Poštnina' rltafanlTv^golovlnf Cena 1 Din Leto I. (VI!!.), štev. 81 BBKawwpgg» Izhaja SVlaribor, torek, 9. avgusta 1927 JUTRA « razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 1? Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani, Prešernova ulieS St. 4 Trgovinska oogodba rosd Jugoslavijo In Nemiijo Sporazum v vseh glavnih vprašanjih. Naša država pokazala liberalnost tudi glede nemških man šin BERLIN, 9. avgusta. Trgovska pogajanja med Nemčijo in Jugoslavijo se. razvijajo zelo ugodno. Skoro v vseh glavnih vprašanjih je bil že dosežen popoln sporazum. Težkoče pa dela še vedno vprašanje nemških naselbin v Jugoslaviji. Jugoslovanska delegacija je vztrajala odločno na svojem odklonilnem stališču, .končno pa je tudi v tem vprašanju popustila, ko je Nemčija izjavila, da je pripravljena dati Jugoslaviji zato koncesije na drugih poljih. Splošno se domneva, da bodo pogajanja končana že ta mesec in sicer v obojestransko zadovoljstvo, tako da bosta lahko oba parlamenta ratificirala pogodbo že v jesenskem zasedanju. Kaib0li na potu v Boston Predlog za obnovitev procesa Sacco-Vanzetti zavrnjen NEWYORK, 9. avgusta. Najvišje sodišče Zedinjenih držav, na katero je apeliral branitelj italijanskih anarhistov Sacca in Vanzetti ja, je včeraj odklonil Predlog za obnovitev procesa. Rabelj je Že dobil ukaz, da naj bo v četrtek zjutraj pripravljen, da izvrši justifikacijo obeh na smrt obsojenih italijanskiii a-Uarhistov in sicer na električnem stolu, kakor je v Zedinjenih državah običajno. Sacco že 24 dni odklanja vsako hrano. Umetno prehranjevanje so opustili z u-temeljitvijo, da bo anarhist tako že v aekaj dneh usmrčen. NEWYORK, 9. avgusta. V italijanskem. prCvimestjU utica je nastala sinoči strahovita eksplozija, ki je popolnoma poruši^ pa|ač_ splošno se domneva, “ sre za maščevalni čin radi bližajoče so usmrtitve italijanskega anarhista. — Med prebivalstvom vlada radi tega veliko razburjenje. Ljudstvo se boji na-daljnih atentatov, posebno v bančnem in kapitalističnem okraju. Policija in vojaštvo sta stalno pripravljena. MANCHESTER, 9. avgusta. Tukajšnji komunisti so hoteli včeraj popoldne prirediti pred ameriškim konzulatom demonstracijo, kar pa je preprečila policija. Pozneje so se komunisti zbrali na nekem drug'" f"gu in sprejeli resolucijo, v kater ' s splošno veliko akcijo proti An:«. i, ako bi se smrtna obsodba nad Saccom in Vanzetti jem v resnici izvršila ker bi bil to najhujši ju-stični umor v novejši zgodovini človeštva. Tragedija srezkega poglavarja v Sanlalukl Zagonetna smrt poglavarja in njegove žene — Poglavarjeva tajna ljubezen leno je obstojalo ljubavno razmerje, kt je šlo tako daleč, da je Jelena živela v hiši zakoncev Markovič v skupnem go- GENERALl pregledujejo progo KOČEVJE—\ RBO VSKO. Davi je pris,pel0 v Ljubljano več generalov, med njima tudi armadna generala Smilianovič in Terzič, da na Ecu mesta preštudirata vojaško stran trasi-ranja proge Kočevje - Vrbovško. MINISTER PERIČ V DOBRNI- V Dobrno jo prispel davi na kratek oddih minister dr. Ninko Perič. Vsi napredn aki v L?utomer Polovična vožnia k otvoritvi Sokolskega doma v Ljutomeru dne 13. in 14. t. m. jc dovoljena. Podrobnosti sporočimo pravočasno. Ljutomerski Sokol pričakuje, da ga poseti na ta opurueiino ... Sokol pričakuje, da ga .............. xi-vjlo Sokolov in prija-Sokolstva. Posebno se obrača svojih podpornikov in mecenov, nrv/ahiin 113 sUlVjC »bOKOla«, da ne pozabijo na slavje »Sokola«, atllPak se ga udeležijo v čim večjem številu. Otvoritev Sokolskega doma ni interna zadeva Sokola, s Sokolskim domom je dobil napredni Ljutomer z okolico svoje pravo kulturno središče, Kjer je izključeno vsako strankar stvo. Mnogo so žrtvovali posamezniki, mnogo jc žrtvovalo društvo, da si je postavilo lastni dom. Zato treba društvu izkazati priznanje s tem da prisostvuje vsak napredni Slovenec ki mu jc to količkaj mogoče, krstu So kolskega doma, Tu še moramo opozoriti, da kažejo plakati Sokolski dom v sedanji obliki, da pa obstoja še večji načrt, ki ga upa društvo s podporo javnosti seveda uresničiti čimprej. Dravo bodoče lice Sokolskega doma pa kažejo razglednice, napravljene po načrtu gospoda inž. Jelenca. Tudi nasprotniki se zavedajo, kaj znači Sokolski dom za Ljutomer; zato so se nekateri neznanci, ki jih pa dobro slutimo, spravili na naše plakate ter jih trgajo s sten in desk. To pa ne bo mnogo zaleglo — Sokolski dom se bo razvil v kulturno središče Ljutomera. gonja za vlomilci. T nedeljo popoldne je dunajski tretji okraj doživel nenavadno senzacijo. V Juchgasse so pasanti zapazili, da sta iz kanala prav neprevidno prilezla dva moža. Ko sta videla, da sta opažena, sta v divjem begu pasirala ulico. Ljudje, ki so bili na ulici, so ju zasledovali, spretna lopova pa sta izginila. Policija, ki je bila o dogodku obveščena, jo preiskala kanal in našla v njem i>oln nahrbtnik srebrnega jedilnega pribora, srebrnih in zlatih verižic, budilk in drugih dragocenosti. Vsebina nahrbtnika izvira gotovo iz kakega vloma, ki pa doslej še ni bil prijavljen policiji. Nemški Prekooceanski let. Nemška pilota, ki sta v Dessau-u od vseh zrak o plovce v ostala najdahie v zraku, so odpravljata na prekooceanski let. Njun edini spremljevalec bo* angleški novinar Knickerbocker. Nemška državna poštna uprava je že določila poštno, pristojbino za pisma, ki bodo odposlana s tem letalom v Ameriko. Za dopisnice je določeno 12, za pisma na 25 mark -350 dinarjev. Kljub tei izredno visoki poštnini čaka toliko pošte, da najbrž ne ho mogoče vsega vzeti s seboj. Iz Hamburga je prispel v Dessau vodja namenile vremenske postajo* Si bo odločal glede starta letalcev. V nedeljo zvečer so v poslopju srezkega poglavarstva v Banjaluki nenadoma počili trije revolverski streli. Kmalu nato so našli na hodniku v mlaki krvi srezkega poglavarja Blagoje Markoviča in njegovo ženo mrtva, poleg njih pa je ležal samokres. Poglavar je imel dve rani na čelu, njegovi ženi pa je prodrla krogla skozi glavo. Banjaluški »rezki poglavar Blagoje Markovič je nastopil šele pred kratkim svoje sedanje mesto. Poprej je bil v Maglaju. S seboj je privedel tudi neko Jeleno Pejovič, ki jo je predstavljal kot svojo soprogo. Nenadoma pa se je pojavila njegova zakonita žena, kar ga ie silno razburilo. Med Markovičem in Je- Podrobnosti požara v tirolskem hotelu. Aretacija hotelirja. Neka Dunajčanka, ki je s svojim otrokom stanovala zraven od ognja uničenega hotela »Zum Hirschen« v Holzgau na Tirolskem, pripoveduje, da se je ob enih ponoči prebudila vsled neke nenavadne vročine. Ko odgrne okno, vidi, kako strašni in visoki zublji plamena objemajo komaj par metrov oddaljeno hotelsko poslopje. Nesrečo je malo prej opazil njen sosed bivši polkovnik Hille, ki je takoj začel alarmirati hotelske stanovalce. V par sekundah je bilo vse na nogah in začulo se je strahovito kričanje. Iz pritličja in prvega nadstropja so bili ljudje hitro zunaj in vsak jo še v naglici nekaj s seboj prinesel, strašno je bilo pa gledati one, ki so v nočnih oblekah skakali z drugega nadstropja. Mnogi — tudi nepoškodovani — so padali. v omedlevico in nervozne krče. — Plačilna natakarica Milli je bila med prvimi zunaj, skočila je pa nazaj po denar, za katerega je odgovarjala — in se ni več vrnila živa. Drugi dan je težkim opeklinam podlegla tudi kuharica. Smrtne žrtve so bile torej štiri. Pred ne srečo je vladalo v hotelu veliko veselje, imeli so neko domačo veselico s petjem in plesom. — Veliko senzacijo vzbuja aretacija lastnika hotela Leona Ham-merle. Obdolžujejo ga, da je v pijanosti zanetil ogenj. Mož je radi pijanosti in zapravljivosti pod kuratelo, hotel pa u-pravbia njegova žena, s katero se vedno prepira. Neke priče zatrjujejo, da so ie kregal tudi zvečer pred nesrečo Žena se je zaprla v svojo sobo,- on je pa zunaj robantil in grozil: »Te bom že ven spravil!« — Tudi to se trdi, da je bil Hammerle ob izbruhu ognja popolnoma oblečen. spodarstvu. Markovičeva prava žena se je končno užaljena umaknila v drugo stanovanje. Na dan tragičnega dogodka je imela odpotovati Jelena na novo nameščen je, istega dne pa je nameravala Markovičeva zakonita žena oditi na letovišče. Pred odhodom je nepričakovano posetila še svojega moža in tako je prišlo na hodniku poslopja srezkega poglavarstva do tragedije. Kdo je Markoviča ustrelil, bo dognala pravzaprav šele preiskava. Domneva pa se, da ga je ustrelila njegova žena, ki je pognala potem še sebi kroglo v glavo. Bo] lovcev s 14 mrjasci Da bi se morali lovci umakniti pred divjačino na drevesa, se sliši precej čudno. Vendar pa se je to dejanski zgodilo v pondeljek v Podravskem Pogojcu pri Osjeku. Lovci so odšli v šumo na lov z navadnimi lovskimi puškami dvocevkami. Niti slutili ni-so, na kako nevarne na sprotnike bodo naleteli. Nenadoma seje pojavilo pred njimi 14 mrjascev. Lovci so pričeli takoj streljati, toda šibre so se odbijale od mrjascev in jim niso mogle škodovati. Zato so bili končno prisiljeni, a so splezali a drevesa, odkoder o potem nadaljevali boj z nevarnimi žival mi. Dva mriasca sta se, zadeta v oči in srce, sicer kmalu zgrudila, nakar so o-stali zbežali v šumo vendar se lovci še dolgo niso upali z dreves. Šele, ko so u-gotovili, da so se mrjasci umaknili na drugo stran šume, so se polagoma vrnili domov in odvedli s seboj tudi nepričakovani plen. Velemestni vlomilci. V soboto zvečer proti polnoči so vdrli neznani zločinci v trgovino draguljarja Warrnbolda v Liineburgu na Nemškem. Vlomili so v močno blagajno in jo izpraznili. Odnesli so za 150.000 dinarjev biserov, dijamantov in drugih dragocenosti ter se nobel odpeljali avtomobilom v noč. Ogromna tovarna pogorela. V berlinskem predmestju Reinickert-dorf-West je v soboto zvečer zgorela velika tovarna izolacijskih predmetov »Majerovski«. S štirimi obširnimi kompleksi stavb vred je bil uničen ves in-rentar obstoječ iz dragocenih strojev in velike zaloge izgotovljenih produktov. Kljub temu da je prihitelo iz Berlina in ekl.ee deset požarnih hramb z najmodernejšimi pripravami, so ni dalo niti najmanjše stvari rešiti. Kako je požar nastal, ni ugotovljeno. Mravlje umorile človeka. V Curitibi v Braziliji je staro žensk« Balbino da Morro med spanjem napadel velik roj mravelj, ki so jo pokrile prek-inprek. Ubožica je v strašnih bolečinah vpila na vse pretege. Prihiteli so sosedje, toda mravlje so nesrečnico med tem že popolnoma oglodale. Zenska je umrla že čez par ur v groznih bolečinah. Tragedija amerikanskega kinomagnata. Znamenitega amerikanskega filmskega podjetnika Hamiltona Mahnonaiz Los Angelesa so našli ustreljenega sredi ceste v avtomobilu. Poleg njega je pa ležala tudi ustreljena njegova )7lelna pastorka. Po vseh izgledih sta bila izvršile samomor. Znano je, da je Mahnoa zelo ljubil svojo pastorko. Zakaj sta šla oba v smrt. so pa ne da dognati Stran 2L a A a *_a .*■ + » a ^ 'Mariborski VEČERNI* Mra\ V Marifiortf, 3ne 9. VITT. 1927- V dvorani pravice pNotar*' Tone in njegove intervencije — Nepošten agent Lepo prosim, gospodje, milosti! Mariborski in dnevni drobil Tone, ki se titulira za bančnega za-s*opuk3; je sila zgovoren mož. Baš to pa ga je spravilo na zatožno klop. Meseca junija se je na svojih potovanjih seznanil v Slovenskih goricah z raznimi kmetovalci in obrtniki. Ker je blaga duša, je hotel pomagati onim, ki se jim godi krivica. Izvohal je, da je moral neki Jaka plačati notarju pri Lenartu baje čuda veliko denarja za neko pogodbo. In Tone, ki je izurjen v pravnih stvareh, se je ponudil Jakatu, da doseže ot notarja vrnitev preveč plačanega zneska. Za tako postopanje pa so seveda zopet stroški! Kajti Tone se mora peljati v Ljubljano, da zatoži notarja pri notarski zbornici. Jaka je takoj nasedel in izročil svojemu »rešitelju« 1500 Din. Tone, ki ni Imel seveda nikdar namena pomagati Jakatu v njegovi zadregi, si je takoj na to kupil lepo dvokolo za 1.100 Din, ostalih 400 Din pa je zaflečkal. Izvršil je torej grdo goljufijo. Razen tega pa je bil Ton® obtožen še prevelike ljubezni do lepega Maribora, od koder je bil po policijskem komisariatu izgnan za dobo petih let. Ker pa čas te pokore še ni potekel in se je Tone že pojavil pri nas, mu preži še težji Damoklejev meč nad glavo. «Povejte po resnici, ne delajte nobenih komedij. Ne pomaga itak nič!« posvari predsednik Toneta. — »Ja, ker je pa moral Jaka res toliko plačati...« pravi obtoženec. »Mislil sem, da bom res dobil denar v Ljubjlani, sicer pa bi lahko vrnil znesek Jakatu tudi iz onega, ko imam dobiti še neko provizijo.« Ker je o tej proviziji zgovorni Tone že v preiskavi nekaj kvasil, se je predsednik informiral pri »doižniku« in doznal, da nima Tone terjati niti knofa. Glede na to, da ima Tone že tucat kazni — vprašan po predkaznih se je obtoženec odrezal, da je še nekaznovan — in ker ima na vesti še neporavnane delikte po Kranjskem, so naložili Tonetu osem mesecev ječe z različnimi poostritvami. »Potem pa glejte, da boste šli iz te periferije ven! Če pa še pridete, pojde-te pa na ono stran (v porotno dvorano)!« se je poslovil predsednik od obtoženca. • Josip Lešnik jo Tonetu sorodna du-$a. Na račun tujih ljudi brezskrbno ži-rveti, to je njegova parola. Natančno o-pisovati njegovo dejanje in nehanje bi bilo odveč, ker ga poznajo v mariborski okolici kot slab denar. Tudi Lešnik se šteje med boljše ljudi in je temu primerno zabeležen v zapisnikih kriminalnih uradov ne le v Mariboru, temveč ■tudi v Ljubljani, Varaždinu itd. V svojem pisanem življenju je bil Josip Lešnik nazadnje uslužben pri tvrdki SeTšen-Stegmiiller, za katero je potoval po vsej širni Jugoslaviji in zlasti zadnji čas svoje ljube svobode sprejemal za njo naročila in — to je glavno —• tudi plačila za neko patentirano čevljarsko mero. Zaslužek Lešnikov je bil čeden, da, tako lep, da bi bil marsikteri oče s številno rodbino z njim zadovoljen. Toda obtožencu ni bilo za pošreno delo. Radi neke nepravilnosti v njegovem postopanju je bila Lešniku odpovedana služba. Odpoved je mož sprejel in sprejem pismeno potrdil, privoščil pn si jo še dalje vse dobrote, ki so zvezane z agentstvom. Kasiral je denar v pokrajinah obeh strani Donave in Save, da je bilo veselje. Šele ko so bili razni odjemalci pozvani po tvrdki, da poravnajo naroenino za kupljene predmete, se je izkazalo, da so svojo obvezo izpolnili v roke Lešniku, ki ni imel več pravice kasirnti. Tako se je oglasilo več strank in se še sedaj oglašalo ter dokazujejo, da je sprejemal Lešnik že po od-■jpovedi službe večje svote gotovine. Jože je postal torej pravi slepar, v kolikor se ni že prej spoznal na podobne nepoštenosti. Oškodovana tvrdka jo mogla ugotoviti, da si je Lešnik nepošteno prilastil okrog 4.000 Din. Nihče pa ne dvomi, da *\j# itioi več Na razpravi je govoril obtoženec, vitek mladenič črnih las, ki mu manjka eno oko, v hrži jugoslovenščini. Mogoče je mislil, da bo s tem imponiral senatu, ka-li? Trdil je, da mu tvrdka dolguje še neki honorar, do katerega je hotel najlažje priti na gornji svoj način. Seveda je tudi ta zagovor lati-fari, ki mu tudi ni pozneje prav nič pomagal, ko so gospodje senatorji iskali zanj kazenske stavke za dobro zaprtimi vrati posvetovalnice. Ko je predsednik prečital še policijsko poročilo, ki pravi, da je Lešnik na slabem glasu, je še pristavil sočutno: »Mein lieber Lešnik ta bo pa slaba za vas! Oba (namreč tvrdka in obtoženec) imata patente, prvi za čevlje meriti, drugi za provizije odmerjati. Bomo videli, kateri aparat bo dalje držal!« Jože Lešnik si bo dobro zapomnil včerajšnji praznik krščanskega mučenca Cirijaka in tovarišev, ter slovanskega Godeslava, ki mu je zagodel zasluženih dolgih 18 mesecev težke ječe in jih poostril z enim postom na teden, z enim trdim ležiščem na dva tedna in eno temnico na mesec. Policija in marsikdo pa so si oddahnili... • Starost ne varuje pred norostjo, pra- vi mednarodni pregovor. Potrdila je to reklo včeraj tudi Terezija, ki je stara tri manj kot sedemdeset let in je sedela sključena na zatožni klopi. Družbo ji je delala mlada Ančka. Obtoženi sta bili predvsem delikta po § 104 g srbskega kaz. zak., radi česar je prišel tudi pre-grešek po § 104, ki se sicer sodi po novem v sobi št. 15, pred senat. Meseca junija 1926. sta dva finančna stražnika zasledovala ob avstrijski meji tihotapce in v Vukoviu zaplenila več tihotapskih predmetov ter zapečatila tudi neko klet, ker sta sumila, da je v njej skritega nekaj tihotapskega blaga. Ko sta prišla naslednjega dne službeno pogledat, kaj bosta našla, so bili pečati strgani z vrat. Storili sta to Terezija in Ančka. Stara pa je še tedaj nadrla do-šla finančna stražnika s tako dolgo vrsto žaljivk, da se jih pri razpravi ni da-o stenografirati, ker jih je predsednik >olj hitro prečital. Zapomni pa se takih cvetk človek, ki ni v njih »izvedenec«, ndi ne, da bi jih lahko naknadno zapisal. Vrtel pa se je jezik stari Tereziji nekako takole: »Jaz bom šla v svojo det (seveda je bila klet ravno toliko njena kakor kake druge beračice vesoljnega sveta! Op. ur.), kadar bom jaz lotela! Vi smrkovci, barabe, ne boste mojih vrat. pečatili. Naj le požro to, kar so zaplenili!..« Mlada se jo zagovarjala v tem smilju, da je bila prepričana, da smejo do-tično klet zapečatiti le mariborski finančni stražniki, nc pa oni z meje. Stara pa se je zagovarjala, da sploh ni bilo tihotapskega blaga v kleti in da je bila zato upravičena da strga pečate. O onih žaljivkah pa Tereza nič ne ve in se je čudom čudila, kako so prišle v obtožnico. Ko je odšel senat k posvetovanju, je rotila Terezija sodnike rekoč: »Lepo prosim, gospodje, milost, milost!« ________ »Vas bomo obesili!« se oglasi predsednik izza zavese. Terezija je radi svojega apostolskega števila predkazni dobila 3 mesece zapora, poostrenega z 2 trdima ležiščema in 2 temnicami na mesec. Ančka paradi dosedanje neoporečnosti le 200 Din glo-)c. Pri odhodu je jokala le mlada.. UBIL ŽENO IN OTROKE. V Ratiboru v Gornji Šleziji se je dogodila v pondeljek strašna rodbinska drama. Ravnatelj podružnice Nemške banke Schauer je umoril svojo ženo in oba otroka, stara 5 in 10 let. Po zločinu se jo vsedel v avto, ki ga je pognal z velikansko silo. Avto so je zaletel \i veliko drevo in Schauer je obležal takoj mrtev. Ugotovili so, da si je poprej pognal kroglo v glavo. Svoj strašni zločin je izvršil zato, ker je poneveril 80.000 mark in jo vložila banka proti njemu ^v*dbo, Splošna stavka mariborskih mizarskih pomočnikov Že dalj časa se je med mariborskimi mizarskimi pomočniki opažalo mezdno gibanje. Pomočniki mizarske stroke, ki so zaposleni v številnih mariborskih lesnih industrijskih podjetjih, so od delodajalcev zahtevali povišanje mezd, česar pa niso mogli doseči. Mezdno gibanje, ki se je razširilo tudi na manjšo obrt, je aadi neuspelih intervencij zavzelo danes resnejši štadij. Ob pol 9. dopoldne so imeli mizarski pomočniki protestni shod v Delavskem domu, katerega se je udeležilo okrog 40 zaposlenih pomočnikov. Po daljšem posvetovanju je bil sprejet sklep, da se s stavko izsili povišanje mezd. Razen tega je bila določena tudi deputacija, ki ima nalog, da zaprosi velikega župana za posredovanje v nastalem sporu. Splošna stavka je bila po sestanku v Delavskem domu takoj razglašena in je večina pomočnikov zapustila delavnice, radi cesar bodo večji obrati najbrže primorani, da prenehajo z delom ali pa popuste zahtevam pomočnikov. S stavko mizarskih pomočnikov bo lesna industrija, ki je ravno v Mariboru močno razvita, jako prizadeta. Zato je upati, da bo spor med podjetji in delojemalci v kratkem poravnan in štrajk ukinjen, ter da se bo delo v tukajšnji lesni industriji in obrti zopet vzpostavilo. Novinarski klub. Jutri, v sredo, ob 18. uri se bo vršila v Grajski kleti plenarna seja. — Radi izredne važnosti dnevnega reda je polnoštevilna udeležba članov nujno potrebna. — Predsednik. Na avtobusni promet v mestu mnogi že nestrpno čakajo. Na razna vprašanja doznavamo, da je razlog za odgodeno otvoritev prometa v tem, ker še niso izgotovljeni gornji deli za tri Chevrolet avtobuse. Ta dela izvršuje domači tovarnar Pergler, ki bo s 1. sept. izročil že vsaj en avtobus občini v uporabo. Vsak avto bo imel 16 sedežev in 6 stojišč. — Nevaren vlomilec zopet pod ključem. Komaj je prišel iz zapora znani vlomilec Ivan Karlin iz Škofje Loke, že je bil zopet aretiran in oddan v zapore tukajšnjega sodišča. Ugotovilo se je, da je vdorne v prazna stanovanja v Mariboru izvrševal on in oškodoval odsotne letoviščarje za težke tisočake. Ivan Kar lin je bil že dvanajstkrat kaznovan in je nad polovico svoje življenske dobe presedel v zaporih, vendar ga nobena kazen ne izpreobme. Pošteno delo mu ne diši in se raje preživlja z vlomilsko spretnostjo. zločinska sreča pa mu ni preveč naklonjena. Prijatelj dvokoles aretiran. Včeraj je bil aretiran velik prijatelj tuje lastnine, ki je imel posebno dopade-njo do dvokoles. V nedeljo si je prilastil kar dva biciklja. Prvo, ki jo bilo last slikarskega mojstra Antona Gajška je spravil v denar; prodal ga jo za 1*00 Din z drugim pa se je vozil po meslu, ko je bil aretiran. Alojz Anderlič, doma iz Šmarij pri Jelšah, je šele 19 let star, a jo bil že štirikrat kaznovan radi tatvin. — Nezgoda kolesarja. Sinoči okoli 21. jo padel s kolesa na cesti v Pivoli 18letni Boris Šijanec, sin šolskega upravitelja v Razvanju. Ker je dobil na obrazu in vratu več poškodb, jo bil sprejet, danes v mariborsko bolnico. —. Z ženskega učiteljišča v Mariboru. Ministrstvo prosvete v Beogradu je dovolilo paralelke prvega letnika na državnih ženskih učiteljiščih v Mariboru in Ljubljani. — Nalezljive bolezni v mariborskem okolišu. Od 1. do 7. avgusta so bili prijavljeni mariborskemu mestnemu fizikatu 3 slučaji škrlatinke, med njimi nobeden smrteii. —> Kandidatna lista mariborskih radikalov Včeraj so vložili mariborski radikali svojo kandidatno listo, ki je dobila številko 5. Radikalna lista je sestavljena sledeče: Nosilec liste: dr. Rudolf Ravnik, odvet* v Mariboru. Sreza Brežice in Laško: dr. Emil Šte* fanovič, odvetniški kandidat v Mariboru; namestnik Ivan Randnger, rudar f Trbovljah. Srez Celje: Josip Drofenik, posestnik in bivši narodni poslanec v Št. Jurju; nam.: Andro Posavec, lekarnar v Celju* Srez Dolnja Lendava: Nemanja Pavlovič, min. uradnik in novinar v Beogradu; nam.« Arpad Titus Bačič, stavbenik v Zamostju. Sreza Gornji grad in Slov. gradeč: Lovrenc Irman, kmet v*Šmartnem ob Paki; nam.: Bernard Mikuletič, vodja zemljiške knjige v, Celju. Sreza Maribor - desni breg in Konjice: Radivoj Rehar, novinar v Mariboru; nam.: Franjo Pirš, železničar v Mariboru. Sreza Maribor - levi breg in Ljutomer: dr. Adolf Pečovnik, prosvetni hi spektor v Mariboru; nam.: Josip Ranči-gaj, trgovec v Gornji Radgoni. Srez Murska Sobota: Franjo Šoštarec evangelijski župnik v Legradu; nam.: Josip Džuban, šolski upravitelj in obč. gerent v Križevcih v Prekmurju. Sreza Ptuj in Ormož: Ivan Krajnc« posestnik v Gradišču; nam.: Josip TrrvoV^nj0 godbo. Začetek ob 2.,30 pop. Od V°LoSt Račje-Fram je gostom dana Pr ,ujaju vožnje do mesta prireditve, ^/^ditevi slabega vremena so preloži P na praznik dne 15. avgusta. — Razvitje prapora Orjuno v Gflker prepovedano. ber* Razvitje prapora »Orjune« y , ^ pri Celju, ki bi se moralo vrš1« rcj<& tm., .ie srezko poglavarstvo, da Prc____ morebitno konflikte, prepovedano. Kapelnik Sclionherr dirigira v »vedo 10. avgusta v » ^ i i^laibwidi«. Jtvaumlui projjram. v Mariboru, ila kmalu mrtva. Obupni čin jo izvršila v trenutni duševni zmedenosti. Legende zamorca iz Sudana Pred kratkim je izšla zelo zanimiva knjiga: »Tipi in živali v Sudanu«. Spisal jo je Hugo Bernatzik, ki je prepotoval tamkajšnje kraje kot lovec. V knjigi so priobčeni številni zanimivi običaji in legende iz Sudana. V Sudanu se poroče dekleta običajno že pred 14. letu. Zgodnje poroke so v prvo vrsti posledica zahtev moških, ki hočejo dobiti za ženo samo »devico«. Sicer pa se razvijajo v, Sudanu dekleta hitreje kakor pri nas. Dekleta, izven onih v velikem mestu Andurmanu, so zelo solidne. Ločitve zakonov so zelo redke. Posamezna zamorska plemena v Sudanu imajo zelo čudne pojme o postanku človeka. Tako veruje neko pleme, da izvira človek iz bele krave, ki je spravila na svet polboga, podobnega človeku. Ko se je ta polbog nekoč kopal v Nilu, se je srečal s čredo krokodilnih samic, jako lepih, ki so imele človeško glavo in krasna telesa. Očaran od nenavadne lepote, je polbog planil med nilske nimfe in ugrabil najlepšo, dočim so njene tovarišice preplašeno razbežale na vse strani. Kmalu se je poibogn posrečilo osvojiti srce lepe ugrabljanke in sinovi so se poročili drug za drugim. Na veliko žalost polboga pa so bili otroci podobni materi, ne pa njemu. Ne vedoč, kako bi prišel temu v okom, se je končno obrnil na svojo mater, belo kravo, ki mu je svetovala, naj si izbere najlepšega izmed svojih sinov, ki ga bo ona potem tako preobrazila, da mu bo popolnoma podoben. Polbog je poslušal svojo mater in ona je držala svojo obljubo. Ko je ta odra-stel, je istotako vzel za ženo krokodilsko samico. Tako je, po pripovedovanju zamorcev vi Sudanu, prišel človek’ na svet. Visok honorar za lastno knjigo Francoski romanopisec Tristan Dere-mee je zvedel te dni, da ima neki pariški knjigarnar izvod nekega njegovega starega romana, ki je imel na robih stranic številne njegove lastnoročne opazke in tolmačenja. D eremče je odšel takoj h knjigarnarju in ga prosil, naj mu pokaže ta izvod. Na svoje veliko začudenje je romanopisec ugotovil, da je to izvod, ki ga je svoječasno poklonil nekemu znanemu pariškemu kritiku. Ta ga je pozneje večkrat prosil, naj mu na robili stranic poklonjenega romana napiše lastnoročno svoje opazke in raz lago posameznih stavkovi v »-omanu. Avtor je to storil drage volje, misleč, da jih potrebuje kritik za njegovo kritiko. Toda kritik je hotel dobiti njegov lastnoročni popiis samo iz špekulativnih namenov, da bi kasneje čim lažje vnovčil knjigo. In res jo ie prodal nekemu knjigarnarju za 5.000 frankov. Deremee je moral plačati sedaj za isti izvod 10.000 frankov, ko pa je izšel ta roman, je dobil vsega skupaj samo 14.000 frankov. Sokolstvo Sokolsko društvo v Mariboru se u- deleži korporativno s praporom slavnosti otvoritve Sokolskega doma bratkega društva v Ljutomeru in se vse članstvo poziva k najštevilnejši udeležbi. Odhod v soboto, 13. t. m. z vlakom ob 15.42 ali v nedeljo oh 5. zjutraj. Zbirališče vselej naravnost na kolodvoru. Vozna cena polovična. Članstvu se priporoča, da si vozne listke preskrbi že preje v pisarni »Putnika« na Aleksandrovi cesti. Odbor Sosolskega društva pa vabi tudi vse ko torej izpolnjujete, kar ste obetali? lo je vaša »A kako naj mu brzojavno razložim, da neob- P°Sodba?« , hodno potrebujem tako veliko vsoto? Ruskim br- , , > )S'01a_ ali ne pogodba. Kmalu bom imel zojavnim uradnikom se bo zdelo to sumljivo.« Dodd ! X r°ka]i, in potem ze izsilim iz njega izpoved, si je zaman belil glavo. kam^. skril milijone « _ „ 11 • i • Oliver Hegan je dobil brzojavna poročila o »Dajte sem!« PolIy je vzela pero m zapisala: poteku zadeve. »Tvrdka Oliver Hegan, Chicago. United States. »Počakajmo,« si je dejal smehljaje. »Od Sa-Iakoj 50.000 dolarjev. Polly Bellova. Due, Saha- halina do Chicaga je §e dolga pot<< • . v _ Potem se je skrbipolno ozrl na tečaj bakrovih »lo bo zadoščalo?« je vprašal detektiv za- papirjev, ki niso več padali, a se tudi še niso začuden. čeli dvigati. »Upam!« se je smehljala Polly. »Saj lahko Šel je v klub, a prijateljema ni omenil brzo-polzkusiva.« javke. V dveh dneh je Polly že imela odgovor. »De- *Saj ne Sori! Počakajmo!« si je ponovil nar v Nikolajevsku. Sibirska banka.« Dodd in Polly sta se torej peljala v Nikola-jevsk, kjer sta dvignila denar. Polovico si je pridržala Polly. Detektiv pa je nesel 25.000 rubljev z največjo naglico direktorju prisilnega rudnika. »Hvala!« je dejal ravnatelj suho in spravil denar v blagajno. Seveda si je ravnatelj že davno napravil načrt, znova. XXX. DANES MENI, JUTRI TEBI. Ravnatelj prisilnega rudnika v Petrokovsku je spoznal, da ne more iz Amerikanca izžeti nobene kopejke več. Zato se je spravil na Jacka Bella. »Poslušaj me, golobček,« mu je dejal počasi, tvoj prijatelj noče ničesar plačati zate. Koliko ti da pač izpusti Hljestakova ozir. Jacka Bella, a ko je vredna tvoja svoboda? bode imel v rokah še drugih 25.000, da prijeti njega in detektiva ter zapre oba. Sam pojde v pokoj in bo živel v inozemstvu. Prej pa še toplo priporoči svojemu nasledniku petična nihilista. »Sedaj smete govoriti s svojim prijateljem.« »O, saj se nič ne mudi; rad počakam, da doseže vaša metoda uspeh,« je odgovoril Dodd malo- »Saj »Nič!« je odgovoril Jack Bell malomarno, sc mi dobro godi pri vas ... Kako visoko pa cenite vi mojo svobodo?« »50.0G0 rubljev. Niti kopejke manj.« »To niso mačkine solze,« je vzdihnil Jack Bell. »Odkod vzeti?« »Nihilisti imate mnogo denarja, več nego država. Torej sem ž njim! Plačaj 50.000 rubljev, pa marno. »Kdaj pa dobim drugi obrok?« je vprašal rav- te pustim uiti.« catelj hlastno. »A kje naj jih vzamem?« »Tri dni potem, ko mi izročite jetnika. Dama, . »Tvoja star. Premisli si, gospodček. Piši koki me spremlja, vam jih izplača. Odpelje se potem mi te ju!« z naslednjim parnikom,« je odgovoril detektiv. Bil »Pisati? Nič ne pomaga. Ljudje zahtevajo var- je uverjen, da uidejo vsi trije z drugim obrokom, šcine.« _ Ravnatelj je bil zaenkrat z vsem zadovoljen . 'J™“•'*,'kratk0 ra™atelj. »Najin se je ponudil, da pokliče milijonskega tatu. p ' denar, potem svobodo.. »Ne, ne! Vaše metode ne smemo prekiniti. Sam pojdem k njemu!« . . . In odšel je na dvorišče. »Jack Bell,« je zaklical in se rnu postavil na pot; »kam ste skrili milijone?« »Milijone?« je vprašal Bell in sedel ravnodušno na samokolnico. »Sumim, da so v temle gnojišču ; 463krat sem ga že vsega prebrskal. Prav gotovo jih najdemo, ako ne zblaznim preje.« Jack Bell je mučil svoje možgane. »Jo že imam!« je vzkliknil veselo, in sc udaril po čelu, da so zarožljale verige. »Mojega prijatelja si pridržite kot poroka, jaz pa pojdem po denar.* Ravnatelj je razmišljal. »Ideja ni slaba,« ie dejal končno. »Ali pa bo tvoj prijatelj zadovoljen s tem načrtom?« »Bržčas ne,« je podvomil Jack Bell. »Ampak saj ga ne bom vprašal. Ako on ni sposoben dobiti zame 50.000, meni je to igrača. Jaz sem tajnik pa- »To je tudi cilj vašega dela,« je pojasnil Dodd. riškega komiteja, on pa zastopa neznatno mesto v »Ravnateljeva metoda, da spravi neprijetne in ne- Newyorku. Sploh sc čudim, da so njega izbrali ža varne zločince v blaznico.« tako važno misijo. Saj ne zna niti dobro ruski. To »Saj sc mi je zdelo. Vsekakor sem vam hva- je idiiot! Gnoj naj vozi, dokler se ne vrnem.« ležen, da ste me opozorili na to opasnost«. »Premislim si stvar,« je odgovori! ravnatelj. »Prav lahko mi dokažete svojo hvaležnost,« Jack Bell se je vrnil k svojemu gnoju, ki je že je pripomnil Dodd prijazneje. davno razpal v prah. Dodd pa je sedel v Due v svoji sobi in je na vse kriplje koval in pilil ključe. V ravnateljevi pisarni si jih je skrivaj vtisnil v vosek. V tem delu je nad-kriljeval najspretnejšega vlomilca. Jn napravil je velik ključ k vnanjim durirn kaznilnice, srednji za celico in majhen ključek, ki je odprl okove. Vse tri ključe je zvezal z železnini obročkom, v katerega je vrezal ime »Polly«. Proti večeru se je odpravil v Petrokovsk. Stražnik, ki mu je odprl vrata, ga je sprejel z režečim se obrazom. Za toliko prijaznost je dobil od Dodda bogato napitnino. Jack Bell je bil že končal svoje dnevno delo in je zadovoljen srkal v celici svojo juho. Dodd je šel tikoma mimo gnojišča in je skrivaj spustil sveženj ključev na tla. Ker so bili težki, so se takoj vdrli v prah. V ravnateljevi pisarni pa so trije močni stražniki zgrabili detektiva in so ga vkljub vsem protestom vtaknili v prazno celico. »Kaj pa mislite?« je kričal Dodd. »Amerlkan* ski državljan sem!« »Ruski revolucionar si, golobček!« mu je pojasnil ravnatelj. »Ne delaj hrupa, drugače dobiž knuto! In jutri boš za svojega prijatelja vozil gnfijfc dokler ne prinese še ostalih 25.000 rubljev.« Bobby Dodd je stal, kakor da je okamenel. »Ali je mbgoče?« je vprašal znova. »Na Sahalinu je vse mogoče!« se je rogal ravnatelj: »Bog vas kaznuj! Na carja se pritožim!« je pretil detektiv v onemogli togoti. »Ej, car je daleko . . . Bog visoko ... . jaz pa sem ti blizu ter sem zato močnejši nego Bog in car skupaj,« se je širokoustil ravnatelj in zaklenil duri ječe za seboj. Vrnil se je v pisarno. Tam so že Jacku Bellu vzeli okove. Zadovoljen si je mel zapesti. »Ah, ah, kaka slast je svoboda! Ampak lačen, lačen sem,« je dejal ravnatelju. »Ali nimate nobenega poštenega prigrizka? Samega črnega kruha, zeljne juhe in vodene kaše se človek res tudi preobje.« Pod čajnikom je gorelo. Urno mu je natočil sam ravnatelj čašo čaja in primaknil čajnico z okusnim prepečencem. »Evo ti, batjuška! Krščanski človek sem . . . vzemi, da ne porečeš kdaj grde besede o meni!« je govoril ravnatelj . . . »Vzemi! Tu — hočeš mar kaviarja .. . kolača . . . jabolk . . . vodke? Vzemi! In tu so smotke, cigarete, tobak, kar hočeš! Da ne boš mislil: zverina je bil, brezbožnik,'pagan! . . . Carski služabnik sem, zvest, pokoren, strog, a dobra duša, verjemi! Toda, saj sam vidiš, težko, žalostno je življenje na Sahalinu. Slaba plača ... podla okolica . . . strašna zima, grozna vročina poleti, a za dušo in telo nobenega užitka. Težko čakam, da pojdem v pokoj. Zdi sc mi, da tega sploh nikoli ne dočakam. Zato . . . samo zato izkušam uiti čim-preje sam odtod v svobodo.« »Tudi vi!?« je vzkliknil Jack. »Oh, da, samo na to mislim. Svoboda, novfl življenje, vstajenje iz tega groba! In zopet med ljudi ... v kulturo, v kavarno, restavrante, gledališče, koncert, med lepe, duhovite ženske, kakor nekdaj, ko sem bil še poručnik v Petrogradu, batjuška!« Ravnatelj je sanjaril glasno, Jack pa je jedel, pil in pušil. In strmel! Glej, celo v tem okrutniku j in koruptniku še vedno plapola stari ogenj hrepenenja po kulturi iz te divjine! Zaničeval je tega propalega častnika, ki je bil pač za kazen poslan na skrajno točko ruskega carstva, a zdaj se mu je smilil. Razumel je njegovo podkupljivost in sodil je o njem mileje. (Dalje prihodnjič.) Mali oglati, ki tlužijov posredovan« In tocijalne namene ebčinstva: vsaka bessda 30 p, najmanjSI znesek Din 5’— Mali oglasi Ženitve, dopisovanje in ogla« si trgovskega ali reklamnega značaja! vsaka beseda 50 p, najmanjši znesek Dm 10'— Išče se voziček (voz zapravljivček) za malega konia (pony). — Ponudbo na Peric, Ptuj. 715 Iščem mcblirano sobo za ženo in sebe z električno razsvetljavo, če mogoče tudi s hrano in uporabo klavirja. — Pismene ponudbe: Skrbinšek — Fram. 713 1 vagon sadjevca ima na prodaj posestvo BoroveNd, Špičnik, Zg. Sv. Kungota. 717 Knjige veže od priproste do umetniško dovršene vezavo solidno in ceno atelje za umetno knjigoveštvo Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ul. 24 jn 37, 423 Modna trgovina Anton Pal, Maribor Slovenska ulica 4 Potrebščine za krojače in šivilje. Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. Strogo solidne cenel Izdaja Konzorcij »Jutra« NajllnejSo čajno maslo iz sladke pastelizlrane smetane od Prve prekmurske mlekarne v zalogi edino v delikatesni trgovini Franc Kurinčič Aleksandrova cesta 31. 370 Frankenhausen (Nemčija) Ing. šola r.< avto- in strojogradbu, oloktrotebniko. Posebni oddelki za poljedol.strojo in zrakoplorno tehn. 'ž Vinski kamen kupujem in prevzamem iz kleti prodajalca od 50 kg naprej. Karol Schwarz hotel „Črnl orel“ Maribor, Gra ški trq 1’ Svinčeni rudnik v Mežici sprejme za vodstvo delavnic za popravilo jamskih strojev paznika ki se more izkazati s prakso v podobnih delavnicah. Nadalje za elektro-delavnlco pri topilnici «75 elekfro-monterja ki mora imeti prakso na visoki napetosti, v popravilu motorjev in transtormatorjev. Nastop čimprejc, stanovanja 'flZ‘ položljiva. Ponudbe s popisom dosedanje prakse, plačilnim' zahtevami in navedboštevila družinskih čianov nazgornji na*10 Platno Z »K SA a« žifon itd. po uajniijih cenah se dobi pf‘ _» I. Trpin-u, SVlaribor, Glavni trg ^ lUŠr:: f • !’!•" i’ * v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fr Stanko De a n Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predata t e 1 a v Maribor^