ne bode nikdar več imenovalo .laškimi Slovenci". Prijatelji! To niso nikake šale, to so žalostne resnice, katere moramo požirati — vsi. Kaj ko bi kritiki navajali — osebe, potem ne bi trebalo, da se sramujemo — vsi, a baš to je za n a s slabo, da morajo čuti grenke tudi vsi oni — ki niso krivi 1 Poreče se morda, kakor se vedno pravi: .Kaj hočete, je pač navada taka"?! Ali ti puhli izgovori ne veljajo več in sploh ne smejo več veljati. Vsaki naj stori svojo dolžnost, nobeden naj ne govori drugači, nego slovenski, izvzemši slučaj, ko kaj potrebuje od tnjcev. Le ta ujemi je opravičena, nikakor pa ni opravičeno, ako se izgovarjate: „Ta in oni ne zna dobro slovenski, zato moramo govoriti v tnjih jezikih!' Ne, gospoda, tako ne sme več biti, ker, ako bodemo postopali tako, se tajci nikdar ne prinče našemu milo donečemn jezik«. Glejte Lahe in Nemce! Oni ne govore nikdar druzega jezika, nego le ▼ najvefii sili ! Zakaj naj bi torej le mi sramotili sami sebe, in (kar je Še 2alostneje) svoj narod, ko vendar vidimo, da drngorodci povsod in vedno povdarjajo svojo na rodnost l ? Konec naj bode tega enkrat za vselej. Kdor govori po naše, je naš, oui Slovenci pa, ki govore slovenski le v sili, one ne bi mogli smatrati našimi. Z lepa se nič ne opravi, ker pisalo in govorilo se je že inuogo. Torej ? ? Ne preostaja druzega, nego rabiti — gorjačo. Predno završim, moram spregovoriti par besedi našim slovenskim društvom, naši® narodnim trdnjavam. Sedaj se skoro prično plesne vaje. Na vaje dohajajo tudi taki elementi, katerim je narodnost — deveta briga! Kakov pomen imajo te vaje, ako se na njih povsod govori le laško, to bi rad vedel ? Ali imamo Slovenci morda kakov do* biček od tega ? Da, dobiček! Plesalci se shajajo, a nekateri njih se pogovarjajo italijanski v društvu, italijanski na ulici in zraven pade še kak — Žčavo, tako, da, ako je prišlo pošteno slovensko dekle ali mladenič v tako mešanico — mu ne ostaja drusega, nego, oditi ali pa prodajati „si" „siB!! Gospoda odborniki, le prerado se dogaja tako T naših slovenskih društvih. Ako se mladina želi veseliti v naših, oziroma v svojih društvih, naj se jej dovoli to, ali pod strogimi pogoji, drugače bodemo napredovali — rakovo pot. Trst, meseca septembra. Nekdo, ki se mudi noč in dan v ptospeh svojega milega naroda. 0 prihodu ministra grofa Ledoburja v Gorico piše „Soča": V Gorico je dospel minister ob 7. uri in en Četrt ter se je podal naravnost v Gun-kelnov li6t,el, kjer je sprejel menda odbor kmetijskega društva; videli smo vsaj ekscelenco grofa Franca Coroninija, dr. Verzegnassija in Maranija ter goriškega župana, kakor tudi še štiri druge gospode, katere v temi nismo mogli spoznati. Av-dijencija je trajala komaj pet minut. Ob 8. in pol uri je svirala na Travniku ministru na čast mestna godbr., a prepričali smo se, da laske inteligencije ni bilo skoro nič navzoče, mej tem, ko drugekrati kar mro-oii n^meniteira italijanskega $iv!ia Okr. glavar je povabil ministra na večerjo, na katero so bili povabljeni, izvzemši deželnega glavarja, nekoliko uradnikov. Na večerji so bili baje jako tihi, niti jedae napitnice se ni izgovorilo. Lahi so torej pogoreli, kajti govorili so včeraj popoludue, da so na večerjo povabljeni goriški župan, dr. Pajer in laška državna poslanca. Danes zjutraj se je minister odpeljal v Postojno, od koder pojde v Idrijo. Popravek. V včerajšnjem izdanji sejeurinila v naš list neijuba pogreška. V Članku na prvi strani, y drugi koloni četrta vrsta od zgoraj bi moralo stati namesto .potreba objektivom" : potrebna objektivnost14. Čas bi bil res, da bi enkrat obračunih z onimi Velegermt»ni, ki mfnijo, da smo Avstrijci res že postali vazali Nemčijo in da je državna misd avstrijska nekaj, kar je bilo — nekdaj. Nekdaj, ko še ni>o učili glasoviti Schonerer in po sn$enj*ki udam mu nemški liberalci, da avstrijskim Nemcem ne treba spoštovati svoje lastne domoviue in nje institucij. In U nauk se je jako razširil Vseh koncih In krajih, kjer kriče svoj „lieilo* Nemci najnovejega kovs. Prosimo, uaj se nam ne očita, da hočemo denuncirati. Dejstva, dogodki govore. V Celji imajo sed^j mnogo vojaštva, ker se tara vršo velike vojaške vaje. Minole nedelje je svirala vojaška godba v jedni tamošnjih g03tiln in je žela veliko polivalo od onih, ki se še čutijo Avstrijce. Celjski nemškutarji pa so med sviranjem jeli izražati svoje čustvovanje s tem, da so jeli tuliti — ,Die Wacht a» Rhein". Vsi pošteni so bili ogorčeni na takem postopanju Pruajakov- Da, Prusja-kov! To smemo reči mirno vestjo. V naši vojski vlada vendar nemški jezik. Ako demonstnijejo torej tudi proti tej instituciji, kaže to, da ne sovražijo le Slovanov, ampak da ne marajo — Avstrije ! Navzoči Častniki so tudi dobro čutili namen te demonstracije in ostavili so hitro gostilno z godbo vred. Seveda obžalujemo mi z .Sudsteierische Post* vred, da ni bilo nikogar blizu, ki bi bil primazal prusjaikim demonstrantom vsakemu po — petindvajset! Kdor je Avstrijec, mora res želeti, da bi skoro prišel čas resnega obračuna z izdajicami svoje domovine. „Delalsko podporno društvo" bode praznovalo utsi obletnico blagoslovljenja društvene zastave z jutranjo in popoludauako slavnostjo. Zjutraj ob 7 V« uri zberč se udje in odborniki v prostorih društva, Via Molin piccolo št. 1. Od tod odidejo z godbo, društveno zastavo in odborom na čelu v cerkev sv. Antona novega, kjer jih bodo pričakovale v svečanih oblekah udinje in nadzornice, Točno ob 8. uri začne svela maša — Po sv. maši vrnejo se udje in odbor, spremIjevani z godbo, istim potom v društvene prostore pohranit zastavo, potem se razidejo. Popoludue bode v odičtnem vi tu šole družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu (ulica Giuliani št. 28.) veselica, katera začne ob 5. uri. Na veselici bodo sodelovali pevci in godba: poskrbelo se je tudi za umeteljue ognje. — Usto^.n na za o*ebo 20 uč. (nad 10 let stari otroci plačajo 10 nč. ustopnine). Podpisani odbor se nadeja, da se družabniki iii družabnice kakor tudi drugi prijatelji društva, mnogošteviluo udtleić slavnosti. Odbor „delalskega podpornega društva". Iz Sežano se uaa piše : Včeraj, ? petek, ob 2. popoludne bil je požar v bližnjem Orliku, kjer je jedna hišica zgorela, jeden otrok se pa vsled dima zadušil, drugi se je pravočasno reši). Ognjegasci Sežanskega prostovoljnega ognje-gasnega društva bili so naenkrat ua licu mesta in udušili nesrečni ogenj, da ni se razširil, ter so rešili, kar je bilo rešiti še mogoče. Vsa hvala in čast j jim! Kako bi bilo dobro, da bi se taka društva šo kje na Krasu zasnovala. Matere, glejte, da varujete svoje otroke ; ali če idete z doma, izročite jih v varstvo, da si ne bodete potem predbacivale nesreče. Pripravljvlnica za učiteljišče odpre se 15. septembra v Sežani. Vpisoval bode vse, dečke in deklice, c. kr. okr. šolski nadzornik v Sežani v 13., 14. in 16. dan septembra od 8. do 10. ure pred-poludue. — Očetje, dana Vam je prilika, da se Vaši sinovi in hčere lahko izobrazijo; ne zamudite prilike ! Proti pobiralcem jelovoga semena C. kr. deželna vlada za Kranjsko je izdala ukaz, da je strugo podtopati proti oni'3. ljudem, izkorišiajo jelove in borove gozde s tem, da pobirajo štorže, ker se na ta način oškodujejo gozdi. Pozivljejo se gozdni organi, žandarmerija in občinski predstojniki, da pazijo na to iu vsako tako poškodbo gozda naznanijo oblasti. Koznovau bode vsakdo po §. 60 dež. zakonika z leta 1862 št. 250. Gadje. Nenavaduo število gadov se pojavlja letošnjo leto, tako, da bi se zatuoglo reči: letos je gadje leto. Vs-iki hip piči gal kako žival ali kakega Človeka. Te dni je pičil neko ženo iz Strmice v župniji Studeno blizu Postojne, ko je mej koruzo rovala fižol. Post Minski zdravnik dr. Eržen je pri-hitel k ženi i u jej dal tolažilo, da pik ni smrtno nevaren. Konec mali loteriji na Ogerskem. Ogersko finančno iHini-uerstvo je dne 1, t. m. naredilo prvi korak, da z<«u?tavi loterijo v Ogerski. V Temeš-varu je bilo zadnje žrebanje, za katero se ni sprejelo več uložkov. Za teca pride na vrsto Psšta itd. Zima v Avstraliji. V Avstraliji imajo zdaj zimo. Mej tem ko so mi potimo v tropičnigvročini, hodijo Avstralci v kožuhih. To prllipja od tega, ker lesi Avstralija ra^no na oni strani naše zemlje. Zastopništvo vzajemno - zavarovalne banke ,Slavi|ei v Pragi je prevzel s 1 septembrom t 1. za Prusek in okolico, to je Prosek, Kontovel' in Sv. Križ, J Štrukelj na Prošeku. Rojaki! Oklenite se tega eminentno-sloven-skega zavoda in ne podpirajte nam sovražnih židovskih bank ! Za turiste in distanćne jahače. P<> došlih nam povsem avtentičnih poročilih, uporabljajo izkušeni turisti že dlje čaita velikim vspeliom Kwizde Huid pred in po naporn li turah v mesecih maju in septembra. Kvrizde fluid, znamke s kačo, ima, kakor ae nam poroča ravnokar, to lastnost, da dela živce človeškega telenu sposobne za odpor in vztrajno tako, da se lahko premagujejo največi napori. Na drugi strani podeljuje te sredstvo po svojih ingredencijah utrujenim partijam živčevja popolno zopetno oživljenjo in odpravlja trudnoat in vsako bolečino, sledečo prehudim naporom. Za pošce in jahače ju gotovo najveće vrednosti ta od etro-, kovnjakov doili nam migljej. Najnovejše vesti. Pariz 4. .Eclair" oporeka poročilom, da bi bila francoska vlada dajala podatkov o francosko-ruski alijanci in dostavlja, da se ne bode javno razpravljalo o tej zadevi. Sredec 4. Skoro gotovo je, da prevzame H-■ance dosedanji vojni minister Teodorov. Dragi portfelji ae razdele najbrže sledeče: Totjev pravosodje, Vazov pouk in Voličev trgovino. Atene 4. (.Agence Havas") Grška vlada odslovi poslednje rezerviste. Ta sk'ep se v pondeljek sporoči vlastim. Vlada izjavlja, da je ponndila kakor garancijo za vojno odškodnino samo dohodek iz kolekovine, a ne tudi drugih državnih monopolov in tobaka. Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) katere no bile odlikovane * Najvišim priznanjem Nj. c. In k. Via. prejaane goape proatolonaalednice-ndove nadvojvodini« 0C Štefanije Steklenica velja 'JO kr. Trgovinske braojavhe iu v iati. hnolmpaltft. Pftenioa rajeaen 12 08 12 09 PSenica ae •pomlad ts8812.— do 12.02 Oves ** jeaen 6.13 6.12. — hi za jesen 8.87 8 89 Koruza za oktober 18«?. 5.29'5 31 Pienica: Sredno ponudbe. Dobro povprnSovanje, trg atalen. Prodaja 12000 nit. Bt. oeno od včeraj. Vreme t vročina. i'rrfru, N»rt»*»i)r«n» «!»,J" »»•■•«*•» tp sopt. 40.7B ■n december 4175 ttanb ur g. w.tc-. go«*! <»*.•.•.*„.. >,., aei-ember 40.75, ta december 84 25 ta mnre 35.—. sa maj 35.25. mlačno. DanM,i«f«A ho>ti«is» 4. ••ptambvai tfiioT DrJ.av^i -.lo'g t {.»pirju „ * v »robru . . Avstrija«* ronta v alatu „ »t...... Napoleoni . ..... 20 mark . . . 100 i t ulj, li' Izja Po letošnjih drfcavuozborskih volitah ne je zavelo, d* nem govoril, da je g. Gašpar K a* s t e 1 i c iz Materije prejel 5000 gid v volitvene svrhe iu da je zato s svojimi volili" imi aožmi glasoval za italijanskega kandidata, ter nas prodal. Resnici n* ljubo izjavlja™ sedaj, da je le gola laž in obžalujem, da sem laž storil ter s tem ob-rekoval nedolžue. Družbi sv. Cirila in Metoda darajt-m 2 gld. Herpelje, dne 3 septembra 1897. Ivan Sosič, št. 1B. Josip Bubuder, svedok. Josip Zakrajšek, svedok. danes včerai 10240 102.35 10240 102.35 . 124.60 124.60 101.80 101.85 366.50 119.65 . 9.52 9.52 11.74 11.73 . 45.15 45.15 a. Zahoalo izrekam gosp. Dr. Karolu Heinzl, stanujočemti ulica Valdirivo it. 9, L nadstr. radi izvrstno zvršene operacije na očeh. Tega gospoda zdravnika toplo priporočam vsakemu, kdor je na očeh bolan. Trst, dne 3. septembra lbi)7. Josip Bom, & c. kr. utrainik v pokoju ~ ZAHVALA. Podpisauo predsedništvo izreka najt<*plejo zahvalo vst-m ouiuj, ki so pripomogli, da se je toli sijajno aponesla veselica povodom otvorjenja „Narodnega doma" v Bukovljuh. Zahvala bodi izrečena vsem pevski ta in drugim društvom, ki so bila v tolikem številu zastopana ua veselici, si. ,Trž. Sokolu" ua posojenem odru, nadalje bodi izrečena zalivala ggč. pevkam in gg pevcem, igralka« in deklamovalki ter gg. igralcem; potem g. pevovodju Hr. Rsžmu in g. kapelniku Mecenu; slednjič ogromnoštevilnemu občinstvu, ki je na navdušen način izražalo simpatije do nas. Sledujič so moramo spoisniti piizuilno tudi truda g. policijskega nadzornika 7A vzdrževanje )airu in reda. Vsem. vsew šp jedenkrat bratski,slov. pozdravi Barknviie, 2. septembra 1897. Predsednidtvo pevskega društva .Adrjja' : Dragotin Pertot Krišctov, Josip Sulčič, podpredsednik tajnik. Proda se hiša Štev. 273 v Škorklji, obstoječa iz sobe, sobice, kuhinje, kleti, hleva in 23 kv. kltrf. vrta z trtami in sadnim drevjem. Pri hiši so tudi dozidane shrambe in 2 vodnjaka. Pripravno za kmeta, ki se peča s prodajo mleka in zelenjave. Cena 3000 gld. za domačina in in za gotov denar pa se ceneje. Informacije daje iz prijaznosti uredništvo 3Edinosti". Ilica Donota Stev. 9. © a o A aj V Mehanična delavnica ustanovljena leta 1869 Petra Braido in sina prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje naj natančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tuili S i v(a 1 n e stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec. Ulica Donotn Stev. 9. J « as O o s © - ce< et> so Proda se krepek, za vožnjo zelo sposoben -vol. Več pove upravništvo tega lista. Aite & Zadnik TRST Via Nuova na vogalu via S, Lazzaro TRST Priporoča se si slovenskemu občinstvu v mesto, okolici in na deželi bogato zalogo ma-nifakturnegn blaga Udobiva se najnovejše blago za jesensko-zimsko sezono, za moške žeuske in deco Bogat izbor vsakovrstnega perila, stofe, forštanjo, fanele, volnenih in svilnatih rut najnovejše mode. Razne drobnarije čipke in vezanja v obilni meri. Udobivajo se najnovejše strfe za moške obleke, baveloki, ovratniki in ovratnice. Za slovenska nružtva razni trakovi in stofe za zastave. Sprejemajo se narečniue iu izvršitev moških oblek. Cene jako nizke. Uzorci na zahtevajo takoj, poSi-ljatev poštnine prosto. Držeč se narodnega gesla : Svojim k svojim! Udana Aite & Zadnik I I I Prva trgovina z oljem v Trstu! Velika korlat Z Poiiljatve olja od 5 I. naprej. Usojam bi naznaniti svojim p. n. gg. odjemalcem na Primorskem, Kranjskem in Štajerskem, osobito pa gg. trgovcem. kateri si naročajo od 100 kg. naprej, da /.aradi močne in razširjene moje trgovine, od*lej dobijo naročeno blago na dom vozni ne progto. Imam blago vselej prve vrste in postrežba je vedno točna, solidarna in poitena. Blago zamenim takoj, ako ne ugaja. Za Trat in okolico prosto na dom od 5 1. naprej, pustivši posodo na domu, brez are ! Cenite: jedilno olje 1. 28; fino 1. 32; finejše 1. 34; najfinejše 1, 40: namizno polflno 1. 44; nam. fino 1. 48; j nam. finejie I 52; nam. najfinejše 1 56; ekstrafino 1. 60-64; sperijaliteino olje 1. 72-80. „Svoji k svojim Pričakovaje obilo novih odjemalcev, beležim se zahvalno v naprej se spoštovanjem Anton Širca, Acquedotto 9. 4 /late. IS srebrnih kolajn, 30 častnih in priznalnih di plomov. Kvizd« c k priv. opiralna voda za konje. Cena I steklenici I gl. 40 nč. a v. Rabi se že 35 let v dvornih konjiških hlevih pri vojaStvu ir. civilu za okrepčanje in zo petno ojačevanje po velikih naporih, pri izpahnjenjih, otrp-nelosti kititd., usposobi ja konja do izbornih del v trenivanju Dobiva se pristen le z gornjo varstveno znamko v vseh lekarnah in trgovinah z miro dijami v Avstro-Ogerski, Glavna zaloga Fran Iv. Kwizda o. in k. avstro-ogeiski in ltr. rumunski dvorni liferant. okrožni lekar, Korneuburg pri Dnnaju I I I Zaloga pohištva tvrdke Al e s san dro Levi Min z i Trst, Via Rlborgo. 21 In Plazza Veoohla it. 2 Zaloga pohištva iu tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. M. 0. Dr. Anton Zalorslf zdravnik za ženske in porodničar, bivši eka'.erni zdravnik gynaak dogisko klinike pn> ie^Oija dr. P^v'ika in p^rodniforske klinike prof, dra. Rubpgk" v Prarri. O r d i n u j e : od 9—11 dop. 2 -4 pop Za nboge zastonj od 8—9 predpoludn-. Ulica Carinila št. 8* Direktno iz Brna s.vetovnosloveč radi elegantnega in reelnega sukna, pošiljam po priznano nizkih cenah blago za inožkc obleke in suknje, angleške novosti, blago-loden, chevost itd. najpripro-stejo do najeleguntnejega. Izvrstna zbirka uzorcev grntis in franko vsakemu. Po&iljntve kakor uzorci. ToornlSkn zalomit sukna S. pl- Braunek v Brnu (BrUnn). V „Narodnem domu" v Celju je oddati v najem še nekaj prav lepih prodajalnic za nizke najemnine. Prodajal-nice leže zelo ugodno, ker so nasproti c. kr. davkariji in okrajnemu glavarstvu in ker sta v „Narodnem Domu* dva denarna zavodi«, namreft „Posojilnica" in „Južno štajerska hranilnica" tako, da je tukaj vedno velik promet, posebno ker stoji „Narodni Dom" ob ljubljanski drž. cesti, po kateri gre ves promet iz S;i- ■ -— vinjake doline. V „Nar. D u je tudi gostilna, I čitalnica in zbirališče celjskih narodnih društev » Pogoji Be izvejo pri „Celjski posojilnici*', kamor naj se blagovole pošiljati tudi ponudbe. Saunig De JsiLe-va V GORICI, v Nunski ulici št. 14-16. Velika zaloga šivalnih strojev in dvokoles raznih sistemov kakor tudi iz bambusa. Lastna mehanična delalnica za popravljanje in nikliranje. Njegova Svetost JPapež fteon XIII. sporočil je po svojem zdravniku profesorju dr, L»pponi-ju lekarnarju PIC C 0 L l-ju v Ljubljani najsrčnejšo zahvalo za Njegovi Svetosti vposlano tinkturo za želodec Omenjeni zdravnik, kakor voliko drugih odličnih profesorjev medicine so Piccoli-jevo tinkturo za želodec I preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno kropilo za želodec, katera krepča želodec, po-množuje tek ter povgpešuje prelia vanje in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 nvč. 12 steklenic z zavitjem 1 gld. 36 nvČ., poštna pošiljatev 10 steklenic 6 gld. 50 nvč. Najvišje priznanje lokarju PICCOLI-ju v Ljnbljani kot pnrojovalcu kapljic za zobe, katere je z zadovoljnim vspehom Nj. c. in k. Vis. prejasna gospa prostolonasfedniea-udova nadvoj- vodinja ŠTEFANIJA izvolila opetovano u-porabiti. Cena steklenici 20 nvč. 10 s teki. 1 gld. 50 n. Naročbe odpoSil jajo se točno proti poStnem povzetju OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOUCŽC- 'OOOOoccoocooccoc cc Špiritu« sinapis compositus ALG0F0N. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatičnemu glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 n6. ter se dobiva jedino le v lekarni Praxmarer lAi due Mori.) TRST - Piazza gvande — TRST. Paziti na ponarejanje. lOO do 300 gld. prisluhi mesečna o^eba vsakega stanu, v vsakem kraju gotovo in nu ouš'en naći u, brez kapitala in m k« s i lO-Jajaujeai p.suvuo dovoljenih državnih papirjev u srečk. Ponudbe na Ljudevita Oesterreicher VIII. Deutschegasse 8 Budnpest. Za stariše in varuhe I ^ jB V XIII. okraju dunajskem (Hietzing), ki slovi po JgT svojih vilah, leži obdan velikim krasnim parkom na severnovzhodnoni vznožju Hakingovoga gradu jR (Haokinger Schlossberg) 3 ¥zgojeyalni zavod za deklice I j Uljjilka e««. krnlj. Hnivers?!etae 13 Sackstrasse — GRADEC TOVARNA ZA OBRTNE IN ti»kavnc M Stypia " — Sackstrasse 13 CON TO - KNJIGE zistem „Patent Workmann Chicago" Raztrirni zavod — Knjigovezatvo. priporočuje se za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov* rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov« cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, pavabll itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Contl, Fakture, Debltoren, Creditoren, Cassa-knjig, Strazza, Memoriale, Journalov, Prlma-note, odpravnih, menjičnih. časo-zapadllh in knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potom raztrirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledic Iz cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika Trst, Yia delle Acgue 5 — ARN0LD0 C0EN — Via delle Acgue 5 Trst IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC o ooo OOO ooocoooc^ POOOOOOO---- 22 =s.a -s- > a br — p £ t 2* * - ° -■G u © O «3 ® f dominikanskih gospa v Haking-u, Schlossbergffasse 7. Jf! Ta zavod je ustanovljen za vzgojo katoliBkih hčera 'Pij srednjih iu viših slojev ter daje vsled zdravo lege, ^^ vrlosti učnih in vzgojovalnih «il kakor tudi po flp i^L mladini, bi je iziSla iz tega zavoda vrlo vzgojena if^ J® na duAi in telesu, najbolje jamstvo za izvrstno vzgojo. -Ljudska in meščanska šola tega zavoda imate pravico javnosti. Gojenci, ki niso več podvržrni so'ski dolžnosti, se ia' k'> naučijo poleg predmetov obfe omike su : jezike, literaturo, goografijo, zgo-t dovino, risanje, »likanje, muniko, iinu ročna dela i^j ^ in še druge in posebno tako predmete, za katero kažejo poaot-no vrseljo in neobično nadarjenost, ifp Na zahtevo razpošiljajo se prospekti. i 2 fs- i. š E w cCUum.s Lastnik kensurcij lista »Edinost". Trdavatelj in od^ovovni urpdi ik : Frrn Godnjk. — Tiskarna Dolenc v Trstu.