[Ntjftiji alovMuki dnevnik v Zdruiemh državah V4j* it m leto ... $6.00 Za pol leta.....$3 .00 Z* Now York celo leto . $7.00 Za UMAcmttvo celo leto $7.00 71 GLAS List slovenskih delavcev ▼ Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. □ Issued every day except Sundays d | and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C HELSEA 1ST S NO. ». — ŠTEV. 3 Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. YM under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK. SATURDAY, JANUARY 4, 1930. — SOBOTA, 4. JANUARJA 1930. PRISELJEVANJE LE TAKI NAJ IMAJO DOSTOP V DEŽELO, XI SO TUKAJ POTREBNI - PRAVI HULL VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIII. SE BOLJ OMEJITI FILMSKI IGRALCI SO SE SMRTNO PONESREČILI WARDEN JENNINGS ODSTOPIL Po mnenju generalnega priseljeniškega komisarja bi bilo treba število priseljencev zmanjšati za nadaljnih s to tisoč. — V deželo jih prihaja še vedno na tisoče, ki so tukaj brez vsake koristi. — Stališče Ameriške Delavske Federacije. Trupel sedmih ponesre- Jennings je odstop:l kot čen~ev še dosedaj niso našli. — Hoteli so pred staviti tragično smrt belgijskega bankirja A Loe wens teina. WASHINGTON, D. C.. 3. januarja. — Harry L. Hull, katerega je predsednik Hoover pred kratkim ponovno imenoval generalnim priseljeniškim komisarjem, pravi, da bi bilo treba način priseljevanja popolnoma predrugac.iti. Pripuačeni naj bi bili le izbrani priseljenci. S tem bi bil zadan močan udarec takozvanemu "raketir-stvu" in brezposelnosti, dočim bi se gospodarski položaj znatno izboljšal. Hull je rekel, da bi ga zeio veselilo, če bi se začel kongres še tekom tega leta baviti z njegovim sistemom priseljevanja. Ameriška Delavska Federacija je sistem že odobrila. Zdaj prihaja v deželo na tisoče ljudi, ki s tukaj !>rez potrebe, ker ni po njih nobenega povpraševanja. Po 1 lullovem mnenju naj bi bili pripuščeni v deželo samo taki priseljenci, katerim bi bilo zajamčeno delo v raznih industrijah. — Najprej bomo dognali, kam je priseljenec namenjen, — je rekel Hull, — nato bomo ugotovili, kaj namrava tam početi in če tam manjka takih delavcev. Ako se namerava priseljenec posvetiti poklicu, ki je že prenapolnjen, ne bo spuščen v deželo. Po takem sistemu bi dežele ne mogle izrabiti svojih kvot, in priseljevanje hi se v enem letu znižalo za nadaljnih stotisoč oseb. V kongresu je že več podobnih predlog, toda nobena ni tako izrazita kot je Hullov načrt. Po Hullovem mnenju naj bi državni, trgovinski, poljedelski in delavski tajnik odločeval, v kateri industriji manjka delavcev. ■f Evropi je nad dva milijona ljudi, ki bi se radi izselili. Med njimi so mogoče premogarji, katerih tukaj ne potrebujemo, dočim morajo razni izvežbani delavci, katere bi tukaj jako potrebovali, čakati, da pridejo na vrsto. SANTA MONICA, Ca!.. 3. januarja. — Neka filmska družba je hotela vprizoriti tragično smrt znanega belgijskega milijonarja Al. Loc-wensteina, ki jc skočil nad Rokav-skim prelivom v morje ter utonil. Igralci 30 se nahajali v dveh ae-roplanih, ki sta v zraku kolidira-la ter padla v morje. Tri trupla so kmalu našli. Še vedno pa pogrešajo Kenetha Hawksa moža Mary Astor. ki je ena najbolj krasnih filmskih igralk. Morje preiskujejo čolni obrežne straže in druge ladje, toda dosedaj se jim še ni posrečilo najti ponesrečenih. Razen Ilawksa pogrešajo tudi Eastmana, Otona Jordana, pomožnega fotografa ter dva pilota. Našli so pa truplo Maxa Golda, pomožnega ravnatelja. Con rada Wclsa in B^na Frankela. warden Auburn jetniš nice. — Kot vzrok od-stopa j e navedel p o-škodbe, katere je dobil tekom izgredov. AMNESTIJA wm NA LAŠKEM Italijanski kralj Victor Emanuel bo o priliki poroke svojega sina po milostil nad šest tisoč zločincev. HOOVER SE DOBRO POČUTI PO NAPORNEM DELU WASHINGTON, D C., 3. jan. — Predsednik Hoover se je vrnil včeraj v svoj urad zelo dobre volje, čeprav je stisnil roke nekako 6300 j ljudem, ki so prišli v Belo hišo ob priliki proslave Novega leta. Neki obiskovalec je baje zapazil, da je predsednikova desna roka otekla, a člani štaba v Beli hiši so zanikali to. Predsednik je s tem zaključil za daljši čas stiskanje rok. ALBANY. N. Y.. 3. januarja. — Brigadni general Edgar Jennings je zapustil svoje mesto kot warden Auburn jetnišnice. Dr. Kicb. komisar za jetnišnice je objavil, da je Jenings rasigniral Ko so mu včeraj zvečer povedali da jc Jennings zanikal, da je resign iral. je rekel komisar: — Če ni resigniral. nc znam čita-ti. Imam pismo z njegovo pisavo ter se glasi v njem. da se hoče u-makniti ter se poslužiti tozadevnih prednosti. Administracija Jenningsa je bila izpostavljena napadom izza drugega izgreda v Auburn. Ni pa postalo znano, če mu je kdo namignil. da bi storil boljie. če se umakne. AUBURN. N. Y. 3. januarja. -Kljub nasprotnim ugotovilom časopisja. je resigniral warden Jennings kot glavar tukajšnje državne jetnišnice. GENERAL WEYCAND NAČELJUJE ARMADI PARIZ. Francija. 3. januarja. — General Maksim Weygand, ki je bil desna roka maršala Focha tekom zadnjega časa svetovne vojne, je bil imenovan načelnikom generalnega štaba francoske armade, kjer je stopil na mesto generala Dobeneya. RIM. Italija. 3. januarja. — C p:iliki poroke italijanskega prestolonaslednika princa Umberta z belgijsko princesinjo Marijo Jose. bo italijanski kralj Victor Emanuel izda' amnestijo ter pomilostil šest tisoč zloeincev. Sest tisoč zločinrev bo popolnoma oproščenih, tisoč nadaljnim bo pa znižana zaporna kazen, na eno leto. Kraljevska amnestij, ka odredba določa, naj bodo tako oproščeni vsi oni. ki so zaprti zastran prestopkov v vojaški službi Politični zločinci pri tem ne pridejo v poštev. Civilistom, ki so obsojeni na daljše zaporne kazni, bo znižana kazen na ono leto. Rim se pripravlja na poroko tor je ves v zastavah. V.sc ce.->te so polne vojakov v paradnih uniformah. Posebni vlaki ci >važajo vojake :z v. eh provinc, da se udeleže kraljevske porok". NENAVADNA VROČINA V četrtek je kazal toplomer sk^-ro vedno dva in petdeset stopinj, kar je nekako dvajset stopinj nad normalno gorkoto v tem letnem času Neolajšana gorkota ni bila nikak rekord za ta letni čas. a za danes NASPROTNIKI FAŠIZMA V FRANCIJI Francoska policija je pri čela preganjati protifa* šiste, ker domneva, da kujejo po raznih evropskih mestih velike teroristične zarote. PARIZ, Francija. 3. januarja. — Pariška policija je aretirala tri Italijane, pri katerih je zaplenila dosti korešpondence. Pisma in druge dokumente prestavljajo v francoščino sodnijski tolmači. Policija domneva, da so Italijani člani obširne teroristične zarote, ki je razpredena po vseh evropskih mestih in koje cilj je, spraviti s poti ugledne fašiste. Pri aretiranih so našli čeke, glaseče se na velike vsote denarja. V zvezi s tem so zaslišali nekega odličnega Italijana, ki živi že dolgo let v Parizu. Vkratkem se bo završilo še več aretacij. To je le nekaka varnostna odredba, ker bodo italijanski delegati po-! tavali dre 15 januarja skozi Pariz j v London, Ja se uleleže razorožitve-| ne konference. SMRT KOMITAŠKEGA VODITRJA obetajo vremenski ter dež. proroki meglo NOVA LAŠKA PARNIKA ANGL. PRINC ODPOTOVAL V AFRIKO V tem slučaju se bo posluževal aeroplana, kar mu bo omogočilo lažje zasledovati divjačino. LONDON. Anglija, 3. januarja — W a leski princ je odpotoval v Južno Afriko, odkoder se je moral vrniti pred trinajstimi meseci zaradi bolezni svojega očeta. Danes zjutraj ob poldveh je odpotoval v Southampton, kjer se bo vkrcal na parnik, ki je namenjen v Capetown. Na svoji ekespedidji se bo po&lu-fceval aeroplana, kar mu bo omogočilo us peine J Ar x&siedovanje divjih ti vali. 8eboj Je vzel več novih lovskih pu*k, dočim se Je dosedaj vedno poslujeva! ocotja svojega deda. kralja Sdwarda. Loviti namerava morske leve. ri-noeere in bufale P redno so ga predlanskim pozvali v Lonuou. je ustrelil pur H SAMOMOR RUSKEGA ČASTNIKA PARZI. Francija, 3. januarja. — Danes se je tukaj usmrtil Nikolaj Popov, znani nski avijatik, ki je bil pribočnik prejšnjega ruskega velikega kneza Nikolaja tekom svetovne vojne. Usmrtil se je v kopalnici ter se pred smrtjo skrbno obril. NEMCI UPAPOLNI. KO ODHAJAJO V LONDON GENOVA. Italija, 3. januarja. — General Navigation Society je objavila. da se bosta njena nova dva parnika imenovala Rex in Dux Imela bosta po 47,000 ton prostor- BERLIN. Nemčija. 3. januarja Nemška delegacija za drugo haa-ško konferenco je odšla danes iz Berlina. Načeljuje ji dr. Julius Cur-tius, nemški minister za zunanje ::adeve. Člani potujejo v ozračje politične negotovosti, ker je en del delegacije prepričan, da bo mogoče doseči velike uspehe, dočim je drugi del ravno nasprotnih nazorov. 1,200,000 NEZAPOSLENIH NA NEMŠKEM. Kakor poročajo uradne statistike se je število nezaposlenih v drugi polovici prejšnjega meseca na Nemškem pomnožilo za 183,000 oseb ali za 18 odst. 30. novembra je prejemalo podporo 906,000 moških in 340,000 žensk, skupaj 120,000 oseb VENIZELOS ODŠEL V HAAG - ATENE. Grška. 3. januarja. — Ministrski predsednik Venizelos je odšel danes z Orijentskim eskspre-som v Haag. da se udeleži druge konference v Haagu. V Atene se upa vrniti v nekako petnajstih dneh Sklep je storil nenadno včeraj, radi bolgarskega in madžarskega stališča glede reparacij. SOFIPA. Bolgarska. 3. januarja Včeraj so na nekem plesišču usmrtili Ispasa Sarcistija, znanega ko-mitaša. Kot morilca so oblasti aretirale nekega Macedonca. SEINA IN MARNA NARAŠČATA PARIZ, Francija, 3. januarja. — Vsled velikih nalivov sta pričeli reki Seine in Mame zelo naraščati. V bližini Chalcnsa je Mame prestopila bregove. Veliko število delavcev utrjuje nasipe ob Seine. GHANDI SE NE STRINJA Z NASILJI Indijski voditelj je izjavil, da ne poznajo pristaši *'swaraj" gibanja nobenega strahu.— Ek* stremisti ne bodo motili njegovega programa. LAHORE. Indija. 3. januarja. ' Swaray" stranka, koje cilj je doseči popolno neodvisnost Indije od Anglije s pomočjo pasivne rezLstea-ce, ne bo podpirala onih nacijona-listov, ki skušajo z nasiljem d'«eci svobodo. Tako je izjavil Mahatma Ghandi tekom pogovora s poročevalcem United Press. Mož, ki je kontroliral zadnji indijski icongrer;, kateri je sprejel r* -solucijo, da it4 bo kongres pomagal revolucijonami stranki v njenih aktivnostih, je odločen nasprotnik vsakega nasilja. Mahatma Ghandi je izjavil: — Mi se ne smemo nikogar ustrašiti, ampak moramo odločno korakati po začrtani poti. Predlagal sem program civilne nepokor ščine ter sem pripravljen izvršiti ta program. Ko ga je poročevalec vprašal, če je narod že pripravljen za državljansko nepokorščino, mu Ghandi ni hotel odgovoriti. — Zdi se mi, — je nadaljeval. --i da ne bodo ekstremisti na konere su motili mojega programa Stvorjena je bila nova kongresna demokratska stranka vsled razkola v delavskih komitejih. Stranka popolnoma nič ne prikriva, da je njen namen strmoglaviti Ghan-dija. NENADNA SMRT GENERALA LONDON, Anglija, 3. januarja. Brigadnega generala Gerarda Christiana, ki je odlično služil v Južni Afriki, Mezopotamiji in v severni Indiji, so našli danes mrtvega v postelji. Bil je dober general ter je stopil v armado leta 1887. MLADI CERKVENI PEVCI GASPARRI BO ODSTOPIL JANUARJA VATKAN CITY, Vatikan, 3. jan Kardinal Gasparri bo dne 15. jan. odstopil kot papečki državni tajnik. To »e Jc izvedelo iz zanesljivega vira. 240.000 AVTOMOBILOV NA ŠPANSKEM MADRID, Španska, 2. Januarja Do konca preteklega leta je bilo na dpanskem nekako 240,000 avtomobilov in vsako leto se poviša število za nekako 30,000 Od skupnega števila Je imel Madrid 5628 avtomobilov in Barcelona nekoliko več. ADVERTISE in "GLAS NARODA* FOSILNEGA DINOSAVRA SO NAŠLI V MAROKU PARIZ. Francija. 3. januarja. — Ob Rio Martin, v bližini Tetuana Maroko, so našli fosilnega dino-savra. ki je dolg 38 čevljev ter širok šest čevljev. Ceni se, da je o-kostnjak star najmanj 300.000 let. To razkritje se smatra za skrajno važno, da se prouči geološko zgodovino severne Afrike. DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo 500.......... 1000........... 2500 ........... 5000 ........... 10,000 ............ ___________ $ 9.35 .............. $18.50 ............ $ 46 00 ......... $ 91.00 ............ $181.00 n U v Italijo Lir 100 200 300 . 500 . 1000 S 5.75 s 11.no $ 16.80 $ 27.40 $ 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo Izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila cd 3% na 27. Slika nam kaže pevski cerkve sv. Patrick* v Chicago. Otroci so bili tekom božičnih in no vole t nih praznikov Jako zaposleni. Za Izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. Izpaeila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih. I NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Barclay 0380 NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 4, 193« i.ft" ■ of ibow officer*: Hmw ¥«tk Oty, N. V. - Q L A S my ta cmk> Irio ««ija Itst m la Vj&nAdo ..............—StOt *a pot i«*a----.-------------------HJO Ea čatrt leta.........................ilH NARODA" H©iida»a. New York aa celo leto____§T m pol lete--------1«----------JS4G "OlfLI Za UioeeuvrtTo u cele leto___91 jo Za pol let« ....................................£K.ft0 Yearly M OO _________ Advertisement on Agreement Narode" Uhaja vsakl dan Urami* nedelj in prasmkat. " Dopisi brra podpisa In oeebnoeti ee ue prloWu)e]o. Denar nt J ee bis-tuvoil pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proeimo. da se nem tudi prejšnje bivališč« nasnanl. da hitre}« nefdemq naslovnika. * "mil Me 'GLAS NAHODA", SIS W. New Yerk. II. Y. » h«- am mm," AVSTRIJA V LETOŠNJEM LETU 1 m »loža j v Avistnji je jako nestalni, m prav l.i liku pride do ivMiili zaplet jajc v, ki bi utegnili ogrožati reii ♦•v I*/«t prvih iiiu, ku j** bfla ustanovljena avstrijska republika, vlada veliko na^protstvo lDetl soeijalistienim Du-najeta in m*'il prebiva1stvem ostale dežele, ki je večji del katoliško m se bavi s kmetijstvom. Napetost j«' prekipela do svojega viška leta 1927, ko SO se v glavnem mestu vrčile velike komunistične demon-,kar jt dalo veliko jmbitdo protisocijalistieni deli hrambi — HeimweU^w. Ta organizacija ste;'? danes skoro pol milijona članov. V iieimwehru so ljudje, ki se resno boje, da bi se ko-•in pre ver ne razširil, in pa ljudje, ki streme po t'a-sistiet»-m režimu, eeš, kakorhitro lmmo imeli fašistični bomo kmalu imeli tudi llabsburgovee na prestolu. (ilavm vzrok sedanjega «|K>ra tiči v reviziji avstrijske a ve. l'o mnenju He.imvvehroveev bi bilo treba ustav^tako k rt >ji ti, da bi se zmanjša) vpliv soeijalktov na Dunaju. 8o*-ijalisti se* namreč resnični gospodarji Dunaja ter okopotezjuo uresničujejo načela »voje stranke. Ker jki zamoreta ustavo amendirati edinole dve treti-v v |Ntrlan»eiitu, domneva lieiiuwelir, da bo treba doseči izpremembo z nasiljem. Prav nič čudnega bi ne bilo, če bi izbruhnila nekega lepega dne v Avstriji državljanska vojna. Zato se za položaj v Avstriji posebno zanimajo njene rosede, pa tudi Li^a narodov. Vsekakor je pa položaj dam naprimer pred tremi meseci. m & znatno lniljši kot je bil .Vajveč za: za to ima Heimber, novi avstrijski kan- cler. Nastopilo je noro leto, in želja vsakega Je, da bi bilo to novo leto bolj srečno kot je bilo pretečena staro. Obljublja se nam v tem novem letu jako veliko Koliko bo pa Mftine od teh obljub, bo zopet pokaral zaključek. Umevno je, da za nekatere bo jako ugodno, za nas trpine pa beraško, kot je že v navedi. Da pa ravno ne bomo v tihoti to novo leto pričeli, nam bo znani Operni tenorist Svetozar R. Bano-*ec, priredil svoj koncert v Pitts burghu, dne 18. januarja 1930 ob 8. -ilri »večer v Slov. Domu. Program Banovčevcga koncerta » obeta biti zelo zanimiv, ker pesmi so-»brane zelo skrbno, s katerimi ix*tc gotovo zadovoljni. Toraj cenjeni rojaki in rojakinje v Plttsburghu in okolice, ne zamudite te lepe prilike. Kajti slišali boste nekaj izvanrednega. ne vsakdanjega. Naša mila pesem bo izvajana z dovršeno umetnostjo in vam bo ibudlla spomin na mlada leta Toraj na veselo svidenje, dne 18 januarja v Slov. Domu! Omeniti moram, da smo imeli čast videti umetniško slikarsko delo našega rojaka G. H. Peruška, ki Je imel 3-dnevno razstavo svojih slik tukaj. Peruikovo delo je prava umetnost, le žal je, da mi premalo poznamo umetnost. Ponosni moramo biti, da imamo svoje rojake, ki širijo in povzdigujejo med tujimi narod naš ugled Zavoljo tega je tudi naša sveta na-dodna dolžnost, da jih v vseh slučajih podpiramo. S tem se jim podaja večje veselje. Ob zaključku dopisa želim vsem bralcem tega dopisa isto, kar si sam želim v tem novem letu. Z bratskim pozdravom Ivan Varoga. Girard, O. Velikanski je bil uspeh Banovče-vega koncerta v Bessemer, Pa. Ta naselbina je pokazala, da ako gre za kulturno prireditev, kakoršna je bila ta, da je zmožna aranžirati skupen nastop. V soboto 28. decembra smo zopet Imeli priliko diviti se naši krasni pesmi na koncertu, ki je tako sijajno uspel. Predsednik pripravljalnega odbora. Mr. Sankovich, je v ganljivih besedah razložil pomen tega večera, kajti to je bila prva prireditev v tej naselbini, da bi bil kakšen u-metnik nastopil. Za svoj govor je žel velik aplavz. Nato pozrve mene. da bi kol Glrardčan, par besed izpregovoril, kar sem tudi storil, kajti pred vc- Pr l> V2 selo množico je človeku kar veselo j je bil dunajski polieijski načelnik ter je z želeinoj prt srcu da govori, kar srce želi. irževal led. Njegova glavna naloga je rešiti Avstrijo pred državljansko vojno ter istočasno preprečiti ustanovitev dikta-torstva. Pod Sehoberjevim vplivom se je vršilo dne 7. deceili-bra glasovanje za kompromisni amendment k ustavi. Centralna vlada je dobila kontrolo nad dunajskimi 1 malicami in šolami ter nad policijo. !feilawebrovci pa niso zadovol jni, in agitacija se nadaljuje. Toda Schober ima velik vpliv in njegovo (Stremljenje iw> miru je odkritosrčno. r nekaj je, kar onemogoča državljansko vojno. Obe stranki namreč spoznavata, da Avstrija nujno potrebuje večjega posojila iz inozemstva'. Posojila pa*ne bo mogla dobiti, če ne bo v deželi red-nib razmer. Ii-ffls 1 $ ~ Nato nastopi naš umetnik Bano-vec z našo mlado umetnico gospodično Albinco Vahcicevo iz Cleve-landa, ki ga je spremljala na klavir. Občinstvo ju je pozdravilo z burnim aplavzom, in s prvo pesmijo je osvojil srca vseh. K>maj Je odpel prvo pesem, že smo ga vsi vzljubili. Velika dvorana je bila polna in uživali sme krasni večer cb lepoti naše pesmi, posebno pa pri drugem delu, ko sta oba nastopila v •__ narodni noši. je naš umetnik žel Požar salve aplavza in je moral pesmi 13 dcccmbra popoldne je začel* ponavljati vseskozi in bi ga poslu- , nen0dcma goreti viničarija v Rin-sali celo noč. četovi grapi. Zgorelo je vse ostrešje Kakor sem že omenil o naši mla- ' s krmo vred; viničar Košič ima obeli umetnici na klavir, moram po- čutno škodo, ker mu je zgorela vsa vedati, da je rojena v Clevelandu.' zaloga zrnja za zimo, ki jo je imel Našemu umetniku se je jako do-padlo v družbi gostoljubnih rojakov v Bessemer ju. Bili smo prav zidane volje. Vsa hvala gre Mr. Snežiču in njegovo soprogi, tako da se je miza kar šibila in se kar nismo mogii posloviti. Ne smem pozabiti požrtvovalne mamicc Mr. Snežiča. Stara je že čez sedemdeset let in je bila tako navdušene za koncert, da je sama celi dan prodajala vstopnice po naselbini in jih prodala 70. Vidite tako priletna žena in je toliko žrtvovala za našega umetnika. Naš pevec je bil tako ginjen, ko se je žena tako trudila, da so mu prišle solze v oči in ji je podaril svojo sliko v spomin. Vsa čast ženi in naj jo Bog ohrani še mnogo let. Tudi hčerka Mr. Sneziča, ki je podarila šopek cvetlic našemu u-.netniku je jako lepo deklamirala v slovenščini. Hvala ji! Ne smem pozabiti tudi naših vrlih Glrardčanov, ki so se udeležili koncerta v takem velikem številu, in tako vrnili poset Bessermerča-nom. Hvala vam vsem! Zaključek krasnega večera je bi! pri gostoljubnem rojaku Mr. Jev-nikarju. Vsa čast gre njegovi soprogi, ki je pripravila toliko okusnih jedil. Bili smo kakor na svatbi. Naš pevec je bil obkrožen od nas vseh, ki nas je bilo vse polno in smo marsikatero uganili in potem pa še zapeli, in nam je naš pevec pcmagal. Tako da je ura bila že tri zjutraj in se še nismo mogli posloviti od gostoljubne Jevnikarjeve hiše. Tam so bili tudi navzoči v naši družbi Mr. Brgles. ki je velik ljubitelj naše pesmi, kakor tudi Mr. Jereb in seprega. Mr. Tasoto in soproga in še več drugih, ki jim pa ne vem imen. Torej se v imenu vseh še enkrat zahvalim za gostoljubnost in vso postrežbe. Povrnemo nas obiščete. Predno končam, omenim, da naš Banovcc priredi koncert v Claridge, Pa. 26. januarja v Sloveskem Narodnem Dcmu. Zatorej rojaki iz Claridge in drugih naselbin, poselite ta koncert in napolnite dvorano. Vam ne bo žal. Priliko boste Smeli slišati enega prvih tenoristov kar jih premore naša rodna domovina. Take krasnega petja še niste slišali. Naš pevec mi je povedal, da mu je Mr. Kosoglov pisal, da je vse v teku za koncert, in tudi kranjskih klobas ne bo manjkalo in dobre potice se nam obeta. Jaz vem. da ne bom toga zamudil, ako bom le zdrav, čeravno sem 130 milj oddaljen. Končno vas vse še pozdravim iri vam voščim veselo in srečno novu leto. Torej nasvidenje 26. januarja v Claridge, Pa. John Dolčič. The LARGEST SLOVENE DAILY ' - ' » . - "■■-MJ —T? V. S. A. vam, kadar I Nesreča v tovarni "Titan" v Kamniku. 19. decembra dopoldne ob 8.45 se je zgodila v tovarni "Titan" nesreča. ki je bila lahko zahtevala večje človeške žrtve. Vršil se je pregled in kolavdaci-ja novo postavljenega Diesel-mo-torja. Motor je že nekaj časa brezhibno deloval, kc je naenkrat nastala silna detonacija. V prostoru kjer je stal motor, sta v kritičnem trenutku bila uradnika tovarne Sruk in Pire ter ključavničar in •strojnik. Iz do sedaj še naznanega vzroka se je razletela jcrmcnica 400 mm širine in 1750 mm premera \ več kosov. Del jermenice je zadel Vladimirja Sruka z vso v levi bok. dočim so ostale tri osebe nepoškodovane. Strojnik je takoj ustavil motor ne da bi vedel, kaj se je zgodilo Pc nekaj korakih se je Sruk zgrudil na tla, vendar je bil še pri zavesti. Ponesrečenca so takoj z avtom v katerem se je pripeljala komisija, odpeljali k zdravniku v Kamnik ki je ugotovil notranje krvavitve. Sruka so izročili v domačo oskrbo Nesreči, mogoče tudi smrti, jc zz las ušel uradnik Pire, ki se je sklonil ravno v hipu, ko je v smeri nam letel ca 50 kg težak odlcmljen del j jermenice. Zaradi katastrofe je nastala v zidu velika luknja, ki jo je povzročil ali kak kos jermenice aii pa 20 cm širok jermen ki je bil tudi prerezan. O vzroku nesreče in o stanju ponesrečenca so se po mestu razširile različne vesti, ugotoviti je pa treba, da bo vzrok nezgode skušala najti komisija iz Ljubljane. Stanje simpatičnega Sruka pa ni tako obupno, kakor se je govorilo. Vlačugar in tat iz prilike. Bertl L. je tip mladega postopača. Med vojno je služil pri znanem 97. pešpolku. Predsednik mu je na kratko pojasnil, zakaj jc poklican na odgover. Obdolžen je, da je u-kradel natakarju Slugi v Narodni kavarni obleko in jo potem okrog ponujal. Peter Zgaga Ottoženec: "Pil sem zelenega. Zato ne vem. kod sem beračil. Sem pijan t-icoj. če ga le malo pogledam. Sem invalid. Težko delati ne morem Predsednik: "Državni tožitelj zahteva za vas strogo kazen!" Obtoženec: Raj bi priznal, če bi res ukradel, pa nisem. Drugače sodniki prosim milostno sodbo. Sodba se je glasila: 6 mesecev težke ječe. Nevaren tat in vlomilce. Po okf-Iiei Ljubljane in v kamni--keni okraju se potep.* že nekaj tednov izredno držen in spreten vlomilec. ki ga orožniki zaman zasledujejo. Je to baje okros SO-letn* moški, ki se vozi najraje s kolesom in prihaja zdaj v to. zdaj v druge vas. Navadne se prikaže pred nočjo in se zglasi v tej ali oni gostilni kjer poprosi za prenočišče. Povsod skoro je gostoljubno sprejet, kar pa neznanec slabo poplača. Ponoči izgine. z njim vred pa ta ali ona vrednost. Pcnoči, ko vse spi, se neznanec spravi na tatinski posel Drzni vlomilec, ki je imel v vseh f rimerih srečo, je izginil vedno bre: sledu tor se je spet pojavil nasled nji dan daleč preč od kraja, kjer jf bil na peslu preteklo noč. Pred nekaj dnevi se je drzni svedrovec pojavil v gostilni Franceta Vidalija v Domžalah. Zjutraj, kose hiteli domači po poslu, je ugotovila gostilničarka, da je bilo ponoči vlomljeno v stanovaniske sobe. od koder je tpt ednesel zlato zapostne uro, par uhanov, dragocen prstan ; briljanti. zlato ovratno verižico, neka i cekinov in več drugih dragocenih predmetov. Isti tat jc obisku! že prihodnjega dne gostilno Marije Grcgorino-ve v Trzinu. Vdrl je v stanovanjsko sobe. vzel uro in nekaj drobiža, nato pa jc izginil brez sledu. Orožniki, ki so bili o vlomu takoj informirani. so se pedali v vse okoliške vasi na zasledovanje, vendar brez uspeha. Kakcr v prejšnjih primerih. ic je tat tudi tedai odkuril še pravočasno in se podal na posel najbrž zopet v ljubljansko okolico: ; izključeno pa ni. da se je odpeljal naprej in preži na ugodne tatinske Predsednik: "Povejte, kako je bi- j ... . . , . „__ I prilike kje v okolici Kamnika. lo!" Bertl: Res sem bil v Narodni kavarni. Beračil sem. Videl me ni ni-kdc, da bi jaz vzel obleko. To mi jc v "Zvezdi" dal neznan človek, da jo prodam. Zato gospodje sodniki, ne morem reči. da sem jo ukradel". Predsednik: "Mislite, da vam bomo verjeli! Pravite, da ste bili tako pijani, da ne veste, kod ste ho-cttli". ean^fii ' - BLAZNIKOVIH PRATIK — nimamo več v zalogi. Za-1 lo jih ne naročajte. Knjigarna Glas Naroda. Zanimiv konflikt na angleškem dvoru. Is Londona poročajo, da je nastopil sovjetski podanik Sokolni-kov oflcijelno »voje mesto v Četrtek dopoldne. V Londonu se j« mučni že več dni, toda poset na dvoru je odlatol Zunanji minister Henderson je navedel kot razlog nastopa in kralj je kategorično iz-J«vtl. da nikoli ne poda roke zastopniku vlade, ki je umoril njegovega bratranca Kaj takega se na angleškem dvoru še ni pripetile. Prej in j a zastopnika sovjetski vlade v Angliji Krasin in Rakovski nista Sokolnlkovega oklevanja staliiče bila pooblaščena poslanika in sploh angleških domionov, ki še adaj ni- niste prtRa v stik i kraljem. Ksr odobrili obnovitve diplomatskih me kralj ni dal pregovoditi, so našli stikov s sovjetsko Rusijo. končno iz mučnega položaja izhod Glavni raslo* d« sovjeuki po- n* U n*6W' d* * spreJel SOVjet" slanik nI hotel takoj oditi na dvor s1"8** podanika v avdijenci presto- Je pa bi) v tem, da je angleški lonasle^nlk kralj kategorično odklonil sprejem. Mdd kraljem In ministrskim pred- Je prišlo baje do osti*** SVVE^fst i* "(ti* ARETACIJE KOMUNISTOV NA BOLGARSKEM SOFIJA. Bolgarska. 3. januarja V Plovdivu je tilo aretiranih osem-njast ljudi, ki so obtoženi, da so širili komunistično propagando ter se zarotili proti bolgarski vladi. in Je pravo slovensko dekle. Ona ! na podstrešju. Gasilci iz Ljutomera je dovršila vse višje šole in dokončala študije na Notre Dame kolegiju. Danes ima svojo šolo in pod-ufiuje klavir ter je tudi veliko člankov napisala za turojeno našo mladine. Čast jI! Mi smo lahko ponosni, da imamo take umetniške moči v tej deleh so prispeli hitro na gorišče, četudi jih je oviralo blato na občinski cesti in niso imeli lastnega avtomobila doma. Dasi so stene poslopja deloma lesene, deloma iz blata, so pojasili ogenj v kratkem času. Vzrok požara ni pojasnjen, zava-| rovani znesek je malenkosten. ................................................. "Nt* m Rusov je »tošestcktt* milijonov," — jereket Črnogorec, ko je hotel poveiicati svoj narod. Vseh Slovanov skupaj je dosti več kot ko citatov članku "Dražbi* slovanskihraro-dov", ki je nvd v Stov»n4fo»Ame*ikasitkem Koted<t zk fetd Šfxm centov. Rajnkim "GteltiUddir, W. WSCrefef, Now York, N.Y. :::::::: m WW!! Poročilo pravi, da je po vsej deželi opažati veJik odpor proti rro-hibiciji. Velike naklonjenosti napram pro-hibiciji ni bilo šc nikdar opaziti. Šest let sta se poznala. Oba — on in ona — sta domnevala. da sta jako pametna. Na ljubezen in na poroko nista niti mislila. Ljudem in drug drugemu sta pripovedovala, da ju veže iskreno prijateljstvo. Iskreno prijateljstvo in nič drugega. Po šestih letih sta -e pa naenkrat premislila in sta se poročila. Zdaj sta mož in žena. Zdaj nista več prijatelja. * V šoli je bilo jako klepetavo dekletce. Neprestano jc govorila in šepetala Učiteljica jo je opozarjala in o-pominjala. ker pa ni \'se skupaj nic pomagalo, ji je rekla naj zapiše na listek papirja: — Jaz preveč ro-vorim. — Tako — ji je naročila — zdaj pa pokaži ta listek očetu in mu reci. naj se podpiše nanj, kar ml bo v dokaz, da ga je res videl. Naslednjega dne jo vpraša učiteljica: — No. ali si pokazala očetu? — Ja, sem. — Pa kaj je rekel? — Nič ni rekel, samo nekaj je zapisal. Na listku je bilo zapisano: — Gospodična učiteljica, pra-rad vam verjamem, da moja hči dosti govori. Toda to ni nič v primeri z njeno materjo. Njo bi morali slišati, njo! * Tisti človek, ki ima več denarja kot pameti, je lahko prepričan, da bo imel več prijateljev kot pa sovražnikov. * \ Pcroke italijanskega prestolonaslednika s? bo udeležil tudi bavarski kronprinc Rupprecht. On je brat belgijske kraljice ter je potemtakem nevestin stric. Kdo bo zastopal jugoslovanski dvor, zaenkrat še ni znano. Jugoslovanski kralj najbrž ne bo šel v Rim. četudi je Umbertov bratranec. Če gre. pa srečno pot. in naj za nas kaj dobrega opravi. * Sodnik je vprašal pričo: — Torej vi pravite, da poznate obtoženca izza njegovih mladih let da sta hodila skupaj v šolo. da sta je skupaj rokodelstva učila in da sta bila skupaj pri vojakih. Pove i-te torej, če ga smatrate zmožnega, da bi kradel. Priča je nekoliko pomislil, nato pa je previdno vprašal: — Koliko pravite, da je ukradel .* * Gospod: — Imate damske nogavice? Prodajalka: — Za gospo — soprogo — ali pa sme biti kaj boljšega? * — Kaj. moj sin da je zapravlji-\ec? Pravim vam, da obrne vsak avtomobil dvakrat, predno ga kupi. VLOŽITE VASE PRIHRANKE DOMAČO BANKO Vloge katere prejmemo do 1 3. januarja obrestujemo že s 1. januarjem po 4]/^ B£ 82 Cortandt Street New York, K. Y. J- — Zakaj neki upodabljajo zmago vedno v podobi ženske? — To spoznas, ko se oženiš. * V listu sem videl nasiednji oglas: — Bolniški! strežnik, ki zna o-pravljati vsa hišna dela, išče službo. Revmatizem ima prednost. * Kdaj si spoznal svojo ženo in kdaj si se zaljubil vanjo? Odgovor na to vpr^všanje se v marsikaterem slučaju glasi: — Najprej sem se zaljubil vanjo, nato sem se poročil ž njo, potem šele sem jo spoznal. * — Z bordarji je križ — se je pritoževala gospodinja. — Na stanovanju sem imela že naše Jjudi. potem Italijane in Nemce, pa z nikomur nisem bila prav posebno zadovoljna. Zdaj pa neki Turek stanuje pri nas. Če verjamete ali ne, Turek je, pa je fest človek. — Boga zahvali, da je Turek, — ji je rekla prijateljica pikro — bo« že vsaj svoje tri hčere oddala. Zdaj je že skrajni čas, da se poroče. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY I, 1930 MIHAEL ZOOČENKO: V AMBULATORIJU Človek Je vendarle nad vse čudna ti val Dvomim celo. da bi izviral od opice Zdi se mi, da je stari Darwin v tem pogledu malce M»>- Človeška dejanja se zde. kako bi rekel, nekk. taksna, veste z ogrinjalom is flanela: Kaj bi x obistml! Moja nečakinja je btls bolna na obutih in — nič Celo M vala m likala Je lahke II taksnimi Ud se ml vaša boleaen ne zdi preveč nevarna Zaradi taktne bolezni ne morete umreti." "Ne morem umreti? Ali ste slišali* Pravite, da zaradi te bolezni n« morem umreti! Dosti se razumete na to, občanka* In takšna se olja Rockefeller Bogastvo teh dveh znaten del bogastva indijskega magnatov znaša sicer več ^o ml- ; m°S°tca- se ceni na 130 milijonov lijonov dolarjev, vendar pa lahke dolar3ev- Tu se lahko dragulji v trdim in sem prepričan, da najbo- i Pravem P°menu besedtl na gatejšega moža ne moremo iska- memike in človek bi rabil več dni. ti v Ameriki ali v Evropi, temveč v Indiji. Napačno bi pa bilo misliti, da najdemo najbogatejšega moža na svetu med mahardži velikih indijskih držav. Najbogatejši indijski mahardža in obenem najbogatejši mož sveta je maharadža v Hajdarabatu knez Kothi. Njegovo naravnost fantastično bogastvo na ni nalodeno plodonosno. da bi mu prinašalo dobiček, kakor Fordu ali Rockefeller ju. Nasprotno, to je mrtev kapital, ker obstoja skoro izključno iz draguljev, platine in ziata ■ Kothi je absolutni gospodar dežele, ki šteje 13 milijonov prebivalcev in Je torej po številu prebivalstva enaka Jugoslaviji. Njegovi pod-ložniki morajo plačevati visoke dav vam vmeša v medicinske pogovo- . ke in prebitek gre vsako leto v obrt!" Občanka odvrne, j liki draguljev in zlata v vladarje-i vo osebno blagajno. Vse to je via- KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE z« leto 1930 m iitle. Oni, ki »o jih prei naročili, sojih dobi li direktno od Vodnikove družbe v Ljubljani, mi pa prodajamo zbirko štirih knjig za 50 MIKC SO NASLEDNJE: VODNIKOVA PRAT1KA vsebuje velik« zanimivosti iz naravoslovja, narodo-ftslke let rasne dragocene nasvete sa blšo in V BORB! ZA JUGOSLAVIJO Ta knjiga bo posebno zanimala ameriške ftlavenee, kar J# v ajl več zanimivih siilr ameriikih Jugoslovanov. ki sa sa ssed vajn« zavzemali za Jugoslavijo. LECTOV GRAD — Jc zanimiva povest mladega pisatelja J L? S A *OEA*A. ZGREŠENI CILJI slehernega čitateija. Pisatelj Slavko Je saje! snov sa ovojo povest globoko iz KIMGJMk "GLAS NARODA" 216 We* 16 Street New York, N. Y. da bi jih izmeril. Smrtna obsodba v Pragi. — Titel Pred praško poroto sc je zagovarjal te dni František Lukšik. 29-letni pomožni delavec iz Čeških Budejovic. ki je 9. novembra umo- morale tudi rentirati. Vsa današnja letala, ki bi prišla v poštev za pre-kooceanske polete, dosežejo kvečjemu 500 milj brzine in čudež bi bil, ako bi se dala maksimalna brzina zvišati na 1000 milj. Zaradi tega je treba za vsako res varno in gospodarno prekomorsko progo — med Evropo in Ameriko — premagati glavno oviro, ki je v preveliki razdalji. Razdalja se mora skrajšati; razkosati v več krajših prog, ki jih letala obvladajo brez težave, kakor so dokazala na kopnem. V ta namen jc treba zgraditi plavajoča letališča. Vrsta osmerih plavajočih otokov, ki bi se v medsebojnih raz- ril v Pragi uradnico Ljudmilo daljah kakih 375 milj zasidrali v Grujbar z namenom polastiti se denarja, katerega ji je bila poverila tvrdka. kjer je bila uslužbe-nr_. Med porotniki so bile tudi štiri žerake. Morilčev oče je podlegel pred leti operaciji, mati pa še živi. Lukšik je služil pri vojakih m od 1. 1917 je bil že večkrat kaznovan. Ko ga je predsednik vprašal, če se čuti krivega, je molče prikimal. Tudi na vsa druga vprašanja je prikimal ali odkimal. Na predsednikovo vprašanje, če obžaluje svoje dejanje in če si hoče s kesajijem olajšati vest, je obtoženec zaplakal. Senat je stavil porotnikom dve glavni vprašanji in sicer, če je obtoženec kriv. da je 9. novembra u-daril Ljudmilo Grujbar s kladi- i vom večkrat po glavi z namenom ■■ usmrtiti jo in polastiti se denar- j ja, katerega ji je bila poverila tvrdka. in če je ravnal tako, da je nastopila smrt. Dodatno vprašanje se je glasilo, če je obtoženec izvršil svoje dejanje iz nizkotnih in sramotnih nagibov. Po govoru državnega pravdnika in zagovornika so odšli porotniki k posvetovanju, ki je trajalo 10 minut. Glavna porotnica je po posvetovanju preči-tala sklep porote, ki je odgovorila na obe glavni in na dodatno vprašanje z vsemi glasovi trdilno. — František Lukšik Je bil na podlagi krivdoreka obsojen na smrt na ve-šalih in na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Na vprašanje, če sprejme smrtno kazen, je obtoženec molče prikimal. Zagovornik je hotel vložiti ničnostno pritožbe, ker ni videl obsojenca, ko je pri kimal. Predsednik je ponovno vprašal obtoženca, če kasen sprejme in Lukšik je drugič prikimal. Oceanu, bi omogočila reden in siguren promet po cenah, ki bi bile le malo. ali pa sploh nič višje od cen na brzoparniškh progah. Na prvi mah sc zdi skoro nemogoče zgraditi dovolj razsežne in trdne plavajoče ploščadi in jih zasidrati v globinah severnega at-lantika Tudi jaz sem tega mnenja. Plavajoči otoki se pač ne Di smeli graditi kakor ladje, marveč kakor trdno postavljene zgradb?, ki bi neprično kljubovale vetrovom in valovom. Plavači, ploščadi in sidra bi bili vs vretenaste oblike, tako da sila vetra in valov nikjer ne bi našla zadostnega prijemali -šča. Ploščad razpeta 24 metrov nad gorsko gladino, bi bila po sredi dolga 330 m. široka pa 102 m. Na obeh straneh bi se razšrilr še za 54 metrov. Na tem prostoru b se zgradili hangarji, prouaj.lne. restavracije n hoteli. Sredi ped glavno ploščadjo bi bi prostori za uslužbenstvo in raznovrstne reševalne naprave iu potrebščine. Vsak plavajoči otok bi bil v sebi zaključena enota s hoteli, elktear-no. brezžično posla jo in vremensko opazovalnico. V hotelih bi biiuj prostor za kakih 160 gostov. Da \:i \ se letalem čim bolj olajšala pot. bi i se uredila jx>sebna signalna služ-1 ba od otoka do otoka. ! Polog tega bi brezžične zvoze zv.v.l ■ postajami posameznikov otokov ter i med temi in radio-postajami na letalih, skrbele za natančen pregled prometnih prilik na vsej progi. Razume se, da bi se uporabljale tudi vse pridobitve in izkustva zračnega prometa na kopnem, v kolikor bi jih biic moči prikrojiti '.a prekomorsko letalstvo. Letala bi pristajala ponoči prav tako varno kakor podnevi ker bi bila vsa letališča močno razsvetljena. Posebne ladje bi oskrbovale plavajoče o-toke z vsem potrebni-' Bencin In olje, ki bi ga dovažale, bi ;e črpal v rezervoarje nameščene v plava-čih pud vodno gladino. Za primer slabega vremena b: se ladje, ki bi razkladale, zavarovale s posebnimi valomi na stisnieni zrr.k. Stisnjeni zrak. ki piha iz luknjičaste cevi, potopljene v vodo. je namreč v stanju razdeliti vulove. Na celi črti. kjer prihajajo zračni mehurčki na površje, sc valovi poležejo in zadaj se mer je popolnoma umiri. Okoli vsakega oteka bi se uredil cel sistem takih zračnih valclomov. 11-ko da bi parniki lahko odlagali na otoku tudi ob najslabšem vremenu. Letala, ki bi bila prevelika za pristanek na ploščadi, bi tudi lahko pristajala na umirjeni vodi, nakar bi jih z žerjavi potegnili na krov in oskrbeli za nadaljno pot. S snovanjem načrtov za vrsto plavajočih letališč v Atlantskem oceanu se ukvarja več izkušenih ameriških mornariških inženjerjev j in tehnikov, ki zavzemajo vodilna • mesta v trgovinskem in finančnem svetu. One. ki se zanimajo za te načrte, ni težko preveriti, da so plavajoči otoki mogoči. Težko pa ie razložiti tehniško naebraženim ljudem ustroj sider in jim dokazati njih zanesljivosti in trdnost za vse primere, s kakršnimi je treba, računati na morju. Sidra bi pri večini ten o lokov lqzala 3200 do 480C m globoko. Preprost račun p\ pokaže. da bi se vsaka veriga, kakršno uporabljajo za sidra na ladjah, pretrgala že zaradi lastne teže. še preden bi dosegla polovico te globine. Iz jeklene žice spleteni kabli, kakršni se uporabljajo pri visečih mostovih, so mnogo trdnejši in so jih že večkrat uporabljali za zasi-dranja v globinah do 4000 m. Za prvi plavajoči otok, ki ga bodo kma lu začeli graditi sredi Atlantika, so sidrski kabli že zračunani; močno bodo dovolj, da bodo zdržali pritisk največjih valov, hkrati pa pritisk vetra, ki sme doseči brzino Naročite SLO VENSKOAMERIK ANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. POŠLJEMO VAM GA POŠTNIRE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA "GI.AS NARODA 21G West 18 Street New York, N. Y. .ste^-v.iK dolgo časa: tovarna garantira za-lijc liajmai.j 20 let. Da se izognejo vremenskim nc-pii.ikam, so zasnovali zračno progo nekoliko južneje od običajnih parniških prog. Južno od štiridesetega vzporednika vlada pretežni del leta jasno vreme. Preden se bo Gtvoril javni preko-! oceanski zračni promet, bo izvršil hidrografski oddelek ameriške mornarice v Atlantiku šc natančna nemška, nizozemska, italijanska in skandinavska letala in !.i"cr po takih cenah, da bodo 1 hko kenkuri-rala mednarodnim brzopamikom na tej progi. Vse zrakcplovne družbe bi lahko prepeljale dnevno po 500 do 1000 potnikov v ob?li smereh. vrhu tega pa šc dobršen del pošte, ki gre vsak dan čez Ocean. Ako se bo načrt plavajočih at-lanuskih otokov urc.nlčil — kar skorc ni dvomiti - se bosta Amb- merjenja. da se najdejo najpri- . rika in Evropa šc bolj zbližali, kfu- pravnejša mesta za zasidranje otokov. Po zgraditvi takih plavajočih letališč bo moči potovati po zraku čez Ocean, prav tako varno in u-dobno kakor s parniki, in na teli otokih bo potnik našel vse, kar mu more nuditi vrrrno pristanišče Letala ne bodo nikoli vee ko 320k:n Oddaljena od najbližjega pristaja-lišča. Mimo tega bedo v trajni ru-dio-telefonski zvezi z otoki, in v primeru, da bi morala za silo pristati kje na odprtem morju, jim bodo lahko takoj poslali na pomor reševalne ladje. Za primer nenadnega poslabšanja vremena, jih bodo brezžično v naprej posvarili pred odletom z varnega letališča. Vrhu tega ima prekomorski zračni promet se veliko prirodno u-godnost, ca na vsej progi ni treb preleteti nobenega gorovji, kar o za zrakcplovstvo na kopnem voii • ka ovira. Nad Atlantikom s< t ud. ni bati nenadne sprinumiv v ti >v in vrhu teua je izbrana sme: copra v daljša od one. ki so jo ubrali Lindbergh. Chamberlin in Byrd mnogo bolj varna, ker sc v.-o loto .ii bati leda. niti nevarnih ciklonov, ki divjajo severno odtod. Vrsta transatlantskih plavajonh otokov bo tvorila veliko mednarodno prometno cesto med Amerik in Evropo. Nje mednarodni zna čaj bo še posebno poudarjen s tem. da otoki ne bodo podiejcni nobeni državi; na njih bodo lahko pristajala letala vseh narodov brez vsakršnih določb in dogovorov. Mor-i da bi celo kazalo, vsa ta letališča združiti v nekakšno samostojno državo z letnimi oblastvi in pra- bo korist o obem kontinentoma. Mimo te no mu je vrnila pritisk roke ln zadovoljno sta oba sedela in molčala. Nenaden sunek vetra pa je preplašil gospo Berto. Neko okno se je s hrupom zaprto. — Nevihta se bliža! Ne verujem, — jc odvrnil učitelj, ki se je motreče ozrl proti nebu Zvedrllo se ►»o. Kljub temu pa bomo odšli noter. Kristel mora iti v posteljo in tudi tebi. draga, se bo prilegla tišina in počitek. Pobožal jo je po licih Nato je dvignil dečka, ga posadil na ramena in vsi bo odšli v hišo. Polnoč je še minula, ko se je gospa Lene naenkrat predramila iz svojega spanja ter se visoko vzravnala na postelji. — Ali ne čuješ ničesar. Kristijan? — Kaj naj čujem Berta? — Je vprašal njen mož. še vedno napol saspan. — Mogoče se je zopet pribliš&la nevihta.... - To Je bilo nekaj drugega Nekaj mora biti pred našo hišo, na vrtu, — je šepetala gospa Lene razburjena. — Ljudje morajo biti na našem vrtu .. Bojazni tene so pcpopolnoma predramile učitelja. Skočil je iz postelje ter pohitel k oknu, katero je previdno odpri. Sklonil se je ven ter prisluškoval. Spalnica je letala na ozki strani hoiše, odkoder Je bilo mogoče podnevi pregledati velik kos deželne ceste. Temo Je skušal naravnost presuniti, a ni zapazil ničesar sumljivega. Veter Je močno šumel med drevjem ln težki, temni oblaki so se liodlii nizko naokrog po nebu. Občutno hladnejše je postalo- Nekje se je morala »tresti nevihta. Skrivnostne luči je bilo videti na nebu in v blisku enega teh svetlih luči je zapazil učitelj avtomobil, ki je arvU proč po osamljeni deželni cesti. — Res ni ničesar, Berta. Le en avtomobil se Je peljal mimo. Mogoče si slišala tega! v — Ali misliš1 — Olajšana Je legla mlada ftena nazaj v blazine. Odkar Je umrla hčerka, je postala strašno plaha m boječa in najmanjši šum jo je straši. Pogosto Je moral njen mož vstati sredi ter hoditi semintja po sobi. da Jo nekoliko pomiri. — Ce Je bil pač avtomobil? — Je vprašala, kajti Iznova se je pričela plašiti. — Drevesa šume pred hišo aelo skrivnostno. Oospa Berta nI mogla več saspatl. Oblekla se Je ter čakala prihoda jutra. Vstala Je četo preje, kot njen moč. ki Je ponavadi zelo zgodaj vstal — Kaj pa hočeš tako sgodaj? — jo Je vprašal Ne morem spati, Kristijan, Danes dopoldne *>om likala, da bom dovolj časa, da Ugotovim obleko za Kristela! Dočim Je gospa Berta prišgala v kuhinji ogenj ter postavila nanj za kavo. je odAei Lene na vrt. Za trenutek je obstal pred vrat-ml ter vdihaval sveši trak. Z zadovoljnimi očmi se je ocrl naokrog. Kako krasen Je bil njegov vrt. ko so ga obsevali prvi žarki vstaja-I Kako močno je dišalo po ročah! pa Je obstal poaoren Vrata vrta so bila le priprta ln pe-t»»k Je kasal odtise moških nog. katerih včeraj zvečer še gotovo ni bi-l tukaj Trato pred hišo je včeraj razrahljal in sedaj Je bilo videti tudi tam odtise moških nog- Nekdo Je moral biti ne vsak način na vrta Tam Je leftaJa tudi skatljiea sa cigarete. Berta Je morala pravilno zrele in nekdo Je moral tekom noči V glavnem mestu Mongolije se sestajajo Turkizi, Kirkizi, Kitajci. Rusi, Mongoli in zastopniki drugih na (raznovrstne jših narodov ter trgujejo. da jc vesel je. Poslopje, ki ga vidite na sliki, je Mongolska Centralna Kooperativa, največja trgovina svoje vrste v Mongoliji. Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina 7.a list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. Uprava list POZOR, ROJAKI ! is naslova na listu, katerega prejemate, je razvidne, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne Čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih na&ih zastopnikov. PRED SODNIKI STRUPENI CLEMENCEAU (Dalje prihodnjič.) Pred kazenskim senatom, ki nrj j je predsedoval dr. Vinko Strasse: , namesto upokojenega dr. Karsr^rja so se vršile v socijalnem in krimi-nalnem pogledu interesantne ka- j ženske razprave, katerih predmet so bili izključno zločini zoper tujo j lastnino. Pozimi, ko je začetkom najhuje 1 pritiskal mraz, je izgubil delo v neki tovarni mlad ključavničar, ki sc je trudil pošteno preživljati ženo in otroka. V njegovo družino se je naselilo pomanjkanje in krenil je na stranpota tako, da je končno prispel v kriminal. Na zvit način je znal raznim ljublanskim trgovcen; izrabiti manufakturo in gramofonske plošče. Pričel je sprva z gramofonskimi ploščami. Nato pa je začel jemati pri trgovcih manufakturo na obroke. Blago je prodal ali zastavil v mestni zastavljalnici. Prvi obrok je plačal, a za druge se ni zmenil. Prevari! je tako 13 trgovcev, ki trpe škodo nad 9800 Din. Pred kazenskim senatom se je mladi mož France Jamnik. ključavničar. kot obtoženec pojavil v belih tennis-čevljih. lepih in skrbno zlikanih poletnih hlačah in s črnim žaketom. N,iogove roke nakažejo več sledi, da bi kdaj prijemale za težko ključavničarsko delo. Njegov zagovor je bil kratek: — Pozimi sem zbolel. Ko sem sc zopet v tovarni javil na delo, so mi dejali: "Ni dela! Iščite ga drugje!"! Povsod, kjer sem povprašal za delo. so mi odgovarjali: "Žal, ste pre i mladi! Rabimo starejše!" V bedi sem začel blago kupovati na obro- j ke. Priznam vse". P*i trgovcih, je navajal naslov. ! da. stanuje v Janševi ulici. Predsednik je omenil: "Tvrdka je na ta naslov pisala. Pismo je prišlo na- ! saj s pripombo: Umrl!" Nekega trgovca je tudi potegnil z napačnim ! imenom prijateljevim. Ko ga je pri- ; tel. se je izgovoril: " Gospod! Vse j "so moja teta poravnala!" Trgovec je zahteval od njega naslov tete Navedel je France, da teta stanuje na Jesenicah. Trgovec piše ra te- Na versaillski mirovni konferenci je Clemenceau pošteno privoščil mnoge državnike, ki so na lastni koži občutili vso ostrino njegovega sarkazma. Belgijski zunanji minister Rymans je baje izjavil, da s Clemenceaujem ne more delati. — Dejal je. da Clemenceau hitro iz-i gubi potrpežljivost, potem pa bruha iz sebe pariške psovke in zafr-kacije tako, da ga sploh ne razume. Pa tudi Clemenceau ni mogel trpeti Hymansa. Njegovi histerični govori so mu šli tako na živce, da se je močno razburjal, čeprav je bil po naravi vzor hladnokrvnega moža. Po neki seji. na kateri je Hymans dolgo govoril, je stopil Clemenceau k njemu in mu dejal: — "Gospod Hymans, svoji domovini bi lahko storili veliko uslugo." Hymans je bil ves srečen, ker je mislil, da je vsaj en njegov govor ugajal velikemu državniku. Vprašal je Clcmenceaua, kakšno uslu«;o bi lahko storil svoji domovini. "Izvršite samomor!" se je glasil odgovor. Američanov Clemenceau ni imel rad. O njihovem vrhovnem poveljniku Pershingu je izjavil med vojno: Če bi bil Francoz, bi ga obesili, če bi bil Anglež, bi ga odpokli-eali. ker je pa Američan, je dobil visoko odlikovanje." Ko je šlo po vojni za ameriško posojilo, kateremu je energično nasprotoval. je vzkliknil: "Amerika je nam že dala spolne bolezni in Wilsona, kaj hočemo še vcc?" Ko je bil Clemenceau star že H3 let, se je zglasil pri njem slavni ruski zdravnik prof. Voronov in se mu ponudil, da ga pomladi. * Pridite pozneje, ko se postaram," mu je odgovoril Clemenceau. C. Januarji M.itunui, Trst 9. Januarja: \«t nl>muk*. i"h«rt«mrs Lrcmrn, Olu-rtiouiif, llr*-tn» n 11. Jantarja: Kt'pul'iit . < "h^rtvrtjr.;, Jirt-m>n Minnclubdit, uouiukik »ur Mer 14. Januarja* Napol>, sJc-nov« 15 januarja: America, Cherbourg, firemen 16. januarja: Mucdchtn, Cherbourg. ISr> m<-n to pismo, pismo vrnjeno z opazko: Nepoznana! Mladi France J., katerega je državni obtožitelj označil, da postane profesijonalec v novi stroki, je bil obsojen na 7 mescev ječe. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE OVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO a se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3979 ti POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN CALIFORNIA Fontana, A. Hoc he v ar San Francisco, Jacob I*auahln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cullg, John Oerm, Frank Janesh, A. Saftlč. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbicb Chicago. Joseph Bllsh, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurlch, Andrew Spillar Clcero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch. J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle. J. Spellch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield. Matija Barborlch. Summit, J. Horvatn. Waukegan. Frank Petkovšek in Jože Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Močnik. Kansas CiLy, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Cerae. Kltzmlller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M. P. Kobe Detroit, J. Barlch, Ant. JaneslcJi MINNESOTA Chlsholmn, Frank Gouie, A. Pa-nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Oouie. Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John Povfte Virginia, Fra.'k Hrvatlch. Sheboygan, John Zorman. West Allls. Frank Skok. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ • MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderlck. ' NEW YORK I Gowanda, Karl Sterniaha. Little Falls, Frank Masla. OHIO Baiberton, Jonn Balant, Joe Hltl. Cleveland. Anton Sobek, Chas Karllnger, Louis Rudman, Anton Simclch, Math. Slapnlk. Euclid. F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kumie Nlles, Frank Koguviek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton KikelJ. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambrldge, Frank Jaki«. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge. A. Jerin. Conemaugh. J. Bresovec. V. Ro-vanšek. 17. januarja: He de Kruli«.-* Havre 18. januarja: AqulLunia. <*h*rtx»um Leviathan, OUrrboura Pr«-m<-n Clfvfl« nd. Cherbourg. Jl^ntburK 22. Januarja: Conte lJiancamano, Xapuli, tlenova 23. Januarja: Stuttgart. l(oub*»rtw>iir( H«ml>*:r* rri—id. nl Uoo»< vrlt L'liribjUK. m« n Minrieionka. Iloulogtie aur Mer ilra- Nenaoknljiva postrežba in hmja v vseh racreoih. ku ■ 6. februarja: Ufsdi r», Ikiulogne aur M«-r, Uremnn 7. februarja: lie Ue Fran«*. Havre 8. februarja: A iuitatiia, Ch*r!woir* Mtl\tauk»«, Che l><>uut, Hamburg C>>nte »Irande, NEipoJi. Henova. 12. februarja: Amcrt< a. t "[lert-jurK, Hrt-mt-n 13. februarja: lltirnrbcii. «'hrrbourg, S*reniea 14 februarja- Saturnu. Tr-»t 15. februarja: Hepob ic. Cherbourg. Hi emeu Mini,cw ,<4ka. Ch< rbouig 19. februarja l*r<'»idrnt Ifunling. Clwrb»L.rg, lire-men 20 februarja: Btultgart. Jloul"gRr »ur Mer, Ur«-men 21. februarja: I'a rta Havre Mojruli«, O » rt hit g Hii-mt'ii, «Mn-rliourg, i:rrns«-n \Vi ft« rnlarn1. »"h« rt.«%uj k AKukIUM, NaiHjK, Jtltuva 22. februarja: 4'le\f i* ud. t 'hrltrurf, Hamburg 26, februarja: < V dsMngton. (,h«-rl«.iurg, llun- Imitk 27, februarja: I(♦• rli n, C1i«m brmrg. Hrrmrn $198 4 (Vojni davek poaebej) ^^B IZ NEW Y0RKA DO LJUBLJANE IN NAZAJ ■J mofl.Tiit-rn 't r.izntl'i hitro pošiljan je denarja po nizkih cenah Zi |w.\rat:i.i i! voljttija In «1ru«> Informaciji' s. ulirnlt. na lokal- HAMBURG-AMERICAN LINE 39 BROADWAY. NEW YORK 6DNIPREK0 0C£ANA Naikrajt« in najbelj uflotn« pot ca ootevanJe na «;romnlh »arnlklhi II E I>E FRANC E 17. Jan.; 7. frh (7 P. Ml UP M > PARIS 21 Jan.; 21. februarja <5 P. M.) (1 P. M l Najkrajša pni po «>iesnt4l«rnl ml ud"hm>at| — Pijana lo algvoa (raan>*k« kuhinja lar»4no nlska rane VtmAa Jt« kataragaholl wmLlate«o*(a ag«nta FRENCH LINE t* »TATE STREET NIW VORK. H. V. Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam STA pnil-JfHIJKVA I'AltMKA 'IK tilll :ŽHK HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulogne-aur-Mer potovanje m t>aritiki Hollund* Amt-ri> a I.ln«- piMttctlja Udobnost, d'»m;ir<- rn7-t*.!oS»-iij«-, netirckosljivo kuhinj" ln i«»-Htrnžl.o. T»d«iiKk<> < d plutja • '/.;< i«o-drobnoMtl vprxtajl« evojega HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY ■Pmww^ias^^ Crafton. Fr. Machek. • f Export, O. Previč, Louis Jupan-dW. A. BkerlJ. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamln. Qreensburf, Frank Novak. Homer City In okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Pauahek. Johnstown, John Polane, Martin Koroshets. Krayn, Ant TauielJ. Luzerne, Frank Wallofti Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. KoprlvML Midway, John 2ust. Moon Run, Fr. Podmlliek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto, J. Uemsnar. Reading, J. Pezd^rc. Steel ton, A. Hreii. Unity Sta. ln okolico. J. Bkerlj Fr. Schlfrer. Wetv Newton, Joseph Jovan Wlllock. J. Peterne'. WEST VIRGINIA: Williams River. Anton Svet. JTAH Helper, Fr. Krebs. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik it, los. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene WYOMING Rock Springs, Louis 'iwjcher. Diamondvllle, F. Lumbert. Vsak xastopnlk Izda potrdilo ra ivoto, katero je prejel. Zastopnike .-oJakom toplo priporočamo. Naročnina za ' Olas Naroda: Za eno leto $6.; sa pol leta $3.; sa fttlrl mesece 92.; sa četrt leta 11.50. New Tor* City Je $7. celo leto Naročnina sa Evropo Je $7. sa ce- Jo teto. Kako sc potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor je nam-aj Jt» potoratl v stari kraj, je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi Is drugih stvareh. Vsled nafte dolgoletne izkušnje Vam ml saiaoreme dati najbolj** poiasnila In priporočamo vedno te prvovrstne brse-parolke. Tadi nedriavljanl t»m«f:Jo potovati v ctarl kr J aa o^lak, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ta povrnitev (Return Permit) Is Wtuih-ingtona, ki je veljaven sa eno leto. Brez permlta je sedaj nemogoče prltl nazaj tudi v teku 6. mesecev in teci se ne po&ljajo več v stari ; kraj, ampak ga mora vsak prosile« osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Frotaja sa permit se mora vlciitl najmanj« eden meoee pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka« le najbolje, da v proinjl osnačljo, naj « jim pošlje na Barge Office, New York, N. T. KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA €31asom nove ameriške priseljeniške postave, ki stopila f veljav« 4 prvim julijem, snala jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vlzejl se izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti In ti no: Starli' amerl&lh driav-Ijanov, možje ameriških driavljank, ki so se po I. jutiju 1929. leta pereči II, žene In neporočeni otroci Is pod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvot«. Do drag« polovic« pa se opravičeni šene in neporočeni otroci ispod 91. leta onih nedriavllanov, ki so bili postavno pripuščenl v t« deftelo sa stalno bivanj«. Za vsa pojasnila m obračajte aa poznano ln sanesljlvo SAKSER STATE BANK «9 COB3XANDT BI NEW TOKK