m.
mm
•Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24 —
pol leta........ 12 —
četrt leta ........   6*—
na mesec........2'—
v upravniStvu prejemati:
celo leto......K
pol leta........H —
četrt leta........550
na mesec.
1-90
Dopisi   naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo Uredništvo: KnaUova ulica št S, (L nadstropje levo),
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., 11 trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih toscrcijah po dogovora.
Upravnistvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, mscrati itd. to je administrativne stvari.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
St •».
.Slovenski Narod* velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 28—
za Ameriko in vse drnge dežele: celo leto.......K 30' —
celo leto.......K 25 —
pol leta........ 13' -
četrt leta........6 50
na mesec.......• 2-30
zadevo Gnil m tovariii.
(Iz Slovenske Bistrice.)
Kakor so poročali nemški listi bil je v petek, dne 24. maja pred mariborskim sodiščem mesar Henrik Grill iz Slov. Bistrice obsojen zaradi goljufije pri kartah v dvomesečno ječo. V senatu so sedeli dr .Vovšek, n>. Moroeutti, Fraidl in Oswatisch. Slovenec* Kermeh, ki je navadni elan dotičnoga senata, se je za ta dan oprostil. Državno pravduištvo je zastopal sorojak obtoženca Grilla (oba -Ta Kočevarja) Verderber. Zanimiva je ta pravda za Slovensko Bistrico kot senzaeionelna pravda. Obtoženec Grill bil je namreč član občinskejza s\-eta v Slov. Bistrici, ud okrajnega zastopa, načelnik cerkvenega konkurenčnega odbora po v sod i voljen od Nemcev, pod komando Stiegerjevo. L. 1909 pa je Grill pri občinskih volitvah v Slov. Bistrici interveniral v prid Slovencev, delal na to. da bi se tudi nekateri Slovenci volili v občinski odbor in hotel ustanoviti nekako »Wirtschaftspartei«. Imel je - tem tudi nekaj uspehov. — Zdaj pa je bil ogenj v strehi. Mož, ki je bil poprej ljubljenec nemških nacional- -rev. ki je zahajal v vsako odlično nemško meščansko družbo, tarokiral s sodnimi adjunkti. plemenitasi. crrašča k i itd. bil je naenkrat smrtno sovražen. Povodom neke civilne pravde z znanim pravdarjem in razgrajačem Jagodičem čutil se je prisiljenega vložiti proti temu kleparskemu mojstru ovadbo zaradi žalje-\ja Časti in klepar je bil tudi. kakor Že neštetokrat poprej, obsojen. Zdaj pa se je zatekel Jagodic- k znanemu Stiegerju. Ta je poklical v občinsko pisarno dr. Mravlaga in notarja Wiesthalerja na posvet in tu se je napravil bojni načrt zoper mesarja Grilla. Najprej se je moral pregovoriti adjunkt Mathiaschitz, da odstopi neki akt državnemu pravdništvo. v katerem se je dolžilo Grilla, da pri kvartah slepari. Potem pa se je šlo na iskanje prič. \Viesthaler se je vo 7il okolu kakor detektiv. Ja.goditech je iskal prič po navodilu Stiegerje-vpni in končno se je prišlo do rezul-*ata, da nekateri nekdanji — igralci ki so z Grillom svoj čas mnogo kvartali, dolže tega moža goljufije, katere je baje zagrešil tekom leta 1005 in 1906. Mož že več časa ne igra več. Ves čas od 1. 1905 in 1906, do zdaj je bil mož poštenjak, dokler je bil pristaš in suženj nesramne nemskona-Honalne klike bistriške: ko pa se je
LISTEK.
Pesem.
Iz temnih visokih oblakov so padale kaplje. Oblaki so bili pomladanski, veseli in razmetani po nebu >emintja. Vmes je bleščala sinjina. S i jal o je solnce vanje od zahoda. Velike redke kaplje so se svetile. Padala so težko na liste in na svetiozele-no travo.
Širok svetel pas je bil razpet nad temnim hribom, izza katerega vo vstajale bleščečebele kope in grmade oblakov. Ozračje je bilo čisto. Konture gozda vrhu hriba je bilo videti natančno. Enakomerno se je dvignil borov gozd in v vodoravni ^meri je prihajal od obeh strani proti vrhuncu, kjer je rastlo drevje v prijetni mnogoličnosti. Smreke so hotele z vrhi v oblake, med bori je sijala bukev, že vsa pomladanska. Skozi vejevje si videl oblake.
Naenkrat se je vzdignil veter. Gori na hribu so se majali bori in smreke. To gibanje je bilo videti od daleč veličastno. Zdele so se ti smreke nenaravno visoke. Z gramieeo so sklanjale temne vrhove v bele oblake.
Sinji pas nad gozdom •» J* °*lL
malo po robu postavil tem poveljnikom, pa je postal lopov.
Našle so se hitro priče, ki so obdolženca težko obremenjevale. In kaj bolj značilnega je težko najti, kakor ta družba pijancev, kvartopireev in propalio. bivši cvet bistriške neinško-raoionalne »haute volee«. En propali grasčak. neki polnori posestnik •lager, ki je bil že 23krat kaznovan, enkrat sedel je 12 mesecev zaradi hudodelstva obrekovanja, propali odvetnik Liauni$r, ki je izgubil odvetništvo, ker je kaznovan radi hudodelstva poneverjenja, osemkrat kaznovani Jagoditsch, 14krat kaznovani župan Bauman iz Poličan (trikrat zaradi hazardnih iger) itd.
Pokazal je 1a proces, ki nas sicer z narodnega stališča prav nič ne zanima, kako nizka je ta nemškona-cionalna družba po južnoštajerskih trgih in mestih in kako vejo naše oblasti to družbo ščititi in braniti, ker varuje tisto prisleparjeno nemško posest. Videlo se je pa tudi, kako velikrat naši sodni uradniki in člani državnega rravdništva poznajo pro-palost ljudi, s katerimi občujejo, pa jih ščitijo kar le mogoče. Št. Lenart -ska Mrav 1 agova poneverjenja in ta pravda sta prava bengalična luč za te razmere. Videlo se je pa tudi s kako gorečnostjo se vrže državno pravdništvo in tudi sodniki takrat v ogenj, kadar je to ukazano po komadni iiemškonacionalnih strank. K*ko so se obnašale oblasti, ko se je šlo za volilne sleparije Bračkove, za pobijanje oken v Narodnem domu, za Mravlaerova poneverjenja in kakšna gorečnost v tej zadevi. Prav tako! Ven z vso družabno gnilobo, a povsodi enako ima postopati oblast. V tem slučaju se nam zdi. da je opiranje na tiste tolikrat kaznovane priče vender le malo t rohnelo. — Zanimivo je bilo tudi to, da je državno pravdništvo še par dni poprej povabilo notarja "VViesthalerja na posvetovanje o tej pravdi in še bolj zanimivo, ko je pri obravnavi naonkrat prišel državni pravdnik na dan s pripovedkami, ki jih ni bilo nikjer najti v aktu, katere pa mu je na uho prinesel ta dični vodja bistriških naeio-nalcev.
Ad notam Wiesthaler pa >e to! Pred kratkim časom je imel i a notar, ki ima sicer svoj sedež re-ino v Mariboru, pisarno pa v Bistrici za svojega koucipijenta, dičnega nem->konacionalneera agitatorja \Vontza. Mož je po gostilnah slepari 1, sgral, ponočeval, razgrajal in pijančeval in bil tipus tiste nemške kulture, ki ob vsaki    priliki pod oblastvenim var-
Pod hribom je zrasla visoka stavba. Po odrih so stopali delavci in obrisi njihovih temnih postav so se črtali nerazločno od bleščeče beline oblakov. Poletel je veter preko odrov in zafrfotalo je v višini. Usu- | le so se goste kaplje. Delavci so se umaknili pod streho v prazni prostor.
Tam se je zbudila pesem. Vstali so posamezni glasovi, a kmalu so se objeli in k tem so se pridružili novi, da je zadonela cela stavba.
Zunaj na odru pod streho je sedel Martin sam. Razveseljeval ga je zibajoči ritem pesmi.
Gledal je brezo, katero je 7gra-bil veter, kakor bi jo hotel odnesti seboj v daljne kraje. Nežne vejice, na katerih so trepetali drobni listki, so koprnele z vetrom v daljavo, a so se vselej povesile udano, ko je pojenjalo in je le še gori v gozdu šume-lo nerazločno.
Martin se je spomnil svoje neveste. Glej, široka bela cesta! Ko bi se umaknile od nje temne gore le nekoliko vstran, pa bi lahko videl domačo vas.
Ko se oceni, več ne pojde delat v mesto, kakor drugi. Delal bode doma na nevestinem posestvu.
Spomnil se je domačih logov, polja, šumečega širokega, lepih večerov.
Jsanjlo se je in solnce Je poaija-
stvom uganja tiste surovosti nad Slovenci, kakršne se dodajajo v Celju in Ptuju. Temu možu je končno zmanjkalo prosa in pobegnil je — V Ameriko, osleparivši nekatere stranke in tudi šefa Wiesthalerja. — A takrat se državnemu pravdništvu ni prav nič mudilo njeti tega ptiča, dasi je bilo dosti časa zato — ker gospod Wiesthaler tega ni želel.
O, so razmere na Štajerskem, uradne razmere, v katere bode treba temeljito posvetiti. In tudi to se bode zgodilo.
DeftlnojteBke volitve v
Bojni.
Prve deželnozborske volitve v Bosni in Hercegovini se bližajo svojemu koncu.
Izmed 72 poslancev, -ki jih šteje bosanski deželni zbor, jih je dosedaj izvoljenih 67. Pet poslancev volijo jutri, v soboto, mohamedanski begi ali kakor bi se pri nas reklo — veleposestniki.
Te bosanske volitve so nudile izredno mnogo zanimivosti.
Pred volitvami so razni listi, predvsem nemški in madžarski prorokovali, da bodo volitve same povzročile naravnost kaotične razmere v bosanskem strankarskem življenju.
Toda ničesar takega se ni zgodilo, volitve so se izvršile v najlepšem miru in redu.
Volilci so stopali na volišče disciplinirani, kakor da bi bile strankarske formacije stare desetletja, ne pa jedva par tednov.
Najlepša disciplina je vladala v vrstah srbske politične organizacije. Srbi, kar jih čuti narodno, so zapostavili vse svoje strankarske interese ter nastopili pri volitvah kot enotna stranka. Edini dr. Dimitrije-vič, znan po svojih zvezah z vohunom Nastičem je hotel delati zgago, toda njegov poskus zanesti seme razdora v vrste srbske, se je popolnoma ponesrečil. Srbski volilci so preko osebe moža. kakršen je dr. Dimitrijev ič. prestopili na dnevni red, kar je edino pravilno.
Ako se uvažuje, da je giasovalo preko 90 ry vseh srbskih volileev, se lahko upravičeno trdi, da izdajalska politika dr. Dimitrijeviča nima med bosanskimi Srbi prav nobene zasloni be in da je dr. Dimitrijevič, in naj ga še tako podpirajo vladni krogi, svojo vlogo definitivno doigral v bosanskem javnem življenju.
Vprašanjem glede inseratov naj se prilaži za odgovor dopisnica ali znamka
ŠL 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon St, 85
Man diče va stranka postavi svoje kandidate.
A mož se je uračunil in sedaj ima od 6voje ošabnosti ne samo razočaranje, marveč tudi škodo.
In prav je tako, si bo nadškof a>saj zapomnil, da tudi klerikalna drevesa ne raso do neba.
Mandioevi stranki, ki gotovo niti sama ni računala s takšnim uspehom, pa naj bodo te volitve v spodbudo, da bo vztrajala na svoji poti in energično delovanje v smeri, ki si jo je začrtala v trenotku, ko se je osvobodila dr. Stadler je vega vpliva. Ako bo stopala po tej poti naprej in se ne bo dala zavesti v kompromise, bo v doglednem času lahko popolnoma iztisnila iz političnega življenja v Bosni pristaše Stadlerjeve.
Bosanski sabor bo sklican na prvo svoje zasedanje v drugi polovici meseca junija.
Za predsednika bo imenovan Alibeg Firdus, za L podpredsednika Srb Bela, za II. podpredsednika pa dr. M a n d i č.
Med mohamedanci sta se borili 7a prvenstvo dve stranki: mobame-danska narodna organizacija, na katere čelu stojita vakufski ravnatelj Šerif Arnavtović in Alibeg Firdus, in mohamedanska samostalna stranka, ali kakor se tudi drugače imenuje stranka mohamedanskih inteli-gentov.
Po zaslugi velikega agitaeijske-ga talenta Šerifa Arnavtoviča je zmagala na vsi črti mohamedanska narodna organizacija, ki bo imel«, na mohamedanski strani odločilno besedo v saboru ne glede na to, ako zmaga tudi stranka inteligentov pri volitvah v veleposestvu in pri dveh ožjili volitvah v kmetski in mestni skupini.
Udeležba pri volitvah z inoha-medanske strani je bila nepričakovano velika, dasi je prav med mohamedanci okrog 90 % analfabetov. To dokazuje, da je bila volilna agitacija tudi med mohamedanci izredno živahna.
Najzanimivejše so bile brez dvoma volitve v hrvatski skupini.
Tu sta se bojevali za zmago »Hrvatska narodna zajednica« in »Hrvatska katoliška udruga«.
Vodja »H. X. Z.« je, kakor je znano, dr. Nikola Mandič, vodja »H. K. U.« pa nadškof dr. Stadler.
Vzpričo velikega agi taci jskega aparata, ki ga ima na razpolagi nadškof dr. Stadler v svoji duhovščini, se je prvotno domnevalo, da bo na vsi črti prevladala Stadlerjeva stranka. Toda zgodilo se je prav nasprotno.
Izmed 16 mandatov, ki pripadajo Hrvatom, si jih je Mandičeva stranka priborila 11, dočini jih je na klerikalno Stadler je vo stranko odpadlo samo 5, a še izmed teh petero so klerikalci dobili dva potom kompromisa, ki ga je Mandičeva stranka prostovoljno sklenila z njimi .
Hrvatom pripada tudi 5 virili-stov. Ker so izmed teh najmanj trije Mandičevi pristaši, bo imela »Hrvatska Narodna zajednica« med hrvatskimi poslanci v saboru dvetretjin-sko večino, kar je vsekakor velik uspeh.
Nadškof dr. Stadler je v volilni borbi postopal natanko po vzoru in zgledu kranjskih klerikalcev in je tudi za te pričakoval, da bo njegova stranka zmagala na vsi črti. Dasi mu je dr. Mandič še neposredno pred volitvami ponujal pošten kompromis, vendar ga je ošabno odklonil, računajoč s tem, da njegovi stranki itak pripadejo vsi mandati, ako tudi
Parlament
Proračunski odsek.
V sredo je proračunski odsek nadajeval razpravo o proračunu železniškega ministrstva. — Posl. dr. Kramar pravi, da je potrebna za sn-detske dežele drugačna železniška gospodarska politika, kot za vzhodne ali pa za alpske dežele. Vlada pa meče vse v en koš, in zato ni mogoče doseči nič dobrega. Povsod vlada desorganizacija. Zato pa vlada skrfe-no podpira nemške tendence pri železnici. Na pritožbe od slovanske strani sploh ne odgovarja, če pa pride kaka denuncijacija, da je v Pragi uradnik rabil mesto nemške besede v notranjem u radovanju češko besedo, pride takoj iz Dunaja inspekcija in začne strogo preiskavo. Govornik kritizira razmere pri češki severni železnici, kjer imajo naravnost skandalozne, zdravju škodljive vagone za osebni promet. — Železniški minister \Vrba govori obširno o finančnem položaju drž. železnic. Zdi se mu, da deficiti zadnjih let še niso zadosten vzrok za definitivno obsodbo financijelnih uspehov državnih železnic. Minister zavrača nekatere očitke proti drž. železniški upravi. Izvaja, da ni pravilno, če sc kaže na sijajne dobičke prusko-he-senskih železnic, kajti tam so razmere popolnoma drugačne. Tudi očitki, ki se tičejo notranje uredbe železniškega ministrstva, so brez prave podlage. Slednjič obljublja minister,
lo na Martina. Kaplje so padale vedno redkejše in so se zelo svetile. Svež vzduh je zavel sem od gozda in napolnil ozračje. Stresla se je breza in biseri so se usuli na Martina,.
Misli so hodile po rojstnem kraju. Komaj se je zavedal hrepenenja, ki je skrito vstajalo v njegovem srcu in ga vodilo po tihi zasenčeni stezi skozi vrt k njenem okencu.
Delavci so jeli prihajati in stopati po odrih vedno više. Še so peli in njihovi glasovi so se razlili vse-naokrog v svobodo. Stopal je tudi Martin in mislil na delo . . .
Pesem je utihnila, šum in ropot je zopet obdal stavbo.
Martin je mislil ves nejevoljen na delo ,ki ga mora tu opravljati.
Težko se je iztrgati iz sanj, katerim ne poznaš mej. Sedaj plovejo nad svetovi, sedaj so se skrile v nežni kelih gorečega cveta, lesketajoče-ga se v biserih jutranje rose. Včasih ne veš, ali so zvoki ali padajoče zvezde. Sedaj *° čiste kakor poljubi dveh duš, ki sta se zlili v eno, sedaj polne slasti, v katerih trepeta lilija, katero je poljubil igoči vetrič.
Ne moreš jih zgrabiti in objeti z mislijo, le sanjaš jih lahko.
In kaj hi htl vrt hm solnčne pomladi, ki eralje po vejevju dehteče usšan cvetje in vzbudi metulja, da polstava v •rit« in ▼ zraku, pol-nem Of*pu. stmjl
Tiho prihajajo sanje, ko dahne večer hlad in zvezda zablešči v sladkem pokoju nad lesom.
Ni les, ni gora, ni slavcev glas: tvoje sanje so lepota. Z bolj bleščečo glorijolo so obdale zvezdo nego je zvezda sama, les je zapel v tvojih sanjah in s sanjami hrepeniš v daljavo.
Solnce je lilo čisto svetlobo na zemljo in zadnji beli oblaki so izginili na obzorju.
Na stolpu visoko gori so se gibale temne postave. Segale so z rokami v nebo in v bežeče oblake . . .
_ A. S.
Hov vir dohodkov.
Procesija je včeraj tudi mene privabila v Zvezdo. Solnce, godba, zvončkanje in streljanje, vojaštvo in ženstvo. Vse v novih oblekah, novih klobukih in novih čeveljčkih — oh, koliko grešnih misli je provzročila ta cerkvena slavnost in koliko iz-kušnjav. V obče moram reči: me je jako veselilo — bilo je krasno.
Procesijo je gledal tudi moj prijatelj Ljudevit. To vam je resen in kreposten človek. Se rdeča brošura ga ni spravila iz duševnega ravnovesja. A včeraj je bil slovoljen in gledal je okrog sebe, kakor ljučen misijonar,
jo
Kaj ti je danes prijatelj Ljudevit, da se tako modro in resno držiš?
Hud sem! mi je odgovoril. Kar se da sem hud. Za praznik sem si kupil trabuko. Ali misliš, da jo gorela? Kaj še!
Zasmejal se je vprav infernal-no in nadaljeval.
Smrdela je, kakor žveplo je smrdela. Za svoj krvavo zasluženi denar človek dandanes še poštene cigare več ne dobi.
Ljudstvo, glej, kako te država neusmiljeno izkorišča!
Kaj ljudstvo, je zarjul Ljudevit. Nas moške izkorišča država. Cigare so od dne do dne slabše, davki pa vedno večji. Zdaj obetajo podraže-nje piva, vina in žganja, da, celo užigalic; osebno dohodnino bodo zvišali, davek na samce bodo naložili — vse moramo moški plačevati. Ženske pa ne plačujejo ničesar . . .
Kako . . .
Poslušaj! Poglej okrog sebe, poglej starim in mladim, lepim in grdim ženskam v obraz. Steinwen-der je ali slep ali pa slaboumen, da ne vidi kak vir dohodkov so ženski obrazi! *
Ne razumem te . . Oh, ti Se marsičesa ne razumeš! A glej! Koliko pudra, koliko rdečila in črnila in kreme je na teh okrasih. In pomisli dalje, da so vas te ženske in da imajo nohte svet-
M.
a**, ltt jSl je sprožil referent dr. Oletn-wender. — Sollko po dopoldanski se-ji. Popoldne je odsek raspravo nadaljeval. Govorilo je več govornikov, ki so se vsi pecali s finančnimi vprašanji dri. železnic.
Proračunski odsek je z delom se* lo zaostal, zato je vlada prav v skrbeh, ali bo svojo nalogo rešil pravočasno. Dela ima se prav mnogo; poleg proračuna železn. ministrstva mora resiti še proračune trgovinskega, justičnega, finančnega, poljedelskega in naučnega ministrstva. Zato bo imel vsak dan, tudi v soboto, seje. Tako upajo, da bo delo dokončal vsaj do 15. junija in da bo potem zbornica predlogo rešila v drugem branju do 24. junija. Zbornica bo imela seje kvečjemu do 15. julija in bo vzela v pretres t. zv. mali finančni program, h kateremu spadajo: dohodarina, davek na žganje, na vino v stekleni-ah ter na tantijeme in dividende.
Finančni odsek.
Finančni odsek je sprejel sledeči predlog posl. Miklasa in Stolzla: Sestavi naj se subkomitet 26 članov, ki naj kar mogoče hitro predloži primerne predloge za saniranje državnih in deželnih financ. — Volitev y la pododsek se bo izvršila pozneje.
Tiskovni odsek.
V ti&kovnein odseku je bil odklonjen predlog referenta dr. Skedla, naj se pred tretjim branjem tiskovnega zakona skliče enketa interesentov.
Nato se je vršila razprava o nameravanih tiskovnih sodiščih. — Referent dr. Skedl predlaga, naj obstoje ta sodišča iz 3 učenih sodnikov in 4 lajikov in naj ima vsaka od teh -t ran k pravico odklonitve. — Jnstič-ni minister je za to, da imajo ta sodišča po 6 članov: 3 učene sodnike in °.\ lajike. Za obsodbo morajo biti vsaj 4. torej vsaj 1 od ene skupine, če glasujejo za obsodbo vsi trije druge skupine. Minister povdarja, da bi vlada ne mogla predložiti v sankcijo zakona, kjer bi bilo odločeno laj ikom več uiest kot učenim sodnikom. Ne strinja se tudi s peremtorično odklonilno pravico lajikov, t. j. s pravico odkloniti obsodbo ne da bi navedli za uj vzrok. Vendar bi pa to ne bila ovira za sankcijo. — Razvila >e jo daljna debata, in slednjič je odsek sklenil pariteto učenih sodnikov in lajikov in peremtorično odklonilno pravico.
Češko - nemške konference.
>Deutschbohniische Korrespon-denz« javlja, da so češko - nemške konference spet preložene. Vršile se bodo šele v začetku junija, ko se vrne ministrski predsednik z bovškega •esarjevega letovanja. Okvirnega zakona, kakor ga je predožil češki .*£rarni poslanec Buk vaj, se Nemci ;'.elo boje in že zdaj prorokujejo. da bo vložitev tega zakona situacijo zelo nevarno komplicirala. Seveda, pri obravnavi o takem zakonu bi se pokazalo, da si Nemci žele kompromisov v >vojo korist le tam. kjer so v manjšini, kjer imajo pa večino, ue-čejo # enakopravnosti ničesar slišati.
V imenu čeških realistov se bo ndeležij konferenc posl. dr. Masarvk; nastopal bo stališče, da po zakonu iz 1. 1867. in po sedanjem deželnem redu drž. zbor ni kompetenten posvetovati se o jezikovnih razmerah pri sodišču in v upravi.
Laška univerza.
Nemci in laška univerza.
Posl. Svlvester je ministrskemu predsedniku izjavil, da »Nemška nacionalna zveza« še ni zavzela defini-fivnega stališča glede laške univerze.
1 i kane s posebno pasto. Zakaj si država ne vzame svojega deleža. Če moramo moški plačevati davek od piva in vina in žganja, zakaj bi ga ženske ne plačevale od svojih lepotil. Država naj vse to v lastni režiji izdeluje. Naj razširi tobačno tovarno in naj ram izdeluje parfumerije in lepotila in naj jih prodaja v trafikah, kakor f-igare. Kreme in pudri služijo v to, da popravljajo primanjkljaje obraza; naj pomagajo popravljati tudi primanjkljaje državnega in deželne-ca in mestnega proračuna.
Ljudevit je govoril z navdušenjem. Obraz se mu je bil razjasnil in bil je očividno jako ponosen na svojo idejo.
Ali, ljuba duša, sem mu rekel, pomisli vender, da bi podraženje narfumerij in lepotil naposled ven-derle morali plačevati možje in očetje!
Ah, kaj to meni mar, je hladnokrvno odgovoril Ljudevit, jaz sem in ostanem samec.
V tem trenutku sem slišal komando »Rechts schaut . . .« pa sem pustil Ljudevita in šel gledat vse te gospe in gospodične, ki so se gnetle na Kongresnem trgu in prisegam jim, če bi Ljudevit kandidiral na podlagi svojega davčnega programa, bom jaz njegov najhujši nasprotnik.
Gregorlj.
Ča, da so krče. eotrfalei
vi v Trsta, uuuii eo na to gla-v odseka in v Snssnunu*. Ta pa zato, da ne koso imeli laiki poslanci
vzroka iti v apozicijo. Vprašanje pa je seveds, ali bo v zbornici sa to večina in če bo tudi sukrionirsno. Krač. socialci sloje na stališču, da je za vsako ceno treba Italijana obraniti Nemcem.
Češki glas o laiki univerzi.
Brnske »Lidove novinv« pišejo pod naslovom »Potegnjeni Italijani« na uvodnem mestu o laiki univerzi in o nasprotstvu Nemcev in vlade proti nji, ki se je ravno v zadnjem času spet prav eklatantno pokazalo, akoravno so Italijani igrali zaradi univerze vlogo ponižnih slug vlade in Nemcev. In nato nadaljuje: »Za Italijane izvira iz te skušnje nauk, kakršno zahvalo lahko pričakujejo od Nemcev. Morda nazadnje vedarle pridejo do prepričanja, da bi bilo bolje iskati sporazuma s Slovenci kot zanašati se na podporo Nemcev. Potem bi varanje Italijanov v univerzitetnem vprašanju ne bilo brez koristi. Pomenilo bi spojitev vseh nenemških narodov proti nemški nenasitnosti in solidarni boj za zagotovitev kulturnih posesti in pravic vseh avstrijskih narodov proti brutalni nemški sebičnosti. Potegnjeni Italijani so dokaz, kako nemoralna in neodkritosrčna je podlaga celega sedanjega vladnega režima in kako Bienerthov sistem plačuje svojim najzvestejšim slugam, če niso ravno samo in samo Nemci.«
Nam se pa zdi, da niti za.kva z laško univerzo Italijanov ne bo spametovala in da ne bodo šc tako kmalu izprevideli, da bi hPo fr^ha skupnega, složnega slovensko - italijanskega nastopa proti gradnji n^mške-$za mostu do A d rije.
Laško vsenčiliško vprašanje in Hirati.
V sredo je prišla v državna zbornico deputacija hrvaškega dijaštva na vseučiliščih na Dunaju. Gradcu, Inomostu in Pragi ter se oglasila pri poslancih Laginji, Spinčiču in T resicu s prošnjo, naj vse >voje moči zastavijo v to. da se priznajo izpiti na zagrebškem vseučilišču napravljeni v Avstriji. Za to je namreč čas. kar najbolj ugoden, ker bo laško vseuc i-liško vprašanje skoraj trotovo kmalu rešeno. Poslanec* Laginja je odgovo-ril. da bodo Jugoslovani spričo današnjih razmer le težko ubranili ustanovitev laške pravne fakulteti'. Kar se pa tiče reciprocitete na zagrebškem vseučilišču napravljenih izpitov, so hrvaški poslanci že meseea septembra 1- 1000. posredovali pri vladi. Do odločitve pa še ni prišlo, ker vseučiliščni rektorji in deželne oblasti še niso izrekle svojih mnenj. Končno jo Laginja dijaštvo pezval, naj ne demonstrira i it naj se ne veže niti z Nemci niti z Italijani, temveč počaka, kako se bo vprašanje laške pravne fakultete, speciclno z ozirom njen sedež, rešilo med Nemci in Italijani.
Dnevne vesti.
Iz deželnega šolskega sveta. < PopoIdans»ka seja.) Ureditev učnega jezika na državni realki v Idriji: Učiteljski zbor predlaga: Na državni realki v Idriji naj se uči nemščina v vseh razredih, zgodovina, zemljepis, matematika, kemija in opisna geometrija na višji stopinji, ožin na v višjih razredih (V.—VII.) z nemškim učnim jezikom. Ta učni jezik veljaj tudi za vse druge predmete na stopinjah, oziroma v razredih toliko časa, dokler ni aprobovanih slovenskih učnih knjig za dotične predmete, oziroma za dotične razrede ali stopinje na razpolago. Dotične učne knjige morajo v času, ki je določen za poročilo predlogov glede učnih knjig, že aprobirane biti.« — Deželni šolski svet sklene, da se omenjenemu predlogu za sedaj pritrdi, izvzame se pa matematika, ker so za njo že pripravljene učne knjige. — Na prošnjo knezoškofijskega ordinarijata se izreče dan sv. Alojzija za šolski praznik, dočim se pepelnična sreda kot prosti dan črta. — Subvencijo za šolske vrtove dobe: po 100 K: .Tuvanec, Lozar, Stefančič, Luznar, Lunaček, Črnagoj, Korbar, Suler„ Rihtersič, Matko po 50 K: Ravnikar, Pečavar. Šober, Cvirn. Za-vršnik, Štrekelj, Kozjak, Škrbine, Bajee, Jeglič, Žan, Šmajdek. — Telovadba šolske mladine pri telovadnih društvih bo od sedaj prepoveda-dana. Povod temu nastopu deželnega šolskega sveta, je dala rešitev nekega rekurza belokranjskega »Sokola«, kojega je ministrstvo zavrnilo. Sicer pa menimo, da starši lahko puste svoje otroke telovaditi, kjer sami določijo, ker imajo o času izven šole starši disponirati. V drugem pa bo posledica ta, da bodo morale šolske občine skrbeti sa telovadnice! — Končno se imenuje Angela Cerar trn 3t Jurij, ia Ina Gutemink sa Sp«
Pod
sse: O. dr. Broje, vodja koroških Stovoncev js začutil potrebo, da je postal »Slovencu« izjavo, naperjeno proti nam, ker smo bili rekli, da je brzojavil — pametno!! Zatrjuje slovesno, da on v svojem brzojavnem pozdravu na ustanovni shod »Slovenske straše« ni mislil na složno delo z »liberalci«, ampak na složno delo v vrstah lastne stranke. — Ali pri tem piše nehote dragoceno pripoznanje delovanju družbe sv. Cirila in Metoda. Priznava namreč v avoji izjavi, da v njegovi stranki »ez offo« se dosedaj ni nihče brisal za obrambo nase meje, izvsezssf par »hujekačev« oh mejah la sekaj idealistov pasvot-nega in duhovskoga stana. Narod kakor tak pa je stal ob strani. To priznanje je tako dragoceno, da bržkone dr. Brejc sam ni mislil, kaj je s tem priznsl. Sicer ni to za nas čisto nič novega, ker smo ves čas gledali na svoje oči, da masa S. L. S. nič ne žrtvuje za obrambeno delo. Dozdaj smo videli pristaše dr. Brejca na obranabenem delu le tam, kjer je trebalo podirati. Že na prvem katoliškem shodu je g. dr. Šusteršič nastopil proti Cirilmetodovi družbi, dasi jej je stal tedaj na čelu ugleden duhovnik Tomo Zupan in dasi je imela povsod v svojih šolah usmiljene sestre. Družba pa je bila kljub temu »liberalna«! Potem je bila ustanovljena »Straža«, v katere odboru so imeli somišljeniki dr. Brejca večino. A tudi ta obrambena organizacija je zaspala. Končno so gospodje mislili dobiti v roke tudi Ci-rilmetodovo družbo. Da so hoteli v resnici primerno žrtvovati, bi se ym bilo to tudi posrečilo. Ni bilo treba drugega, nego da bi bili delali na to, da >e masa njihove stranke učieni v družbi in gotovo bi bili dosegli večino. Zakaj niso agitirali, da bi čim več njihovih somišljenikov pristopilo k družbi?! Dr. Brejc v »liberalcih« ne vidi bistvenega dela naroda, ampak koterijo, ki narodu neizmerno škoduje in mu je nepotrebna prav tako, kakor mrčes vrtnici, na kateri se solnči! Ta Brejčev slog ovaja le vso grozno megalomanijo, ki je zajela vso njegovo stranko, da ne trpi nikogar drugega poleg sebe, na no priznava nikogar, da smatra vse, kar ne spada k njej. za smet. za izvržek, ki se mora prav nekrščansko pogaziti in neusmiljeno pobiti. Dr. Brejčev slog ovaja napuh, ki je v direktnem nasprotju z najelementarnejšim krščanskim naz i ranjeni in s temeljnimi nauki naše vere. Mi pa pišemo, vkljnb dr. Brejcu, ravno tisti »koteriji« a" največjo zaslugo, da je zložila potrebni denar za zgradbo slovenske šole v Velikovcu — na Koroškem. Ta > koterija« vzdržava še danes to šolo. Vzdržava nad 20 razredov v Trstu in drugih šol v narodno ogroženih krajih!! Ta »koterija« spravlja vkup nad sto tisoč kron letno za ohrani ho slovenske meje. (ile-cie onih pa, ki po mnenju dr. Brejca edini sestavljajo »bistvo našega naroda«, priznava on sam. da niso dosedaj nič storili. Vse te tirade utegnejo imponirati »Slovenčevi« publiki, dočim morajo pri trezno mislečih ljudeh vzbujati le pomilovanje in obžalovanje. — Na dr. Brejčevo zaključno opazko, »da bo »Edinost« morda njegov komentar (morda bi bila umestna kaka druga beseda) razumela šele čez 10 let, ker da je v razumevanju znamenj časa zelo počasna«, odgovarjamo: Dr. Brejc sam je napisal dragoceno priznanje, da je njegova stranka doslej slabo vršila delo za obrambo meje. oziroma da sploh ga ni vršila. In če ga prav u me jemo — ker precej nejasen je Brejce ve besede smisel — nam obeta čudeže za čez deset let!! Po tem pripoznanju pa naj nam g. dr. Brejc izvoli malce odgovoriti, kako bi po njegovem mnenju izgledalo danes z obrambeno organizacijo na mejah, da niso v vsej tej dolgi dobi, ko njegova stranka ni nič delala, tudi drugi nič delali, ali konkretneje rečeno: da ni družba sv. Cirila in Metoda vr. šila svojega od bogs blagoslovljene-ga dela?!! Ako g. dr. Brejc še ne unieje vira naši neizmerni udanosti do družbe in našemu ogorčenju proti vsakomur, ki to veliko dobrotnico obmejnih Slovencev še zasramuje, potem smemo mi dr. Brejcu z vso pravico očitati, da je on, kakor voditelj koroških Slovencev — selo počasen v umevasja najnujnejših potreb obmejnih Slovencev in zakonov doline hvaležnosti!!
+ Dopolnilna volitev v Gorici se bo vršila drugi mesec. Kandidat sicer še ni razglašen, ali ob sedanjih razmerah se že ve, da se končno zgodi volja deželnega glavarja dr. Pajerja. Lacki liberalci se sedaj kregajo med seboj, kdo naj bo kandidat za državni zbor, ker so tu dohodki; pravijo tudi, da dr. Pettarin, deželni poslanec in odbornik, ima že dosti časti, ki mu dona-
Sjo obile dohodke, naj bi kil torej savni poslanec kdo sTruni; ali na-bo le dr. Prtisrlg ssnarni fav
& »anV..sht marke * AVntrijL Hemei vedno in vedno taje, da ne dobivajo is Nemčije denarja, s pomočjo kateretra hočejo germanizirati nas avstrijske Sovane. Da so pa to le puhli izgovori in da torej rajhovski Nemci v resnici podpirajo avstrijske Nemce v njihovih nam sovražnih početjih, izpričuje najboljše shod, katerega je sklicalo nemško - raj-hovsko društvo za Nemce v tujini v Regensburg. Tega shoda so se udeležili tudi avstrijski Nemci in sicer so bili zastopani »Bund der Deutschen in Bohmen« po poslancu Morawe-tzu, »Deutscher Schulverein« po dr. Baumu, »Bohmerwaldbund« po županu budjeviškem Taschkem in po-šumavska podružnica nemškega »Sehulvereina« po dr. Perkotu. Kakor je poročal generalni tajnik društva za Nemce v tujini Geiser, ima to društvo 26 deželnih zvez, 312 krajevnih skupin in 44.000 članov, dohodkov pa 300.900 mark. Od te svote se je poslalo dve tretjini v Avstrijo, torej dvestotisoč mark. Skupno je izdalo to društvo do sedaj 3 milijone mark. Shod je pozdravil regenbur-ški župan in zastopniki političnih uradov. Dr. Baum je govoril kot zastopnik nemškega »šulferajna« o boju med Nemci in Slovenci. Vrhunec slavnosti je bilo slavje spomenikov VHjema L, Bismarka in Mol tke ja v Walbnlli. — Torej dva milijona mark je dalo to društvo za germanizacijo avstrijskih Slovanov. A ta svota je le majhen del javno priznanega fonda velikonemške organizacije v avstrijskih deželah. Milijoni torej prihajajo iz Nemčije — s temi milijoni se naši slov. deci utepa nemški jezik v glavo, se jo pretvarja v j»-ničarje; s temi milijoni se podi naš pridni in pošteni slovenski kmet s fevoje grude, na katero se potem naseljuje vsa tista nemška ^odrga, ki ni doma za nikakoršno delo. Zdaj pa nekoliko primerjajmo postopanje naše c. kr. avstrijske vlade napram nam avstrijskim Slovanom — in pa napram avstrijskim Nemcem. Pri nas se smatra fes za znamenje veleizdaje, nam se vedno in povsod pred-bacivajo srbski dinarji iu ruski rub-lji; pri Nemcih se tega n evidi. ker se noče videti in ker je vse tozadevno uradništvo prepojeno z nemškonaci-onalnim duhom. In ravno ti ljudje, ki dobivajo iz Nemčije milijone in milijone nark, razširajo zdaj po svoji nemško-nac. koresp. tendenciozno laž o izletu ruskih učiteljev, ki hočejo sicer na videz napraviti študijsko potovanje po avstrijskih deželah, v resnici je pa to le manever neo — in panslavizma. Radovedni smo, kaj bodo zdaj izvestni krogi nato rekli.
*+Imenovanje pri sodniii. Pisarniški višji predstojnik pri ljubljanskem deželnem sodišču. Josip Hočevar, je imenovan za pisarniškega ravnatelja.
— Včerajšnja procesija je, kakor običajno ta dan privabila mnogo radovednega občinstva. Časi so že taki, da je pri procesijah veliko več takih, ki priredbo gledajo, kakor takih, ki se je udeleže. Število tistih, ki so šli za procesijo sicer tudi včeraj ni bilo veliko, a z zanimanjem je občinstvo opazilo, da je bilo vmes tudi nekaj civilnih ljudi, kakršnih doslej ni bilo nikdar videti. Za procesijo so letos šli vsi uradniki klerikalnih zavodov. Držali so se sicer kislo in sramežljivo gledali v tla, a morali so se pač, hočeš ali nočeš, ukloniti dobljenemu povelju. Tudi nekaj drugih gospodov, ki imajo pri klerikalcih zaslužek, je bilo pri procesiji, med članicami »škrnicelj-verajna« pa so korakale njihove gospe. Tudi pevski zbor »Ljubljane« je šel za procesijo in pevovodja Svetek je korakal spredaj sam kakor kak general. Poznalo se mu je pač, da še ni vajen poklekati, pa se bo že naučil. Tako so torej letos klerikalci garnirali z mestnimi ljudmi običajne udeležnike svojih procesij. Občinstvo pa je imelo s tem tudi svoje veselje.
— Za poplavijence v Srbiji je poslala ga. dr. Tavčarjeva 50 K in g. lekarnar Gabriel P i c c o 1 i 50 K odborovemu blagajniku g. Nikoli Novakoviču. Beležimo ta človekoljubna čina ter priporočamo darovatelja v posnemanje.
— »Prva češka na življenje« v Trstu je zopea naročila pri odseku za vseslovenski listek v akademič-nein druitvu »Sava« na Dunaju 200 legitimacijskih listkov in plačala v prid naši prepotrebni Ciril-Metodovi družbi za vsak listek po eno krono, tako, da ima družba korist od vsake izdane zavarovalne police. Opozarjamo se posebno na zavarovanje »Prve češke na življenje«, sklenjena za Ciril-Metodovo družbo, ki imajo namen zagotoviti kmalu naši šolski družbi — milijonsko glavnico,
— Nakup umotvorov is sedenje ustetniske rssstave. Deželni odbor je nakupil sa deželno zbirko sledeče •like: Iv. Grohar: it. 4. »Na Sedlu«, K. Jakopič: it. 9. »fihrsi sns*«, hL Jama; it. 43. »Brano** zVilimenoič; K. 48* »Stadija*,
S. M a goli« tal.: It M. »If mestnega loga«« B. fiantel! It. 109. »Deček« (pastel), P. Ž mite k? številka 144. »Ribiška koča«, št. 155. »Gozdna tišina«, it. 171. »Coklar« (akvarel), št. 172. »Dvorišče«, »Iz Jesenic« (akvarel). — Od privatnikov so bili nadalje nakupljeni sledeči umotovori: Henrika Šantel: »Deklica« (pastel), Iv. Zajec: številka 120. »Kozakove sanje« (relief) in it. 136 »Risba«.
— Crnilo v prid družbe sv. dri-la in Metoda je sicer najboljše kakovosti, toda naše ljudstvo ga ne more kupovati, ker ga ne dobi po trgovinah. Žalostna resnica je, da se po naših trgovinah dobi večinoma črnilo od tvrdk, ki potem s slovenskim denarjem podpirajo »Siidmarko«. »Siidmarka« je pred tremi meseci založila svoje črnilo in že ima od tega lep dobiček. Kakor pa je na em strani grajati občinstvo, da ne zahteva Ciril - Metodovega črnila, tako je treba tudi založniku priporočati, naj poskrbi, da se bo občinstvo tudi opozarjalo na to črnilo. Samo s ponavljajočimi opozarjanji se upe-Ije novo blago.
— P. n. poverjenikom in članom »Matice Slovenske«. Po § 3. društvenih pravil je članarino plačati v prvi polovici vsakega leta, a doslej je plačalo le 26 poverjenkov. Letos izide »Letopis z imenikom« ter pojde v tisk s 1. julijem. Kdor bo plačal pozneje, ne more več priti v imenik, če plačujejo ljubljanski člani že za bodoče leto, ko prejmo knjige za prejš nje, in če se Mohorjani drže roka, se ga bodo morali držati tudi Matičarji.
— V šentjakobskem okraju išče oudotno »Gospodarsko napredno društvo« primerno sobo za knjižnico, ki jo namerava v kratkem ustanoviti. Soba bi naj bila na Karlovski cesti ali v njeni bližini. Kdor bi mogel tako sobo dati v najem ali podnajem, naj naznani to društvenemu pred-*edniku, g. Franu Bergantu, na Sv. Jakoba trgu št. 5.
— Predavanje preiskovalca južne Amerike dr. Neumaverja o bra-ziljskih pragozdih. O priliki svojega potovanja skozi Ljubljano bo znan: preiskovalec južne Amerike dr. Mak Stm Neumaver iz Buenos-AiresM imel v soboto dne 28. maja ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela »Union« predavanje o svojem potovanju skozi doslej nepreiskane pragozde Brazilije. Predavanje bo pojasnil s 100 originalnimi skioptičnimi slikami. Dr. Neumaver je na svojem desetletnem studijskem potovanju obiska' zlasti doslej še nepreiskane pokrajine Argentinije, Bolivije. Paragvaja, Urugvaja in Brazilije, kjer se je pečal z vsestranskimi plemeni, od katerih je spoznal nekatera do sedaj še docela uepoznana. Z največjimi napori in nevarnostimi je bila združe BS ta pot skozi divje pragozde in ne-obljudena pogorja, pri čemer so bili poglavarji še docela neciviliziranih indijanskih plemen njegovi edini spremljevalci. Dostikrat pa je bilo zelo težko se ž njimi sporazumeti, iz-početka so nastopili proti njemu sovražno; bil je tudi v jetništvu in je le pO srečnem naključju rešil svoje življenje. Cele mesece je živel v njih kočah in tako imel priliko njih sege in vero natančno proučevati; zbirke njihovih del, ki jih je nabral dr. Neumaver, kažejo izredno spretnost, da umetniško sposobnost. Zadnja leta se je pečal dr. Neumaver tudi s študijami o trgovskih in ekonomskih razmerah Argentinije. Prepotoval je vse provincije in bil presenečen o ogromnem napredku trgovine, industrije in poljedelstva v zadnjem desetletju. Pri tem jc imel priliko ovreči mnoge napačne podatke prejšnjih potovalcev, ki so deželo le površno spoznali. Dr. Neumaver je imel že predavanja v inozemstvu in tudi v Avstriji (v Pragi, Lvovn, Trstu, na Dunaju, v Uraniji, v znanstvenem klubu in drugih društvih), kjer so bila povsod sprejeta z velikim odobravanjem.
— Slavno občinstvo vljudno opozarjamo na nedeljski družinski večer »NDO.«, ki se vrši v areni »Narodnega doma«. Mlajši vajenci uprizore 2dejansko burko: »Štipko Ti-ček«, za njo se pa ponavlja burka v enem dejanju: »Nemški ne znajo«, ki je pri prvi uprizoritvi slavnemu občinstvu zelo ugajala. Po predstavi bo prosta zabava; vrši se pri pogrnjenih mizah. — Vstopnina 30 v. Začetek ob pol 8. zvečer. Sodelujejo tamburaši. — Pričakovati je obilne udeležbe. Podpirajmo našo mladino dejansko!
— Deželnemu muzeju je podaril g. Vid Bratu ž, starinar v Ljubljani (Sv. Jakoba nabrežje), za zbirko slik štiri Bizjakove slike. Posnemanja vredno!
— Kmetijsko poučno potovanje ▼ Švico priredi kranjski deželni odbor v čssu od 29. junija do 10. julija t. 1. Udeležencev se bo sprejelo največ trideset. Na pozneje doile prošnje se deželni odbor ne bo oziral. V pokritje potnih stroškov bo prispevni Žsnslni odbor jptosntlBi)
etm po»X. Za enak prfcpevsk ss >
naprosilo c kr. potjednlako ministrstvo. sZ skupno hrano in prenslišsn bo   morsl doposlsti vsak udelsšsuo
deželnemu odboru naj kasneje pet dni po prejemu obvestila, da je sprejel, 100 kron. Eventuelni preostanek se mu pozneje povrne. Za vožnjo bo ^nim. ki jim deželni odbor ne podeli deželne, odnosno državne podpore, plačati približno 80 K. Prošnje sa udeležbo in podpore je vlagati naj* tssneje do 19. junija t. 1. pri deželnem odboru. Prosilece mora prošnji pridejati izjavo, da se potovanja go-ovo udeleži, ako ga deželni odbor -prejme, in da se zaveže povrniti de-, finemu odboru vse nastale stroške, iko bi se potovanja ne udeležil.
Sokolska požrtvovalnost. Člani -i&enskega »Sokola«: bratje Ciuier-nan. Boltavzar. Klobučar in dr. Re-~ek so si dali obriti brke za to, da je ->rat Seidl daroval za Sokolski dom
Šiški 200 K. Živelo vseli pet za ved-uh Sokolov!
Mesto učitelja-voditelja jo raz-
-ano v Rakitni. Prošnje je vložiti In 20. junija.
Pevsko društvo »Zvon« iz Šmart-ai pri Litiji priredi 5. junija gozdno veselico. Podrobnosti o tej zanimivi vtselici   se bodo še pravočasno na-nanile.
V Ložu Miin dobili novega po-
-\irja v osebi obče priljubljenega in spoštovanega g. Milana Lah. sina sedanjega vpokojenega v. kr. poštarja in veleposestnika s. Greerorja
Lah.
Mednarodni časnikarski kongres a   svetovnoznani   postojnski jami.
T »ne 24. maja je dospel v Po>tojno ob krasnem vremenu i vlakom južne Telezniee   ob   1..'411. dopoldne \eeji
iel udeležencev mednarodnega rajnika rsk epa kongre>a. odzvaje se va-Mlu c. kr. poljedelskega ministrstva,
a -i ogleda svetovnoznano Postojnsko jamo. Pred vhodom v jamo jt pozdravil jamski tajnikPcrko slavnostno družbo tor izrazil upanje, da
ode   časnikarski    kougros gotovu
:datno pospeševal tujski promet. — Višji urednik Stolz se je zahvalil v
'nemi    udeležencev     jamski r.pravi.
• >?.ir. c. kr. poljedelskem:! ministrstvu na prijaznem vabilu, nakar ^o
• podali po>etniki v čarobni podzemeljski >\et. Naposled so se /brali
>i udeleženci k neprisiljeni zabavi v <"»telu  >Pri kroni«
l mrl   je   včeraj   v Zagoricah
• tavbnik in j>n>«-tnik g. Josip H r o-u e k. X. v m. p.!
Druš^o jugoslovanskih železni-uradnikov ustanovi  v nedeljo. 29, maja t. 1. svojo tretjo podružnico na Jesenicah.   Ustanovni občni zbor — vrši ob pol ti. popoldne v prostorih pri -Sokolu« na Jesenicah; zvečer t»a isiotam dru žalni i večer. — Tovariše iskreno prosimo, da se v polnem -*evilu odzovejo našemu vabilu. Xa mžabni večer pa presrčno vabimo tudi vse prijatelje in znance ter njih družin'-. Osrednji odbor.
Gledališko društAo na Jesenicah "oznanja, da »e ra*li nepričakovanih ir v nedeljo, dne 29. t. m. ne vpri-ori »Miklove Zale«, kakor   je bilo nameravano in je njena \ prizoritev ozena za nedoloem ča>. Xa občno ni 1 evo >e vprizori omenjenega dne »b 8. uri zvečer najstarejša slovenska veseloigra »Zupanova    Micika < kot dodatek enodejanska dramska »viteta »Povratek«.    Slavno obein-•*vo opozarjamo posebno na zadnjo Povratek«). koje snov je vz^Ta iz -Iavon<kega življenja.
»Slovensko   planinsko društvo« > otvorilo Kadilnikovo kočo na Golici dne 22. maja. Pri tej priliki >e je iralo v koči znatno število planincev.    Koča je dobro prezimila in le eleti   je. da bi imela vedno mnogo '"»iskovalcev. Golica je na južni strani že popolnoma brez snega in flora -r tudi že krasno razvija.
Iz Maribora se nam piše: Neki
• emČUTSki pobalini so ukradli trgov-■ V. Weixlu   tablo   ter   jo nekam rjrli.    Sovraštvo mariborskih nemir jev   proti Slovencem   je vedno ečje. Vzlic temu pa se narodno ob-instvo — - tudi   inteligenca   — iz-
"jriblje slovenskih trgovin in hodi v 1  niske. Slovenski trgovce je da uda--> res revež; vedno so mu za ;ieta-
• i »daj. daj«, vedno ga opominjajo a narodne dolžnosti,   kadar bsj ob-
'inst\o kupuje svoje potreViščine pa rii k narodnim nasprotnikom.
Iz Gradca. Za pretečeno nedeljo ■ r bila nameravana razstava Spiller-pvega letalnega stroja, a se ni vrši-'a. nejro je bila odložena. Kakor bra-SpiUer zatrjujeta, je razstava določena za soboto in bo trajala več dni '•aje v takoimenovanih »Annensale«, nasproti južnega kolodvora.
Sokolski zlet v Selo v Vipavski »ni na Goriškem v nedeljo je vspel nrav dobro. Sokolov v kroju je bilo 239. Proste vaje je izvajalo 66 telo-^adcev, ajdovski naraščaj. 22 po številu, je izvajal precizno vaje s pra-T>orci. Tdelosba bi bils večja, da ni sagmjalo slabo vreme. Čuki so porabili to priliko, da so nagajali; losa is Ajdssižinf sa kotssj
osle
sroMssJsss : *
da, v kskem klanca kf sllt sunil
velika. V nedeljo so okoli Sela po cerkvah agitirali proti Sokolom. Torej v take namene že služijo oerkve. »Čuki« v Dornbergu so kasali svojo oliko, ker so brlizgali za Sokoli, jih napadli in tudi godbo is Prvačinc. Surovost na katoliški podlagi !
Koblliee na soriška« Krasa. Iz uradnega poročila posnemamo, da so polovili in pokončali lani na goriškem Krasu 109.000 lit. kobilic, to je za 11 vagonov; kobilic vseh skupaj okoli 45 milijonov. Stroškov je bilo okoli 28.000 K. Deželni zbor goriški je votiral podporo za pokon-čevanje kobilic, letos pa ni doslej ne duha ne sluha o akciji za uničevanje kobilic. Kaj čakajo t Da opustošijo Kras ter se potem pomaknejo v druge dele dežele!
Laški vohun Andreini. Poročali smo, da je bil laški vohun in lašk* rezervni častnik Peter Andreini, ki je bil uslužben v Tržiču v ladjedelnici, obsojen pred okrožnim sodiščem v Gorici na 7 mesecev težke ječe; ali državno pravdništvo je podalo utok in višje sodišče mu je kazen zvišalo od 7 na 13 mesecev.
Morilec se jc sam oglasil. Poročali smo. da je Ivan Kocjančič. v Kaštel i r ju v I*tri za vratno ustrelil dva človeka zaradi tega, ker je izgubil neko pravdo. Kocjančič je po storjenem umoru pobegnil. Nekaj * 1 li i >e je skrival, naposled pa je sam prišel v Poreč in se oglasil pri sodišču. Seveda so ga takoj pridržali v zaporu.
6000 litrov mleka je šlo v morje.
Iz Gradca, kjer je zavod za preiskovanje živil, je prišla posebna komisija v Rovinj v Istri, da preišče, kako n leko uživa ondotno prebivalstvo* Komi m. c je k"Ui t-eii-aia tWMHJ litrov mleka in ga zlila v morje. Vse to mleko je bilo zalito ali z vodo ali celo z gnojnico. Pomagalo pa to seveda Tie bo dosti, dokler Midišče ne bo takih ponarejevalcev živil strogo kaznovalo.
Klub slovenskih tehnikov v Pragi naznanja, da se vrši klubova seja v petek ob pol 8. v Kettnerjevi restavraciji na kr. Vinogradih. Predava tovariš M. D o 1 i n a r : >0 ne-izrabljevanih prirodnih silah«. — Gostje dobrodošli! — Obenem se kluh javno zahvaljuje za velikodušne podpore »Ptujske posojilnice« v Ptuju in »Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico v Ljubljani«, ki sta po--lali vsaka oU K potrebnemu in delavnemu klubu.
Ameriške novice. V Clevclandu se je ponesrečil 291etni Josip Sko-be iz Železnega, tara Drobnice. Hotel je pred prihodom vlaka skočiti čez tir. pa bil je prepozen. Zagrabil ira je stroj ter podrl na tla, da je takoj mrtev obležal.
Nesreče. Ko je predvčerajšnjem trafikant inja Marija Kunčeva na Sv. Petra cesti snažila okno. je tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo. — V Crni vasi so včeraj našli pod nekim kozolcem 'iOietneca čevljarja Andrej:« Krvino z zlomljeno nogo. Mož se ga je bil zvečer nekoliko preveč nasrkal in je, ko je hotel po lestvi na kozolec, padel in si zlomil nogo. Policija je odredila, da so ara z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnico. — Na južnem kolodvoru je padel predvčerajšnjem z lokomotive kurjač Ignacij Možina ter zlomil levo nogo. Prej»eljali so sra /. rešilnim vozom v deželno bolnico. - Y VVolfovi ulici je nek voznik po-podrl posestnico M. Bo b n a r j e v o, ter jo na rokah znatno poškodoval.
S ceste. Ko je včeraj popoldne pripeljal Doberletov kočijaž iz Ko-menskega ulice na Resljevo cesto, mu je prišel nasproti z avtomobilom Lončaričev Šofer Avgust HofTmann. Konja sta se avtomobila ustrašila in .-kočila na njegova stopala. Poškodovala sta sama sebe po nogah, pri avtomobilu pa sta napravila do 500 K *kode.
Samomor. Danes ponoči se je pod neko tukajšnjo Šupo obesil trgovski vajenec J. K., kateremu se je bil bržkone omračil um. Na lice mesta došla ]>olicijska komisija je odredila, da so truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Premoga r ponesrečil. Včeraj so pripeljali v deželno bolnico kletnega Petra Krivica, premoga rja v Za-gorju.Padel je :30 metrov globoko in si zlomil desno nogo in križ.
Izgubljeno in najdeno. Krojaški vajenec Anton Juroian je izgubil srebrno žepno uro z enim krovom in srebrno verižico z dvema obeskoma. Trgovski sotrudnik Franc Bub je izgubil uro z verižico, vredno 30 K. Voznik cestne električne železnice Frsnc Jurefcič je našel srednjo svoto denarja. Delavec Anton Germsek je izgubil žepno uro. Prostak Ivsn Bu-cker je izgubil rjavo denarnico s msnjfo vsoto denarja.
Panaail je nekdo v nedeljo v garderobi v »Narodnem *****
JBOTt V
(A. Ssvsl) sd t. do 12.
V tej sferi se nadaljuje preiskava z največjo natančnostjo. Osumljeni Fran Hladnik zatrjuje z vso odločnostjo, da je popolnoma nedolžen. Ako je sodišče prišlo na sled novim obteževalnim momentom, nam ni inano.
Po Logatcu se govori, da jc mnogo indicijev, ki govore tudi proti gospodu Hamerlitz. V koliko je ta vest resnične, se ne da kontrolirati. Zanimivo je, da je te dni dobil tržaški »11 Piccolo« pismo, v katerem neki neinienovauec zatrjuje, da je Fran Hladnik popolnoma nedolžen in da je pošiljalec strupenih pilul on.
Pismo, ki ga je prejel »Piccolo«, se nahaja v majhnem kuvertu za vizitke in je bilo naslovljeno tako-le: »Spett. Ainministrazione dei giorna-le il Piccolo«. (Cenjeno upravništvo dnevnika il Piccolo.)«
Pismo se glasi: »Cenjeni gospodje! Prosim Vas, da priobčite to-le: Jaz neimenovanec se obtožujem kot pošiljatelj strupenih pilul gospe Ha m meri i t z, kateri se imam maščevati že dolgo leta. Nesrečni Hladnik ni kriv, marveč samo jaz, edino jaz. Osvobodite iz ječe, gospodje, to nedolžno žrtev. O sodniki, ne obsodite ga, sicer bo Vas večno pekla vest, da ste obsodili nedolžnega.
O veliki bog. oče nas vseh. ne dovoli, da bi bil obsojen ubogi Hladnik, ki ima nesrečno ženo, toliko trpečo pod obtožbo radi takega zločina.
Gospodje, ne moreni dalje gledati, tla se nahaja mesto mene na obtožni klopi nedolžen človek. Samo jaz sem krivec. Ne povem svojega imena, hočem pa se pri ugodni priliki izpovedati.
Javiti se sedaj ne morem, ker sem oče otrok v nežni starosti, za katere moram delati in skrbeti, toda prisegam, da bo prišel dan. ko bom priznal vse. Še enkrat vas rotim, ne obsodite po moji krivdi nedolžnega človeka, gospodje sodniki.
Priobčite v »Pieeolu« to pismo, da se javnost prepriča, da je on nedolžen ...
Ne mislite, da hi bil jaz blazen, ne. ^amo obupan sem zelo.«
Tako se glasi to pismo. Kdo ga je pisal, ali ga je treba smatrati za resno ali je menda zgolj neslana šala. se dosedaj še ni moglo dognati.
Bottl jnonl kontni Hecchli.
V sredo smo bili priobčili izvleček iz okrožnice, katero je razposlal tržaški kanonik in župnik J ust But-tignoni na vso duhovščino tržaško-koperske škofije.
£e davno ni vzbudil kak spis v iavnosti toliko senzacije in hrupa, kakor ta okrožnica v Trstu v vsi škofiji. Takih obtožb od časa suspenzije tiranskega nadškofa olomuškega dr. Kolina nismo več slišali.
Pred Buttignonijeviini razkritji je takorekoč ostrmelo vse ljudstvo škofije, a kanonika dr. Mecchia in njegove pripadnike so zadela kakor strela iz jasnega.
Tržaški itihjansko - klerikalen list »L* Amico« — Slovencem znan po svojem italijanskem fanatizmu in protislovanski zagrizenosti — ^e priobčil o Buttignonijcvi okrožnici dolg elane k, v katerem milo toži, da je prišel ta »škandal« v javnost, ki da jc hudo zadel in užalil duhovščino in vernike. Člankar hudo obsoja But-tignonija, ker da je storil ta korak brez vednosti višje cerkvene oblasti, radi česar ne uide zasluženi kazni.
»Amico« popisuje in brani kancelar ja Mecchia kot neomadeževane-ga duhovnika in človeka, radi česar zahteva krščanska ljubezen, da se da lazžaljenemu zadoščenje in vznemirjenim vernikom pouiirjeuje.
Člankar toži, da stoje »žaljivcu« Buttignonijn na strani Slovenci in Hrvatje, ter ga podpirajo v tem za hovnika škandaloznem delu. — Posebno ostro prijema dr. Gregorčiča ker je »Gorica« prinesla izvleček is okrožnice. A niti sence proti dokazu proti Buttignonijcvi m obdolžit vam ne pride na dan. — Pač pa primerja tega poslednjega — Camberju, Cutti-nu in celo — Gividanu Bruna, imenu joč ga modernista, katerega bomo kmalu videli brez šolarja med soci-jaldemokratičnimi poslanci na Dunaju. — Končno pa »Boa; hodi kanoniku Buttignoniju milosti ji v!«
Kanonik Buttignoni je na to odgovoril s »poslsnim« v »Pieeolu«, kjer aa sarkastičen način dokazuje, kako malo mu in%aosuiajo»Amicova« zavijanja in žaganja. — Prsvi, da on ne bo odgovarjal na vse nesram-
v »Asst-Cno pa konet staji, iskati priva-
biti,
is ki ssl v tsnom padstsja. nakar je
in podpisala prošnjo, naj se Mecchia odstrani. Med lami duhovniki obeh narodnosti, da so nsjvljudneji kanoniki, župniki in kateheti. — Cerkveno sodišče, da bo v kratkem sklicano, ki ima odločiti, je II Mecchia vreden, pripadati še kapitelju poštenih oseb. Končno pravi Buttignoni, da on ostane vzlic želji nasprotnikov, zvesi svojemu poklicu in bo nadaljeval svoje delovanje ravno pri Sv. Justu.
Kakor se vidi, je provzročila Buttignoni jeva okrožnica pravo krizo v duhovakem taboru tržaške škofije. VeČina duhovnov je že sedaj na strani Buttignonija.
Ta slučaj tudi jasno kaže, kako prav smo imeli, ko smo bičali gnile in narodu našemu škodljive razmere na tržaškem ordinarijatu, katere je pa s prav peklenskim hinavstvom zagovarjala vedno tržaška zakotna »Zarja« ter proglašala vsakogar za — pekleiiščeka, ako pred temi škandaloznimi in korumpiranimi razmerami ni ponižno klonil tilnika.
nosti, katara I eovsss« slan I da on ai niki 'ijstju na P*
Stomskl ]u§.
— Slovenski izlet   v Belgrad.
Uprava srbskega narodnega gledališča je dala drage volje na razpolago gledališko poslopje za koncert, ki ga priredi v Belgradu pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« na korist poplav-Ijencem v Suniadiji. Za sprejem slovenskih izletnikov se je sestavil v Belgradu poseben odbor, obstoječ iz raznih odličnih meščanov vseh si rank. Izletniki odidejo iz Ljubljane v petek 1. julija ob 3. popoldne. Ako se prijavi zadostno število udeležencev, bo iz Zagreba vozil poseben vlak v Belgrad. V tem slučaju bo vozni listek za tja in nazaj sial za III. razred 10 K, za II. razred pa 1(5 K. Ker se prijave sprejemajo samo še nar dni, pozivamo vse one, ki se nameravajo izleta udeležiti, naj se nemudoma priglasi*. Prijave sprejem n odbor Ljubljanskega Zvona« ali pa predsednik g .dr. Anton Švigelj, odvetnik v Ljubljani.
— Stanojevičevo »Zgodovino srbskega naroda« so si nadalje naročili: g. župan in državni poslanec Ivan Hribar v Ljubljani, g. Ivan Sorli v Pazinu. Knjiga, ki obsega vso srbsko zgodovino od prihoda srkako-na naroda na Balkanski polotok pa do danes, stane 5 K in izide koncem tega meseca. Na izrecno željo sprejema naročila R. Pust osi e m šek v Ljubljani.
Rožne stvori.
* Goljufije sestre Kandide. Naravno je, da bi se klerikalci radi otresli usmiljene sestre Kandide, ki je znala tako spretno združevati po-božnost in dobrodelnost z najpredrz-nejšiini sleparijami. Tega seveda tudi klerikalci ne morejo utajiti, da je bila sestra Kandida redovnica reda sv. Ane in da je vedno nosila rodovniško obleko. Pravijo pa, da usmi-1 jenke njenega zavod« niso storile nobene obljube in da sestra Kandida tudi ni obnovila svoje obljube, kakor predpisujejo pravila njenega reda. Vzlic temu, da sestra Kadida ni obnovila svoje obljube, jo je pa vendar papež svoj čas poklical v Rim in jo sprejel v posebni avdijenci ter ji pozneje poslal svoj papeški blagoslov.
Telefonski m brzojavna
porotni.
Radi lovske razstave.
Dunaj, 27. maja. Poslanec Hra-sky je interpeliral pravosodnega ministra dr. Hochenburgerja in ministra   za javna dela dr. Ritta zaradi defravdacije v lovski razstavi. Konec Hofrichterjeve drame. Dunaj, 27. maja. Obravnava proti liadporočniku Hot'richterju se danes nadaljuje. Kolikor vse kaže, se jutri že izreče obsodba. Nemški   aaeloaalei ia laško vpraša-šanje.
Dunaj, 27. maja. Predsedstvo nemško-nacionalnega kluba je imelo danes sejo, v kateri je razpravljalo o italijanski pravni fakulteti. Sklenilo se je, da se glede te stvari skliče v torek plenarna klubova seja, na katero se nujno povabijo vsi člani.
Odgovor   na   Hribarjevo interpelacijo.
Dunaj, 27. maja. Ministrski predsednik baron Bienerth je v današnji seji poslanske zbornice odgovoril na interpelacijo poslanca Ivana Hribarja glede protežiranju nemških kolonistov iz »rajna« po bosanski vladi. Rekel je med drugim, da se pač nahajajo ob Savi in Drini ustniki kolonisti, toda ti niso neantki pounnsjrt, ssarvsč ogrski državljani narodnosti. Nemški naseljeniki st aakajajb v Rndollstalu in windhor-stn. ti so as šs
lili a 8aksonsaoga In Y*
Zemljišče v Windhorstu obsega 2! hektarov, na njem pa žive rodbine s 1194 dušami, zemljišče k Rudolf stal u obsega 1520 ha, na njem* pa živi 56 rodbin s 430 dušami. Tem kolonistom je vlada dala samo prvo leto potreben les. Davčni popusti so se jim dovolil leta 1894., podpore v gotovini se jim niso nikdar dajale.^ Leta 1905. je prenehalo vsako presen 1 je van je tako iz Avstro-Ogrske, kakor od drugod.
Ministrski   predsednik   na  potu v. Bosno.
Dunaj, 27. maja. Ministrski predsednik baron Bienerth se danes odpelje v Pešto, od koder bo vladarja spremljal V Bosno. Jz Bosne se Bienerth vrne naravnost na Dunaj« Železniški odsek.
Dunaj, 27. maja. Železniški odsek je sprejel predlog poslanca Zahrad-nika, naj se dovole deželnim poslancem primerne olajšave pri vožnjah na železnicah. Poslanec Ellenbogen je predlagal izvolitev pododseka, ki bi naj študiral vprašanje, kako bi se dalo pri državnih želenzicah kaj pri-štediti.
Poslanska zbornica. Dunaj, 27. maja. Začetkoma da« našnje seje sta ministrski predsednik baron Bienerth in trgovinski mmister dr. Weisskirchner odgovorila na nekatere interpelacije. Zbornica je na to nadaljevala debato o vojnih korih, a jo je kmalu prekinila in jela razpravljati o vseučiliškem vprašanju. Kdaj bo prihodnja seja, še ni znano.
»Slovanska Enota11. Dunaj 27. maja. Danes popoldne ima sejo parlamentarna komisija »Slovanske Enote". Med drugim bo razpravljala tudi o italijanski pravni fakulteti. Kakor se v parlamentarnih krogih zatrjuje, so nekateri člani parlamentarne komisije za to, da bi se naj Italijanom dovolila pravna fekulteta. Ako bi se „Slovanska Enota" pridružila temu 'mnenju, potem bodo vsi Jugoslovani, tako se je izrazil predsednik „Zveze južnih Slovanov" dr. Ploj, izstopili iz „Slovanske Enote*. Po informacijah na kompetentnem mestu je popolnoma izključeno, da bi se večina „Slov. Enote" izrekla za Trst kot sedež laške univerze. Poljski klnb in italijansko vas> učilište. Dunaj, 27. maja. „Kolo Polskie*1 je sklenilo v vsakem slučaju glasovati za vladni predlog, ki nasvetuje, naj se italijanska pravna fakulteta ustanovi na Dunaju.
Ministrska kriza na Srbskem? Belgrad 27. maja.   Uradno na-glašajo, da so neresnične vse vesti o baje nastalih nesoglasjih v ministrstvu in o spremembah v kabinetu.
Zstvoritev srbskih šol na Turskom
Solun, 27. maja. Vlada je dala zapreti vse srbske šole v Plevlju, ker se učitelji niso hoteli pokoriti predpisom novega šolskega zakona.
lfa šaat turškemu prestolons« sledniku.
Belgrad, 27. maja. Na čast tur« škemu prestolonasledniku Jusufu Ize-dinu priredi kralj Peter na Banjic veliko vojaško revijo, ki se je vdeiež> 10.000 vojakov.
Abdul Rasaid na svobodi?
Carigrad, 27. maja. Sultan Mohamed V. in njegova vlada nameravata baje izpustiti bivšega sultana Abdu Hamida na svobodo pod pogojem, da izroči vse svoje premoženje^ državi in da se nastani na Francoskem* Tej vesti se tukaj nikjer ne veruje.
Izdajatelj in odgovorni urednik Kasto Pustoslemšek.
samo direktno! — črna, bela in barvana, od 1 K 35 vin. meter naprej za bluze in obleke. Franko in že sossnsjsno se posije na dom. Bogata izbira vzorcev se posije & prvo pošto. 1 62
Tnana u na MBBk ML
*    Ustna voda
„EUODIN" [■
Specijaliteta za lamaltls^ss. ;
r— - i i * :
4813  Glavna sstosa lekarna I
■ n. n muca t umm. J
ZHM OsUIs) v
Dne 27. maja 1910. Tarnala. Pšenic* is oktober 1910. . za 50 as MS
---si"
olaonsf 1010 . : za SO kf
t
l
i i i i
i
a
njg>nsJL_
[eieznato Klna-Vtno
Povnefe »©Jje 4» ML, 1
kri m jc
retatwa«*s«er*?ri
- in
i*l o priporočen: odadmv-
nitirih avtoritet Inbornl ol
odllkoraae.
J. SERRAVALLO, HfcM
MeteorolotKno poroOto.
asa Mjc« Mt-2.
Sressjt
tUk7M-t M
T
Čas
Staa jc ; 4 £, baro- * «* n»
"? ; iS™ g--6 *"* 75. i
>
o
k
>
Nebo
35. ,2.pop. 734 3    20 1 sr. jvzhod del. oblaČ. m   9. zv. ' 734 9 !   15 5 sr. szahod pol. oblač
26.
7. zj.   736-0    13 1 si. jvzhod del. jasno
2. pop.
9. zv.
27.   7. zj.
735 5
736 2
159 15 2
735-3; 12-0
si. jzah. nevihta brezvetr., oblačno
si. jvzh. megla
Srednja predvčerajšnja temperatura 16 3«, norm. 152° in včerajšnja 14-7", norm. 15-4*. Padavina v 24 urah 00 mm in 2*3 mm.
Potrti globoke žalosti naznanjamo žalostno vest, da je naš srčno dobri, nepozabni soprog oziroma oče, brat, svak in stric, gospod
Josip Hronek
startni* is posestnik
včeraj 26. maja ob 1 popoldne previden s sv. zakramenti za umirajoče po dolgi in mučni bolezni v 35. letu starosti mirno v Gospodu
zaspal.
Zemski ostanki predragega pokojnika bodo v soboto dne 28. t m. ob 3 popoldne v hiši žalosti št. 46 v Zagoricah blagoslovljeni in na pokopališču na Bledu pokopani.
Sv zadušne mase se bodo služile v Župni cerkvi na Bledu.
Na Bledu, dne 27. maja 1910.
Ans Hrosek roj. Supovs soproga. — Aleksander, Anica otroka. — Josip, Starija Iroaek starši. — Ivan, VeneeU Tosasi
bratje. — Ima Kronek roj
svakinja. 1870
i
la Jermena za biče in Jermena za šivanje
izdeluje iz zajamčenega goveiega usnja in dobavlja ceno Frani H o lata, Metilovic p. MiStefcS,  HorsvsfcO.   —   Nov  cenovni k gratis in franko. 1817
Sprejmem dobrega 1*26
ključavničarskega pomočnika
v trajno delo.   —   Anton Prebil, alinee pri Ljubljani.
na
redni občni zbor
Relolranjsle sta? tiDske io oaselbiosie
hhk zadruge i Craomlju =s=-
ki se vrši
v nedeljo dne 12. junija 1910 ob 2. uri popoldne v
v posojiliični dvorani v ČreomljL
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva.
2. Potrjen je  računskega  zaključka za leto 1909.
3. Izvolitev nadzorstva.
4. Slučajnosti.
Letni račun, bilanca in predlogi ki se stavijo pri občnem zboru so cenj. zadružnikom pri načelniku zadruge od 1. junija as vpogled. 1873
^ajnon
fll^lssssj s^js^ls^ w^ s^sn^ossss^
Miksit
Unuke ftamt
se vrit
"^^^^ 1874
hotelu pri Seidlu
ZftttiTmfc ttssnjnda.
SWVIVIS  OTP   wa   ssasa^s^nvs* we^^^vem^n^ej ^^^^^•^■a
'A? Kras«.
^BLUZEX
največja izbera s sem in drugem modnem blagu tudi po meri.
Vsakovrstna krila, pa ."• tal otrnćfe ablakce
priporoča p# na|nllHn eeesl
M. KRISTOFIČ
por* B^bSsf
Stari trf it St.
4T:
Vv M *
10
Sffcjicta se
2 vajenca
z dobro šolsko izobrazbo iz poštenih hiš v jpSsavTesafka trsjarina*4 v Kočevju, katere kupčuje z manufakturnim, špecerijskim, galanterijskim, kolonijalnim blagom, železnino ia deželnimi pridelki.
Dogovori s »sTSJSTSkS psasjll-
1864
Ponudbeni razpis.
Županstvo na Gori pri Sodražici razpisuje tem potom
zgradbo nove občinske ceste
v dolgosti približno 11 : km, načrti in dr. je na vpogled pri županstvu.
Ponudbe, pismene ali ustmene, naj sc predlože pri podpisanem županstvu najkasneje sto 15« junija t* lo
stvo
dne 24. maja 1910
x\ et O o z* I,
1850
Naznanilo.
V ponedeljek, 30. t BS sb 18. ari dopoldne
8 li pri l kr. tkrajKB nH i Ljsljai i aH 8.18 nSb
prodaja hiše Kopališka nlica 12
m zraven ležeče lepe vrtat paroal0.Hi$a je novo in solidno zidana, ima eno ll^J?? s^aonaic '» Pripraven lokal za prodajalno s posebnim
^J. c«te- speljan je mestni vodovod- Tik za hiši je velik vrt Vposeb-Leg* Je tim n»Jug°dneJs»: tik ob GradaScici, nasproti koU«j-skemu kopai»Sču, torej zveza z mestom zelo pripravna. Šteti bo treba leen del kupnme ker se bodo lahko prevzeli vknjiženi dolgovi. Cena primam, Szta. Natančnejša pojasnila daje upravitelj Ivaa attfelavOSVO konkurzne mase
1871
dr. Aatea Švleelj
HMM|«M. ■aaaaj a« 3.
Samo 6 dni!
Edina najkrajfta
Veljavne vozne liste žs srezstsčsa ssjasaiU saje
E Da 4$ RM
zs vse lievesske sskrajiae
ARDA
LJubljana, "■^l*.^^ ****
thiSMII
smiujc
is 4 sob s prltiklksanti ia s vsakim vrtom ISS6
n avgvstov tcrarii.
Poprsšs se Mm M.
Prodajalka
nekoliko izurjena v knjigovodstvu in zs prodsjo moke
.*. se sprejme prati mesečni plači
fmmfti Brni smmTJ ldbsY9 I Rlssflh isffli ami mm mm* 1 wmaa
1820
Utoni Mb|bo
2 dobro izmjena stavbena
Plača po dogovoru.
1855
tm ia* m 1 »mi ki
H. I Schaffer
nadzornik c. kr. držav ne železnice v Beljaku prost, da se mu dopošlje 11 Škatelj tako izborno učinkujočih 711
Salmijakovih pastil
(kašelj lejsajočlti, eles rezkrejejočih)
lakarfa PICCOU ▼ L|abljaai, c. in kr.
dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 v, 11 škatljic 2 K. Naročila po povzetju.
mi
učenca
v trgovino s mesenim blagom.
Stejaa tasjn v Sptdzji 3af.
Rsdi selitve
trg«
ovina jestvin
v glavni ulici, tik sredine mesta. Jako ugodni pogoji. Ponudbe na upravništve »Slovenskega Naroda.«
1838
1853
Bobra ixnr|sna
prodajalka
aa spreime a L Julijem t. L
Na prodaj imam še skoro novo
opravo za trgovino
(stelaže in pudelne) po ugodni ceni.
Kari Clmperšek
trpfiu z lettBin blagom vSemid ib San
175
Koncem
SHwh ntana
se vrta da 15. septembra
t*r vsak dan -v*
v hotelo ..Tivoli".
Začetek ob nedeljah in praznikih ob Vi 10. dopoldne, 3. popoldne in 7. zvečer.
Ob delavnikih ob 3. popoldne in 7. zvečer. Vstopnina vselej prosta.
*--------- A
St 15904.
Razglas
184«»
radi oddsje: TtfTMfcihi tssarslrib, UspanUb, kNvskihf hanmeseikiht hjntaraMh, steklarskih ia pleskarskih del
za BzsrjeiidK starte im nesL vodovodni zajenalmct vKleBili.
tO je povečanje strojnice in kotlišča, naprava skladišča, delavnice, stranišč in kopelji vršila se bode v pisarni mestnega vodovodnega urada v Mestnem domu javna pismena ponudbena razprava
dne 3. junija 1810 ob 10. dopoldne.
Načrti, proračuni, pogoji in vsi drugi pripomočki razgrnjeni so v prostorih mestnega vodovodnega urada ob navadnih uradnih urah vsakomur na vpogled.
Ponudbe, v katerih je enotne cene in na podlagi teh izračunjene skupne zneske navesti v številkah in besedah, izročiti je do določenega roka zapečatene m opremljene s 5% radijem, ki ga je določiti po skupnem znesku ponudbene svote.
Izrecno se določa, tis se ns ponudbe, ki ne bi povsem ustrezale pred-pisnim pogojem, ki bi se pogojno glasile in bile prekasno ali dodatno vložene, ne bode oziralo.
mestni magistrat v Ljubljani,
dne 21. mejnika 1910.
Župan: 1>
Nihče naj ne zamudi priti in čuditi se!
LJUBUMSKI
*sax u DudEsosr a mam
L4
GA