PRIMORSKI DNEVNIK Posti «wr.'rr - Cena 35 lir Leto XIX. Št. 15 (5390) Kennedy zahteva skoraj 60 milijard dolarjev za oboroževanje in za vojaško pomoč tujini TRST, petek 18. januarja 1963 Celoten proračun določa skoraj 99 milijard izdatkov kovanje - Predsednikova poslanica pravi, da politika izdatke in za vesoljsko raziskovanje - Predvideva se Skromen napredek v gospodarstvu - Načrt za znižanje nekaterih davkov - 4 milijarde za vesoljsko raziš-varčevanja ne velja za vojaške nadaljevanje jedrskih poizkusov BEOGRAJSKI KOMENTARJI GOVORA N. HRUŠČOVA Govor Hruščova je zelo konstruktiven za reševanje mednarodnih vprašanj «Borba» poudarja, da je govor povsem v skladu z znanimi pogledi Jugoslavije na vprašanja miru in vojne ter koristi socializma - Razširitev kulturnega sodelovanja med FLRJ in ZSSR WASHINGTON, 17. — Predsednik Kennedy je predložil kon-jpsu proračun, ki določa naj višje izdatke od vseh dosedanjih gjoračunov v mirnem času. Proračun določa namreč 98 milijard milijonov dolarjev izdatkov za finančno leto, ki se bo zače-julijem. Samo vojaški proračun določa 55 milijard in pol Matkov. Predloženi proračun predvide-8 Primanjkljaj 11 milijard 900 rajonov dolarjev in zvišanje ‘tiatkov v primerjavi s tekočim .‘ban ;nim letom za 4 milijarde . * UHI rlnloriott TTrlotlri rva ttAio. x. Pol dolarjev. Izdatki za voja-, 6 Programe se bodo zvišali za 1 btilijardi in 400 milijonov do-i“rJev. Dohodki so predvideni na milijard in 900 milijonov do-r.rjev, to je milijardo in 400 mi-lonov več kakor letos. j ra vesoljsko raziskovanje so do-rene 4 milijarde in 200 milijo-“y..dolarjev, t.j. milijardo in 800 '•'Jonov več kakor doslej, j * spremni poslanici kongresu izh'V' Kennedy: «Naša današnja J“'.ra ni med znižanjem davkov j '^enačenim proračunom. Izbira c. (ned kroničnimi primanjkljaji, J 'shajajo iz počasnega narašča-gospodarskega razvoja, in za-slea'mi Pr'naanjkljaji, ki so po-«fti a davčnega programa, ki naj n?l?Soči čim popolnejšo uporabo v:*'.h bogastev in širše napredo-anie gospodarstva.» predsednik pravi dalje, da je ,t>odarsko ozračje v ZDA mno-boljše kakor pred dvema le- •tv0 tami «Polaris», 2. Bolj opremljene letalske in raketne obrambne sile ob istočasnih novih poizkusih s protiraketnimi izstrelki vrste «Nike-Zeus». 3. Močnejše in bolj elastične kopenske, pomorske in letalske konvencionalne sile, da se omogoči možnost- «nejedrskega» odgovora na morebitne napade. 4. Program za zaklonišča proti «jedrskim padavinam» v okviru programa civilne obrambe. 5. Bolj opremljene sile «proti uporom», da se pomaga zavezniškim državam proti «komunističnemu prevratu in prikritemu oboroženemu napadu». Za okrepitev in za modernizacijo ameriških oboroženih sil zahteva Kennedy 55 milijard in 433 milijonov dolarjev. Gre za dve milijardi in 727 milijonov dolarjev več, kakor v prejšnjem finančnem letu. Kennedyjeva poslanica pravi, da so ameriške oborožene sile močne, toda «biti morajo še močnejše». Predsednik zlasti vztraja pri medcelinskih balističnih izstrelkih. Dalje pravi, da bodo določili graditev šestih novih podmornic z raketami «Polaris» ter bodo spo-polnjevalj rakete «Polaris» in «Mi-nuteman». Konec leta 1984 bo v službi 24 podmornic na jedrski pogon, ki bodo lahko prevažale 384 izstrelkov «Polaris». Program predvideva tudi zgraditev 800 izstrelkov «Min.uteman». ZDA imajo sedaj 20 izstrelkov «Minuteman», 54 «Titan-1» in 125 «Atlas». Do leta 1964 bodo ZDA imele okòli 1.000 bombnikov na reakcijski pogon; večina od teh bo opremljena z raketnimi izstrelki. Okrepili bodo tudi druge vrste ---- izstrelkov, radarske sisteme, po- rake- večali bodo število efektivnih čet, j '•«OCUlllJV JJlCtVŠ unije, ua J c j sPbdarsko ozračje v ZDA mno-t0 boljše kakor pred dvema le-(enia, vendar pa ga je moč še je .eljito izboljšati. Brezposelnost se vedno previsoka, gospodar- pa je več kot pet let za- jStaJalo v primerjavi s svojo pro-^dno zmogljivostjo, j^btinedy pravi, da namerava p etično znižati izdatke, vendar 0a.. se to znižanje ne bo tikalo ~ambnih in vesoljskih načrtov, katerih bi «lažno varčeva- le J6 hudo kompromitiralo interes 'belo obstoj države». Proračun vztraja med drugim ..j Naslednjem: j?; Močna sila za represalije ob or' novih raketnih izstrelkov šoh "Minuteman» jn drugih šest bblornic, opremljenih *.. KONGRES V VZHODNEM BERLINU Gomulka je v celoti podprl politiko Sovjetske zveze Hruščov si je ogledal berlinski zid - Brandt je moral odpovedati sestanek s Hruščovom aJaUN, 17. — Kongres vzhod-SjJjJhike komunistične stranke je trn, . nadaljeval delo. Prvi govor-HiJJ j® bil davi tajnik poljske ko-tjj b'stične stranke Gomulka. Ju-dei b° govoril voditelj italijanske hobije Luigi Longo. Verjetno leg^blri govoril tudi kitajski de- te^b.brulka je v svojem govoru iz-vso podporo poljske partije ZVm1 pi Sovjetske zveze in je polj g kitajske komunistične vodite-toj.hai prenehajo «z neodgovorno "b0». Med njegovim govo-so mu delegati neštetokrat 80 v??«- Ko je končal govoriti, pa G_Sl vstali in mu dolgo ploskali, tgoj^hhka je dalje izjavil, da je vinski razvoj dokončno od-»oi nemški.m militaristom mono-)e 'Predstavništva vse Nemčije, in f'8tizPomnil, da se poljska komu. a stranka in vse poljsko v celoti strinjata s stali-str-‘. Vzhodnonemške socialistične Vpr"te glede rešitve nemškega tiOMp ja. Pripomnil je. da je var-*>o» Vzhodne Nemčije hkrati var-■ben %oljske, in da se o vseh te-Uieiinl- vprašanjih stališča obeh 8 bo» ?■ Dodal je, da je solidaren »o ij beilom Ulbrichta in s sploš-haì.'Jo vzhodnonemške partije. ie Gomulka izjavil, da je «»1 mi ost vse Nemčije v rokah *abio ru .lo socializma in da bi se bi av Vojnohujskaški imperialistič-**Htvp turisti mogli upreti mirni «V>č„ bpmškega vprašanja. ?eial jaj-inji govor Hruščova, je bthe^idalje Gomulka, odraža tudi •a is ! ba^e partije. Sovjetska zve-siianalvažnejša in najodločilnej. "bvi^t socialističnega tabora. Brez » 6 zveze se ne bi mogia ?Svs ".Posamezna socialistična dr-ovit' proti imperializmu, smpi komunistična stranka ne ‘•i j o ~‘a tega pozabiti. Komu kori« .."Padi nekaterih komunistični span,k proti SiZ? Mi se v ce-f^ov Jamo z včerajšnjo izjavo rjblilf Vft, da mora prenehati pojasnit;’ Nesoglasja bo treba od-n 1 Potrpežljivo in brez hru-p.l’Utii Notranjih diskusijah,» ieSkoslovaški in francoski Tj'ko brezpogojno podprla po-haSše°va in sta izjavila, da iPdgovn .Kitajcev in Albancev agencija javlja, a Vz^drni». » tn?°nemska j-.,-, ne|hšltJe Hruščov ogledal «mejo « riihui, demokratične republike v xf®r - Spremljala sta ga miniti «oi„?PFamb° Hoffman in nem-hFvllnu » * Poveljnik v vzhodnem tr fichi- fonerai Poppe ter Walter kvFaščov berlinskem zidu je P,, hjo nakratko nagovoril tam-lr?udarii vtbodnonemške stražnike. ,.?F da delajo politiki vse VÒ fioràio f aelaJ° Politiki vse .vte, inel.°, da preprečijo izbruh .p°rov Je dodal, da je za rešitev m“6 primeru izzivanj.» okrepili zmogljivost letalskega mo. stu z novimi letali. Predsednik zahteva skupno 41 novih vojnih ladij in modernizacijo drugih 36. Predsednik pravi dalje, da je treba okrepiti «protigverilske sile», da bodo kos «komunističnemu prevratu in zakrinkanemu napadu v notranjosti meja». V poglavju o atomski energiji zahteva predsednik dve milijardi in 850 milijonov dolarjev in pravi, da se predvideva, da bodo delali podzemeljske jedrske poizkuse tudi v finančnem letu 1962-63. Prav tako se bo ohranila možnost obnovitve poizkusov v atmosferi. Za vojaško in gospodarsko pomoč tujini zahteva Kennedy tri milijarde in 750 milijonov dolarjev, tj. sto milijonov manj kakor v tekočem finančnem letu. Od tega je določenih milijardo in 450 milijonov dolarjev za vojaško pomoč, dve milijardi in 300 milijonov pa za gospodarsko pomoč. Predsednik pravi, da je treba upoštevati, da gre predvsem za kombinacijo vojaških, gospodarskih in političnih ukrepov, «ki so si komplementarni». Kar se tiče gospodarske pomoči, pravi predsednik, da gre za dolgoročni proces, ki temelji v veliki meri na lastnih naporih držav, ki dobivajo pomoč. Pri tem pravi, da je «Zavezništvo za napredek» še posebne važnosti, in v ta namen je določena skupna pomoč milijardo dolarjev, ki jih bodo dale na razpolago agencija za mednarodni razvoj, eksportna - import-na banka, mednarodna banka za razvoj, program živilske pomoči za mir in zbori prostovoljcev za mir. Predsednik bo zahteval tudi pooblastilo kongresa za dodatne vire za medameriško banko za razvoj. Razen tega bo predsednik zahteval, naj se podaljšajo za pet let funkcije importne-eksportne banke, ki zapadejo 30. junija, ter naj se njena razpoložljivost zviša za dve milijardi dolarjev. Proračun sicer določa 3 milijarde in 750 milijonov dolarjev za pom«« tujini, toda vlada meni, da bi moral kongres dovoliti skupno 4 milijarde in 945 milijonov dolarjev novih izdatkov, od katerih milijardo in 480 milijonov za vojaško pomoč, 3 milijarde in 645 milijonov za gospodarsko in finančno pomoč. Dolgoročna posojila za razvoj z najnižjimi obrestmi se cenijo na 704 milijone dolarjev. Predsednik zahteva tudi 50 milijonov novih izdatkov za fond za posebne operacije medameriške banke. Proračun predvideva tudi zvišanje kreditov uradne agencije za informacije ameriške vlade, izdatki državnega departmaja pa se bodo znižali, ker se ni obnovilo posojilo Združenim narodom. Vesoljski programi določajo priprave za potovanje vesoljske ladje s človeško posadko na Luno, in to najpozneje leta 1970. V ta namen zahteva Kennedy za prihodnje finančno leto 4.200 milijonov dolarjev, tj. 1.800 milijonov več, kakor v sedanjem proračunu. Za program raziskovanj in razvoja je določenih 3.640 milijonov dolarjev; tri četrtine poviška te postavke spadajo v program za izkrcanje na Luni. Še posebej bodo skrbeli za graditev vesoljskih vozil za eno, dve ali tri osebe. Kar se tiče izkrcanja na Luni, določa program, da bo vesoljska ladja «Apolon» letela po tiru okoli Lune. Od nje se bo ločila kabina z dvema potnikoma, ki so dosegla površino Lune, tretji kozmonavt pa bo še dalje poveljeval ladji «Apolon». Prva dva astronavta se bosta nato vrnila s svojo kabino na ladjo «Apolon» in se z njo vrnila na Zemljo, še prej pa bodo preiskovali površino Lune z vozili brez pilota. Glede satelitov za telekomunikacije določa program, da se bodo nadaljevali poizkusi s pomočjo satelitov «Relay». Leta 1964 bodo skušale ZDA pripraviti vesoljska vozila, ki bodo letela z enako hitrostjo kakor Zemlja. Na ta na- nni>imiiiiiiiiliinimiH»itiMMi»imimuuiii>niiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiim; v.». »s..« -O&V&S-SA 3ESS8 višanje cen, ne pa zvračati krivdo | deset dni na delavce, ki skušajo le ohraniti realne mezde, to je njihovo kupno moč, ki stalno pada. Zaradi tega mora vsa javnost podpreti borbo delavcev in ne ver- Lito železo delavcu v obraz S V livarni ltalsider na se je vče-do za višanje cen. Pomislimo le, ... nonecrečil n» delu kako se vsako leto 'govori o višanju narodnega dohodka. Od tega zvišanja pa odpade na delavce bo- re malo, zlasti če upoštevamo, da se tudi njihovo število viža. Ce se torej hoče preprečiti višanje cen in s tem inflacija, se ne sme od reči delavcem pravičen delež od zvišanja proizvodnje na račun storilnosti, to je od zvišanja dohodka, marveč je treba odločno poseči v razdeljevalna mrežo, prestriči peruti monopolom ter preprečiti špekulacije zlasti na kmetijskem sektorju, kjer vedrijo in oblačijo nešteti prekupčevalci in ponekod naravnost «kraljuje» tako imenovana «tržna mafija ali komora». Sestanek za preureditev registra podjetij Tajnik tržaške trgovinske zbornice dr. Steinbach se je skupno z načelnikom oddelka za register podjetij dr. Viatorijem udeležil sestanka, na katerem so bili prisotni predstavniki vseh trgovinskih zbornic severne Italije. Rrazpravljali so o preureditvi registrov podjetij, ki jih vodijo zbornice v zvezi z novimi podatki, ki izhajajo iz zadnjega popisa trgovskih in industrijskih dejavnosti. Aprila v Trstu cvetlična razstava raj dopoldne ponesrečil na delu 32-letni Mario Rosset iz Ul.' Maz- zini 46. Zaposlen je bil pri visokih pečeh, ko je iz kalupa nenadoma brizgnilo lito železo delavcu v obraz in mu povzročilo hu-I de opekline, drobci zemlje pa so mu poškodovali oči. Delavci, ki so bili tam blizu, so mu priskočili na pomoč, nato pa so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na okulistični oddelek. Zdraviti se bo moral dva tedna. Med drugim bosta prof. Mario Marcazzan, redni profesor na univerzi v Benetkah, in prof. Lorenzo Traparolo .docent na univerzi v Rimu, predavala o temi "Zavest krize italijanske družbe po Pirandel-lovi drami”; prof. Giorgio Culiini, redni profesor na univerzi v Padovi bo predaval o temi "Italijanska drama po 2. svetovni vojni”; prof. Aulo Greco, docent na univerzi v Rimu, o temi "Povojna komedija"; prof. Guido Rispoli, direktor knjižničarskega zavoda v Rimu o temi "Dantejeva poezija v zgodovini slovstvene kritike v dobi po 2. svetovni vojni”; prof. Alberto Fraschi-ni, redni profesor na univerzi v Rimu o temi "Način izražanja in eksperimentalnem sodobne poezije”; prof. Fernando Saisano, docent na univerzi v Rimu, o temi "Giovanni Boccaccio in italijanska novelistika v 20. stoletju”; prof Cullini bo predaval tudi o temi "Italo Svevo”; prof. Iginio Monca!-vo, profesor za zgodovino in filozofijo na liceju Dante v Trstu o temi "Nicolò Machiavelli in Francesco Guicciardini v luči sedanje dobe"; prof. Elio Crise, namestnik ravnatelja knjižnic v Trstu bo predaval o izvirih in prvi dobi melodrame; prof. Adriano Prandi, redni profesor za arheologijo v Bariju o temi "Kriterij in ocena umetnine za sodobno figurativno umetnost”; prof. Riccardo Richard, docent na univerzi v Paviji, bo predaval o smereh sodobne italijanske kinema- tografije, prof. Armando Prandi pa bo imel pbsčbho predavanje zà _ jake o temi "Italijanska umetnost do 15. stoletja . Tudi letos bo za šolnike tečaj o fonetiki, ki ga bo imel prof. Carlo Tagliavini, redni profesor na univerzi v Padovi. Omenjena prevadanja bodo za profesorje in učitelje v glavni dvorani italijanske gimnazije v Kopru, nato pa v bolj poljudni obliki za dijake v Kopru in v Piranu. Kakor lani, bodo verjetno tudi letos nekateri profesorji razen pre- Včeraj zvečer je bil v gledališču «Verdi» prvi od štirih napovedanih ljudskih koncertov v času, ko je operna sezona prekinjena. — Koncert se je pričel s Hindemithovimi Simfoničnimi metamorfozami na teme C. M. Webra, nakar je v prvem delu sledil še Lisztov Koncert št. 1 za klavir in orkester. Tu je solistični del igral mladi pianist iz Birna Giuliano Silveri. Drugi del sporeda je izpolnila tudi v Trstu večkrat izvajana IV. simfonija Caj. kovskega. Tako dirigent in pianist sta se potrudila dati koncertu kar najbolj dostojno umetniško raven. (Nepotrebno pa je v koncertnem programu navajati, da je bil oče dirigenta državni svetnik ruskega imperija, ko je to za kvaliteto sinovega dirigiranja popolnoma postranskega pomena...). Mladoletna tatiča razkrinkana v Miljah Agenti komisariata javne varnosti v Miljah so po skrbni preiskavi odkrili dva mladoletna tatova, ki sta v več obrokih ukradla precejšnjo količino sadja in 18.000 lir v gotovini iz kioska, ki ga ima v Miljah 48-letni Luciano Millo. Millo je lanskega novembra prijavil policiji, da mu nekdo krade sadje in denar. Agenti so pregledali kiosk in so zapazili majhno luknjo na strehi. Takoj jim je bilo jasno, da so se malopridneži, verjetno pobalini, vtihotapili skozi luknjo, da so kradli. Takoj so začeli zasledovati in zasliševati sumljive tipe in so osumili tudi 12-letnega Maria F. in 16-ietnega Ettoreja F„ ki sicer snista v, sorodstvu, čeprav imata lenaK^pirilmitt. Zaslišali so ju,' toda ipobalina sta dolgo časa zanikala, končno pa sta le priznala svojo krivdo Zaradi vinjenosti in nadlegovanja pa so agenti letečega oddelka kvesture aretirali in prijavili sodišču 25-letnega Vittoria Di Lernio iz Ul. Docce 5. Fant si ga je precej privoščil in se je okrog polnoči vračal domov, pa ga je zaneslo še v neki lokal v Ul. Carducci. Tu je nadlegoval kliente in natakarje, čeprav so davanj za dijake in šolnike imeli ga nagovarjali, naj gre domov IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Z ukradenim avtom je povzročil smrt pešca v bližini Pavie Slovensko gledališče v Tret® V nedeljo, 20. t. m. ob 17. url na KONTOVELU Andre Roussin •kadar Mi Štorklja ZABAVA- komedija v štirih dejanjih Prepovedane mladini pod 18. letom GLASBENA MATICA TRST V soboto, 19. januarja ob 21. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj» VEČER ZABAVNIH IN NARODNIH POPEVK Sodelujejo: kvintet bratov Avsenik ter duet Ema Prodnik in Franc Koren Napoveduje: Svetozar Guček Vstopnice bodo na razpolago v petek in soboto v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. PONOVITE'.’ v nedeljo, 20. Januarja ob 16. uri v dvorani Ljudskega doma v Križu. Vstopnice bodo na razpolago eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. GLEDALIŠČE VEHDi Danes ob 21. uri bo v gledali Verdi v organizaciji Koncertne dri* be najavljeni koncert pianista Artur* Benedettila Miichelangelija. Progrslt obsega Beethovnovo sonato op. 2 st' 3, dve Chopinovi mazurki in bala10’ Chlldren’s Corner in dve seriji bussvjeviih Images. Pri blagajni gledališča Verdi so n» razpolago abonmaji za drugi del *" perne sezone, ki obsega sedem Pre, stav, en balet (London’s Festival B* let) in 6 oper: Wagnerjevega «Le1*' če ga Holandca» v originalni izve**' «Andrea Chenier» Umberta Giorda**' Verdijevo «Bitko pri Legnano», tri *°” vesti «Colloquio col tango» Rada'1* de Bamfleldia, «Il tamburo di pano1®. O raz: a Piume in «Una domanda • matrimonio» Luciana Qhailiyja, dall' Straussovega «Kavalirja z rožo» v ‘j’ r Ig inalni izvedbi in Offenbaohovo «L* :Po Heleno», Drugi del sezone se v začel 6. februarja z gala predstav londonskega baleta. E3BHBUÌIM0 Nazionale 14.30 18.15 22.00 «Il gioì** più lungo» Nastopa 44 svetov*0 znanih umetnikov. . Arcobaleno 16.00 «Don Giovanni <** la Corte Azzurra». Technicolor. gli, Ferzettl, Concinone. . Fenice 16.00 «La strada a spirale» . Technicolor, Rock Hudson, Buri 1 ves. ■ Excelsior 15.30 «La steppa». Marin‘ Vlady, Charles Sanec. Technicolor Grattacielo 16.00 «Sexy al neon Di**' Technicolor. Prepovedano mlad«*1'. Supercinema 16.00 «Il fantasma ie' l’opera». Technicolor. Herbert L°°„ Alabarda 16.00 «Il sorpasso». Vitto' Gassman. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.00 «Le 7 spade dfl Beat''* Z njim vred so bili obsojeni se trije njegovi tatinski pajdaši . Obsojeni, ker so med vojno okradli Židinjo Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar Chiarelli, obramba Arno. deo) so se zagovarjali včeraj 22-letni Marino Crevatin, 21-letni Ma. rio Crevatin, 2u-letni Nino Bonaz-za, 21-letni jugoslovanski državljan Boris Banco, 3b-letni jugoslovanski državljan Aldo Rossini ter 24-letni Severino Medos. je, da so ostale cene industrijskih proizvodov na debelo dejansko nespremenjene in da so se višale le v prodaji na drobno. Iz tega sle. di, da so imeli od zvišanja proizvodnosti in s tem od proizvodnje največ koristi ravno industrijci ter da niso imeli razloga za višanje cen proizvodov. C e je torej do tega prišlo, je bila pač vmes špekulacija. Glavni vzrok za višanje cen industrijskih proizvodov so torej mo. nopoli in nedorasla trgovinska, to Od 20. aprila do 5. maja bo v Trstu 10. cvetlična razstava. Program razstave obsega poleg manifestacij iz preteklih let tudi mednarodno srečanje o poeziji in mednarodni kongres o vprašanju zelenih področij, na katerem bodo verjetno sodelovali tudi predstavniki z Reke. Avto v drevo Prometnih nesreč zaradi ostankov ledu po mestnih ulicah še Pri podjetju Lucky Schoe se je sinoči ponesrečila na delu 37- letna Regina Posar por. Vilano-vič iz Ul. Valmaura 12. Spodrs- nilo ji je in si je zvinila gleženj leve noge, zaradi česar so jo sprejeli na opazovalni oddelek ir. se bo morala zdraviti dober teden. Nezgoda delavca v tovarni katrana Včeraj dopoldne se je ponesrečil na delu 55-letnl Albin Orel z Reške ceste. Okrog 8. ure je Orel hotel zapreti vrata v delavnici za katran pri podjetju Panfili, kjer je zaposlen kot uradnik, toda vrata so zaloputnila zaradi zračnega pritiska, ker je prav tedaj počil pokrov kotla, ki je bil pregret. Orel je dobil živčni pretres in se je pobil ter opraskal po čelu in trebuhu. Njegovi delovni tovariši so mu priskočili na pomoč, nato pa so ga z rešilniih avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti •e bo moral dva tedna. V NOČI OD SOBOTE NA NEDELJO Uvedba šestštevilčnih številk za 5000 telefonskih naročnikov V Trstu pride 26 telefonskih aparatov na 100 prebivalcev V noči med prihodnjo soboto in nedeljo bo 5.000 telefonskih naroč- nikov dobilo novo telefonsko številko s šestimi številkami. Ravnatelj TELVE laž. Nordio je v tej zvezi pojasnil, da bodo spremenje- zače- ne telefonske številke, ki se njajo s št. 8, 72, 73 ln 21. Začetno številko 8 bodo spremenili v 73, tako da bodo ostale štiri številke ostale neizpremenjene. Na primer: naročnik, ki je imel številko 85555, bo imel sedaj številko 735555. Pri telefonskih številkah 72, 73 in 21, pa bodo med prvo In naslednjo številko vrinili številko 2. Nova telefonska številka se bo torej začenjale: 722..., 723..., 221..., pri čemer ostanejo zadnje tri številke neizpremenjene. Nove telefonske številke bodo že naznačene v novih telefonskih imenikih, ki Jih bo prihodnji teden pričela razdeljevati naročnikom zveza slepih, kateri so kot pretekla leta poverili to delo. Seveda pa bo prihajalo še vedno do številnih pomot, saj bodo zlasti prve čase številni naročniki klicali stare številke. Podjetje Je za take primere poskrbelo in se bo v veci ' ................ Sini primerov oglasila centrala, kjer bodo na magnetofonski trak regi-'odila. strirall navodila, katero številko je treba po novem klicati. Postopoma bodo prešli tudi v Trstu od petštevllčnega na šestštevllč-ni sistem. To postaja potrebno, ker število telefonskih naročnikov stalno narašča ln bo kmalu postalo premalo razpoložljivih številk. Sedaj Je na celotnem področju okoli 65.000 telefonskih naročnikov in 77.500 telefonskih aparatov. To pomeni, da odpade 26 telefonskih a- dpa paratov na 100 prebivalcev, kar govori o znatni telefonski «gostoti» Vse te mladeniče so policijski organi aretirali v septembru odnosno oktobru lanskega leta. Maria Crevatina so po desetih dneh pri. pora izpustili na svobodo, ostaie pa so pridržali. Glavni obtoženec na tem procesu je bil Marino Crevatin, ki je oil obtožen poleg tatvin avtomobilov in kraje v avtomobilih tudi nenamernega umora 19-letnega Itala Vascotta s Konkonela St, 16. Crevatin je bil nekaj dni prej ukradel, avto, ki je bil last tržakega odvetnika Repioha, ter se je odpe. ljal z Bonazzo in Vascottom proti Milanu. V bližini Pavie pa se je zaradi velike hitrosti avto prevrnil. Pri tej cestni nezgodi je zgubil življenje Vascotto, kàterega so sicer prepeljali v bolnišnico v Pavii, kjer pa mu niso mogli rešiti življenja. V zvezi s to prometno nesrečo so policijski organi obtožili Crevatina nenamernega umora, prekomerne hitrosti in vožnje motornega vozila brez šoferskega dovoljenja. Poleg tega so obtožili Marina Crevatina in Bonazzo, da sta u-Jcradla številne druge avtomobile, ali pa kradla v avtomobilih. Kradla sta tudi na servisnih postajah bencinskih črpalk. Neke noči sta ukradla na neki bencinski črpalki v Mestrah nekai denarja, strojno olje in en radijski spre- Medos, katerega so sploh oprostili, t bilo stanovanje zaprto, ker ni zagrešil dejanj katerih je I prepozno, ker je bil mrtev. Živel je bil obtožen. Pred kazenskim sodiščem (predsednik Edel, tožilec De Franco, zapisnikar De Paoli, obramba PP. Poillucci) se je zagovarjal včeraj 28-letni Claudio Pignat z Grete 659, ki je bil obtožen, da je 12. maja 1961 nenamerno ubil 28-letnega Re nata Colli ja. Do nesreče je prišlo, ko je Pignat privozil s filobusom št. 10 na Trg Baiamonti. Pignat je pognal svoja vozilo v smeri proti Sv. Soboti, ko mu Je nenadoma prekrižal pot neki motorist. Bil je to Colli, ki je upravljal motòr znamke Benelll in ki se je menda peljal s hitrostjo okoli 100 km na uro. Nenadoma je vozač izgubil oblast nad vozilom ter se zaletel v sprednjo levo stran filobusa. Bil je na mesta mrtev. Sodniki so včeraj oprostili Pigna-ta vsake krivde, ker ni zagrešil kaznivega dejanja. • * • Včeraj se Je pred porotnim so diščem (predsednik Rossi, tožilec Pascoli, zapisnikar Strippoli, obramba Strudhoff) zaključila obravnava proti 54-letnemu Egieiu Pertileju iz Ul. del Bosco 19 ter 42-letnema Leu Morigiju, ki sta bila obtožena, da sta 1943. leta izsiljevala nekega jemnik. Nekaj dni pozneje sta o- k: ” radia tudi neko drugo servisno postajo. Crevatina, Banca in Rossinija so končno obtožili še, da so ukradli neki drug avtomobil ter da so kradli v bencinski črpalki v Redi-puglii. Sodniki so spoznali Marina Cre. vatina za krivega ter so ga obsodili na 4 leta in 10 mesecev zapora ter 120.000 lir globe. Poleg tega so mu prisodili tudi 4 mesece pripora ter 50.000 lir denarne kazni. Bonazzi pa so prisodili za tatvino in odkup ukradenega blaga 2 leti in 6 mesecev zapora ter 80 tisoč lir globe. Banca in Rossinija so končno obsodili na 1 leto in pol zapora ter na 50,000 lir globe. Srečno sta se izmazala le Mario na prebivalca, pa čeprav v tem po- a«. ^ i*,..»»«. .c gledu še ne dosegamo naj raz vi te j- j Crevatin, ki so ga sodniki oprosti- * 11 nAtvwi«llfntMo rt a Ir n -TAII 1 — ših držav. li zaradi pomanjkanja dokazov, in Galliana Vittorija iz Drevoreda 20. septembra, ki jima je moral izročiti platneno torbo z raznimi dragulji v vrednosti čez 100.000 lir tedanje vrednosti. Slo Je za lastnino neke Židinje, ki je tedaj stanovala “ Ji pri Vittoriju. Fašistično posebno sodišče Je že svoj čas obsodilo vse tri obtožence na določene zaporne kazni. Med tem pa je Pernat umrl, a kasacij- id- sko sodišče Je razveljavilo razsoi bo fašističnega posebnega sodišča, ilo do Tako je prišlo do ponovne razprave pred tržaškim porotnim sodiščem, ki je včeraj obsodilo Pertila in Morigija vsakega na 3 leta in 11 mesecev zapora ter 90.000 lir globe. Obsojenca sta kazen že prestala. Samomor s plinom Iz nepojasnjenih vzrokov, ver- iivj/vjuaujvu*** »«.lunuv, VCl* jetno pa zaradi družinskih razmer, si je včeraj vzel življenje 35-letni Emilio Moso iz Ul. Baiamonti 14, ki se je zastrupil s plinom. Po-poldne okrog 17. ure so sosedje zavohali plin in so nemudoma obvestili karabinjerje iz Istrske ulice. Karabinjerji so poklicali na pomoč gasilce, ker je Bilo je Moso že sam v malem stanovanju, ker je bil ločen od žene. Našli so ga mrtvega v mali kuhinji in so zapazili, da- je odprl plinsko pipo, iz katere je uhajal plin. Zanimivo je, da si je v istem stanovanju pred nekaj meseci tudi vzela življenje s plinom neka ženska, ki je tam živela sama. V življenski nevarnosti zaradi zaužitih tablet Sinoči so sprejeli s pridržano prognozo na I. medicinski oddelek 45-letno Marijo Kreševič por. Vicerina iz Ul. Cologna 45. V bolnišnico jo je spremil 38-letni Nicola Campani s Trga Cavana 4, ki je povedal, da je bil z žensko v neki gostilni v Ul. Cologna, kjer sta spila precej piva, nenadoma pa je ženska zaužila neke tablete, prebledela in padla v nezavest. vendicatore». Colorscope. Altarlva. Aurora 16.30 «Sessualità». Prepove® no mladini. Cristallo 16.00 «Quelle due». A. H«» burn, S. Mac Laine. Prepoved*11 mladini. Capltoi 16.30 «Scotiand Yard — 5 zio-n-e omicidi». Kriminalni film-Garibaldi 16.30 «Tlmbuctu». Tecii*1*^ lor. John Wayne, Sophia Loren- , Impero 16.30 «L’uomo che uccise v berty Valance». ,, Massimo 16.C0 «Il duca nero». Tee«'*' color. Camerati Mltohel, Grazia ” ria Spina. - Moderi:-*) 16.30 «Barabba». — AntD*S Qui-nn, Silvana Mangano, Viti*' Gassman. Technicolor. « Astoria 16.30 «Il tesoro di ca***3 Kidd». Technicolor. John Dextef-Astra 16.00 «La guerra segreta di s* Ka-tryn». Vittorio Veneto 16.00 «Ponte di mando». Technicolor. Alee Guinn" Dirk Bogarde. , Abbazia 16.00 «All’inferno e rltor** ' Technicolor. A-udie M-urphy. », Marconi 16.00 «Senilità». Claudia dina-le. Prepovedano mladini, y Ideale 16.00 «li grande spettacolo» Technicolor. Prekrški v decembru V mesecu decembru so agenti letečega oddelka kvesture in raznih komisariatov javne varnosti med drugim aretirali in prijavili sodišču 1 osebo zaradi groženj javnemu funkcionarju, 3 zaradi žalitve javnega funkcionarja, 2 zaradi žalitve javnega uradnika, dve zaradi obrekovanja, 1 zaradi povzročitve požara, 1 zaradi nasilstva, 1 zaradi ugrabitve mladoletne osebe izpod 14 let za pohotno dejanje, 2 zaradi nesramnih dejanj, 4 zaradi kršitve dolžnosti vzdrževanja družine, 2 zaradi u-mora, 9 zaradi povzročitve telesnih poškodb, 2 zaradi povzročitve hudih telesnih poškodb, 3 zaradi nenamernega umora, 7 zaradi nenamerne povzročitve telesnih poškodb, 11 zaradi krivične žalitve, 5 zaradi obrekovanja, 12 zaradi groženj, 4 zaradi vdora v stanovanje, 36 zaradi tatvin, 1 zaradi ropa, 3 zaradi sleparije, 1 zaradi skopuštva, 3 zaradi prikrivanja ukradenega blaga, 1 zaradi izkoriščanja prostitucije na škodo mladoletne osebe in več polnoletnih oseb, 1 zaradi izkoriščanja prostitucije na škodo več oseb, 10 zaradi vinjenosti itd. Razen tega so izdali 1117 glob zaradi kršitve cestnega zakona ter 27 raznih drugih glob in so • našli ukradenega blaga v skupni vrednosti 4.900.000 lir. , Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROK^ Dne 17. januarja 1963 se je v T** rodilo 6 otrok, umrlo Da je 9 oseb UMRLI SO: 65-1 etn a Luigia P1*^! por. Bensi, 73-letni Adone Calvi,^ letni Giuseppe Piroher, 81-letna comina Rasman vd. Ceppi, 8iJ*m)Ì Antonia Marin vd. Postogna, 57'oI» 83-letna Genovef Kollert, 68-letml Luigi Gorghi«, & Rodolfo Filippi, ni Giuseppe Lipari. NOČNA SLUŽBA LEKARN j; Alla Redenzione, Trg Garibaldi Benussl, Ul. Cavana 11; Alla Mmjj, va, Trg sv. Frančiška 1; RavasU, Trg Libertà 6; Al Galeno, Ul. S. v lino (Sv. Ivan). Darovi in prispevki V počastitev spomina prerano le gospe Premru-Bertassi daruje žina Ferjančič 1000 lir za DijaSko 1 ileo. Ob obletnici smrti drage mame ^ ne Jančar darujeta hčerki Marij* Štefanija 2000 lir za DijaSko Ma«*'' KINO ROSANDRA - BOUUNlC predvaja danes 18. t. 18. uri Superscope estn film: VENERE DEI PIRATI (Venera piratov) Igrajo: Gianna Maria Canal®1 Massimo Serato, Scilla Gabe* in Livio Lorenzo Vi 0i h 3; I tl 0; 'L s) St ki te >h 3i k* iti st Je sl Ž, hi PRIMORSKI dnevnik Laburistična stranka brez voditelja Posledice bolezni Hugha Gaitskella Utegnil bi postati predsednik vlade Bolezen v najmanj primernem času - Mnenje konservativnega časopisa Sredi decembra lansko leto je diM° zbo*el Hugh Gaitskell, vo-e J angleške Laburistične stiSnlte' K°t pravijo zadnje ve-nj’ se njegovo zdravstveno stavi? namesto da bi se boljšalo, n? 'n naglo slabša. Prvotni dia-°rr. na osnovi katere je bilo ti^dno, da je zbolel za plevri-j,01*1 in perikarditisom (vnetje je Jerane, ki obkroža srce), se >ie Združila še neka nova, in Ulit1’ da Prišl° do hudih kom-Zd 8C^ na obistih in v trebuhu, paniki pričakujejo najhujše. stiA 6 kjer bolezen lahko postalo ?aravnost usodna za politič-kariero neke osebe. To W v splošnem. Po drugi stra-P* Hugh Gaitskell ni mogel k’ ieti v neprimernejšem času: sjj^rvativci so verjetno, na o-b0 ^* mandata, ki so si ga pri-1959 i na volitvah v jeseni 1. > zadnje leto na oblasti. Iz-laburistov, da po 11 letih ^ Pretrgane konservativne vladani ® znova pridejo na oblast, vs° nikoli bili boljši. In prav Sv ,en> trenutku so ostali brez 0)eSa voditelja. rvotno je obstajalo mnenje, p “osta za njegovo, zdravljenje prrebna najmanj dva meseca, * ^emer je britansko časopisje Se ni*o, da sta prav ta dva mete,* najvažnejša za nadaljnjo Mac ^ anovo ‘ usodo, v kolikor se 0l v tem času razpravljalo o Vp^nthni politiki, gospodarskih V (,asanjih in britanskem vstopu kupno tržišče. Gl lab de vseh treh vprašanj so Uristi doslej bili na ugodnej-2(1' ofenzivnih položajih. Spora-' Kennedy-Mac Millan na Ba- a,nskih otokih, Ura kjer je prišla larSuingt0 fesel situac'ia z rast°č° brez- jj^ngtona, neugodna gospo- nostjo in pa praktično ne-VihSSìyiyi pogoji glede pristopu vs ke Britanije v Skupno tržišče, j, to predstavlja odličho oroiS-* kjiJ r°kah laburistov, ki bi z tor^ m°Sli odpraviti dolgoletno levsko nadoblast. je °da, za dosego takšnega cilja iti kburistom potrebno krepko Ija etl°tno vodstvo. Brez voditelj’ Pa se te njihove možnosti ljiv a° zmanjšajo. Bilo bi, razum-iUpjj’ Pretirano trditi, da je vsa laburistov osredotočena v tre^a°sti voditelja, vendar je 8$ ' Priznati, da je vlo-i»le, pditelja pogosto izredno po- ioča inv, “na in večkrat celo odloču- Uv0à^.)e v nekem članku trdil r «Guardiana», se sploš- » hiša at,valitve marsikaterikrat eno-Sedniv spremene v izvolitev pred-liti{nka vlade. Po britanskem po-sistemu, namreč, pred- tpfiJ1 vlade nikakor ni samo ttietj Us inter pares» — «prvi v,j Nekimi», temveč dejansko t, v In krepka osebnost, kate-t*ko je odločilnega značaja »ti izboru članov vlade kot V jj.nlikovanju njene politike. «Pazi* nteri velja to za voditelja ')e, ki je obenem pred- V tako imenovane «vlade *.... To je splošna resnica, ki velja tudi v primeru Hugha Gaitskella. Ta laburistični voditelj danes s svojo politično osebnosnostjo prekaša vse svoje sodelavce iz vodstva opozicije. On je nesporni voditelj laburističnega gibanja in za javnost edini, ki lahko zavzame položaj predsednika vlade. Se pred dvema letoma je Gaitskellova politična kariera visela na nitki. Bilo je to takrat, ko se on na letni konferenci v Oharboroughu glede vprašanja enostranske jedrske razorožitve ni hotel pokoriti mnenju večine. Je pa to krizo takrat premagal. Kasneje je z enim od svojih najvažnejših govorov, ko je namreč lani oktobra v Brigh-tonu odločno, izrazil svoje pridržke glede na sedanje pogoje britanskega pristopa v Skupno tržišče, zagotovil sebi odločilno podporo tudi svojih najhujših nasprotnikov levega laburističnega krila. Gaitskellova osebnost pa ni prišla do izraza samo na položaju voditelja opozicije. Njega je namfeč tudi vsa ostala javnost sprejela kot bodočega vladnega predsednika. In zdaj, ko ga je napadla nesrečna bolezen in ga spravila v bolniško posteljo, je neki časopis o njem zapisal: «V Britaniji ne obstaja človek, katerega zdravje bi javnost bolj zaskrbljalo, kot se to dogaja v zvezi z Hughom Gaits-kellom.... V najširšem nacionalnem interesu je, da se mu v najkrajšem času povrneta zdravje in energija.» Časopis, ki je zapisal te besede, sodi med najkonservativnej-ša glasila v Veliki Britaniji. Gre za «Sunday Telegraph». Na osnovi vsega tega ni težko razumeti, zakaj predstavlja Gaitskellova bolezen tako veliko razočaranje, pa tudi udarec za laburistično vodstvo. To ne pomeni podcenjevanja ostalih laburističnih voditeljev, vendar je vsem laburistom jasno, da bi morebitna obnovitev sporov v samem gibanju mogla uničiti Vse dobre izglede za volilno zmago. V svestì si tega dejstva, pa bodo verjetno storili ys(e, da bi se osebni *ii)tere$jk ne dvignili-, nad splošne... on......i Vendar; kako bodo laburisti brez Gaitskella formulirali svoje stališče do skupnega tržišča? Kateri vplivi bodo prišli do veljave? Mnenja najbolj vidnih laburističnih osebnosti po Gaits-kellu, kot n. pr., Georga Brow-na in Harolda Winstona, so različna od onih, ki jih ima voditelj stranke. In, dasiravno v bistvu podpirata Gaitskellovo «brightonsko» linijo, pa je Brown v bistvu prav tako pristaš Zahodnega tržišča, kot je Wilson njegov nasprotnik. Morda pa bo 'laburistično vodstvo v odsotnosti svojega voditelja našlo ugodno priložnost, da izrazi svoje lastne sposobnosti in odgovornost ter se s tem v zvezi javnosti tudi predstavi kot bodoča vladajoča ekipa. V vsakem primeru pa Gaitskellova bolezen ni odpravila optimizma opozicije. Laburistično vodstvo je trdno prepričano, da bo na bodočih volitvah zamenjalo konservativce. Navzlic temu pa je gotovo, da bi morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja Gaitskella, ali celo njegovo izginotje, v veliki meri okrnilo njihove možnosti za zmago. V koprskem pris tanišču vedno bolj živo - lil IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Klavdij Palčič v «La Cavana» Kdor zadnje čase pazljivo »le- tu v cenene domneve piade Ful- Koprsko pristanišče je bilo v minulih dneh tako zasedeno, da so se nekatere tovorne ladje morale za nekaj časa zasidrati izven pristanišča, dve celo v potniškem pristanišču, kot nam kaže gornja slika (Foto A. Bubnič) ' dt slikarskemu razvoju Klavdija Palčiča, tega ’prav gotgvo ne preseneča nova razstava v galeriji «La Cavana», ,,kjer mladega slikarja s strokovno dostojnostjo predstavljajo tržaškemu občinstvu. Palčič se je, namreč, v preteklem letu na raznih nagradnih razstavah in ex tempore tekmah bolj uspešno prebijal v ospredje, kot • pa njegovi sovrstniki. V tem se je nakazovalo njegovo hitro zorenje in volja uvrstiti se med bolj priznane tržaške umetnike. Tako vise zdaj v galeriji sLa Cavana», po izvirnih delih, t. j. z obarvanim lesom ustvarjenih podobah Lojzeta Spacala, nič manj zanimiva kiparsko-slikarska sožitja iz platna in kovine Klavdija Palčiča. To zaporedje razstav je za našo skromno slovensko kulturno rast na Tržaškem posebne važnosti. Na eni strani življenjsko dozorel umetnik, ki je z vztrajnim delom dosegel zavidljivo mednarodno priznanje, na drugi pa komaj dvaindvajsetletni samouk, ki vzbuja pozornost v u-metniškem svetu že na samem začetku svojega likovnega udejstvovanja. Bilo bi neprimerno spuščati se •..............limimi.immilli»........mimmi.mimi...n..imimmmmmm.mmmmmmimiimmmmi,murnu- PO ANGLEŠKEM «BOMBARDIRANJU» WASHINGTONA IN NEW YORKA Tudi najpopolnejša radarska mreža ima svoje šibke točke Trakovi iz staniola so pomagali med zadnjo vojno - Barvanje letal včasih zaleže Sštvo slovenskih iznajditeljev in novatorjev te na občnem zboru obdelalo svojo problematiko Jjjkb butelj o 13. t. m. se je v t!? izl1 ,vrM občni zbor Druš-/tthičnu^diteljev ;n avtorjev v **bi z, kboljšav. Ob veliki u-k?'ilj «'anov so iznajditelji iz-t*Nk> ■odbor ln Pogledali Sv l°*ti 8Voiega delovanja iz pre--v°’~ -1® zastavili program za V> “°doče poslovno leto. je n*.ovenskim iznajditeljem PZln®sel pozdrave iz Beo- cìjeSredsedni^Ìlan Parizanoyič-zvezne organiza- aJdl*eljev Jugoslavije. V j,f3*l, da*\0zdravnem govoru je v J® industrija v Ljublja-na najvišjem jjSeini *** nivoju in da je med V n ^najditeljev. v°édu 0 društvenem delo-K^ritih Preteklem letu je bilo d kai. Yeč zanimivih stvari, t* Ùru »«d je najvažnejše to, :iiS ta ‘h va n° P°zna karakteristični tehnfv Profesionalne nagibe S. °»la * ..mnogih Slovencev sv^hio sv?j!h članov. Tvorba sn dejav„8'ovenske iznajditelj-l1. Movi "°vSti ie P«« v prvi vr-telrie Veè Ska m.iselna prožnost, toasti „ ne tlačijo razmere pre- iJ’ To tehniko vseh Sloven-i6i«zarskoV ,prvi vrsti velja za st« striin ’ »lesno in keramično on,ter obrt- Kako s te sl« Potrdil0a društvo razmere, 2?V«nskih i Predsednik Društva tti«jan, ki ^najditeljev LRS dr. «d a«,,., le na občnem zbnro na občnem zboru vsaka država ter de- *ùanesgl™ .dejal: žela more kupiti stroje in priučiti svoje ljudi za tehniko v kaki drugi in tretji državi za cilje svojega industrijskega razvoja. Ali produkti so v kvalitetah in cenah konkurenčni na tržiščih vseh držav pa le s tisto večstoletno industrijsko oziroma tehnično tradicijo, ki jo imamo Slovenci s Slovenijo.» K uspehu mnogih novih iznajdb in tehničnih izboljšav pa je med Slovenci v Sloveniji pripomogla tudi pravilna profesionalna orientacija po minuli vojni. To so potrdili vsi prisotni člani občnega zbora Društva iznajditeljev v nedeljo v Ljubljani; bili so zadovoljni in veselo razpoloženi s svojo iznajditelj-sko dejavnostjo, četudi je za mnoge raziskovalno delo povezano z velikim trudom in delom: bili so kot največji iznajditelj in oče vseh iznajditeljev Edison, ko je dejal: «Srečen sem bil in sem srečen zato, ker vse življenje za svoje iznajdbe nisem nikoli nič delal; delal nisem, ker nisem zgrešil poklica, pač pa sem ga našel...» Pri slovenskih tehnikih pa je prirojena še doslednost in natančnost pri delu in vse njihovo najbolj precizno delo je vedno spremljano z vso duševno vnemo, kar je vedno pogoj za vse tehnične izboljšave in iznajdbe. Te prednosti nimajo mnogi tehniki niti najbolj razvitih industrijskih držav. Glavna prednost slovenskih iznajditeljev je pa še v težnji po znanosti. Da bi slovenski iznajditelji, porabili čim manj časa za razna znanstvena utemeljevanja, je na obč- hah, za katere vemo, da napravijo v vseh radijskih valovih pravo zmešnjavo, kar pomeni, da so tudi elektromagnetski va-Ipvi radarskih naprav v tem primeru negotovi. Vrnimo se nekoliko k posebnim ioščem ih barvam, s katerimi , so .sii.1, skušali Angleži in za njimi Američani pomagati •proti 'radarskim mrežam. Kar se tèga tiče, se ve le to, da je v teh barvah veliko ogljikovega prahu, dočim se za druge sestavine barv ne ve. Dejstvo pa je, da so trupe in krila letal prepleskali z več plastmi posebne barve, toda to ne kar tako na slepo, pač pa v odnosu na valovne dolžine «sovražnih» radarskih mrež. Ta tehnika je dolgo časa uspevala in Američani se morejo vprav temu zahvaliti, da šo dolgo, časa mogli nemoteno preletati tuja ozemlja s svojimi vohunskimi letali «U-2». Toda lošči in barve ne ustrezajo več, ker imamo opravka že spet s popolnejšimi radarskimi napravami. Bolj učinkovita je tehnika motilnih naprav na samih letalih. Na letala so vgradili posebne naprave, ki oddajajo svoje valove in ustvarijo tako imenovani «brouillage». Toda «sovražnikova» radarska mreža kmalu opazi, da jo nekdo moti, da so na delu druge radarske naprave in s tem je že dovolj vzroka, da se dvigne alarm. Potemtakem so radarske naprave in mreže vendarle učinkovite. Seveda, saj so staniolski trakovi odpovedali, barva in lošč sta odpovedala pri ' nekoliko boljši radarski mreži in tudi radarske ‘protiradarske naprave na letalih vzbudijo pri radarskih mrežah alarm. In vendar je radarska mreža občutljiva in ranljiva! Elektromagnetski valovi, ki se jih poslužujejo radarske naprave, so zelo kratki in se zato širijo premočrtno. Zaradi tega imamo tako imenovane «mrtve kote», ki lahko nastanejo v goratih predelih ali v velikih nižinah. Letalo npr., ki bi letelo iz Nemčije nad Italijo, npr. na Milan, bi ipoglo prileteti nad prestolnico Lombardije, ne da bi ga radarske mreže opazile, če bi te ne bile postavljene visoko na Alpah, kar ni vedno možno. Z druge strani pa more jata letal leteti nizko nad morjem in se nenadoma znajti npr. nad New Yorkom, ne da bi ga ameriška radarska mreža prej odkrila. Američani so si zato postavili radarske postojanke na odprtem morju, kakih 200 km od obale na umetnih otokih. Poleg tega krožijo po morju in v zraku ladje-radarji in letala-ra-darji. Vse to pa ne more popolno- iiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiliiiiiiMiiiti»iiiiiiiiiiniiiii|iii»l»n»»»1 oodite zelo previdni prt' izbiri svojih sodelavcev. Nekatere težave v družini. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne Pred nedavnim, točneje v noči med 6. in 7. januarjem, se je razširila dokaj čudna vest: angleški bombniki vrste «Vul-caii» so bombardirali Washington in New York. Da ne bo pomote, je šlo le za simuliran napad, toda tako angleški kot tudi del ameriških;.krogov so priznali, da so angleški bombniki prileteli nad ti "dve ameriški mesti in vsi demantiji «odgovornih» krogov iz Pentagona niso ipogli dejstva izpodbiti. Ker gre za «simuliran» napad dveh zavezniških in prijateljskih sil, se je zadeva končala brez posledic, vendar pa so s tem v zvezi začele krožiti vesti, morda samo podtikanja, da so Angleži to napravili demonstrativno, ker so Američani Angležem obljubili, da jim bodo odslej dajali rakete vrste «Polaris», ne pa več raket zrak-zemlja vrste «Sky-bolt», ki so bila namenjena vprav letalom vrste «Vulcan». Naj bo kakor koli, to nas trenutno ne zanima, pač pa bi se hoteli ustaviti pri problemu, kako je bilo možno, da so angleška letala mogla prileteti nad Ameriko, ne da bi jih prej «zasledila» ameriška radarska mreža. Potemtakem radarske naprave niso popolnoma gotove, ali pa imajo Angleži kaj novega. Radar se je «rodil» med zadnjo vojno in mnogi se še spominjajo, kako so zavezniška jata letal, ki so bombardirala Nemčijo in druga zasedena področja, med poleti odmetavala trakove ii staniola. To so za- vezniški letalci delali zato, da bi zmotili nemške radarske postaje. To je bilo tedaj, toda radarske naprave so se med tem izpopolnile in ta sredstva bi danes ne mogla priti ,več štev, kajti vse radarske naprave so danes opečmljene s mo imeno.vanimj. Movittg target indi-catorji, ki preprečijo .vsako motnjo, ki bi prišla od takih motil- *• nih sredstev. Ze med vojno so si Angleži omislili proti radarju takšna krila letal, ki so še nekako «skladala, z valovnimi dolžinami radarskih naprav;» Toda tudi to je že mimo, kajti v povojnih letih so se radarske naprave močno izpopolnile. Strokovnjaki za radarske naprave so se opredelili v glavnerp za dve smeri v izpopolnjevanju bolj gotovih radarskih naprav: Eno sredstvo je pleskanje ali barvanje letal s posebnimi barvami, ki imajo to lastnost, da vsrkavajo radarske valove in se torej-vrne na radarske ekrane razmeroma malo oddanih valov. Z druge strani pa so se nekateri strokovnjaki opredelili za drugo rešitev: na letala so vgradili posebne naprave, ki s svojimi kratkimi valovi motijo radarske naprave. V najnovejšem času pa so Američani preizkusili že «novo tehniko», ki ne le da moti, pač pa celo onemogoči normalno delovanje radarskih naprav. Seveda se to da uporabiti le v skrajnih primerih, kajti to sredstvo niso nič drugega kot a-tomski poizkusi v velikih viši- nem zboru iznajditeljev univerzitetni profesor ljubljanske univerze ing. Arsen Surlan predlagal, naj bi se Društvo iznajditeljev in tehničnih izboljšav še tesno povezalo z ljubljansko univerzo, z vsemi inštituti in profesorji za pomč v iskanju znanstvene aktivnosti v vseh raziskovalnih akcijah vseh svojih iznajdb. Predlog je bil sprejet. Vsak iznajditelj, ki ga bo na univerzo poslalo društvo, bo tam dobil vse potrebne elemente in imel na razpolago vse potrebne znanstvene institucije za vso svojo znanstveno iznajditelj-sko dejavnost. Res je, da smo Slovenci s svojim delom veliko dosegli. Malo manjši pa so naši pogoji za u-veljavitev. Ta pomanjkljivost se izraža v pretirani rezervi do kakih večjih tveganj tudi v zvezi z iznajdbami. Razna podjetja v Sloveniji mnoge iznajdbe še niso realizirala. Zato so iznajditelji v nedeljo z veseljem sprejeli vest, ki jo je iz Beograda prinesel dr. Parizanovič, da je v zvezni industrijski zbornici že ustanovljen Center za realizacijo vseh iznajdb v državi, ki jih iznajditelji po raznih republikah še niso mogli prodati doma. Omenjeni center bo našel tudi finančna sredstva, da bodo iznajditelji mogli tudi še nedovršene iznajdbe dovršiti ter prodati. Društvo iznajditeljev v Ljubljani daje zgled vsem organizacijam iznajditeljev v državi. In to ne le zato, ker je Slovenija v preteklem letu imela največ prijav v patentnem uradu, pač pa tudi glede delovanja syojega društva. Društvo otvarja samostojne krožke že med srednješolsko in univerzitetno mladino. Na občnem zboru pa je bilo sklenjeno, da se bo omenjena dejavnost med mladino še pospešila. LOJZE ŽITNIK ma zapreti vseh meja in zagotoviti popolne varnosti. Se vedno imamo «mrtve kote» in «luknje». Tudi če bi imeli sklenjen krog radarskih naprav, je moč radarsko obrambo obiti. Gre namreč še za en način motenja. Radarske naprave sicer pogosto menjujejo svojo valovno dolžino, toda če neki leteči objekt ugotovi valovno dolžino in ima na krovu radarsko napravo, more neopazno zmotiti «sovražne» radarske naprave s tem, da oddaja na isti valovni dolžini. V primeru angleškega «vdora» nad Ameriko bi se torej dalo sklepati, da so Angleži ppanali. valovno dolžino ameriških radarskih mrež in te mreže paralizirali tako, da so oddajali na isti valovni dolžini. So pa tudi strokovnjaki, ki menijo, da imajo Angleži na letalih kako radarsko napravo, ki sproti zazna valovno dolžino elektromagnet-skih valov «sovražne» radarske mreže in se temu takoj prilagodi, tako da morejo «paralizirati» vso sovražno radarsko mrežo. Ko govorimo o paralizi-ranju, ne mislimo, da mreža ne deluje, pač enostavno ne «beleži» tujega objekta. nik Anton Ingolič, je poslušal poročila o delu upravnega odbora in o delu komisij, nato pa je izvolil nov odbor, ki ga bodo v prihodnjem letu vodili Mira Mihelič kot predsednica, Tone Seliškar kot podpredsednik, Dušan Morpvec kot tajnik, in Venceslav Winkler kot gospodar. čičeve slikarske' tm(Pmosti 'Njegov nadaljnji uspeh na tern področju ni odvisen le od res učne umetniške nudar cnas’t, um več prav tako tudi od drugih č one-ških lastnosti. Za sedaj pa je tu ne zpodbitno deismo, da je 1 al-čič dobro začel svojo pot do širšega arizaanja kakovosti svojega dela Zamisel uporabe kovin va sit-kars em nlninu si -er nt n ra. Toda Palčič je ta par ji.e“ dosledno izpopolnjeval ter pa stopnjeval do n, vsakdanjih umetniških učin’cov. Ako je nekoč uporabljal zelo ohtrdčene in zarjavele kose pločevin, vidimo v novih tvorbah g. ad e j še in več a ploskve, na katerih Pušča nedota’-> njen kovinski si aj, Vidno je, da )se Palčič v nojve š h usmeri-tvah ne prepušča več tolika s u-čaju, ko reže, spaja in šiva razne. odrezke pločevine ter ,luknjičavo prebada vanjo okrogl odprtine. Iz celine temajno obarvanih osmih slik, ki so vse brez naslovov, pronica pri' rita vodilna misel, ki se izživlja r us—ur-janju tajiustvenih oblik m znakov, katerih element a most vzbuja v gledavčevi podzavesti skr.v-nostne občutke čarovnij žrreov iz pradavne dobe spočetja človeška družbe. Ze večkrat smo ob raznih prilikah omenili Falčirevo nadarjenost, ki ni odpovedala tudi v t m njegovem novem načinu likovnega izražanja. Zato se mu posreči vnesti v podobe neki svojstveni lepotni red, ki mirno vpliva zaradi nepoudarjanja barvne strani in okrepljene igre čisto snovnega gradiva. Ubito sive, rjave in črne barve mu služijo le za podčrtavanje splošnega razpoloženja, katero pa ni vsakomur dano, da bi pristno občutil. Priznati pa moramo, da So Palčičevu prizadevanja, da bi prišel iz eksperimenta v gotova umetniška dejstva, uspešno in zanimivo bo slediti, kako bodo vnaprej pol-neje zaposlovala njegovo tako bujno domišljijo. MILKO BAMBIČ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne spuščajte se v tvegane špekulacije. Iskrenost ln odkritosrčnost bosta še bolj utrdili neki čustveni odnos. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne mešaj te svojega poslovnega dela s čustvi. Ni priporočljiva prevelika zaupnost z osebami, ki Jih komaj poznate. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) U-porabljajte svoj razum In uspehi ne bodo izostali. Ne posvečajte pozor-nostl prehodnim prijateljem RAK (od 23.6. do 22.7.) Skušalte uresničiti svoj program ne glede na to. kaj o tem govore drugi. Utrdili boste svoj osebni ugled. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ponudbe, KI Jih boste prejeli, niso ravno najbolj ugodne. Prišlo bo do poravnave v nekem sporu. DEVICA (od 23.8, do 22.9.) Imejte več zaupanja vase in sprejmite neko novo odgovornost. Težave v pogledu nekega čustvenega odnosa. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne bojte se sprejeti več nalog hkrati. Ne združite se s klepetavimi osebami. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) ustvarjajte sl nepotrebnih težav, ki bi ogrozile uresničitev nekega načrta. Ne sodite oseb na prvi pogled. KOZOROG (Od 21.12. do 20.1.) Nekatere koncesije, ki ste Jih dàli, se bodo Izkazale za koristne. Nekdo vas bo po krivičnem napadel. VODNAR (od 21.1. Jo 19.2.) Pred vami Je zelo zanimivo potovanje. Nepozabne ure z drago osebo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Svoje delo pripravite že v teku Jutra. Uporabite svoj vpliv na najmlajše tako, da Jih boste pravilno ustne rili. Občni zbor Društva slovenskih književnikov V ponedeljek zvečer je bil v Ljubljani redni občni zbor Društva slovenskih književnikov, ki sta se ga kot gosta udeležila tudi generalni sekretar Zveze književnikov Jugoslavije Ivan V. Lalii in zastopnik Društva književnikov Hrvatske Vlatko Pavletič. Občni zbor, ki ga je vodil dosedanji predsed- i , ^73 PretekU torek je Slovenski klub v Gregorčičevi dvorani priredU pr* davanje na temo «O življenju naših ljudi v Slovenski Benečiji». • tem vprašanju je govoril mladi benečanski Intelektualec, Viljem Cerno. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano Radio Trst A 7,00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Zimski turistični razgledi; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Lahka glasba; 14.40: Sekstet Lesjak; 15,00: Mali koncert; 15.30. «Sončne poljane», igra; 17.20: Vatikanski koncil; 17.30: Lahka glasba; 18.00: Slovenščina; 18.15: U-metnost, književnost in prireditve; 18.30: jazz panorama; 19.00: Družinski obzornik; nato Ital. popevke; 20,00: Športna tribuna; 20.40: «Jacobus Gallus»; 21.00: Rachma-nlnoff: Rapsodije; 21.30: Vabilo na ples; 22.30: Iz. operet «Carjevič» in «Cardaška kneginja»; 23.00: Orkester Ferguson. 12.15: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.1-5: Orkester tedna; 13.35- Zborovsko petje; 14.00: Duo Pahor-Tonazzi; 14.20: Domenico Venturini: «Med Mirno in Rtžano»: 14.30: Furlanski glasbeniki. Koper 6,15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po, željah; 12.40: Turistična beležnica; 12.50: Glasba po željah; 13.40: Zbor Slovenske Filharmonije: 14.06: Zabavni mozaik; 14.30: Straussovi valčki; 15,30: Domače aktualnosti; 15.40: Glasbena medigra; 16.00: Glasba; 16.30: Današnje teme: 16.40: Arcangelo Corelll;' 17.40: Orkester Michela Legranda; 18.00: Prenos RL; 19.00: Orkester Billy Waughn; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkestralna glasba; 22.40: M. Logar: Simfonični koncertino z» klarinet In orkester; 23.00: Prenos RL. PETEK. 18. JANUARJA 1963 Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: Glasba za dobro Jutro; 9.05: Lahka glasba; 9.50: Operna glasba; 10.30: Sola; 11.15: Duet; 11.30: Koncert; 14,55: Vreme na Ital. morjih; 1.5.15: Filmske In gledališke novosti; 15.45: Orkester Michela Legranda; 16.00: Program za naj mlajše; 16.30: Koncert za mladino; 17.25: Romanticizem v glasbi; 18.00. Vatikanski koncil; 18.10: Koncert lahke glasbe; 19.10: Oddaja za delavce; 20.25: G. Stirparich: «Ri torneranno» — zadnja oddaja; 21.00: Simfonični koncert. II. program 8.00: Jutranje vesti; 8.35: Poje Lucia Altieri; 10.35: Pesmi; 12.10: Zvočni trak; 14.00: Pevci; 14.45: Za prijatelje plošč; 15.00: Ital. pesmi In plesi; 15.15: Orkestralna glasba; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00. Rapsodia; 16.50: Diskoteka Maire Orfei; 17.35: Mala l-ud-ska enciklopedija; 17.45: Osvaldo Ramous. «Il farmaco portentoso» — radijska drama; 18.35: Enotni razred; 18.50: Vaši Izbranci; 20.35: Gala della canzone; 21.35: Znanstvena oddaja; 22.00: Hlngston trio; 22.10: Jazzovski kotiček. /II. program .18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Ital. periodični tisk; 19.00: Lidholmove skladbe; 19.15: Francoska kultura; 19,30: Vsakovečer-nl koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Dve Schubertovi skladbi; 21.20: A. Di Madaura: «Processo per magia». Slovenija 5.00: Dobro Jutro; 8.05: Vesela godala; 8.20: Clgllč: I. simfonija. 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Srbske pesmi; 9.40: «Starinska muzika» Mlhovlla Logarja; 10.15: Gounod: Valpurglna noč; 10.35: Naš podlistek; 10.55: Vsak dan nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Kmetijski nasveti; 12.15: Lehar: Vesela vdova; 12.30: Intermezzo z Ravelom; 12.45: Pevec Matija Cerar; 13.15: Obvestila; 13.30: Severno-amerlške prerije; 14.05: Radijska šola; 14.35: Baritonist Robert Merrill; i5 15: Napotki za tpriste; 15.20: Nekaj Juž-hih ritmov; 15,45: Jezikovni pogovori; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Trije veliki mojstri baroka; 18.00: Aktualnosti; 18,10: V na- rodnem tonu; 18.45: Iz naših kolektivov; 19.05: Glasbene razglednice: 20.00: Tisoč piščali hammnnd orgel; 20.15: Zunanje-polltlčni pregled; 20.30: Obrazi In značaji v samospevih; 21.00: Majhni zabavni ansambli; 21.15: Oddaja o morju; 22.15: Skupni program J RT ; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Orkester Tony Osborne; 23 2u: Skupni program JRT. Ital. televizija 8.30 , 8.55, 12.15 In 15.00: Sola: 17.30: Program za .najmlajše; 18 30: «Nikoli ni prepozno»; 19.00: Dnevnik; 19.15: Osebnost; 20.15: Sport-20.30: Dnevnik; 21.05: Dvodejan- ka Ph. Heriata: «Družinske prijetnosti»; 2?.50: TV dnevnik DRUGI KANAL . 2P05,: Dnevnik; 21.15: «Proces Jenny ja Scotta»; 22.05: Srečanje. Jug. televizija 18.00: Kuharski nasveti; 18.30: Naše življenje v številkah II.; 19.00: Kratki film; 19.30: TV obzornik; 19.45: Propagandna oddaja; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Celovečerni Igrani film. S SEJE SORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Goriške ufice so poimenovali z imeni znanih protifašisrov Sprejeli pa so predlog svetovalca Fantialja, da bodo vnaprej upoštevali domača imena V sredo zvečer je bila v Go- rici občinska seja; začela se je ob 21. uri, končala pa ob eni popolnoči. Na dnevnem redu sta bili dve vprašanji: imenovanje nekaterih občinskih ulic in pa zadeva s premestitvijo zavoda Dante Alighieri. V zvezi s poimenovanjem novih ulic se je razvila živahna, skoraj tri ure trajajoča diskusija, ki je zaradi sklepov, ki so jih sprejeli, izrednega pomena: v nekem pogledu predstavlja prelomnico v dosedanjih odnosih županstva do vrednot protifašizma in odporniškega gibanja. Z glasovi vseh svetovalcev, razen, seveda, misovskih, so ulice v naselju ljudskih hiš v bližini Tržaške ceste poimenovali po znanih padlih protifašistih. Ulice bodo nosile imena bratov Rosselli, ki so jih fašisti ubili v Franciji leta 1937, nadalje Dona Minzonija, ki je organiziral katoliške skavte in padel kot žrtev fašizma še pred Matteottijem, in Bruna Buoz-zija, znanega znanstvenika in pro-tifašista. V Ločniku pa bodo neko ulico imenovali po kraju Rivoli. ki je v zvezi z odporniškim gibanjem. Skupno s predlogom za poimenovanje ulic se je razvijala tudi razprava o resoluciji socialdemokratskega svetovalca Fantinija, ki je v drugem delu zahteval od občinskega odbora, da v bodoče upoštevajo tudi protifašistične žrtve naših krajev in po njih imenujejo nove ulice. Navedel je primer 45 deportiranih Zidov, ustrelitve na Gradu itd. Svetovalec KPI dr. Battello se je skliceval na svojo prejšnjo resolucijo, ki so nanjo pozabili, da bi občina morala pri poimenovanju ulic upoštevati padle delavce podgorske tekstilne tovarne, livarne SAFOG itd pri obrambi tovarn pred uničenjem. Kot svetovalec dr. Battello tako je tudi dr. Majo (liberalec) podprl Fantinijev predlog, češ da so tudi liberalci sodelovali v protifašističnem gibanju. Polemiziral je z misini, ki naj bi omogočali komunistom monopolizacijo odporništva in zahteval, naj se neka goriška ulica imenuje po Benedettu Croceju. Odvetnik Sfiligoj je prav tako podprl Fantinijev predlog in pred. lagaj, naj bi se pri izbiri novih imen upoštevali imeni Bratuša in škofa Sedeja. Svetovalec Bergomas pa je v polemiki z odv. Sfiligojem predlagaj, naj se upošteva tudi Sre-brničevo ime, ki je bil znan partizanski borec in komunistični poslanec v italijanskem parlamentu. Mišin Baiocchi je po svoji stari navadi privlekel na dan deveti korpus, deportirance ter predlagal, naj se upoštevajo tudi imena pripadnikov «Decima mas», to je tistih, ki so se do zadnjega borili za Hitlerja in Mussolinija in divjali proti slovenskemu prebivalstvu na Goriškem. Načelnik demokristjanske skupine dr. Tripani je pripomnil, da so upoštevali duha, ki je preveval Fantinijevo resolucijo, ter obljubil, da bodo v bodoče poiskali domača imena padlih protifašistov. Isto sta obljubila tudi župan in poročevalec De Simone, ki je že najavil imeni Gramscija in Go-bettija. V glasovalnih izjavah so vsi svetovalci razen misinov poudarili, da sprejemajo Fantinijevo resolucijo. Dr. Battello pa je še dodal, da predstavlja sklep občinskega odbora prvi korak k nadalj. njemu priznavanju vrednot odporništva v naših krajih. Končno so se lotili še izbire novega prostora za zavod Dante Alighieri. Socialdemokratski svetovalec prof. Zucalli je predlagal izgradnjo novega sedeža, župan pa je najavil, da ga bodo na podlagi poprejšnjega dogovora preselili v izpraznjeno bolnišnico «Rdeča hiša». Za uresničitev Zu-callijevega predloga bi bilo potrebnih 200 milijonov, za adaptacijo «Rdeče hiše» pa samo 60. Za predlog odbora so glasovali MSI, PLI, KD in SDZ, proti pa KPI (s pridržki) in PSM. Prihodnja seja bo verjetno naslednji teden. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski upravni odbor pri go-riški prefekturi Je imel tudi v torek zvečer sejo; na kateri je Odobril med drugim: Gorica, pokrajinska uprava: Odobritev posebne nagrade osebju pokrajinskega tehničnega urada za načrt, vodstvo in nadzorstvo pri gradnji telovadnice pri liceju v Tržiču. — Pridružitev pokrajinske uprave k delniški družbi za industrijsko cono v Tržiču. Tržjč: la..epa. dodatno mesto v sestavu mèstnlh strežnikov in sprememba organskega statela v tem smislu. Ronke: Odobritev blagajniškega sklada — Prispevek za ECA za božična darila otrokom v 1962. ...................iii.iiiiiiiiliiiilillllillMliliiiHHIlllll* VERDI. 17.15! «II commissario», Alberto Sordi in F. Tamantini. Italijanski čmobeli film. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 16.30: «Il visone sulla pel- le», C. Grant, J. Day in G. Joung. meriški barvni film v cinemasco-pu. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: «Mein Kampf» — drugi del (od stalingrajske bitke do nuemberškega procesa). Nemški dokumentarni film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.15: «Il fantasma maledetto», J. Fuchsberger in B. Grothum. Nemški čmobeli film. Mladini pod 14. letom prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna URBANI ALBANESE, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 3,4 stopinje nad ničlo ob 12.20, najnižjo 8,4 stopinje pod ničlo ob 2. ponoči. Povprečne dnevne vlage je bilo 48 odstotkov. Priprava pokrajinskega proračuna istih, ki so bili tekom leta 1962 u rejeni za stanovanja. Prijaviti je treba tudi poslopja, katerim je potekla doba za oprostitev davka .n tudi vse spremembe, ki so bile tekom leta 1962 izvedene na stanovanjskih zgradbah v mestu. Vse t>; je potrebno za vpis v novi kataster. Podrobnejša pojasnila dajo omenjeni tehnični urad. V nedeljo, 20. januarja gostuje prvič v prosvetni dvorani v Gorici instrumentalni in vokalni ansambel bratov A VSE NIK Pričetek ob 20. uri. Sedeži po 400 lir, stojišča po 300 lir, stojišča za dijake 200 lir. Ker je na razpolago le še nekaj sedežev, si jih PRAVOČASNO priskrbite na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ulici Ascoli 1, tel. 24-95 SINDIKALNE VESTI Znižanje delovnega urnika za nameščence javnih lokalov Delovni urnik bo trajal 8 namesto dosedanjih 9 ur V preteklem tednu so se v Rimu nadaljevala pogajanja za obnovo vsedržavne delovne pogodbe za uslužbence po kavarnah, barih in restavracijah. Med pogajanji je bil dosežen sporazum za skrajšanje delovnega urnika usluž. bencev od 9 na 8 ur dnevno. Iz tega je izvzet čas za kosilo ali večerjo, ki ga bodo določili po pokrajinah od najmanj pol ure pa do največ eno uro na dan. Posamezne delovne izmene smejo biti razdeljene največ na dva dela za vsakega uslužbenca. Danes 18. t.m. bodo nadaljevali s pogajanji. V prostorih p. d. «Briški grič» Nedeljski popoldnevi šleverjanske mladine Steverjanska mladina se je začela zbirati v prosvetnem sedežu. Že dve nedelji je bilo v dvoranici kar precej vaščanov, deklet in fantov, ki prebijejo popoldne ob poslušanju lepih plošč, ki jih je nabavilo društvo skupno z gramofonom. Ce nanese, se kdaj pa kdaj kakšen par tudi zavrti. To pa se •itiiiiiiiimiMiiMtiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiišiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiM NEKAJ IZ SODNE STATISTIKE Okrožno sodišče je lani izreklo 379 razsodb Novih tožb je med letom dospelo 30.1 . Mla- dinski kriminal ne povzroča zaskrbljenosti Goriško okrožno sodišče Je bilo lani precej delavno in čeprav se v našem mestu stalno pritožujejo, da imajo premalo ljudi, zlasti pa sodnikov, so tekom leta 1962 na okrožnem sodišču izrekli kar 379 obsodb, v 60 avdiencah. V istem obdobju so prejeli v razsojo 154 primerov /a prvostopno razsodbo in 149 prizivov. Ker je torej bilo 76 več razsodb kot pa novih primerov, se je precej zmanjšalo število aktov, ki čakajo na razpravo ter bodo po vsej Verjetnosti prišli v krajšem razdobju rta vrsto kot pa lani. Pri razsodbah je bilo okrog 30 Odst. oprostitev, v ostalih primerih p», ao doblU obtoženci večje ali manjše kazni. Kar se mladinskega kriminala tiča naj omenimo, da je v bistvu ostalo kot prejšnja leta. Na vsak način to ne predstavlja posebnega problema na Goriškem, ker gre pretežno za manjše tatvine, nenamerne poškodbe pri cestnih nezgodah, v nekaterih primerih tudi za nenamerne umore in podobno. Pokrajinski upravni odbor je imel pretekli torek svojo redno tedensko seja pod predsedstvom dr. Chientarolija. Najprej so odborniki sprejeli nekatere ukrepe v korist pokrajinskih uslužbencev, umobol-nih in nezakonskih otrok. Odobrili so tudi nekatera popravila na po krajinskih poslopjih. Sejo so zaključili s proučitvijo postavk za pokrajinski proračun za leto 1963. O tem je obširno poročal odbornik za finance Pecorari, odborniki pa so podrobneje proučili nekatere načelne in programske značilnosti proračunskega osnutka. Ker zahteva proučitev tega osnutka precej časa, so sklenili, da bodo obravnavali o njem tudi na prihodnjih sejah. Opozorilo lastnikom novih hiš Državni tehnični urad v Gorici, Ul. Filzi 3, opozarja vse lastnike novih ali prenovljenih hiš na naslednje: do 31. t. m. morajo lastniki prijaviti vsa nova poslopja ali Pri PTU poročila o snežnih razmerah Pokrajinska ustanova za turizem v Gorici sporoča vsem prizadetim, da bo v svojem izložbenem oknu v goriški pasaži izstavila vsa poročila o snežnih razmerah in prehodnosti cest, ki Jih bo prejela od sorodnih ustanov in od avtonomnin podjetij. Seznam prispevkov za sklad zimske pomoči štandrež, kjer je nek avtomobilist povozil v Ul. sv. Mihaela 39-letne-ga Cosima Lentinija, ki stanuje v Gorici, v Ul. Michelstaedter št. 21 Do nesreče je prišlo v bližini prodajalne Agrarnega konzorcija. Lentinija so takoj odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki u-gotovili zlom desne noge in udarec na glavi ter so ga zato pridržali za 30 dni na zdravljenju. Ob 14.15 pa so pripeljali v civilno bolnišnico tudi 64-letnega Franca Debeljaka iz Ul. Trevigiano 2? Debeljak je namreč tako nesrečno padel doma, da se je ranil na levem sencu z verjetnim zlomom kosti in dobil tudi uddrec na glavo. V bolnišnici so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Ugotovljeno v Pontebbi ne dogaja preveč pogosto, ker i e znajo plesati. Zato pa toliko bolj uživajo ob poslušanju lepih slovenskih narodnih pesmi. Tudi harmonikar Ivo Klanjšček raztegne meh in zaigra kakšno poskočno. Tako se je ustvarila kar prijetna in tudi dokaj številna družbica, da mladi sedaj prav zares nimajo več skrbi, kam naj gredo ob nedeljskih popoldnevih, da bi se porazgovorili in razvedrili. Številni so se odločili, da bodo prišli v nedeljo zvečer v Gorico poslušat Avsenike. Udeležiti pa se nameravajo tudi izleta, ki ga bo priredila Slovenska prosvetna zveza na mednarodne smuške polete v Planico v nedeljo 24. marca. Natečaj za diplomsko delo o poskusnih postajah Ministrstvo za kmetijstvo sporo, ča, da je razpisalo natečaj za podelitev 50 štipendij visokošolskim dijakom, ki pripravljajo diplomsko delo v sodelovanju s kmetijskimi poskusnimi postajami in univerzitetnimi laboratoriji, ki o-pravljajo funkcijo kmetijske poskusne postaje. Natečaj* se lahko udeležijo univerzitetni dijaki z italijanskim državljanstvom, ki na dan prijave niso presegli 28. leta starosti in so vpisani v akademskem letu 1962-63 na kmetij sko-znanstveni ali gozdarski fakulteti, na fakulteti naravoslovnih ved ali biologije, živinozdravniški ali kemični fakulteti. Vsaka štipendija znaša 300.000 lir. Prosilec mora k prošnji dodati potrdilo univerze o opravljenem diplomskem izpitu najkasneje do 31. decembra 1964. S podrobnejšimi podatki postrežejo na sedežu kmetijskega nadzorništva. Na cesti je padla Včeraj okrog poldne so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 50-let-ho Gisello Marega iz Moše, Ul. 24 maja 84. Zdravniki so ugotovili, da si je žena verjetno zlomila desno nogo in se udarila tudi na kolenu. Zato so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju. Zena je dobila navedene poškodbe, ko je padla na cesti. V MRAZU IN SNEGU Trening nogometašev italijanske reprezentance Zmaga «rdečih» nad «piovimi» z 9:6 (3:4) FLORENCA, 17. — Kljub snegu in zamrznjenemu igrišču je tehnični komisar italijanske nogometne reprezentance Fabbri poslal igralce na polje in osebno vodil njihovo trening tekmo. Z rdečim dresom so nastopili Frati (Pro Firenze), Janich, Robotti, Radice, Trapattoni, Fogli, Orlando, Menichelli, Renna. V plavih dresih pa so moštvo sestavljali Negri, Maldini, Tumburus, Salvatore, Pula, Rivera, Sormani, Pascutti in nič manj kot vratar Juventusa Anzolin, ki je nastopil v napadu. Igra sama je bila hitra in dovolj zanimiva ter polna uspelih akciji. Tudi golov ni manjkalo. Po prvem polčasu, ki je trajal 30 minut, ;e imel vratar «plavih» štiri žoge v mreži, njegov kolega v vratih «rdečih» pa 3. Prvi gol dneva je dose- 7’. Sor- gel... vratar Anzolin v manijevem prodoru z golom, je An zolinu še enkrat uspelo zadeti v cilj Za «plave» je bil kasneje uspešen tudi Pascutti, medtem ko sta za rdeče dosegla gole Menichelli (2) in Renna. Tudi v drugem delu igre so bili vsi živahni in polni dobre Razigranim nogometašem se srečilo spraviti v mreži še več žog, volje, je po- tako da se je trening tekma zaklju čila 9:6 v korist moštva v rdečem. V tem delu igre so bili učinkoviti Trapattoni v 2 , Rivera v 5’, Pascutti v 8’, Renna v 11’, Menichelli v 13’, Orlando v 14’, Menichelli v 16’ in končno Orlando v 18’. Kaj je hotel Fabbri s tem treningom, ko vendar ni nobene tekme v bližnji prihodnosti? Predvsem je hotel pregledati formo nogometašev, ki pridejo v poštev za reprezentanco. Po treningu je bil Fabbri popolnoma zadovoljen s poskusom in eno uro po zaključeni igri je vsak igralec odpotoval «domov». Prihodnji trening bo za B reprezentante 12. in 13. februarja, za A moštvo pa marca tik pred povratnim dvobojem s Turčijo, ki bo 27. istega meseca v Istanbulu. POD OBTOŽBO FARSE Kritike v tisku za dvoboj Christensen-Griffith KOPENHAGEN, 17. — Danski boksar srednje kategorije Chris Chri-stensen se mora braniti z vsemi silami pred napadom v tisku, ki so ga novinarji sprožili v zvezi z nje govim nastopom, ki ga bo imel 3. februarja proti Svetovnemu prvaku welter kategorije Emilu Griffithu. Vsi časopisi so si edini v trditvi, da gre za farso in da je domačinu vsoda že določena. Najbolj je Chri stensena prizadejala opazka, da gre za samomor. Boksar je seveda takoj odgovoril trdeč, da je v formi, ki mu dovoljuje nastop in da so primeri kot smrt Pareta (v dvoboju z Griffithom) in poškodba nesrečnega Lavoranteja, ki se že več mesecev bori s smrtjo, zelo redki. V debato so se vmešale tudi stranke, ki zahtevajo od pravosodnega ministra prepoved dvoboja. Tudi policijo so že poklicali na od govornost, toda predstavniki organov javne varnosti so že odgovorili, da se zadeva njih ne tiče in da je za stvar pristojno le pravosodno ministrstvo. KOŠARKA Italijani uradno povabljeni na svetovno prvenstvo RIO DE JANEIRO, 17. — Bi ska športna zveza je uradno javi” mednarodni košarkarski zvezi, J» je povabila na svetovno prvensfr? ki bo maja meseca v Riu de ru, poleg reprezentanc, ki pravico do nastopa, še Japoojjjjj se japuig-j Italijo, Peru in Argentino. tem sklepom so bila štiri nw* prosta za nastop, medtem ko te J pet ekip potegovalo za udele*®J Brazilska zveza pa je sedaj dokoj* no odločila in je zbrala južnoan* riško reprezentanco. Francija, bila na seznamu morebitnih 1 ležencev, bo zaradi tega nasto] na svetovnem prvenstvu samo primeru, da bi kako že prijavlja, moštvo odpovedalo udeležbo. 1 V KRATKEM POROKA Valerij Brumel se je zaročil MOSKVA, 17. — Svetovni P1^ v skoku v višino Valerij Brunt« -J. javil, da se je zaročil. Bruni« bo verjetno v prihodnjih tednih PJ ročil in sicnr še pred odhodo»1 llllllllUIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIlIlHIHIIIIIIIIIIIIMitnMIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllUIIIHlIllllllllllllUnllllll ZDA 24. t. m. Tass, ki je objavila vest, je pomnila, da je Brumelova žarov-»; ka majhna in plavolasa, da j* L ime Marina ter da uči in istow no študira. IHI»"- KOŠARKARSKO PRVENSTVO I. LIGE Potijena predvidevanja: Simmenthal v vodstva Na dnu vrsta ekip v borbi za obstanek SMUČARKE ZA TROFEJO «ZLATl KLJUČ» Prva polovica košarkarskega prvenstva I. lige je že mimo. Nasl<£ zimskega prvaka je zaradi pozitivne igre skozi vseh trinajstih zavf ’ ljajev pripadal milanskemu Simmenthalu. Svojo premoč so italijans^ prvaki potrdili tudi v zadnjem kolu. Gostovali so v Neaplju, kjer** je domača Partenope zatekla k vsem svojim silam, da bi se jim tivila in zadovoljila lastne navijače. Simmenthal, ki ni pričakoval tako vztrajnega odpora, je v prvem delu tekme očividno zašel v težkoče. V drugem delu pa so Pieri, Vittori in tovariši zavihali rokave ter vsuli v koš še tako požrtvovalnih domačinov kar 50 žog. Bolonjski Knorr je šel po nedelj- ski dve točki v Treviso. Da je spravil rezultat na varno se mu ni bilo Uvoženo govedo boleha za slinavko Na postaji v Pontebbi, kjer prevzemajo uvožene živali, so zdravstveni organi odkrili osem govejih živali, ki bolehajo za slinavko in parkljevko. Odpeljali so jih v mestno klavnico in jih zaklali. Ostalih 150 živali, ki so bile v osmih vagonih, ni bolnih, pa jih bodo navzlic temu odpeljali v videmsko klavnico. Živali so pripeljali s Poljskega. Da bi ne okužile druge živali, ki jih uvažajo iz Avstrije in drugih T. Hecher v smuku Netzervkombinaciji Popoln uspeh uvstrijskih tekmovalk SCHRUNS, 17. — Avstrijka Traudì Hecher je zmagala v smuku, to je v zadnji točki mednarodnega ženskega tekmovanja za trofeja «Zlati ključ». V kombinaciji pa je uspeh pripadel njeni rojakinji Eriki Netzerjevi. 19-letna Hecherjeva je danes po kazala, da je dosegla izredno for- držav, so odredili njihov uvoz1 mo. Odtod odlični nastop v smuku, čez prehod na Proseku in na dva druga kraja, ki mejita z Avstrijo. Profesorji Slovenskega učiteljišča iz Gorice — 11.100, profesorji slovenskega liceja — 14.400, profesorji slovenske srednje šole — 13.600, u-službenci kmetijskega nadzorništva 11.000, gospa Bruna Bevilacqua vd. Prič 3.500, profesorji slovenske strokovne šole iz Gorice 8.120, uslužbenci goriške občine 165.350, profesorji strokovne šole «Sabetti» 8.700, profesorji znanstvenega liceja iz Tržiča 5.375. Dve nezgodi v Štandrežu Nekaj po 11. uri včeraj dopoldne dele 1 so poklicali avto Zelenega križa v IZ SOVODENJ Pobiranje borovega prelca Županstvo iz Sovodenj opozarja vse tiste, ki imajo borove nasade ali tudi posamezna drevesa, da jih morajo do 15. februarja očistiti (n odstraniti gnezda borovega prelca ter Jih sežgati. Kjer tega ne bi storili bo to delo opravila s svojimi delavci občinska uprava na stroške lastnikov dreves. Isto velja seveda tudi za druge občine. ki pa ji ni zadostoval za zmago v kombinaciji. Francoske smučarke, ki so bile najresnejše tekmice Avstrijk, niso imele sreče. Qoitschelova, Bocha-tayeva in Corneva so padle in niso prišle v poštev za lestvico. Najhuje se je zgodilo Goitschelovi, katero so z nosilnico odnesli s proge in so Jo odpeljali v bolnišnico. Vrstni red na cilju je naslednji: 1. TRAUDL HECHER (Av.) 2’18’’25 2. Erika Netzer (Av.) 2’20”19 3. Therese Obrecht (Sv.) 2’23”55 4. Pia Riva (It.) 2’23”60 5. Annie Famose (Fr.) 2’24”22 6. Edith Zimmermann (Av.) 2’24”33 7. Burgi Faebinger (Nem.) 2’25”19 8. Marianne Jahn (Av.) 2’27”08 9. Hermine Both (Av.) 2’27”15 10. Christl Staffner (Av.) 2’27”35 23. Inge Senoner (It.) 2’37”32 24. Patrizia Medail (It.) 2’37’’71 LESTVICA KOMBINACIJE 1. NETZER (Av.) 22,79 točke 2. Hecher (Av.) 23,35 3. Jahn (Av.) 38,69 4. Famose (Fr.) 45,67 5. Obrecht (Sv.) 86,93 18. Patrizia Medail (It.) 174,47 itd HOKEJ NA LEDU HELSINKI, 17. — Sinoči je Švedska premagala v prijateljski tekmi Finsko 6:1. OSLO, 17. — Druga ekipa Šved ske Je sinoči odpravila Norveško 8:1. NOGOMET GUADALAJARA, 17. — Vasas iz Budimpešte Je včeraj premagal domači Nacional 2:0. treba truditi, toda gostje so hoteli poskrbeti tudi za užitek gledalcev in so s številnimi res lepimi akcijami želi veliko odobravanja. Tretja ekipa, ki se poteguje za naslov, t. j. vareški Ignis, je na domačih tleh strl upe Stelle Azzurre po pozitivnem rezultatu in tako ohranil razdaljo z ostalima dvema tekmecema. Livorno Je še enkrat zaigral na višini zadnjih kol. V Rimu si je privoščil domačo ex Massimo, ki m zmogla ustrezne obrambe pred naglimi prodori Toskancev. razpolaga igralci. z dovolj kvalitetn1"11 p.ži® IZ RINGA V BANKO Gene Fullmer izvoljen za direktorja banke SALT LAKE CITY, 17. — Fullmer, ki je prejšnje leto 'Zj bil naslov svetovnega prvaka «j nje kategorije, katerega je stil Nigerijcu Dicku Tiger ju, j® stal direktor banke v Salt Lak® tyju v Utahu. „ Fullmerja, ki ima v West nu rejo soboljev, so izvolili v J) bor enajstih direktorjev z®^ «Murray State Bank». Na ostalih treh igriščih je bilo v tem kolu precej vroče. Rezultati so bili prav do zaključka negotovi. V Cantuju je Algor po slabem prvem polčasu odlično zaigral, a kljub le-mu ni mogel dohiteti domačinov, k; so razburljivo tekmo zaključili s točko prednosti. Z isto razliko se je moral v Rimu predati tudi Preal-pi, Laziu nista bila dovolj dva polčasa, da si zagotovi zmago, do katere pa je prišel šele po podaljšku. S prerojenim Macorattijem je Biella zaigrala v Padovi eno svojih najlepših tekem. Sicer ta svoj nastop ni kronala z zmago, vendar to ne zmanjšuje vrednosti njene igre. Vigranost gostov je prisilila Petrarco k boljši igri, tako da so tudi gledalci prišli na svoj račun. Po tem prvem delu tekmovanja bi se spodobilo napraviti komentar, a bi morali še enkrat mlatiti eno in isto slamo. To kar smo že pisali pred samim začetkom tekmovanja drži še danes. Predvidevanja so se uresničila; Simmenthal, Knorr in Ignis zavzemajo prva tri mesta, Stella Azzurra, F. Levissima in Biella središče lestvice, Lazio, ex Massimo in Treviso pa so na zadnjih mestih. Edina novost je visoka uvrstitev vareškega Prealpija, vendar to ni povsem pričakovano, ker kuje njegovo življenjsko srečo 'in zato IX. izdaja agendi «INA SPORP td Kot redno vsako leto, je letos izšla že tradicionalna klopedija »IN A Sport». Bros®') v žepni izdaji, prinaša ne lanskoletne rezultate in reke'.) v vseh panogah, temvei op*4j(< v zgoščeni obliki tudi tekme *L, tovnega nogometnega prvenjf1 ,j V tej deveti izdaji pa najde tudi novost: v agendi so f>o*eli ne tu in tam številne kratke’p s podatki dovolj obsežne bi°j\i-fi je že znanih atletov in tud' .j stih, ki imajo bodočnost P' seboj. ■ '* Letošnja agenda ima vel kot prejšnja in med temi s® *,j vilne v krasnih barvah. V izdaji niso pozabili niti »-• Tornese», k, je po števili"11 u, spehih na vseh dirkališčih s"’ odšel v pokoj. Knjigo je izdal Istituto Jd «komendator» Borghi ekipa naie delle Assicurazioni in n ’^p najdemo članke izpod peresa 1J nih novinarjev, ki so pripnr"°lsi Mariu Sanvitu, da je zbral j, njihova dela v elegantno rtr izdajo letošnje športne agent* • ..................... ^»*-»«•»♦♦*♦••♦«*- LINK LEVINSON Mrtva priča Charles Low je pogledal na svojo ženo. Ležala je na strani. Okoli vratu je imela ovit šal. Nastavil je roko pred njena u-sta — ni več dihala. Previdno je odprl okno in stopil na teraso. Lahen vetrič je pihljal od East-Riverja in sušil znoj na njegovem čelu. V redu! Zdaj bo šlo vse, kakor *i je zamislil. Drugo jutro bo prišla čistilka in našla v stanovanju truplo. Vse bo kazalo na enostaven roparski umor. Vlomilec je prišel s terase. Vivian ga je presenetila in vlomilec jo je zadavil z njenim lastnim šalom. Enostavna zadeva. Logična. Nato je vlomilec pobral ves denar in pobegnil z njim. Se bolj logično. Lahno žvižgaje je Low izvle- kel listnico in se prepričal, ali sta obe letalski vozovnici v njej. Nato je vzel ženino torbico, oblekel plašč in stopil k vratom. Ozrl se je. V temni delovni sobi je videl ženino iztegnjeno, bledo roko. Poročni prstan se je lesketal na njej. Low je globoko zajel sapo in zapustil sta-novanje. Z reke je prihajala goata megla in dušila svetlobo uličnih svetilk. Nekaj vogalov od hiše je obstal. Ozrl se je. Ni je še bilo. Nervozno je pogledal na uro. Sesta ura je. že minila. Njegova žena je bila vedho točna. Sue je vedno zamudila. Njegova žena je bila urna in resna. Sue je bila počasna in otročja. Njegova žena je bila odločna in mu je vedno jasno pokazala, kdo je prinesel denar k hiši. Nenadoma se je nasmehnil. Cez ulico je prihajala Sue. — Ali sem zamudila? — je vprašala zasopla. — Kot PQ navadi. Pa nič hudega. * Stala je tik ob njem. — Ti, Low, ne vem.... *— Je že v redu. Mnogo časa imava. Ne delaj si skrbi! Vzel jo je pod roko in odšel z njo po ulici. —■ Si mislila na očala? Očala? — Brž poglej, če sl' jih vzela s seboj. Mar ti nisem rekel, da vzameš s seboj temna očala? Oh, da, sončna očala imam, seveda. Kako sem raztresena! — Natakni si jih! Storila je tako. Ogledal si Je njen obraz. Zdaj je bila res podobna njegovi ženi. To bo premotilo vsakega površnega opazovalca. Nato ji je potisnil v roko še ženino torbjeo. Njene ustnice ao vzdrhtele. —■ Charles, ali si...? — Dogovorila sva se, da ne bova nikoli govorila o tem. Se mar ne spominjaš? Prikimala je. Poklical je taksi in odpeljala sta se na letališče. Čakalnica je bila polna ljudi. Low se je sklonil k njej. — Ali veš, kaj moraš storiti? — Nisem si čisto gotova.... — Ko bova sedela že v letalu, se bova pričela prepirati. Glasno, da bodo vsi slišali. Ko bo dosegel prepir vrhunec, boš vstala in zapustila letalo. — Ampak o čem se bova prepirala...? — To ni važno. Pričel bom jaz. Ti mi boš samo odgovarjala. Prišla sta do letala in Low ji je pomagal po stopnicah. Na vrhu je stala stewardessa in se smehljala. — Lepo vreme, — je dejal Low suho. — Samo nad New Yorkom, — je odgovorila stewardessa. — Ko se bomo dvignili v zrak, bo nehalo deževati. Low se ji je nasmehnil in stopil v letalo. Sue je slekla svoj plašč. Zobje so ji šklepetali. Letalo je bilo kmalu polno. Ljudje so stali po hodniku in odlagali prtljago. Dež je tolkel po oknih. — Charles, — je spregovorila Sue, — strah me je. Ob slabem premenu ne potujem rada z letalom. Hladno jo je pogledal. — Nikar eopet ne pričenjaj s svojim neprestanim sitnarjenjem. Presenečeno ga je pogledala, potem pa je spoznala, kaj te besede pomenijo. — Saj že od vsega začetka nisi hotela potovati z menoj, — je nadaljeval Low glasno. — Kar priznaj, da se ti ne ljubi potovati z menoj! Opazil je, kako so ljudje postali pozorni. — Edino, kar te pri meni zanima, je moj denar. Kupovanje oblek, gledališče, kino, kar koli, samo da ti ni treba biti doma.... Sue je pričela jokati. Imenitno, je pomislil. Vedno več ljudi se je pričelo ozirati. — Mislil sem, da bi za spremembo skupno odpotovala, toda saj nočeš. Vstala je, — Tako je, — je zavpila. — Požvižgam se na tvojo družbo! — Imenitno, kar pojdi domov! Kaj pa še čakaš? Obrnila se je in stekla proti izhodu. — Dobro, pa grem! — je še zaklicala. Low je gledal skozi okno. K letalu so zopet pripeljali stopnice. Opazoval je Sue, ki je stopila po stopnicah in stekla v letallščno poslopje. Pri vratih se je še enkrat ozrla. Njen obraz je bil objokan. Low je naslonil svojo glavo na mehko blazino. Imenitno! Najmanj dvajset potnikov je videlo, da je gospa Low jezno zapustila svojega moža in stopila iz letala. Policiji zdaj ne bo težko rekonstruirati dogodka: vrnila se je domov in padla v roke vlomilcu. Kaj pa njen mož? Kje je bil, on medtem? — Nekaj tisoč metrov visoko v zraku, užaljen zaradi vedenja svoje žene. Odličen alibi! Sobota in nedelja sta miniia mirno. Low ju je preživel v neki lovski koči blizu Montreala. V nedeljo zvečer si je Low na poletu nazaj v mislih gradil no- vo življenje. Svoboden in brez neprestanega ženinega sitnarjenja. Morda se bo nekoč poročil s Sue. Ta mu je bila dovolj vdana, da mu ne bo v nadlego. Na vožnji od letališča v mesto je dejal šoferju, naj vozi počasi. Bila je dolga, mirna vožnja in sonce mu je sijalo v obraz. Pred stanovanjskim blokom, kjer je stanoval z Vivian, je izstopil in se povzpel po stopnicah. — Gospod Low? Ozrl se je. — Prosim? Pred njim je stal droban možak s klobukom v rokah. — Poročnik Fisher, — se je predstavil. — S policije. Low ga je začudeno pogledal. Zdaj se torej začne, je pomislil. — Slabe novice imam za vas, gospod Low. Skušali smo vas poklicati čez nedeljo, pa vas ni bilo v mestu. Low se je nasmehnil. — Res je, — je dejal. — Bil sem v Montrealu. Po zdravnikovem nasvetu. Pogled mu je padel na predpražnik. Pod njim je tičal li- stek. Dvignil gs je. ^ — Za vašo ženo gre, Low. V petek zvečer je izg"" življenje..i. ,i Low je buljil v list .Zdel®' j, mu je, da se mu bo ust®*!, srce. Na papirju je bilo sp®f lo čistilke. ji «Moja sestra je zbolela-nekaj dni ne morem priti-torek bom lahko spet prišla-* j Poročnik je zmedeno svoj klobuk med rokami. ^ — Taksi, v katerem se j® a) žila z letališča, je trčil v ® „j pohištveni voz.... Bila je •* mrtva.... j| Samogibno je Low vt*f(jl in °dP ključ v ključavnico vrata. ,,fl — V taksiju smo našli 1,1 -*■ torbico z dokumenti, — 3* daljeval Fisher. . cf Low je čutil, kako mu jo kolena. V sosednji sobi j® ločno videl Vivianino rok0, stan se je svetlikal. — Urediti moram samo formalnosti, — je dejal pol'c*L ______________, „ „___„---t Jj^l_ poročnik. — Ali lahko vstoP J Tedaj je padel njegov P®* na mrtvo žensko.... UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v d IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 — NAROČNINA; mesečna 650 Ur^— Vnaprej,! 20 din, mesečno <20 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, wvj, Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo prj upr® Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst