Pošluin* plačan* t gotovini.
I. izdaja.
• <1*31
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan zjutraj razven ▼ ponedeljkih fn dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1'—, lanskoletne 1'—; me-sečna naročnina Din 20-—,za tujino 80'—. Uredništvo f Ljubljani, GregorCiCeva 23. Telefon uredništva 30-70. 80-B9 fn 30-71
Jugoslovan
*ra8a m«.
Oglasi po tariH In dogovorit Oprava v Ljubljani, Gradišče 4. tel. 30-68. Podružnica ? Maribora, AleK-»androva cesta SL 24, teL 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. raS.f Ljubljana 15.fi2L
St. 69
Ljubljana, sreda, dne 25. marca 1931
Leto II.
'j/tsm&s
Dr. Bitter,
direktor v nemškem zunanjem ministrstvu, ki je skupno z ministrom Curtiusom vodil za Nemčijo pogajanja za carinsko unijo z Avstrijo.
Seja komisije za Panevropo
Pariz, 24. marca. AA. Pod predsedstvom francoskega ministra zunanjih zadev g. Brianda je pododbor komisije za evropska vprašanja imel danes dopoldne ob 11. sejo. Briand je imel govor ki je z njim otvoril sejo. Navzoči so bili delegati 11 držav, med njimi Henderson, Zaleski, Motta in drugi.
Henderson v Parizu
Pariz, 24. marca. AA. Snoči je prispel semkaj angleškpi zunanji minister Henderson. Davi je Imel dolgo konferenco s francoskim zunanjim ministrom Briandom. Menijo, da sta državnika razpravljala o nemško-avstrijskem carinskem sporazumu.
Ogrski zunanji minister v Rimu
Rim, 24. marca. AA. Snoči je minister za zunanje zadeve Grandi priredil večerjo v čast ogrskega ministra za zunanje zadeve grofa Ka-rolyja. Večerje so se udeležili tudi minister za poljedelstvo, predsednik poslanske zbroniče in drugi.
Odhod maršala Pilsudskega z Madeire
Varšava, 24. marca. A A. Pat poroča: Maršal Pilsudski je včeraj zapustil Funchal in se odpeljal na poljskem rušilcu.
Italijanski korak proti molitvam na Dunaju
Dunaj, 24. marca. d. Kakor znano, se je 19. t. ni. v dunajski pavlanski cerkvi darovala maša z molitvami za slovanske manjšine v Italiji. Maše so se prvič demonstrativno udeležile tudi dunajske južno-tirolslce organizacije in njih voditelj. Znani ater Innerkofler je daroval mažo. Naknadno se je ugotovilo, da je italijanski poslanik na Dunaju posredoval pri zunanjem ministru dr. Schobru, da bi ta prepovedal mašo. Dr. Schober pa je moral vsako intervencijo odkloniti, češ da se ne vmešava v cerkvene zadeva.
S sej nemškega parlamenta
Berlin, 24. marca. AA. Nemški parlament je sprejel socijaino - demokratski predlog, naj se davek na tantijeme članov upravnih odborov industrijskih podjetij poviša z 10% na 20%. Dalje je odbil komunističen predlog, naj se izreče finančnemu ministru nezaupnica. Na koncu je več narodnih poslancev Hittlerjeve stranke predal sodišču.
Mednarodna velerazstava v Bruslju
eBograd, 23. marca. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da bo v Bruslju od 8. do 22. aprila mednarodna trgovinska velerazstava s sejmom. Interesenti dobe pojasnila v informacijsko - komercijalnem oddelku zavoda pod št. 5514.
Blage obsodbe španskih puntarjev
Madrid, 24. marca. AA. Vrhovno vojaško sodišče je-obsodilo Alcalo Zamoro in tovariše na pogojno 6 mesečno ječo. Sodišče se je prepričalo, da ni šlo za zaroto in vojaški prevrat, marveč, da so obtoženci samo kršili disciplino s tem, da so hujskali vojake k nepokorščini.
Madrid, 24. marca. AA. Republikanski krogi so priredili svojemu voditelju Zamorri in njegovim tovarišem, ki so jih danes izpustili, navdu-Sen sprejem.
Vojaški guverner v Saragosi je znižal večino zapornih kazni, na katere so bili obsojeni udeleženci’vojaškega upora v Jaci. Kazni so znižali iz političnih ozirov.
Po objavi avstrijsko-nemškega sporazuma
Francoska vlada bo energično nastopila proti carinski zvezi in eventuelno predložila vse vprašanje Društvu narodov - Možnost slabih posledic za uspeh razorožitvene konference - Resne italijanske bojazni - Stališče drugih držav
Pariz, 24. marca. n. Parlamentarni krogi nameravajo na javni seji parlamenta zahtevati pojasnil o avstrijsko-nemškem sporazumu. Nekateri poslanci hočejo, da pride to vprašanje na dnevni red sej parlamenta še pred velikonočnimi počitnicami. Danes je bil tisk nekoliko pomirjen in je v stvarnejšem tonu komentiral nemško-avstrijski sporazum. Tisk pravi, da so Avstrijci in Nemci kršili nele določbe mednarodnih pogodb, temveč tudi ženevski protokol iz leta 1)*22 in da je njihova pogodba nasprotna duhu Društva narodov in evropske linije. >Matin« pravi, da bo to stališče zavzela frau-coska vlada in ga sporočila tudi Berlinu in Dunaju. Jules Sauenvein piše, da je isto stališče zavzel tudi tajnik zunanjega ministrstva Ber-thelot in da ga je že izrazil napram nemškemu poslaniku v Parizu von IIoeschu.
»Matin« poroča, da je Briand naročil francoskemu poslaniku na Dunaju Claudelu, da se takoj vrne na svoje službeno mesto in da prične razgovore z zastopniki avstrijske vlade. V »Echo de Pariš« piše Pertinax povodom snoč-nje seje francoske vlade, da je vlada takoj ugotovila nevarnost avstrijsko-nemškega protokola in da je sklenila reagirati na primeren način. Dovolj bo, da se odpovedo krediti avstrijskemu in nemškemu gospodarstvu. V »Po-pulairu« meni Leon Blum to-le: »Razorožite se, pa ne bo nobenega strahu več pred priključitvijo. Baš zaradi tega, ker Evropa ni razoro-žena, obstaja nevarnost priključitve Avstrije k Nemčiji. Bolje bi bilo, da bi Avstrija in Nemčija z diplomatskimi sredstvi dosegli svoje namene.« :»R6publique« pravi, da so se včasih širile govorice o odstranitvi carinsko meje med Francijo in Belgijo. To bi bilo pomenilo zmago Evrope. Ce bi Madjarska vstopila v nemško-avstrijski blok, bi bilo teni bolje. Praga je protestirala v Parizu, a še najbolje bi bilo, da bi se Francija in Nemčija sporazumeli.
Pariz, 24. marca. AA. Francosko javno mnenje je zelo razburjeno zaradi nemško-avstrij-skega carinskega sporazuma. Politični krogi menijo, da je to povzročila Nemčija, ki je po nepotrebnem sklenila ta sporazum v največji tajnosti. S tem je bil ustvarjen položaj, ki bi postal v predvojnem času nevaren. Sedaj pa obstoju organizacija, ki ho razpravljala o tem dogodku in sklepala, ali je sporazum v skladu z obveznostmi Avstrije do drugih držav. Vendar spor o tem vprašanju ne bo olajšal dela svetovne razorožitvene konference, ki se sestane drugo leto. Neprijetno je, da se je to zgodilo v trenutku, ko se je zdelo, da je francosko-ita-lijanski pomorski dogovor izboljšal položaj v Evropi.
Dunaj, 24. marca. d. Po pariških vesteh, ki so prispele na Dunaj, sc v francoskem zunanjem uradu zaostruje opozicija proti avstrijsko nemški carinski pogodbi. Že iz včerajšnjega u-radnega komunikeja o seji ministrskega sveta se da razločno videti razočaranje zaradi načina postopanja nemške in avstrijske vlade. Inspi-rirani časopisni članki pa gredo še dalje. >Ex-celsior« hoče danes vedeti, da bo Francija m Dunaju in v Berlinu z vso energijo zahtevala, da se obe vladi odpovesta projektu carinsko zveze. »Petit Parisiens pristavlja, da se bo tudi Italija, katere držanje se ni zdelo jasno, in seveda tudi Mala antanta z vso močjo in ener gijo pridružile tej akciji. Baje so odločeni ne čakati morebiti dva meseca do majskega z.isa-danja paneropske komisije, temveč nastopiti takoj s pretnjo finančnih in gospodarskih repre salij. V splošnem je kampanja pariškega tiska vedno očnejša. Tudi levičarski tisk se je danes priključil zboru protestirajočih, vsaj to’.iko, da odkrito graja tajinstvenost dunajskih in berlinskih pogajanj.
London, 24. marca. AA. Angleško časopisje in politični krogi priznavajo, da pomeni carinska zveza med Avstrijo in Nemčijo dokajšnjo senzacijo. O vprašanju so načeli prav živahne diplomatske diskusije, ki se jih udeležujejo zastopniki evropskih držav v Londonu. Posebno pogosti so razgovori med francoskim poslanikom v Londonu in angleškim ministrstvom za zunanje zadeve.
London, 24. marca. AA. »Manchester Guardian« pozdravlja avstrijsko-nemški carinski sporazum, češ da bo dal priliko za debato o splošnem znižanju carin. List se ne pridružuje francoskemu stališču ter pravi, da ne vidi v tem sporazumu kršitve suverenitete. Londonski dopisnik tega lista pravi, da je angleška zunanja politika polagoma dosegla, da se je 'pripravilo
ugodno ozračje za prihodnjo svetovno razoro-žitveno konferenco. Francosko-italijanski pomorski sporazum je velik korak naprej na tej poti. Naravno pa je, da se bodo prizadete vlade vprašale, ali bo avstrijsko-nemški carinski sporazum škodil ali pa pomagal svetovni razoroži-tvoni konferenci. Dokler ne bodo znane podrobnosti sporazuma, se ne bo moglo odgovoriti na to vprašanje.
Rim, 24. marca. n. Zadržanje fašistovskega tiska napram nemško-avstrijski gospodarski in carinski pogodbi še vedno ni zavzelo nikake določene oblike. Zanimivo je, da se listi izogibljejo jasne besede. Tudi o skupni demarši velikih sil in Češkoslovaške na Dunaju niso zavzeli nikakega stališča. O tej demarši objavljajo le več ali manj dolga poročila. Poslaniki Italije, Francije in Češkoslovaške so posetili dr. Schoberja in francoski ter češkoslovaški poslanik sta izročila avstrijskemu zunanjemu ministru noto ter tako opozorila avstrijsko vlado, da mora biti vsebina pogodbe v skladu s prevzetimi gospodarskimi obvezami in določbami mirovne pogodbe ter paktom o Društvu narodov. Politični krogi menijo, da je bil ton demarše protestnega značaja. Zastopnika Italije in Velike Britanije pa sta zahtevala točnih informacij o vsebini te pogodbe.
»Giornale dTtalia« poroča, da so zastopniki Italije, Francije in Češkoslovaške naglasili potrebo, da bo sporazum v skladu z internacijo-nalnimi pogodbami in obvezami, ki jih je Nemčija sprejela. Neki drugi list konstatira posledice, ki jih bo imel avstrijsko-nemški gospodarski sporazum, če se določijo enotni carinski tarifi in če pade carinska meja med Avstrijo in Nemčijo, se bo velika konkurenca med nemškimi pristanišči ter Benetkami in Trstom še vse bolj poostrila. Z novim carinskim režimom bo dana avstrijskemu izvozu prilika, da krene skozi nemške luke. Pa tudi politični značaj av-strijsko-nemške pogodbe ne daje upanja, da bo pogodba v kakršnemkoli oziru koristila srednjeevropskim sosedom obeh pogodbenih držav.
Biikarešta, 24. marca. AA. Romunski ministrski svet ja pooblastil romunskega poslanika v Berlinu in na Dunaju, naj izjavita vladam, pri katerih sta akreditirana, da je Romunija naklonjen preferenčnim pogodbam in krajevnim carinskim in trgovinskim sporazumom, v kolikor ne kršijo obstoječih mirovnih pogodb.
Bukarešta, 24. marca. n. Pod vodstvom ministrskega predsednika Mironescuja je bila seja ministrskega sveta. Mironescu je izjavil, da je dobil potrebne informacije od romunskega poslanika na Dunaju o nemško-avstrijski carinski uniji. Romunska vlada ne bo izrazila svojega mnenja vse dotlej, dokler ne bo uradno obvestilo o tem sporazumu. Danes je »Cuventul« poročal, da bo romunska vlada odpoklicala svoja poslanika iz Berlina in i Dunaja, ker nista vlade pravočasno obvestila o sklenitvi carinsko unije med Avstrijo in Nemčijo. »Universul« pravi, da je carinska unija utrdila politični prestiž Nemčije v mednarodno-političnem življenju. Ce bodo uveljavili sporazum, bo Avstrija doceU izgubila svojo nezuvisnost. Madjarska pa se bo morala pridružiti k tej uniji, ker hi sicer propadla. List poziva Malo antanto, naj ščiti ravnotežje v Srednji Evropi in status quo. Končno očita list vladi, da še ni zavzela svojega stališča, ter jo poziva, naj protestira proti temu sporazumu, ker bi njeno pasivno zadržanje škodilo Romuniji.
Budimpešta, 24. marca. n. Madjarski gospodarski in politični krogi na različne načine komentirajo nemško-avstrijski sporazum. Madjarska vlada je odredila prekinitev gospodarskih pogajanj z Avstrijo. Javnost pa še ne ve, kakšno stališče je budimpeštanska vlada zavzela napram pogodbi sami. Včeraj so bili vsi gospodarski krogi zelo razburjeni. Prav takšno razburjenje je bilo opaziti v gospodarskih ministrstvih in tudi v predsedništvu vlade. j-Az-Est« prinaša pod naslovom »Pazite, Madjarik uvodni članek, v katerem pravi, da je vprašanje avstrijsko-nemškega sporazuma vse bolj važno, nego je bilo pred vojno vprašanje dualizma in skupnih avstrijskih in madjarskih carinskih mej. »Esti Kurier« pravi, da smatrajo gospodarski krogi, da je to najvažnejši dogodek v tekočem letu. Madjarska vlada meni, da bo dosegla povoljno rešitev vprašanja gospodarski j odnošajev med Avstrijo in Madjarsko. Verjetno pa je, da se bo priključila avstrijsko-nemški gospodarski »vezi.
Haag, 24. marca. AA. Nizozemsko časopisje simpatično komentira carinski sporazum med Avstrijo in Nemčijo. »Telegraph« meni, da je ta dogovor eden najvažnejših dogodkov po svetovni vojni. »Vaderland« pravi, da sta Avstrija in Nemčija sklenili carinski dogovor, ker se je ponesrečila konferenca za carinsko premirje.
Praga, 24. marca. d. Avstrijski podkancelar dr. Schober se je danes na potu v Dresden peljal skozi Prago. Na postaji ga je pozdravil va-strijski poslanik dr. Marek, s katerim je imel daljši razgovor. Dr. Schober je prosil poslanika, naj dr. Benešu izroči njegova priporočila.
Praga, 24. marca. d. Na današnji seji senata so zastopniki čeških koalicijskih strank stavili na zunanjega ministra interpelacijo o avstrijsko-nemškem carinskem dogovoru. Interpelanti so prosili zunanjega ministra, naj jim v kratkem sporoči, kakšno stališče zavzema češkoslovaška vlada k temu dogodku in kako hoče nastopiti, da zaščiti pravične pravne in gospodarske interese češkoslovaške republike in njenih prijateljev in zaveznikov.
Praga, 24. marca. d. »Pravo Lidu«, organ češkoslovaške socijalne demokracije, piše med drugim: »Za države Male antante naj bi bil nemško-avstrijski poskus spodbuda za pogajanja o sklenitvi podobnih medsebojnih regijo-nalnih dogovorov, kar že sicer izhaja iz pojma gospodarske antante. Težko je mogoče, da bi se Češkoslovaška prva prijavila k nemško-avstrijski carinski zvezi, mogoče pa je, da iz tega napravi koristno orodje zase in za Briandov načrt združenih držav evropskih. Zagrabimo priliko in prilagodimo nemško-avstrijski poskus naši podobi. Prilika za to je dana.
Dunaj, 24. marca. d. Zunanji minister dr. Schober se je vrnil danes dopoldne iz Dresde-na, kjer je, kakor znano, imel včeraj predavanje, in je zopet začel z razgovori v zadevi av-strijsko-nemške carinske zveze.
Dunaj, 24. marca. d. Pravijo, da bo avstrijska vlada v kratkem času odpovedala trgovinske pogodbe s Češkoslovaško, Jugoslavijo In Madjarsko.
Vsebina sporazuma
Dunaj, 24. marca. r. Danes je bilo objavljeno uradno besedilo načrta carinskega sporazuma med Nemčijo in Avstrijo.
Besedilo obsega dvanajst poglavij. V prvem poglavju je rečeno, da ima služiti pogodba kot začefsk uvajanja novega gospodarskega reda v Evropi poiGlS regionalnih pogodb ob popolnem varovanju državne neodvisnosti obeh strank. Obe državi se obvezujeta, (la začneta z vsako .drugo državo takoj pogajanja za glilenitev slične pogodbe, če dotičua država izrazi tozadevno željo.
Poglavja II.—VIII. vsebujejo načela bodoče ureditve carinskih odnošajev med obema državama. Ta načela so sledeča: enotna carinska zakonodaja na obeh carinskih ozemljih, ki se ne bo mogla spreminjati brez predhodnega sporazuma med obema vladama, trgovina med Nemčijo in Avstrijo bo prosta vsake uvozne in izvozne carine; obe vladi se bosta sporazumeli glede ureditve vprašanja poslovnega davka in monopolov, carinska uprava bo v vsaki izmed obeh držav samostojna, dohodki od carin se bodo razdelili med obe državi po posebnem ključu, ki se določi; pri tem bosta obe vladi gledali, da ostanejo zastavne pravice na carinskih dohodkih nedotaknjene; med obema državama se v bodoče odpravi vsaka prepoved uvoza, izvoza in tranzita.
Poglavji IX. in X. govorita o trgovinskih pogodbah z drugimi državami. Obo državi ohranita pravico sklepati trgovinske pogodbe z drugimi državami; kolikor bo to mogoče, se bosta Avstrija in Nemčija skupno pogajali o sklepanju trgovinskih pogodb z drugimi državami. Tudi v teh slučajih pa bosta Nemčija in Avstrija sklenili vsaka svojo ločeno pogodbo in jo ločeno ratificirali. Glede sedaj obstoječih trgovinskih pogodb se obe državi obvezujeta, da bosta gledali, da se spravijo v soglasje z novo pogodbo.
Zadnji dve poglavji XI. in XII. predvidevata ustanovitev razsodišča, ki naj bi omogočalo gladko izvajanje pogodbe, ni pa modalitete za odpoved pogodbe z ene ali druge strani. Načelno je določeno v tem pogledu, da bosta imeli obe državi pravico odpovedati pogodbo na eno leto v kateremkoli hipu; le prva pogodba se bo smela odpovedati šele po treh letih. Vsaka odpoved se mora izvršiti le na podlagi posebnega tozadevnega zakona odpovedujoče države.
ftfemšfei iioluI*
Naj ima kdo o napovedani avstrijs-ko-nem&ki uniji to ali drugo mnenje, mora vendarle priznati, da so se s to pogodbo Nemci zopet enkrat izkazali kot odlični nacionalisti. Po mnenju Nemcev je v njih nacionalnem interesu, da pride do priključitve Avstrije k Nemčiji in temu interesu so podredili vse druge. Naj bodo proti tej priključitvi mednarodne pogodbe, naj izzove priključitev še tako silen odpor tujine, Nemci so vseeno Zfl in se počasi in dosledno približujejo svojemu cilju. Še bolj pa se vidi ta nacionalizem na avstrijski strani. Nobenega dvoma ni, da mora Avstrija od carinske unije z velesilo Nemčijo v gospodarskem pogledu samo zgubiti, ge je kljub temu Avstrija izrekla za unijo, kec ji je bil nemški nacijonalni interes važnejši, ko lokalni gospodarski ~Za napredek naroda vce žrtve, tudi tako bi uiogli označiti pomen napovedane carinske unije in v tem je oni veliki nauk, ki velja zlasti za nas.
Kajti ča« je, da tudi pri na« na vsej črti prodre nauk, da je treba za napredek naroda storiti vsako žrtev. Vedno znova in znava je treba to povdarjati, ker se Se vedno vidi, kako nekateri podrejajo nacionalne interese drugim. Samo to M ti ljudje boleli priznati kot nacijonaJno dobro, kar docela ustreza njih posebnim željam. Če pa bi nacijonalna misel zalrtevala od njih Se tako neznatno žrtev, pa bo že čisto nesrečni in odklanjajo tako nacijonalno misel. Pravzaprav je obstojalo vse naše povojno javno življenje v glavnem le v tem, da smo *e vsi naravnost pedantično bali, da ne bi žrtvovali uiti trohice svojih posebnosti, svojih tradicij in svojih navad. Vse naše uje-dinjenje je dejansko obstojalo le v afcrahu, da se ne bi preveč zjedinili. Ta strah je povzročil, da enio ai ostali vedno enako daleč in da ni prišlo do pravega zjedinje-nja niti v tem, kjer bi se moglo to zgoditi brez Škode na posamezne individuaJitete. Kajti da je treba to varovati, da je treba ohraniti pestrost našega življenja, je že itak jasno, čeprav vsled lega res ni bilo treba ovirati onega naravnega razvoja, ki povdarja našo vedno večjo enotnost.
To se pa tudi ne bi smelo zgoditi, ker so nas veliki zunanji dogodki vedno znova opominjali, da srno le vsti skupaj nekaj, da pa Je vsak zase od nas lak o slabotna sila, ki se nikjer ne upošteva. In sedanja napoved avstrijsko-nemške carinske unije je zopet takšen velik zunanje-političen dogodek, je zopet nov nauk in opomin za nas. Velika Nemčija se čuti še preslabotno in se združuje zato z Avstrijo, da bi mogla tem uspešneje uveljaviti sebe v velikem svetu. Mi naj postanemo direktni sosedi te velike Nemčije in takoj je jasno, da je v tej novi situaciji velika in močna Jugoslavija sploh edina rešitev. In -še Jugoslavija sama je preslaba in mora iskati opore piti drugih vzhodnih državah, da bo tako ves jugovzhod enotno branil svoje »tališče.
V	tej zunanji situaciji, ko se povsod! pojavljajo prizadevanja za ustvaritev n*vlh velikih blokov, je strah tesnečega zjedi-njenja že celo napačen. Vfii' ti posebni lokalni^ oziri, so tJtko malenkostni, da postajajo že sia^šni. Že celo pa postaja smešno to v&uno vpraševanje, kateri bivši stranki je pripadal ta ali oni javni fuukcijonar. Mislimo, da prav posebno ni nilkomur treba hiti ponosen na svojo bivšo strankarsko pripadnost, ker ni bilo niti ene stranke, ki ga je včasih malo polomila. Važno je samo, če je kdo sposoben za svoje mesto, če »na opravljati svoje posle in če to zna, je jnož na svojem mestu, pa naj je pripadal tej ali oni stranki.
Čas je že, da bi tudi naši ljudje enkrat »poznali, da srno v dobi, ko se pripravljajo veliki dogodki in da zaio treba vršiti tudi velike priprave. Te priprave morajo imeti samo en cilj, da dvignejo naš narod na tako visoko organizacijo, da bo v napetem trenotku mogel uporabiti vse svoje sile. Čisto navadna rakova pot nazaj pa je, če se naj naše priprave vrše s tem ciljem, kakor da bi se že jutri pričeli po starem strankarskem principu zopet prerekati in zbadati. Za celoten razvoj naroda je tako vseeno, če zmaga ta ali ona stranka, da je
o	tem sploh vsaka beseda odveč.
Gre za mnogo veoje stvari, ko pa za lokalne, osebne in posebne interese, gre za splošno narodne, kakor to jasno kaže nemški nauk. Ja nauk naj ne bo pri nas brez učinka, da bomo tudi mi že enkrat sposobni in zmožni podrediti nacijonalnemu interesu vse druge. To sposobnost in zmožnost pa bomo dosegli, kadar bomo znali složno delovati, kadar bomo v resnici delali v duhu 6. januarja. V slogi je moč! Nemci so to razumeli in čas je, da razumemo to tudi mi.
Resolucija avstrijskih socialnih demokratov
Najenergičneje bodo podpirali poskus za uvedbo carinske unije
publike Avstrije pozdravlja poskus ustvaritve carinske unije med Nemčijo in Avstrijo in iz javlja, da bo najenergičneje podpirala ta pouku«. Vendar 6ocijalno-demokralska stranka želi, naj avstrijska vlada vodi nadaljno akcijo v tem vprašanju sporazumno e parlamentom. Razen tega izjavlja socijalno-demokratska stranka republike Avstrije, da bo zastran tega vprašanja brezpogojno stopila v stike s socijalno-demokrat-sko stranko v Nemčiji, z drugo delavsko internacionalo in s socialističnimi strankami Francije, Vel-' e Britanije in Češkoslovaške.
Dunaj, 24. marca. A A. Socijalno-demokratska stranica avstrijske republike je včeraj izglasovala resolucijo, v kateri pravi glede avstrijsko-nemške carinske unije med drugim to-le:
Socijalno demokratska stranka avstrijske re publike je že na dan rojstva republike branila stališče, da avstrijska republika sama zase ne predstavlja gospodarskega telesa, ki bi bilo sposobno za življenje, 12 let izkustev pa so to stališče le še podkrepila. Tudi vprašanje brezposelnosti se more rešiti samo tako, da postane Avstrija del večjega gospodarskega telesa. Ii teh razlogov socijalno-demokratska stranka re-
Represalije tržaških fašistovskih dobrovoljcev
proti poslanici zagrebškega nadškofa in molitvam za versko svobodo Jugoslovanov v Italiji
Trst, 24. marca. v. Snoči je vodstvo dobrovoljcev iz Julijske Krajine in Dalmacije na svoji izredni seji sklenilo protestirati proti teinu, »da so se v mnogih jugoslovanskih mestih onečastili znaki Trsta, Gorice, Reke in Pule, ki so jih zanesli v cerkve«. Da operejo joskrunjo-ne« zastave od tega »madeža«, bodo priredili slovesno službo božjo v katedrali sv. Justa v Trstu. Te maše naj bi se udeležili tudi tržaški, goriški, pulski in reški poleštat v starinskih krojih.
Tržaška lista seveda hvalita to inicijativo fa-
Sistovskih dobrovoljcev. >Popolo di Trieste« pravi med drugim, da k temu pozivu ni treba -dodajati nikakega komentarja, pač pa je treba zabeležiti dve novici: »Študentje-begunci iz Ju. lijske Krajine, ki jih okrog 300 študira na ljubljanski univerzi, so ustanovili »Društvo jugoslovanskih dijakov iz Julijske Krajine. Ban Dravske banovine je potrdil pravila tega društva.« In druga: >Na Dunaju bodo v kratkem zborovali zastopniki nemške in jugoslovansko manjšine iz Italije. Na zborovanje so povabili tudi delegate grške manjšine.«
Imenovanja v diplomatski službi
Beograd, 24. marca. AA. Z ukazom Nj. Vel. krni Ja In na predlog zastopnika ministra zunanjih zadev so s soglasjem predsednika ministrskega sveta postavljeni:
Dušan Tajsič, tajnik poslaništva v Pragi v 1-6, za tajnika zunanjega ministrstva v isti skupini in kategoriji;
dr. Milan Dominkovič, tajnik poslaništva v Budimpešti v 1-6, za tajnika zunanjega mini-strostva v isti skupini in kategoriji;
Sva Sposojevlč, tajnik zunanjega ministrstva v 1-6, za konzula v Lillu, v isti skupini in kategoriji;
Dragan Božičevid, tajnik zunanjega ministrstva v 1-6, za konzula v Metzu v isti skupini in kategoriji.
Odlikovanja
Beograd, 24. marca. AA. V želji, da dokaže svoj kraljevsko naklonjenost, je Njegovo Veličanstvo kralj odlikoval z redom sv. Save III. stopnje Krešimirja Baranoviča, direktorja opere Narodnega gledališča v Zagrebu, z redom sv. Save V. razreda Draga Hriiea, člana opere Na. rodnega gledališča v Zagrebu, z redom sv. Save IV. razreda Dragutina Aranya, profesorja glasbene šole v Zagrebu, z redom sv. Save V. razreda Vladislava Miranova, Milana Grafa in Ilumberta Fabrija, prof. glasbene šole v Zagrebu. Oprostil jih je obenem plačanja taks.
Beograd, 24. marca. AA. V želji, da dokaže svojo kraljevsko naklonjenost je Nj. Vel. kralj odlikoval z redom Jugoslovanske krone V. razreda dr. Ivana Dnklča, »upnika v Šestinah prt, Zagrebu. Obenem ga je oprostil plačanja lieltse.
Napredovanje v »iiiliovniški
službi
Beograd. 23. marca. A A. Z ukazom Nj. Vel, kralja je t>il na predlog ministra pravde ime« Jiovan za kanonika stolnega kapitlja v Mariboru v 1/5 Mihajlo Umek, tajnik ordinarijata v Mariboru, d ozda j v 1/8.
Naša delegacija za rimsko agrarno konferenco
Beograd, 24. marca. AA. Na predlog trgovinskega ministra in v zvezi s sklepom ministrskega sveta glede zastopstva naše države na rimski agrarni konferenci ter sporazumno s kmetijskim ministrom so postavljeni za člane naže delegacije: univ. prof. dr. Milan Todorovič, načelnik kmetijskega ministrstva dr. Velimir Stojkovič, načelnik trgovinskega ministrstva Milovan Pilja, Sef odseka trgovinskega ministrstva dr. Milutin Boškovič, direktor PAB Avgust Ninkič, general, ni direktor Priviligirane izvozniške družbe Leo Gottlieb, upravnik glavne zveze srbskih poljedelskih zadrug Voja Djordjevič. Predsednik delegacije bo minister dr, Oton Frangeš.
Pravilnik o učiteljskih praktičnih izpitih
Beograd, 24. marca. AA'. Na osnovi čl. 71 in 72 zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929 je minister za prosveto predpisal pravilnik o polaganju praktičnih učiteljskih izpitov. Pravico na polaganje izpita imajo samo učitelji, ki delujejo na šoli že 20 mesecev in ki niso služili več kot 4 leta ter nimajo trikrat zaporedoma slabe ocene svojega dela. Izpiti se polagajo od 1. oktobra do 15. maja na za to določenem učiteljišču. Za Dravsko banovino sta določeni učiteljišči v Ljubljani in Mariboru, za • Savsko banovino pa v Zagrebu, Gospiču in Pakracu. Minister za prosveto more po potrebi imenovati tudi več komisij za polaganje izpita na iftem učiteljišču. Izpit morejo kandidati polagati največ dvakrat. Po pravilu bodo polagali učitelji izpit na moškem, učiteljice pa na ženskem učiteljišču.
Pravilnik o umetnih sladilih
Beograd, 24. marca. AA. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je na podlagi čl. 7 zakona o j>rometu in kontroli umetnih gladil in sporazumno z notranjim, finančnim, trgovinskim, kmetijskim in prometnim ministrom predpisal pravilnik za izvajanje zakona o pro metu in kontroli umetnih sladil (saharina).
Anketa o avtobusnem prometu
Beograd, 24. marca. 1. Zaradi vedno bolj pogostih pritožb o davčni preobremenitvi avtobusnih podjetij v državi, se bo vršila na inicijativo Zveze avtobusnih podjetij in trgovinskega ministrstva dne 27. t. m. v Beogradu posebna anketa. Te ankete Se bodo udeležili zastopniki gsopodarskih ministrstev, gospodarskih organizacij in avtobusnih podjetij. Na anketi bodo razpravljali o sedanjem položaju avtobusnega prometa, o odstranjevanju njegovih zaprek in o pravičnem obdavčenju avtobusnih podjetij. Odbor Zveze avtobusnih podjetij bo imel še nekaj pripravljalnih sej za to anketo v Beogradu.
Plačevanje davka na poslovni promet
Beograd, 24. marca. AA. V svrho enotnega in pravilnega izvajanja zakona o skupnem davku na poslovni promet in uredbe o skupnem davku na poslovni promet glede predmetov, ki so podvrženi državni troSarinl, Je finačni minister na predlog davčnega oddelka odredil, da se skupni davek na poslovni promet plačuje v zmislu čl. 15. zakona o tem davku Istočasno z državno trošarino. Za posamezne trošarinske predmete je prepisan poseben način plačevanja skupnega davka in sicer za sladkor, kavo, pivo, vino, šampanjec ekstrakte, esence in eterska olja, likarje, konjak rum, za električne svetiljka, sve-teljke, plin sa razsvetljavo, plin za pogon motorjev, špirit, kvas, sadno in vinsko žganje, ocet-n.O kislino, sirovo nafto in ostanke predelane nafte.
Razpis zdravniške službe
Beograd, 24. marca. AA. Bolniški fond Direkcije Rečne Plovbe potrebuje zdravnika za zdravljenje članov fonda v Beogradu. Interesentje dobe pogoje prt Direkciji Rečne plovbe. Ponud-be je treba poslati najkasneje do 15. aprila t. 1. ,
Polovična vožnja
Beograd, 23. marca. AA. Prometno ministrstvo je dovlilo polovično vožnjo na vseh državnih železnicah in državnih parobrodih, ki velja za udeležence občnih zborov oblastnih zadrug za poljedeljski kredit v Splitu in Zagrebu dne 28. t. m. v Beogradu in Cupriji pa 29. t. m. Udeleženci naj kupijo na odhodni postaji cel listek, ki pa velja hkratu za vožnjo nazaj s potrdilom, da se je zbora udeležil. Vozna ugodnost za prvi dve zadrugi traja do 28. t. m., za ostali pa do
1.	aprila.
Ofertalna licitacija
Beograd, 24. marca. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine »poroča, da l>o v neki sosednji državi 2. aprila t, 1. ofertalna licitacija za 250.000 velikih in 150.000 malih kovinastih gumbov v vojaške svrhe. Informacije daje in-terešentom omenjeni zavod.
Tečaj za pobijanje raka
Beograd, 23. marca. AA. Jugoslovensko društvo za pobijanje raHe, priredi od 20. do 30. aprila t. 1. tečaj za pobijanje raka. Preti vali bodo z demonstracijami in z drugimi pripomočki univerzitetni profesorji in Sefi oddelkov splošne državne bolnice v Beogradu. O tečaju je sestavljen podroben program. Predavatelji bodo obdelali vse aktuelne strani tega vprašanja. Predavanja so prijavili univ. profesorji: Jovanovič, Antič, Bogdanovič, Stankovič, Kostič, Joanovič, Vulovič, Djordjevič, Savovič, nadalje šefi oddelkov: Kon, Ristič, Jankovič, Poljo, Ta-jič, Piade, Mijo Dragovič. Predavanja bodo v zavodih medicinske fakultete, na klinikah in v posameznh oddelkih splošne državne bolnice v Beogradu. Tečaj bo brezplačen. Zdravniki, ki si ga žele udeležiti, naj se prijavijo tajniku društva univ. prof. šahoviču, patološki institut, Beograd, šumadijska ulica 18. Prijave se spre* Jemajo do 19. aprila.
Chaplin na kosilu pri Briandu
Pariz, 23. marca. A A. Charlie Chaplin je bil danes popoldne .pri g. Briandu. Francoski zu nanji minister je svojega gosta zadržal pri in Umnem kosilu.
Demokracija uprave
(Nastopno predavanje univ. doc. dr. J. Jurkoviča)
Sedaj se ne sme kratko odgovoriti: ustroj moderne države je tak, da nujno dela manjSino brezpredmetno. Kajti to je odgovor demokracije, nam pa Sre zato, ali je ta odgovor pravilen. Da parlament kot institucija liberalizma ni bil zamišljen samo kot glasovalni lokal, je danes znamo, na kaki vrednosti pa je osnovana demokracija? Kajti večina vendar ni mikaka vredno-ta! Izhodišče vseh zagovornikov demokracije je bila svoboda, vlada svobodnega naroda potom naroda. In prve demokracije so to svobodo svečano proglasile. Svoboda pa ni nekaj, kar bi se dalo šteti, češ, če nas ni svobodniii vseh sto, nas je pa osemdeset. Kako pa naj se zajamči svoboda manjšine? Kakšnega absolutističnega sredstva za to ni, sicer ga pa tudi treba ni. Kajti manjšina se bo pač težko pritoževala zoper to, da so zakoni strankarski, če so ustavni. Danes so ustave take, da so strankarski zakoni, če naj bodo skladni z ustavo, pač težko mogoči. Da se zaščiti manjšina, je potrebno ustavno sodišče. To sodi&če pa ima pomen samo takrat, če se ustava ne spreminja lahko z navadno večino v parlamentu. Kjer so danes organizirana taka sodišča, so se dobro obnesla.
S tem je vsaj deloma premagan princip atomizacij«; kajti kakor hitro je priznana manjšina v parlamentu, je s teni priznana možnost različnih prepričanj in različnih gospodarskih in kulturnih potreb. Če t ran sponi ra m o to na popularizacijo uprave, se pravi: priznane so vse lokalne različnosti, ki jih mora upoštevati d_cira uprava. S tein je sicer manjšina zaščitena in ustvarjen pogoj za popularizacij« uprave, ni pa s teni se dokazaao, da ne bi parlamentarna manjBinn navzlic t<*mu politizirala v upravi. Ps-ieg tega niso ustavna sodišča danes nič posebno popularna in je znana tudi politizacija uprave, kj je izhajala od večinskih strank v parlamentu.
In ravno tukaj, pni politizaciji uprave s strani parlamentarne večine, se vidi, odkod izhaja za-našanje poMtiike v upravo. Tukaj je jedro problema. To pa se vidi še-Je sedaj, ko je demokracija zavladala, dokler je obstojala demokracija saimo v teoriji, se to ni moglo videti. Kaiftii marsikatera hiba se pokaže še-le v praksi. Ta hiba obstoja v tem, da je francoska teorija narodne suverenosti podredila Izvršno oblast zakonodajni in da ni teh oblasti ©kvilparlrala, kakor se to naredili v Združenih državah. Zato pravi Hauriou, da je male; da država še ni prebolela revolucijske krize, če voli predsednika države zakonodajno telo in ne narod. Ta trditev ni tako čudna, če se pomisli, da je moral n. pr.
1.	1924. odstopiti predsednik francoske republike na zahtevo poslanske zbornice, dasl je po besedilu ustave neodgovoren. Samo tam, kjer sita zakonodajna in izvršna oblast enakopravni je izključena politizacija uprave.
D očim pa je ustvarila severnoameriška demokracija na podlagi ideologije močno upravno oblast, nam kaže druga stara demokracija, to je angleška, krt ni bila nikdar preobremenjena s teoretičnimi predsodki, da gre razvoj v smeri močne eksekutive. V Angliji ni šel kabineta igrača v rokah parlamenta, nasproia« o« daje smetr parlamentarni politiM. S tem si samo za-fefiltena uprava pred politiki, ampak prehaja že politika pati upravo. Gotovi znaki, ki kažejo, da je vrhunec politiziranja tudi v mladih demokracijah prekoračen, se morda že pojavljajo: to so parlamentarni odbori, o katerih se tožii, da pritezaio vse parlamentarno delo nase in ga bi roktratfefra jo.
(Dalje prihodnjič.)
Pro<es< slušateljev ljubljanske univerze
Zveza slušateljev Aleksandrove univerze je sprejela daljšo resolucijo, v kateri protestira, da je bila pri snovanju in ustanovitvi nove reprezentančne akademske organizacije čisto prezrta, čeprav je ona edino legitimno zastopstvo ljubljanske akademske mladine. Obsoja postopanje peščice akademikov, ki so na lastno roko ustanovili akcijski odbor in v zadnjem hipu preprečili, da bi prejeli ljubljanski akademiki za kongres v, Zagrebu že določenih 100 prostih vozovnic. Zveza slušateljev Aleksandrove univerze izjavlja zato, da nove organizacije, kot reprezentance, v kolikor se tiče ljubljanske akademske mladine, ne more priznati. Resolucijo ZSAU so podpisala ta društva:
Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov. Društvo slušateljev filozofske fakultete. Društvo slušateljev juridične fakultete. Društvo medicincev. Društvo slušateljev teol. fakultete. J. A. D. Triglav, J. K. A. D. »Danica«, J. K. A. D. »Zarja«, J. K. A. D. »Borba«.
Gro( Szapary je prišel v nedeljo v Murslio Soboto
Murska Sobota, 23. marca.
V	nedeljo je prispel z Dunaja grof Szapary s svojima zastopnikoma dr. Rebekom in dr. Kaplmaherjem. Njegov prihod je v zvezi s prodajo gradu in parka, ki ga hoče kupiti občina.
Občina ponuja za vse dva milijona dinarjev, kar pa grof noče sprejeti. Za nakup parka in gradu se še ni javil noben drug interesent, občina pa na vsak način potrebuje park, dasi ji primanjkuje denarnih sredstev.
Za prihod grofa, bivšega madžarskega ministra, je vladalo precejšnje zanimanje in je tudi zagrebški »Jutam ji list« poslal svojega poročevalca. Kmalu bodo vse Szaparyjeve' zadeve v Murski Soboti likvidirane in Sobočani bodo lahko rekli: Bil je grof Szapary in ni ga več. zoritev bo prikladna tudi za deželane. Zvečer ob 20. uri pa bo poslednja uprizoritev zelo napete in pretresljive Frankove vojne drame »Karel in Ana«. Cene bodo znižane.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 24. marca. d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Bolj ob lačno, temperatura pa se zniža.
t
Posehle nas!
Ne odlašajte velikonočnega nakupa na zadnje dneve!
Sedaj so naše prodajalne polno založene.
Sedai morete pomeriti vse. kar rabite in ieiite.	I
Sr e sli i načelnik dr, Hacin v Poljčanah
Združitev občin in «lrnjjj** »adeve,
Poljčane, 23, marca.
Na S sreski načelnik dr. Hacin obišče naš kraj sicer vsak mesec ob priliki uradnih dni, dana* šji njegov obisk pa je bil laven tega ter je ve. ljal predvsem ugodni rešitvi problema *drnži-tve občin v našem okraju.
Da se o tem skupno posvetujejo ter izrazijo zadevne želje g, načelniku, se je v poljčanskein občinskem uradu tega jutru zbralo lepo število občinskih mož ter vseh županov v poštev pri' hajajočih občin, Uvidevajoč potrebo združitev malih občin (kot so tudi naše) v večja edinica, so tudi naši možje pravilno umevali ter z izvedbo združitve ruto popolnoma soglašajo, Le za sedež nove občine se ne morejo in se niso mogli zediniti.
Po sedanjem načrtu bi se imele združiti v novo večjo edinico sledeče majhne občine; Pekel, Stanovsko, Brezje, Studenice, Lušečka vas iu Poljčane. Za sedež te nove edinico pa prideta v poštev le Pekel ali Poljčana.
Tako je občina Pekel, ki ji gre že radi njene priročne lege prvo mesto, iamesla g. sreskemu načelniku utemeljitve za ta načrt,
Na drugi strani pa želi občina Poljčane sa-dež za sebe, češ da je tu sedež cerkvene občine, da imajo posojilnico iu tudi šolo ter lastno občinsko hišo i« ubožnico.
Navzlic tem ugotovitvam pa gravitira sedež ne Pekel, ker je tu centralna prometna točka za vse omenjene občine. Prostore, kjer so sedaj nahajajo občinski uradi, da lastnik in odbornik g, Bauman 5 let brezplačno na razpolago. Do tačas pa se bo zgradila tu nova občinska palača (kjer bo tudi stanovanje za vse učiteljstvo). Prostor za stavbo da podžupan g. Mahorič občini Pekel brezplačno na razpolago.
Gospod načelnik je z zanimanjem sledil izvajanjem in utemeljitvam zastopnikov posameznih občin in bo končna odločitev glede sedeža padla, tako da bo za splošno korist kar najboljša. Vse pa kaža in je želja večina prebivalstva za sedež v Peklu, saj so se zato izjavili predstavniki in zastopniki občin Brezja in Stanovsko že na zadevni občinski seji lanskega leta z dne ;tQ. aprila.
Poleg te najvažnejše točke, se je nato govorilo o ustanovitvi vodne zadruge, kar bi bilo za naš okraj, ki je krog in krog v vodnem območju, velika pridobitev. 8 pomočjo te zadruge bi se v letih izvedla regulacija Uiavlnjo ter ostalih večjih pritokov, ki ogrožajo naša polja in travnike gor od Ptuja pa doli do 81. Konjic-Za izvedbo tega bi bilo potrebno, da vsak posestnik vplačuje v to zadrugo od ha v poštev prihajajočega zemljišča, ki se nahaja v tem vodnem rajonu, po ‘20 Din. Ako v to privolijo vsaj polovica posestnikov, bi ostalo polovico banovina lahko prisilila.
Ob priliki tega obiska je izročil g. načel ''obletnemu odborniku in posestniku g. Hauptmanu red sv. Save V. stopnje.
Po še nekaterih drugih izrečenih željah iu prošnjah se je g. načelnik poslovil.
Ostalih pa se je, kot smo posneli iz razgovorov, dojmili nekaj, česar pred zdogoviuskim 0. januarjem nismo poznali. Dobili so utis, da je sedanja državna uprava, uprava dela — nesebičnega iu nestrankarskega dela. - aok
Za odpravo mostfnine na mosta v Brežicah
Rajhenburg. 98. marca-
Okoliške občine (Čatež, Cerklje ob Krki, Svati Križ in Velika Dolina) so pričele odločilno borbo za ukinitev mostnine na brežiškem mostu, povdarjajoč predvsem gospodarsko krizo, katero povečuje še silno visoka mostnina posebno za okoliške prebivalce, ki imajo svoja posestva (njive, travnike, gozdove in vinograde itd.) na drugem bregu Save.
Zastopniki teh občin so izročili tozadevno spomenico banovinski komisiji, ki je prišla v to svrho na lice mesi« pretekli teden, povdarjajoč
Cuida:
predvsem gospodarsko breme okoličanov, ki ob^ delujejo svoja polja na nasprotnem bregu Save, Tako se je ugotovilo, da stane posestnika celoletna obdelava enega ha njive (25 voz gno* ja, obdelovanje in spravljanje pridelkov itd.) nič manj kot 207 Din, in to v ugodnem vreme* mi, če pa nagaja vreme in povodenj, kar se vsako leto pojavlja, in to celo večkrat se tj stroški še podvojijo ali celo potrojijo, kar vso že itak nerentabilnost poljedelstva silno peveča, Nadalje se povdarja (kar je posebno važno), da je pobiranje mostnine tudi vsekako velika ovira za tujski promet in sploh zi p i omet, por sebno ob nedeljah, ko je promet izredno velik,
in je tako mitnica zaprta in se pešci prerivajo skozi ozko ograjo. Tudi v nočnem času je mosj stalno zaklenjen, da mora človek, ki se prit pelje i/, kranjske strani, večkrat dolg« čakati, preden pride mostninar, ki odpre most. Posebno je to še neprijetno tujcem, a najbolj nepri, jetno je to v zimskem času,
Okoličani pričakujejo ^ vso gotovostjo, da bo kr, banska uprava to upoštevala ter ukinil« mostnino na mostu v Brežicah, kakor ja je ukU ni la v krajih Krško in Radeče.
Veliko raznih komentarjev je vzbudil pri pri» T.adetih članek, ki je bil priobčen v »Slovencu« dne 18. t. m. o tej zadevi.
Modernizacija cest okrog Ljubljane
Ljubljana, 24, marca.
Oskrbovanje in nadzorstvo državnih cest je zdaj poverjeno posameznim tehničnim oddelkom pri srezkih poglavarstvih, Ljubljanski tehnični oddelek pri srezu za Ljubljano-okolico iina v svoji oskrbi velik del Dunajske ceste tja do Trojan. Vso notranjsko cesto do Planine, dober kos gorenjska ceste ter Dolenjsko cesto do Velikega Gabra. Oddelku načeluje inž. Kobal, ki večinoma sam nadzoruje vsa cestna dela, ki se pravkar vrše po raznih cestah okrog Ljubljane.
Zadnje tedne se je izmerila Dunajska cesta do Trzina, zdaj se bodo napravili še podrobni načrti in proračuni za temeljito modernizacijo tega dela državne Dunajske ceste. Vsa cesta do Trzina bo namreč tlakovana, odnosno asfaltirana, ponekod bo tudi nekoliko razširjena, na ovinkih zravnana, napravili se bodo tudi potrebni novj propusti. Kamenit most pod ježen-skim klancem, ki je stalna ovira vse bolj razvijajočem se prometu skozi Ježico, se bo dovolj razširil ter se bodo najbrž na obeh straneh napravili tudi hodniki.
Prav tako se bo asfaltirala, odnosno tlakovala Dolenjska cesta do Škofljice, cesta proti Notranjski do Brezovice, Gorenjska cesta pa do Medvod. Tako modernizirane cesto bodo potem sposobne za današnjo stopnjo prometa, ki se je neverjotno razvil in se bo vzporedno z razvojem avtomobilizma razvijal še bolj. Tako izboljšane ceste pa so nam tudi potrebne zaradi tujskega prometa, ki postaja v naših krajih vsako leto bolj živahen, nam je pa tudi prav tako koristen kakor potreben. Vse prebivalstvo ob teh cestah, pa tudi vsi drugi ljudje, zlasti avtomobilisti, tuji kakor domači, bodo zdaj, ko se bodo tako ceste spravile v red, s hvaležnostjo vzkliknili: Hvala Bogu, vendar enkrat!
Saj pa so bile naše ceste prav v najbližnji ljubljanski okolici že v takšnem stanju, da nas je upravičeno postajalo sram, hkrati pa so na cestah hudo trpela vsa vozila, nič manj pa ljudje, ki so se morali na takšnih jamastih ca-stah vozil posluževati.
Dokler ne bodo načrti in proračuni za asfaltiranje vseh navedenih cest popolnoma izgotovljeni, se bodo pa ceste kljub temu temeljito popravile s tem, da se bodo na debelo nasule z gramozem, potem pa utrdile z valjarjem. Tako so te dni zaželi popravljati Dunajsko cesto od Sv. Krištofa dalje proti Ježici. Dela bodo trajala več ko dva meseca ter se bo porabilo čez 2000 kubičnih metrov trdega gramoza ir. kamnoloma v Trzinu,- od koder so ga vozniki navažati vso lansko jesen in zimo.
Hkrati so ta teden začeli z nadaljevanjem del na Gorenjski cesti od Št, Vida dalje. Od Soške do Št. Vida se je ta cesta temeljito popravila že lani. Na tej costi je na delu parni valjar banske uprave, dočitn utrjuje Dunajsko cesto valjar tvrdke Dultič. Tudi na Tržaški cesti bi se bila že pričela te dni obnovitvena dela, toda ovira je nastopila v tem, da je Malo-železniška družba začela na Viču graditi tram-, vajsko progo. Cim bo proga izgrajena, se bo
popravila tudi cesla.
Razen teh del, ki jih izvršuje zdaj tehnični oddelek pri srezu za Ljubljano-okolico, je v delu, kakor znano, tudi novi most če z Soro pri Medvodah, ki prav dobro napreduje, Zadnja na-rastla Sora je delo zopet nekoliko ovirala, toda zadržala ga ni.
Pri vseh teh delih, ki jih z veseljem opazujemo na naših cestah, nas navdaja prepričanja, da počasi le napredujemo, da so tedaj oblasti vendarle storile velik korak naprej, ki bo našo deželo brez dvoma pokazal tujemu svetu v lepši luči, kakor je bil vajen gledati sedaj na naših resnično slabih cestah.
Zborovanje »Kmetske prosvete« v Središču ob Dravi
Za nedeljo 2i», t. m. sklicuje »Kmetska prosveta zborovanje v Središče ob Dravi. Zborovanje bo ob pol 2. pop. v dvorani »Sokolskega doma«. Predavali bodo sledeči predavatelji: minister v p. Ivan Pucelj, Lovro Petovar in dr. Janie Novak. K obilni udeležbi vabi odbor.
Šolske razmere v dolnje-lendavskem srezu
Kakor je naši javnosti že menda znano, je g. Cepuder Leon, šolski nadzornik v Dolnji Lendavi, bil že lanskega leta meseca junija premeščen v istem svojstvu v Ptuj. Na njegovo mesto je sicer takoj bil imenovan za sreskega šolskega preglednika g. Hrovat Izidor, takrat šolski upravitelj v Hotizi, ki pa iz nam nerazumljivih vzrokov iu proti svoji volji ni mogel prevzeti službenih poslov in jo podaj ostavko. Danes je poteklo temu ža eolib osem mesecev, a šolstvo lendavskega »reza je še žalibog itak brez stalnega šolskega nadzornika, Sicer g. Capuder prihaja enkrat, dvakrat na teden iz Ptuja v Dolnjo Lendavo, kjer formelno še vrši posle sreskega šolskega nadzornika za lendavski srez, Cisto razumljivo je, da en šolski nadzornik pri najboljši volji, največji sposobnosti, ne more zadovoljivo hkrati opravljati dva različna šolska okoliša, posebno ne ta dva, ki sta v tako veliki oddaljenosti. Ogromno škodo trpi s teni šolstvo samo, kajti šolski nadzornik, ki ima toliko važnega in odgovornega dela, katero je celo podvojeno, ne mora tako precizno voditi svojih poslov iu opravljati službe, kakor bi morda sam rad in kakor to zahteva moderna šola in današnje šolske razmere. Krajevni šolski odbori, ki so tako tesno navezani na šolskega nadzornika, so v tem slučaju pripuščeni sami sebi in tudi učiteljstvo ne dobiva potrebnih enotnih smernic, saj manjka eiiu najvažnejših oseb — duša šolskega okoliša — sreski Šolski nadzornik.
V ilustracijo razmer in posledic takega stanja navajamo občino Kapca, Na tej šoli jo mosta za štiri učne moči, kjer sla tri leta učila samo dva učitelja, dočim v tem letu uči sam šolski upruvitelj. V Gaberju in Centibi pa manjka po ena učna moč. V Centibi se združi še ta slučaj, da je poročen učitelj sam na žoli, njega žena, učiteljica, pa v Vel. Polani, da si je v Centibi prazno učno mesto, kjer bi lahko po-ročenca skupaj živela. Tudi temu problemu bi
šolske oblasti morale posvečati več pozornosti, saj je to samo moralna dolžnost.
Da se izognemo šolski anarhiji, je v interesu našega šolstva, napredka mladine iu države nujno potrebno, da se vprašanje nezasedenega mesta sreskega šolskega nadzornika v Dolnji Lendavi čiuiprej reši, Zato prosimo kr. bansko upravo^ da ugodi naši upravičeni prošnji in v najkrajšem času imenuje Iiovegu šolskega nad zornika, moža širokega obzorja, zavedne jugoslovanske duše, ki bo kos težke naloge, ki ga čaka na severu naše države.
Lekarniških aler še ni konec___________________
Ljubljana, 24. uiai i. Kakor je videti, Okrožni urad za zavari? nje delavcev še vedno postopa proti onhn lekarnarjem, ki niso oddajali zdravil po predpliih. Včeraj se je vršila pred okrajnim sodiščem v Metliki zopet razprava proti tamošnjemu lekarnarju Milanu Wachi, Milau Waeha je bil radi provare že lani obsojen po prijavi Okrožnega urad« Dvakratna ponovno revizija zdravil, že po tej obsodbi izvršena, pa je znova pokazala, da jc lekarnar W»cha ekspediral tako, d i Je moral urad predlagati sodišču kazenski pregon.
Lekarnar VVacha je namreč ekspedlral na recept 2 praška morfija, dagj bi bil moral eks-pediratj 10 praškov, in je to količino uradu tudi zaračunal. To Je storil dvakrat in o obeh prijavah je sodil včeraj pri okrajnem sodišča v Metliki g, sodnik dr, Aleksander Grobelnik.
W«i<ha je bil spozna« kriv prestopka prevar* po f 335. in 338. kas. zak. in obsojen na 14 dni zapora. Sodnik v razsodbi ni priznal nobenih olajšilnib okolnosti, lekarnar VVacha se je p« proti razsodbi priložil.
Obžalujemo, da ni Okrožni urad o rezultatih kazenskih preiskav javnosti sproti obveščal. Za to je popolnoma nekontrolirana govorica, da ja bilo baje nad 10 lekarnarjev radi prevare obsojenih. Menimo, da lo zadržavanje Okrožne ga urada ui pravilno,
Že v 24 urah
barva, pleslra In kemično snaii obleke, klobuke itd.
Skrobi in svetloliba srajce, ovratnike in manšete. Pore, suši, monga in Uka do roače perilo
085	tovarna	J08. Reich.
Gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama.
Začetek ob 20- ur) zvečer.
Sreda. 25, marca: »Mercadet«, Ljudska pred »tava po globoko snifcinih cenah- Izven. Četrtek, 20, marca: Zaprto.
Opara.
Začetok ob 20. uri zvafer.
Sreda, 25, marca ob 15, urit »Maicufctas, Ljud ska predstava po znižanih cenah, [zvrni. -Ob 20. uri Materinski dan. Prireditev krSf ženskega društva.
Četrtek, 20, marca: »Hoffmanove pripovedke« Gostovanje Josipa Rijavca. laven.
Petek, 27. marca: »Mignem. Red C.
Sobota, 28. marca; »Dijak prosjal«. Red A.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORl
Sreda, 25. uiatca ob 15. urit »CardaSka knegi nja«. Kuponi. --Ob 20. uri: »Karol in Ana; Znižane cone. Zadnjič.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
Začetek ob 20-15.
Sobota, 28. marca: »Revna kot cerkvena maš< Zadnjič v sezoni.
Nedelja, 20. marca; »Glavni dobitek«, Gostova nje odra »Zveze kulturnih društev«.
Farnmor
v ‘Roman
30
»Torej misli, da je bila la/.,« je rekel. »Zaradi preteklosti ti odpuščam hude besede. Ce morava narazen, ločiva se v miru, Farnmork
Podal mu je zopet roko v spravo, toda Farntnor gn je zaničljivo odbil:
»Ne poznaš me še,« je rekel prijatelju, »in ne vež, da jaz nikoli ne odpuščam.«
Po teh besedah se je okrenil in odšel po trati, sledil mu je psiček iady Vavasourjeve. Ko je prišel na marmornati tlak pred vilo, je vzel psa v naročje ter se ozrl v noč, Errolla ni bilo več tam. Črna tema je ležala nad zemljo, bučanje viharja se je stopnjevalo, iz daljave je zagrmelo. Nevihta se je bližala.
m.
Nikdar in nikoli ni bila tady Vavasourjeva tako zapeljiva kakor v svojem buduarju v negližeju. Ko se jc na ujej lesketalo biserov in draguljev, ni bila niti približno tako nevarna, kakor če je ležala na blazinah s svojimi razpuščenimi bujnimi lasmi in so ji vitki život objemale snežnobele tkanine, ki so bolj razkrivale kakor
pokrivalo njeno lepoto. Tedaj je bila podobna odaliskl.
Malokateri je Imel pravico, da jo je smel teko videti, in kdor jo je videl, je mislil, da je edini izvoljenec, ki nui je usoda naklonila to srečo.
Farnmor ni maknll očesa od nje, ko je ležala tako na divanu in so ji nežne noge tičale v copatah z všitimi biseri. Bilo je predpoldne po predstavi opere »Ernani« in zaničljivo se je smehljal, če je pomislil na Errollova namigovanja prejšnjega večera. Že v Erlebru je bil Farnmor uverjen, da pozna vzrok Errollovega ogorčenja na markizo. Zadnje tedne v Auteiln se je njegov sum izpremenil v gotovost, in ko je toga jutra ležal pri njenih nogah, je šel z roko preko čela ter se pokesal, da se kljub spominu na prejšnje čase ni dejanski znosil nad Errol-lom. Zakaj po njegovem mnenju je Erroll to obzirnost zaslužil.
»O čem razmišljaš?« ga je vprašala in ga pobožal'! po laseh, da se je predramil iz svojih misli,
»Mislil sem o tem, koliko je takih, ki bi radi, da mi postaneš nezvesta.«
»In če bi se komu posrečilo me premotiti, ali bi imel ti pravico se pritoževati, Cecil? Meni se zdi,-da bi ti kot kavalir mirno sprejel slovo. Torej povej, kaj bi ti napravil, če bi li rekla, da te več ne ljubim?«
To vprašanje je izgovorila z zlobnim posmehom, ki je bil bistven del njenega značaja. Lepa, objestna ženska ga je rada mučila. Z divjo Othellovo ljubosumnostjo 30
se njegove strastne oči zabodle vanjo, ko jo hropeč izustil: »Bog ve — kaj bi napravili Najbrže bi te umoril, nato še sebe!«
»To je blaznost,« je rekla 8 prestrašenim smehom. »Kaj je nastalo iz onega hladnega moža, kakršen si bil, odkar sem te jaz naučila ljubezni-«
Ko se je sklonila, da bi ga poljubila na modro čelo, je pri tej kretnji padel na Farmuorov laket listič, ki je ležal med čipkami in rientatskimi tkaninami njenega razkošnega ležišča. Pisemce se je tako zaobrnilo, da je bil napis zgoraj.
Nič luidoga misleč, je vzel listič v roko, hoteč ga vreči na bližnjo mizo; toda Marion Vavasour je z naglo kretnjo segla po papirju, in ko ji ga je bolel podati, je spoznal pisavo. Tedaj se je vzbudil v njem sum,
»Z Errollom sl dopisuješ,c Je vzkliknil ter obdržal pismo v rokah.
»Na kosilo sem ga povabila, to je pa njegov odgovor,« je rekla in zazehala. »Kakor po navadi, jo tudi takrat odklonil.«
In zopet je segla po listku. Toda njega so mučile ljubosumne misli in ni ji ga hotel izročiti.
»Pusti, da preberem, kaj je napisal,« je prosil. »Moram pa prebrati!« je rekel odločno, ko je pismo zdrknilo iz ovoja in so se pokazale štiri popisane strani. »Vendar mi ne boš natvezla, da je načečkal celo polo, odklanjajoč vabilo?«
Jz Dravske banovine
il Vojnškb imcuovanje. Za vršilca inšpektorskih poslov v savskem orožniškem polku je imenovan orožniški podpolkovnik gosp. Fran Dekvalo.
d Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, Sekcija Ljubljuna, naznanja, da sta se za leto 1931 izvoljena upravni in nadzorni odbor konstituirala takole:	Upnfvni odbor:
predsednik ing. Janko Mačkovšek, I. podpredsednik ing. Josip Dedek, II. podpredsednik: ing. Ivo Pehani, I. tajnik ing. Ladislav Be*c,
II.	tajnik ing. Nace Perko, I. blagajnik ing. Ciril Pirc, II. blagajnik ing. Evgen Poniž, I. knjižničar ing. Drago Fatur, II. knjižničar ing. Lado Khani, 1. gospodar ing. Jože Platner, II, gospodar ing. Boris Hribar; odborniki: ing. Stanko Dimnik, ing. Anton Ditrich, dr. klg. Stanislav Punčuh, ing. Karel Tavčar, ing. Fran Zelenko, ing. Jože Završnik; nadzorni odbor: ing. Viktor Skaberne, ing. Vinko Strgar.
d Anketa za povzdigo tujskega prometa v Kamniku. Tujsko prometno društvo v Kamniku priredi 29. t. m. točno ob 15. uri v Narodni čitalnici v Kamniku anketo za povzdigo tujskega prometa. Namen ankete je, podati tujsko-pronietnim interesentom poučne in vzgojne smernice ter navodila glede tujskega prometa (preskrba stanovanj itd.), dalje zainteresirati širšo javnost za Kamnik z bližnjo in daljno okolico, ki ima vse naravne pogoje za tujski razmah. Na to anketo vabimo urade, županstva, šolska upraviteljstva, obrtne organizacije, hišne posestnike, gostilničarje, trgovce, sploh vsakogar, ki se zanima za stvar in hoče služiti razvoju tujskega prometa. Kdor ne bi prejel vabila, naj se smatra navzlic temu za vabljenega.
—	Tujsko-prom etn o društvo o Kamniku.
d Kuharski tečaj za služkinje! V začetku apri-/a se otvori v prostorih šolske kuhinje kuharski tečaj, ki se vrši dvakrata tedensko v popoldanskih urah od 15. do 18. ure. Pouk je brezplačen. Povrnejo se le efektivni stroški, ki bodo znašali približno 150 do 180 Din. Tečaj je namenjen onim služkinjam, ki so že v službi in se žele izpopolniti v kuhanju. Vpisuje in pojasnila daje vodstvo šolske kuhinje vsak delavnik od 9. do 12. ure v Prečni ulici št. 2.	916
d Iz Sv. Vida pri Ptuju. Tukajšnja osnovna šola priredi danes popoldne ob 3. uri v Slomškovem domu materinski dan z izbranim sporedom. Vstop je prost. Posebno matere dobrodošle!
d Občni zbor Ciril Metodove mestne ženske podružnice v Ljubljani se vrši v petek, dne 27. marca, ob 5. uri popoldne v družbeni pisarni, Beethovnova ulica št. 2.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 inStaritrgl2.	600
d Gostovanje »Soče« v Črnomlju. Danes bo gostovala v Črnomlju v Sokolskem domu družina »Soča« z duhovito komedijo v treh dejanjih »Vrag«, ki je imela tudi drugod že najboljši uspeh. Nastopijo gdč. Reinerjeva, Gabri-jelčičeva, Varškova, gg. Košuta, Humor, Kogej, Brezigar, Režira Košuta. Začetek ob 20. Predstava pod okriljem Sokola. — Predprodaja vstopnic pri hišniku v Sokolskem domu.
d Vremensko poročilo. Barometer je kazal včeraj v Ljubljani 766’8, termometer 28, relativna vlaga 91%, smer vetra SW, zjutraj megleno, popoldne deloma jasno. V Mariboru je kazal barometer 765'6, termometer 3, relativna vlaga 92%, mirno, oblačnost 4. Deževalo je v Beogradu (6 mm), v Sarajevu (5 mm) in v Kumboru (2 mm). Najnižja temperatura je bila v Ljubljani 17, v Mariboru 2, v Zagrebu 4, v Beogradu 9, v Sarajevu 6 in v Skopi ju 7. Vsa opazovanja ob 7. uri.
SADJARJI! Skrajni čas je, da si nabavite ARIJORIN in poškropite z njim Vaše sadno drevje.
ARBORIN proizvaja »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10. — Tam dobite tudi izvrstno cepilno smolo za cepljenje sadnega drevja._________________902
£2fmMfa.m€SL
Sreda, 25. marca 1931, Marijino oznauenje. Pravoslavni: 12. marca Teofan.
Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.
*
■ Kapelnik dr. Job. Čerin je zložil novo suito slov. narodnih pesmi »Solnčni dnevi, pesmi za dobro voljo«. Zbral je v tej suiti 16 veselih pesmi in jih priredil z veliko umetniško fineso za godbo na lok in na pihala. Klavirski glas je v tisku.
■ Uvodno predavanje novoimenovanega docenta gosp. dr. Tomšiča Ivana o »Najnovejših stremljenjih v meddržavnem pravu« bo v četrtek 26. marca t. 1. ob 12. uri v zbornici univerze in iie, kakor je .bilo pomotoma javljeno, v torek.
■ Splošna inaloželezniška družba d. d. v Ljubljani sporoča, da bo vsled gradbenih del za električno cestno železnico proti Viču Tržaška cesta zaprta za tovorni promet od torka 24. t. m. dalje in sicer od odcepa Glinške ufice do cerkve na Viču. Tovorni promet se bo vršil do nadaljnega preko Rožne doline. Mestni avtobusi od Glavne pošte proti Viču bodo vozili začasno po Erjavčevi cesti preko Rožne doline na ViČ, vsled česar odpadejo vsa postajališča na Rimski in Tržaški cesti.
■ Šentjakobski oder vprizori v soboto 28. marca končnoveljavno zadnjič v sezoni prekrasno veseloigro »Revna kot cerkvena miš«, ki je imela tako velik uspeh. Dejanje je polno miline in pristnega humorja. Vabimo cenjeno občin-
stvo, ki še ni videlo te lepe igre, da jo poseti.
V	naslovni vlogi gdč. Baranova. OstaJe vloge igrajo Pirčeva, Košak, Lavrič, Moser, Škerlj ter Videtič. — V nedeljo 29. marca gostuje prvič v Ljubljani z Lipaliovim »Glavnim dobitkom« oder Z. K. D., ki je sestavljen po večini iz mladih absolventov prof. Šestove dramatične šole. Pri predstavi sodeluje iz prijaznosti priljubljena igralka Šentjakobskega odra gdč. Go-rupova. Vstopnice so pri gosp. Milošu Karnič-niku na Starem trgu. Vabljeni.
■ O razvoju jugoslovanske trgovske mornarice bo predaval pod okriljem »Jadranske Straže« v petek ob 20. uri v »Zvezdi« kapetan dolge plovidbe g. Rudolf Crvie, znani publicist in urednik »Jugoslovanskega Pomorca«. Predavanje bo izredno zanimivo in popularno. Zaradi tega vabimo k obilni udeležbi.
■ Javno predvanje. V četrtek, dne 26. marca t. 1. ob 20. uri predava v dvorani glasbenega društva »Sloge« podžupan mestne občine ljubljanske g. prof. Evgen Jarc o predmetu: »Promet za časa rimske dobe«. Že iz naslova samega se vidi, da bo predavanje jako zanimivo in vabimo vse železničarje, kakor tudi širše občinstvo, da se ga udeleže.
H Predavanje o modnih novostih za krojaške mojstre. Gospodje krojaški mojstri se uljudno vabijo k predavanju o modnih novostih v krojaški obrti, ki ga bo imel strokovni učitelj gosp. Alojzij Knafelj v nedeljo 29. t. m. ob 8‘30 dop. na tehniški srednji šoli, soba št. 10, prvo nadstropje.
■ Društvo prijateljev humanistične gimnazije bo imelo svoj redni občni zbor v četrtek, dne
26.	marca ob 16. uri popoldne v konferenčni sobi III. državne gimnazije. — Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Samostojni predlogi. 3. Slučajnosti. Člani iskreno vabljeni. Odbor. «16
■ Odprta noč in dan so grolta vrata. Umrli so: Ignacij Volan, 66 let star, vratar, Poljanska c. 16; Alojzij Ambrožič, 79 let star, kroj. pomočnik, Japljeva ul. 2; Franc Gaberšek, 68 let star, sluga Agrarne komisije v p., Sredina 8.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Bio mleko je najboljše mleko! Dostava na dom s 15. aprilom v higijensko zaprtih steklenicah. — Naročajte pri OSREDNJIH MLEKARNAH, Ljubljana, Maistrova ulica 10.	914
■ Kuliarija je poezija... Pred dnevi je priredila gospodinjska šola »Mladike« v Ljubljani čajanko z igro in petjem, ki je nad vse uspela, kakor doslej vse prireditve tega zavoda. Številne povabljene goste sta sprejemala ravnateljica zavoda gdč. Zemljanova in direktor Jug in jih vodila v bufet, kjer so bile razstavljene kuharske uemtnine gojenk. Te so bile gostom pri čajanki proti odškodnini na razpolago. Reveži so pa bili tisti, ki so prišli semkaj izbirat poslastice in okusno pripravljene »zadeve«. Te zadeve imajo seveda vsaka svoje ime, katera si pa naši nekuharski možgani kaj neradi zapomnijo. Sicer pa tudi ni treba vedeti imena: kjer se ti pocede sline, tista »zadeva« je prava. Torej reveži smo bii zategadelj, ker je vsak revež, ki mora izbirati, kjer ga vse zapeljuje. Toliko dobrega so nam brhke kuharice pripravile. — Na te dobrote smo pa pozabili, ko so gojenke začele izvajati v okusno okrašeni olied-nici svoj program. Ples je odpadel, ker so se tudi deklice v zavodu spomnile naših bratov onstran meje. Najprvo smo zvedeli, kako mlade kuharice sodijo o nas moških, kadar gre za jedačo in pijačo. Vse nas imajo pogruntane. Kar naslikane nas imajo. Razdelile so nas po temperamentih menda v pet skupin. Ni nič pomagalo, smo se morali kar na prsa potrkati. Vse je res, kar nam je ljubka mlada kuharica povedala o naših želodcih in njega kapricah. Sledil je prizor s trga, ki nam je vnovič dokazal, da tretji dobiček ima, kjer se prepirata dva. In z znano kuharsko liimno »Kuharija je poezija« je spored končal. Vse točke je spremljala godba na klavir. No in potem so prišle na vrsto »za--deve«... Ko smo pa odhajali, sem si mislil: »Če bi bila v vsald kuhinji takole čedna pridna in vešča kuharica ali gospodinja, kakršne smo videli v »Mladiki«, bi bilo res več solnca na tej bedni zemlji!«
Za pomladansko sezijo poselite pred nakupom moških oblek, manufakture, moškega perila in modnih potrebščin najprvo trgovino
OSIP OLUP
Ljubljana, Stari trg štev. 2 na vogalu in postreženi boste z dobrim blagom po najnižji ceni.
■ »Pri belem konjičku« po 25. letih zopet na odru Narodnega gledališča. Oroslava Bucka je igral tedaj pokojni Verovšek, sedaj je vloga v rokah g. Cesarja. Zaposlen je skoro ves dramski ansambel in je splošna zasedba kar najboljša. Komedija ni izgubila nič svoje pripro-ste privlačnosti in ljubeznivosti in bo nedvomno zadovoljila vse stare prijatelje našega gledališča ter pridobila naši drami novih prijateljev. Premijera bo v nedeljo 29. t. ni. zvečer pri normalnih cenah. Režijo vodi prof. O. Šest.
■ Razburljiv prizor se je odigral včeraj opoldne na Cesti v Rožno dolino. Mlademu vozniku sta se splašila konja. Skušal ju je zaman pomiriti, toda zaman. Vedno huje sta dirjala proti Rožni dolini. Naposled se je voznik odločil in skočil previdno z voza. Nekaj časa je tekel ob vozu in pasanti so trepetali za njegovo uso-
do, misleč, da se ne more oprostiti vajetov.
V	momentu pa se m 'ž požene naprej in v naj-liujšem diru zajahal konja in v najkrajšem času je oba ustavil. Marsikdo se je oddahnil, ko je videl, kako se je stvar srečno iztekla in občudoval hladnokrvnega fanta.
■I Dve nesreči. 3-letni posestnikov sin Ciril Cerar iz Moravč je padel s klopi in si zlomil desno roko. — Dijak Rudolf Ploj z Galjevice je pri šolski telovadbi na Prulah padel tako nesrečno z bradlje, da si je hudo poškodoval prsni koš. Oba ponesrečenca so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico.
Mambov
m Izročitev odlikovanj. V ponedeljek dopoldne je okrajni glavar dr. Ipavic slovesno izročil dr. Milami G o r i š k u, odvetniku in županu pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, red Jugoslovanske krone IV. stopnje, Ivanu Janžekoviču, posestniku in županu v Košakih, pa zlato svetinjo za državljanske zasluge, čestitamo 1 m Imenovnja v bolnici. Kraljevska banska uprava je uvedla za funkcijonarje javne bolnice nove nazive, ravnatelj je odslej upravnik, primariji pa so šefi oddelkov. Za upravnika je definitivno imenovala g. dr. Vrečka, za šefa internega in infekcijskega oddela g. dr. Ivana Matka, za šefa oddelka za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni g. dr. Janka Drnovška, za šefa kirurgičnega oddelka g. dr. Mirka Černiča, za šefa porodniškega in ginekološkega oddelka g. dr. Benčana, za šefa venerološkega in dermatološkega oddelka pa g. dr. Hugona Robiča.
m Seja župne uprave Sokola. Jutri bo ob običajni uri seja sokolske župne uprave.
m Verskq konference. Aposlolstvo mož frančiškanske župnije priredi dne 26., 27., 28. in 29. t. m. ob 19. uri v baziliki Matere milosti verske konference.
m Občni zbor trgovskega gremijn. Oremij mariborskih trgovcev bo imel svoj letošnji zbor v soboto 28. t. in. ob 19‘30 v spodnji dvorani hotela Orel.
m Občni zbor »Jadranske straže«. Predsnoč-nem je imela tukajšnja »Jadranska straža« v sejni dvorani hotela Orel svoj letošnji občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Prisotni so bili tudi banski svetnik dr. Ipavic, okrajni glavar dr. Hacin, ravnatelj Kadunc, podnačelnik Zebot, magistratni ravnatelj Kohler. Zaradi odsotnosti predsednika mestnega župana dr. Juvana je vodil zborovanje predsednik dr. Ra-potec, ki je uvodoma pozdravil goste in člane, nato pa podal predsedniško poročilo, v katerem je orisal tudi veliki pomen morja za našo državo in narod. V preteklem letu je odbor priredil več propagandnih predavanj, »Jadranski dan« v korist fonda za nakup nove šolske ladje, slavnostno akademijo naraščaja in naposled veliko prireditev »Noč na Jadranu«, ki je gmotno in moralno sijajno uspela. Poleg tega je organiziral tudi nabiralno akcijo za ponesrečeno posadko »Dakse«. Društveni tajnik strokovni učitelj Pirc je podal pregled notranjega dela, ter se spomnil bazovskih žrtev in pokojnega ravnatelja Maksa Cotiča. V počastitev pokojnih so vsi prisotni zaklicali trikratni »Slava!» Blagajnik Gorup je predložil bilanco. Gmotno stanje je zdovoljivo. Tudi število članov stalno narašča. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika dr. Juvan, za odbornike pa Marija Koblerjeva, Slava Demarinijeva, doktor Rapotec, prof. Saršo, prof. Rojšek, Jože Gorup, prof. Gorup, Janko Pirc, poročnik Markovič, prof. Sila, prof. Demarini, Nikola Trohar, inž. Domicelj in Bruno Parma, v nadzorstveni odbor pa Franjo Zebot, ravnatelj Kadunc, doktor Hacin, Ferdo Karis in Silvester Rode. Pri slučajnostih so bili sprejeti razni važni sklepi o delovanju »Jadranske straže« v prihodnji poslovni dobi.
m Prijatelji umetnosti in francoskega naroda! Razstava francoske grafike in knjig v mali dvorani pivovarne. »Union« je odprta vsak dan od
10.	do 17. ure do vključno 31. t. m.
m Krstna predstava na mariborskem odru. Prva krstna predstava izvirnega dela v letošnji sezoni bo v soboto 28. t. m. Vprizoril se bo misterij znanega mariborskega pisatelja Radi-voja Reharja »Učlovečenje«. Vprizoritev bo že zaradi dela samega, ki je nekaka posebnost v novejši slovenski literaturi, kakor tudi zaradi svojevrstne interpretacije zelo zanimiva. Predstavo, ki vzbuja tudi v izvenmariborskih krogih veliko zanimanje, režira g. Ilinko Tomašič.
m Marijin praznik v gledališču. Danes, na praznik, bosta v našem gledališču dve predstavi. Popoldne ob 15. uri se bo vprizorila moderna Kalmanova opereta »Kneginja čardaša«, ki je letos zelo dobro uspela. Popoldanska upri-111 Občni zbor Posojilnice v Narodnem domu. Posojilnica v Narodnem domu, najstarejši in najmočnejši slovenski denarni zavod v Mariboru je imela v ponedeljek svoj letošnji občni zbor. Zavod ima 4383 članov s 15.974 deleži, čisti dobiček znaša 972.395’24 Din, rezervni zakladi 6,894.916'97 Din, skupni denarni promet v letu 1930. pa 313,607.957 01 Din. V odbor so bili izvoljeni: načelnik dr. Viktor Kac, podnačelnik dr. Leopold Boštjančič, odborniki: veletrgovec Franjo Majer, veleposestnik Srečko Robič in odvetnik dr. Igor Rosina. V nadzorstvo pa: Matej Dolenc, dr. Anton Dolar, Karol Jančič, Andrej Oset, dr. Ljudevit Pivko in Vilko Weixl.
m Gradnja palače OUZD. Združeni stavbeni podjetji Šlajmer & Jelenc in Živic bosta prihodnji teden nadaljevali gradnjo nove palače OUZD v Sodni ulici. Palačo bodo jeseni popolnoma dograjena.
m Vzpostavitev prometa z mejo. Od jutri, v četrtek dalje bo zopet redno vozil avtobus iz Maribora preko Sv. Lenarta v Slovenskih goricah do državne meje pri Cmureku.
m Prvi majski hrošč. Zaradi izredno toplih dni so se v Mariboru in okolici pojavili že prvi majski hrošči.
m Trg v torek. Radi današnjega praznika je bil mali trg že včeraj. Bil je zelo dobro založen in razmeroma tudi dobro obiskan. Okoličani so pripeljali 3 voze krompirja, 1 voz lončevine,
2	voza lesnih izdelkov, 8 voz sena, 1 voz otave in 3 voze slame. Perutnine je bilo krog 600 glav. Cene se bistveno niso spremenile, pač pa se je krompir prodajal po 7. Din mera (7-5 kg),
oziroma po 1 Din kg, med teni ko je stal doslej le 0'7.r> Din. Solata je še vedno draga, po 8 do 16 Din kg; ohrovt 3 do 4 Din, cvetača 5 do 16 Din, glavnata solata pa 2 do 4 Din ena. Mlekarice so prodajale po predpisu mleko po 3 Din liter, smetano pa po 12 Din. Jabolka so stala 6 do 12 Din kg. Zelo mnogo je bilo na trgu oljkovih vejic, ki so se prodajale po 0’50 do 5 Din ena. Seno je stalo 80 do 95 Din, otava 85, slama 60 do 65 Din 100 kg.
m Mariborska zimska športna zveza. Seja upravnega odbora bo jutri, v četrtek ob 20. uri v Aljaževi sobi hotela »Orel«. Vsi odborniki se vabijo, da se seje zanesljivo udeležijo. Za Veliko noč je projektiran podzvezin izlet na Peco. Prijave za prenočišča v koči sprejema Mariborska zimsko-sportna podzveza, Maribor, Tattenbachova ulica 19, I.
m Današnje športne prireditve. Ob 15. uri bo na igrišču SK Rapida mednarodna nogometna tekma SK Rapid : Grazer Parkklub; ob 15. uri pa^ na igrišču LSSK Maribora prijateljska tre-nažna tekma ISSK Maribor, komb : SK Svoboda 1.
m Mariborski nogometaši v Solnogradu. Za
Veliko noč bode odpotovala enajstorica našega SK Rapida v Solnograd, kjer se bo pomerila s tamkajšnjim prvakom. To bo prvi nastop mariborskih nogometašev v Solnogradu.
m Jezikovni babilon. V zadnjem času opažamo, da si preskrbujejo naši nemški podjetniki rajši hrvaške kakor slovenske napise, navadno pa v spakedranščini, ki ne zadovoljuje nobenih jezikovnih pravil. Mi smo že davno predlagali, naj bi se napravil sklep, da se mora vsak javni napis predložiti v cenzuro občini. Ali pri nas res nihče nima čuta za to važno vprašanje?
m Nesreče. V nedeljo si je na povratku od maše zlomil pri padcu desno roko 331etni posestnik Franjo Gozdnik iz Zikarcev. Težje notranje poškodbe je pri padcu s podstrešja za-dobil lSletni vajenec Viktor Sedinek iz Radvanja. S flobertovko, ki se mu je pri igrai>ju sprožila, si je prestrelil desno roko v nedelja popoldne lOletni mizarski vajenec Vinko Mohorko iz Rač. Vsi trije so morali iskati pomoči v tukajšnji bolnici.
m Aretacije. V ponedeljek sta bila v Mariboru aretirana Mihael R. radi beračenja in Karel D. radi prekoračenja državne meje.
m Tatvina golobov. Mesarskemu mojstru Karlu Weitzlu v Mlinski ulici je neznanec ukradel v ponedeljek z dvorišča golobnjak in sedem golobov.
Celje
* Materinski dan slavijo danes ob 15.30 v Ljudskem domu. Na sporedu so pevske in glasbene točke, govor ter dramatični prizor.
* Dva važna razglasa sta nabita na oglasni deski mestnega načelstva. Prvi govori o ljudskem štetju, drugi pa poziva vsakogar, da naj si pravočasno nabavi potrebne listine z natančnimi podatki vseh rodbinskih članov, če so mu ti podatki neznani. Opozarjamo na ta dva razglasa.
* Poziv prebivalstvu. Mestno načelstvo poživlja prebivalstvo, da jutri v četrtek 20. t. m. ob
priliki sprejema novega bataljona izobesi državne zastave. Društva in občinstvo naj se udeleži svečanega sprejema na kolodvoru ob 9'43.
* Važen sestanek na sreskeni načelstvu. V petek ‘27. t. m. bo sprejemal g. sreski načelnik prebivalce okoliške občine, da čuje od njih razne želje in zahteve. Ob tej priliki se bo vršil razgovor o raznih gospodarskih, kulturnih in drugih važnih vprašanjih.
* Ljudsko vseučilišče. 23. t. ni. je predaval vseučiliški profesor g. dr. Ramiro Bujas iz Zagreba o merjenju inteligence. Ugotovil ie zakaj znanje in talent še ne pomenjata inteligence, ki je kompleks duševnih sposobnosti Na zanimivih primerih je pokazal, kako je tudi žival, zlasti n. pr. šimpanz, lahko inteligentna. Opisal je Binetovo metodo,, ob katere testih je mogoče številčno izraziti višino inteligence. To metodo so pojasnjevale tudi slike in nekaj poizkusov. G. predavatelj, ki mu je docela napolnjena dvorana sledila z velikim zanimanjem, je končal s konstatacijo, kako je lastna kontrola nad duševnimi silami posamezniku in narodu koristna, ako na njih slone in so v skladu z njimi njih napori.
* Smrtna nesreča. Na Jožefovo je v Bočni pri Gornjem grad 50-letni tesar Mostnikov Jože padel po stopnicah. Padel je na sence s tako silo, da mu je počila črepinja in je kmalu izdihnil. Nesrečneža je ravno na njegov ood god dohitela smrt.
* Za poslušalce radija. Jutri, v četrtek 26. t. m. ob 20.30 bo v ljubljanskem radiju ravnatelj celjske Glasbene matice g. Sancin Karel izvajal J. Seb. Bachov Violinski koncert, Cor-relijevo sonato ter več skladb modernih mojstrov.
* Podružnica »Soče« v Celju priredi v soboto
11.	aprila večjo prireditev ter prosi vsa celjska društva, da upoštevajo ta datum.
* Borza dela v Celju išče 1 sadjarja, 2 kočija-ža, 2 hlapca h govedu, 1 kravarja,Švicarja, 1 mojstra za izdelavo medenokovinastih predmetov, 2 kolarja, 3 sodarje, 2 predilca in podralca žime, 1 brivca za Split, 2 raznašalca kruha, 1 sladoledarja, 1 hotelskega slugo, 1 Irgovskega slugo, 1 snažilca jedilnega pribora, 2 mizarska ter po 1 kovaškega, zlatarskega, sodarskega, mlinarskega, pekovskega in brivskega vajenca, 30 kmečkih dekel, 2 poljski delavki, 4 hotelske^ ter 1 gostilniško kuharico, 5 kuhinjskih služkinj, 1 perico, 8 kuharic, 5 servirk, 1 natakarico, 1 tovarniško delavko, 13 služkinj, 1 po-strežnico, 1 šiviljsko vajenko.
* Nogomet. Za danes napovedana tekma se ne bo vršila. Pač pa igrajo Atletiki danes v Ljubljani proti Primorju.
* SK Celje bo imel svoj občni zbor v sredo
1.	aprila ob 20. v klubski sobi hotela »Evrope«. Člani naj se zbora udeleže polnoštevilno.
* Prekinitev toka. Radi popravila in čiščenja trasnformatorja v nedeljo 29. t. m. ne bo od 7. do 14. električnega toka.
* Nezgode. 19-letni posestnikov sin Zupanc Friderik iz Malega trna je padel z voza in si zlomil desno nogo. — 26-letnemu posestniku Reharju Martinu v Gotovljah je pri nakladanju padel hlod na nogo in mu jo močno poškodoval. — 9-letni sin branjarja Debenjak Jože iz Celja si ^e pri padcu izvil desno nogo. — Vai ponesrečenci se zdravijo v javni bolnici.
IConfelici/a
Ljubljana.
99
Elite
Prešernova ulica 7 — 9
priporoča, da sl ogledate brezobvezno bogato zalogo damskih in moških plaščev ter oblek
Gradnja iovorne postaje \ Hočah
Maribor, 23. marca.
Ko je je bil ministrski predsednik general Peter Živko vid v Ljubljani, se je zglasila pri njem Uidi posebna deputacija iz Hoč in okoliških občin. Deputacijo je vodil načelnik okrajnega kmetijskega oddelka Florjančič od Sv. Miklavža na Dravskem polju. Deputacija je prosila ministrskega predsednika, naj odredi gradnjo tovorne postaje v Hočah ter tako izpolni že davno željo tamkajšnjega prebivalstva.
Kakor je dobil odbor sedaj obvestilo, je po nalogu ministrskega predsednika gradnja te postaje zagotovljena. Graditi jo bodo začeli že v najkrajšem času. Les in večino drugega ma-terijala bodo dali brezplačno na razpolago prizadeti posestniki in okoličani.
Vest je vzbudila med prebivalstvom okoliških vasi na Dravskem polju veliko zadovoljstvo. Vsi hvalijo ministrskega predsednika, da jim je izpolnil njihovo željo. Treba bi bilo le, da sedaj izvršijo obljubo tudi vsi oni, ki so izjavili, da bodo prispevali za novo postajo.
PoJgorianslii vrag na varnem
Pred kratkim je bilo med Novim mestom in Kostanjevico govora o vragu, ki je hodil strašit mirne ljudi v Dragmanovo hišo, tam v prijazni vasici Polhovici, oddaljeni dobro uro hoda od St. Jerneja na Dolenjskem.
Vsa dolina je romala tja, priprosti ljudje in inteligenca, pa se vrag ni nikogar bal, dokler je bil pri hiši 17 letni pastir Friderik Li-lack. Sum je padel nanj in gospodar ga je odpustil iz službe. Strah se res ni več pojavil. Mladi Prič je bil zanemarjen, odkar je postal hlapček in pastirček in je že po naravi nagnjen k temu, da bi koga potegnil. Sedaj se mu pa to pač ne bo izplačalo, za kar bo skrbel sodnik za varstvo mladoletnih. Danes so orožniki Lilacka v družbi drugega mladoletnega fantalina Zrimška, ki je prav takšen in katerega je Lilack nagovarjal k takim dejanjem, prepeljali na sresko načelstvo in nato oddali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Sedaj bo pod Gorjanci spet mir.
Št. Jurij ob južni železnici
Sokolska, prireditev. Velika narodna igra v
7	dejanjih »Graničarji«, katero je vprizoril dramatični odsek tukajšnjega Sokolskega društva v soboto 21. in nedeljo 22. t. m. v šolski telovadnici je uspela nad vse pričakovanje. Sploh so se vsi igralci zelo poglobiti v svoje vloge. K takemu uspehu moramo gospodu režiserju le čestitati in ga obenem prositi, naj nam kmalu zio-pet p«da kaj sličnega. Na splošno željo se igra ponovi v nedeljo, 29. t. m. ob 3. uri popoldne.
Namestitev. V Zadrugi za izvoz jajc je radji odhoda gdč. Matrice Grudnove nameščena gdč. Manica Skokova.
Slovenske Konjice
Lutkova igra »Gašperčkov junaški čin«, ki jo je uprizorilo tukajšnje Sokolsko društvo v nedeljo popoldne, je sijajno uspela. Danes 25. t. m. ob K-16. bodo igro ponovila.
Motnje v električni razsvetljavi. Že nekaj dni se prijavljajo motnje v razsvetljavi po levi strani trga.
Ljudsko štetje. Prebivalstvo opozarjamo, da bodo popisovalci 31. marca razdelili popisnice za vse osebe, da si lahko zbere potem_ vsakdo podatke in jih ima pripravljene na dan štetja. Hišni posestniki in lastniki polja si naj tudi pripravijo podatke o velikosti parcel, o posevkih d. dr. ker bo tudi to treba na dan popisovanja navesti.
Popravilo ceste. Zadnje dn.i je začela trška občina skupno z ©skrbništvom knez Windisch-graetzovih posestev popravljati ees.to, ki vodi mimo deške šole v Zgornjo Pristavo. Ta del ceste že dolgo časa ni bil izdatneje posipan z gramozom.
po
zvezdi večernici
Danica je od groze zakričala in hotela pobegniti, Dušan pa je hrabro potegnil samokres in ustrelil velikana naravnost v čelo. Nestvor je strahovito zabrundal, zakrilil s perotnicami in se mrtev zvalil na tla pod cvetico, na kateri sta v (strahu trepetala naša ljuba prijatelja. Tako sta srečno premagala prvega napadalca.
Pustoslovščine sleparskega ženina
Lepi Joško, ki je znal tako lepo govoriti, kakor hi rožice sadil Obsojen na 20 mesecev robije
Ljubljana, 24. marca.
Danes dopoldne se je vršilo pred senatom trojice več zanimivih obravnav. Senatu je predsedoval sodni svetnik Mladič, sosodnika pa sta bila gg. Kralj in Miiller. Državno pravdništvo je zastopal namestnik državnega pravilnika g. Branko Goslar.
Najzanimivejša je bila obravnava proti Jošku Križnarju, roj. leta 1901. v Koroški Beli in tja pristojnemu, samskemu sodarju v Devici Mariji v Polju. Križnar je srednje velike, krepke postave. Kijub temu, da je bil oblečen v močno posvaljkano, svetlo sivo, karirasto obleko, ,je delal prav sini paličen vtis.
Križnar je bil leta 1928. mesec dni zaposlen kot hlapec pri posestniku Antonu Jeršinu v Primskovem pri Kranju. Svojo »lužbo je vršil zelo malomarno, zato mu je gospodar odpovedal. Križnar pa je še pred potekom odpovednega roka pobegnil in odnesel svojemu delodajalcu zilato uro z verižico, temnorjavo obleko, suknjič in denarnico v skupni vrednosti 1670 dinarjev.
»Ženin« in priče.
Križnar je na spreten način izrabljal tudi lahkomiselnost naših kmetskih deklet in jim izvabljal visoke s vole in razne predmete — vse pod lažnim zatrjevanjem, da se bo z njimi ože-niL Tako je obljubil neki Ančki v Velikih Laščah, s katero je imel že nezakonskega otroka, da jo vzame za ženo. Poroka je biila določena na 0. avgusta leta 1929. Nekaj dni preje je Križnar izvabil od Ančke 600 Diin, češ da sil bo za ta denar kupil čevlje in da bo plačal stanovanje. Poleg tega nru je Ančka kupila za poroko še srajco in kravato za 150 Din. Na dan poroke je Križnar poprosil nevesto za 100 Din, da plača brzojavko na župni urad v šiški. Ker Ančka ni imel pri rokah 100 dinarskega bankovca, mu je izročila kar 1000 Din. Toda »ženina« ni bilo več nazaj, tako da so morali poroko odpovedati.
Meseča avgusta leta 1929. je prišel Križnar v vas Novo, kjer se je seznanil z lepo Pepco. Začel jo je snubiti in jii tako resno zatrjeval, da jo bo poročil, da se mu je tudi udajaia. Pripravil jo je tudi do cerkvenih oklicev poroke. Začetkom oktobra leta 1929. mu je Pepca izročila 1000 Din, ker ji je »ženin« zatrjeval da potrebuje ta denar, da si preskrbi potrebne listine za poroko. Ker je radi priprav za poroko trdno verjela, da jo bo Križnar res vzel za ženo, mu je kasneje izročila še 1250 Din, :. j. ves svoj prihranek, in poleg tega še srebrno uro in svoj prstan. V času teh poročnih priprav mu je dajala tudii brano in stanovanje in utrpela 490 Din škode. Križnarjeva žena pa tudi ona ni postala, ker jo je Križnar pravočasno popihal.
Tretja Križnarjeva žrtev je bila brhka Marička iz Kozarjev. Tudi tej je dolgo prigovarjal, naj ga vzame za moža, nakar je končno pristala, Križnar jo je naprosil, naj mu izroči nekaj denarja za pohištvo in za plačilo najemnine bodočega stanovanja in Marička mu je res, zaupajoč v njegovo poštenost, izročila ves svoij težko prisluženii denar v znesku 5000 Din. Ž »ženinom« se je podala celo k žUpmilku na Dobrovo zaradi oklicev, a po lom posel u je Joško izginil kakor kafra in se ni več vrnil.
Na sličen način je Joško onesrečil tudi kuharico Pepco z Rudnika, ki je sedaj že srečno cmožena, seveda z drugim, in lepo Francko iz Zgornjega Jelenja pri Liliji. Kuharica Pepca mu je izročila 1156 Din, več oblačilnih potrebščin v vrednosti 2144 Din in čevlje, vredne 210 Din, lepa Francka pa 2000 Din, srajco, ovratnik in kravato v skupni vrednosti 83 Din. Kajpak Joško ludi tema »nevestama« ni izpolnil svoje obljube, ampak je pred poroko izginil brez sledu z vsem denarjem in blagom.
Zaslišanje obtoženca in prič
— Najbolje bo, da poveste vse po pravici, je nagovoril predsednik obtoženca. Kako se vam pravi po domače?
— Pri Stričku.
— Služili ste pri 13. artiljerijskem polku. Kje?
— V Prilepu.
— Imate skrbela za enega nezakonskega otroka ali več? Ali skrbite zanj?
— Ne!
— Torej, da gremo kar po vrsti! Tisto tatvino v Primskovem ste res izvršili?
— Res! Le denarnice nisem našel!
— In potem, je res, da ste nagovarjali dekleta k poroki in sto jim izvabljali denar?
— Priznani.
— Seveda, tako se res lahko živi! Vsa škoda znaša nad 10.000 Din in če bi prišli po starem zakonu pred poroto, bi gotovo dobili najmanj
3	leta. Kaj pa bo z vami, če boste tako naprej delali?
— V prisilno delavnico z njim! je kliknila oškodovana Ančka iz Velikih Lašč, ki je sed«*a v klopi med občinstvom.
— Potem pa ne bo skrbel za vašega otroka! je odvrnil 7 nedsednik.
— Saj ti ti tako ne bo! (Smeh med občinstvom).
Po zaslišanju obtoženca je bila zaslišana kuharica Pepca z Rudnika, majhna črnka, živahnega temperamenta. Povedala je, kako jo je seznanil znanec T. z obdolžencem in ji ga popisal kot človeka z dobro službo, ki ima celo denar naložen v hranilnici. Zmenila sta se, da se vzameta in da začne izvrševati v Kranju so-darsko obrt. V to svrho mu je izročila večji znesek in, kakor je dejal, je najel v Kranju stanovanje in delavnico za tri leta. Ko se je pa peljala v Kranj, je zvedela, da ga tja sploh ni bilo in da je »velika baraba«. Mislila si je, zdaj je že itak prepozno, da bi prekinila z njim, ker je že oklicana. Morda ga bo pa le »poboljšala«. Sam ji je priznal, da je bil »baraba«, da pa ima •resno voljo »poboljšati se«.
— Koliko vas je stal?
— 5500 Din.
Obdolženec je skesano izjavil, da lahko dobi vse oblačilne potrebščine nazaj razen suknje, ki •jo je zastavil za 200 Din, in da je tudi sicer pripravljen povrniti ji vso škodo v obrokih.
Druga priča Francka iz Zgornjega Jelenja, 26 let stara, s temnimi lasmi in plavimi očmi, je izpovedala, da se je seznanila z njim v Stepanji vasi. Zatrjeval ji je, da mu je mati zapustila 17:000 Diin. Dala mu je 2000 Din, ker je rekel da je trenutno brez denarja.
Tretja priča, visoko in zdravo kmečko dekle, brhka Manioka iz Kozarjev, je sramežljivo pripovedovala, kako jo je premotil, da mu je izročila denar. Predsednik jo je moral prav tako kot Francko neprestano opominjati, naj kaj pove. Ali site ga vi zapeljala, ali vas je on? Njeni odgovori pa so bili zelo skopi.
Obsodba
Ob 11. je bilo dokazno postopanje končano in je senat odšel na posvetovanje. V dvorani je medtem postalo zelo živahno. Vse priče, varane »neveste«, so se sprijaznile med seboj in se začele pomenkovati, kako jo prišlo do tega, da jih je Joško speljal na led. Bille so soglasnega mnenja, tla je znal tako lepo govoriti, kakor bi rožice sadil. Eno izmed njih je obšla taka radovednost, da bi še kaj slišala od njega, da je stopila k Joškolu na zatožni klopi in ga začela nekaj spraševali. »Ali še nima zadosti?« jo je vprašal zagovornik, nakar mu je smeje odvrnila, da ga je mislila le »nekaj vprašati«. Vse priče so kmalu postale zelo dobre volje, smejale so se in niso pozabile na obdolženca, ki se jim je začel smiliti. Ni čuda, Joško je zares lep, mlad fant in svojih grehov se je odkrito pokesal. Kdo mu ne bi odpustil?
Senat je bil drugega mnenja. Ob 12-30 je predsednik Mladič razglasil sodbo, po kateri je bil Križnar obsojen na 20 mesecev robije, na izgubo častnih pravic za tri leta, plačilo stroškov kazenskega postopanja kakor tndj na plačilo odškodnine prevaranim nevestam. Joško je kazen skesano sprejel.
Brežice
Prst si je odsekal. Pretekle dni je cepil drva Jožef Agrež, doma iz Čateža. Po nesreči pa si je odsekal prst. Zdravi se doma.
Odlikovanje. Z zlato kolajno je bil odlikovan za državljanske zasluge g. Andrej Špilek iz Čateža. Je že okrog 40 let občinski odbornik na Čatežu. Čestitamo!
Med. univ.
Dr. Jože Peček
zasebni zdravnik ordinira v hiši pok. dr. Hollerja od 9—12. ure in od 3. do 5. ure pop. m.
Veličasten pogreb. V soboto popoldan se je vršil v Brežicah veličasten pogreb Andreja Levaka. Takšnega pogreba Brežice že dolgo niso videle. Na pokopališču se je zbralo naravnost ogromno število ljudi. Od pokojnika se je poslovil starosta brežiškega Sokoga g. dr. Josip Zdolšek. Pevski zbor mu je zapel za slovo nekaj v srce segajočih žalostink. Ohranimo vrlemu rodoljubu časten spomin!
Ptuj
Avstrijski in uemški državljani. Ako pogledamo po Ptuju pa tudi na Breg, bomo našli vse polno uslužbencev, ki niso naši državljani. Po mnenju nekaterih Nemcev in Nemcem prijaznih ljudi nimamo Slovenci sposobnih ljudi ne za tvornice ne za pisarne ne za hlapce itd. Ako Avstrija odpušča naše ljudi, bo treba tudi tu zadevo urediti.
Poroka. V soboto sta bila poročena v Mariboru tukajšnja učiteljica gdč. Mimica Šalamun in davčni uradnik g. Križan. Mnogo sreče!
Občni zbori. Sobota je bila reklamni dan za občne zbore. Kar tri občni zbori so bili istočasno in v istem prostoru. Najprvo je bil občni zbor Jadranske slraže in takoj potem pa občna zbora podružnic Ciril-Metodote družbe. Vsi zbori so bili dobro obiskani. Jako lepo je napredovala Jadranska straža in ima že tudi pomladek na gimnaziji in meščanski šoli. Pa tudi število članstva je naraslo. Poročilo predsednika je bilo jako dobro, zakar tudi zborovalci niso štedili s ploskanjem. Tudi poročila obeh podružnic so bila razveseljiva. Le tako naprej in lahko smo prepričani, da nam bo ob severu zasijalo lepše solnce, katero bo pregnalo one, ki sovražijo vse, kar je slovensko.
Slovenska Bistrica
stelje prebivalstva bo tudi v našem mestu izvršilo večinoma učiteljstvo, tako da bo vsak popisal do 200 duš. Opozarjamo meščanstvo, da si prifkibi prej vse potrebne lijtin" za sebe in poseslv*. da ne bo nepotrebnih ovir pri že itak težkem delu.
2a-letnico županovanja je praznoval pred dnevi župan največje pohorske občine Janez Ferk, posestnik v Tinju na Pohorju. Prvič je županoval leta 1906 in je od tedaj vršil nepre-mhma to težko in naporno službo. Želimo mu še mnogo let!
Segajte po »Jugoslovanu«, ki ga prodaja vsaki dan naš prodajalec trafikant Justinek. Čudimo se, da niti ena gostilna v našem mestu ni naročena na list. Kdor bo naročnik našega lista, bo imel za goste naše čitatelje. Za'1'evajte povsod naš list!
Dokležovje
Predavanja. Zveza kulturnih društev je priredila od 22. do 29. marca »Teden narodnega zdravja«, v katerem se bodo vršila predavanja za šolarje in odrasle o najbolj perečih problemih narodne higijene, o boleznih, ki so najhujši sovražniki našega naroda ter o načinu, kako se jih narod lahko najbolj uspešno čuva. Za Dokležovje se bo vršilo predavanje v petek
27.	t. m. ob 15. uri v osnovni šoli. Predaval bo g. okrožni zdravnik dr. Franc Kolarš iz Bel-tinec. Ker je predavanje za vsakega posameznega zelo važno, se pričakuje, da ga bo občinstvo v velikem številu posetilo.
Orožništvo j« prijelo dva Dunajčaua, ki sla prispela v našo državo nekje blizu Gornje Lendave brez našega vizuma, namenjena baje v Albanijo, iskat zaslužka. Po zaslišanju na sre-skem načelstvu, ki ju je kaznovalo z denarno globo, sta bila v asistenci orožništva odpeljana v Radgono in oddana tamkajšnji žandarmerijil
Poljčane
Listnica z denarjem je izginila te dni iz žepa g. V. Imel je v njej 2.000 Din. Pozneje so jo našli zavrženo ob zidu dvorišča gostilne B. Razen 900 Din, ki so jih našli še notri, je denar izginil. Čudno in zagonetno pa je pri vsem tem to, da si ni zmikavt polastil vsega denarja. Bržčas ga je pri preiskovanju denarnice kdo zmotil in je v naglici pobasal le toliko, kar mu je v trenotku prišlo pod roko.
V	popisovalnem odboru za ljudsko štetje so poleg predsednika župana g. Antona Medveda še gg. Bauman Josip, Golob ter namestniki Sima Karol, Alojz Živko in Magerl Karol. Popisovalci pa so gg. Živko, Regoršek Bogomir, Žnidarič Martin in Pepelnak Miha.
Za sokolsko telovadnico Za zbiranje prispevkov denarja, ki je potreben za zidavo sokolske dvorane se je na nedeljskem članskem sestanku enoglasno sklenilo izdajati zadolžnice po Din 100 (sto). Mnogi so že ta dan kar na licu mesta podpisali eno ali več zadolžnic. Drugi jih posnemajte in segajte pridno po njih! Kamen do kamna — palača I
Murska Sobota
Posestniki parnih mlatilnic so zborovali v Murski Soboti. Govorilo se je o ustanovitvi nabav-ljalne zadruge, ki bi jim preskrbovala olja in druge potrebščine za stroje. Določilo se je tudi, da bodo pri mlačvi pobirali vsi enako odškodnino.
Rimske toplice
Sejem. V soboto se je vršil v Šmarjeti sejem. Precejšnja je bila izbira goveje živine, vendar je bilo kupcev in povpraševalcev zelo malo. Znatno boljša pa je bila kramarska kupčija.
Za popisovalnega organa pri ljudskem štetju je določen za okraj Rimske toplice-Šmarjeta šolski nadupravitelj g. Drago Majer.
‘Radio
Ljubljana, sreda, 25. marca. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.20 Ferdo Jelenc: Nauk o serviranju. 11.00 Dr. A. Dolinar: Marija v glasbeni umetnosti. 11.15 Orgelski koncert, izvaja Matija Tomc. 12.00 Časovna napoved in poročila, plošče. 15.30 Gdč. A. Lebar: Kmetska mati in kmetska hči. 16.00 Mati v slovenski literaturi (recitacija). 17.00 Radio orkester. 20.00 Prenos materinskega dneva iz ljubljanske opere. 21.00 Prenos iz Londona. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, četrtek, 26. marca. 12.15 Plošče (operetna in slovenska glasba). 13.00 Dnevne vesti. 13.30 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura, radio, tetka. 18.00 Plošče. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19.00 Dr. Valter Bohinec: Indija. 19.30 Dr. Marko Rupel: Srbo-hrvaščina. 20.00 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. 20.30 Viijolimsld koncert Karla Sancina. Pri klavirju ga. Miirca Sancin. 21.30 Pevski koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. 22.30 časovna napoved in poročila, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sreda, 25. marca. 11.30 Dopoldanski koncert 12.00 Opoldansko zvonenje. 12.05 Koncert. 12.30 Novice, kuhinja. 17.00 Glasbena otroška ura. 18.00 Plošče. 18.30 Novice. 20.30 Nove smernice vzgojeslovja v Nemčiji. 20.55 Uvod k prenosu. 21.00 London (simfonični koncert). 22.00 Novice in vreme.
Zagreb, četrtek, 26. marca. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Balalajke. 18.30 Novice. 20.00 Perutninarstvo. 20.30 Ljubljana.
22.30 Novice in vreme. 22.40 Lahka večerna glasba.
Beograd, srotla, 25. marca. 10.00 Šolski radio.
11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Slovenske pesmi s citrami (gg. Rus in Skalar). 17.30 Radio orkester. 19.30 Predavanje. 20.00 Plošče. 20.30 London. 22.00 Novice.
Beograd, četrtek, 26. marca. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Predavanje. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Popoldanski koncert.
19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 21.30 Novice. 21.50 Radio orkester. 22.40 Plošče.
Za prospeli sadjarstva v slovenjgraškem okraju
Ker je lesna industrija v veliki krizi, moramo z veseljem pozdravljati prizadevanje in uspeSno delo lukajinje »Podružnice sadjarskega in vrtnarskega druStva.« Lansko leto je bilo eksportiranih več vagonov sadja v Nemčijo in tako se je miž kmet vsaj nekoliko finančno opomogel. Podružnica sadj. in vrtnarskega društva je aapro*ila »resko načelstvo, da naj izda vsem pristojni in občinam okrožnico, da v svojem okolišu im območju organizirajo zatiranje sadnih Škodljivcev, predvsem pa škropljenje sadnega drevja z arborinom posebno v tem Sasit, ko je drevje še golo. Tukajšmji s resici kmetijski odbor je naprošen za podporo, ki bi se uporabila za to, da bi se razkilievalna sredstva prodajala članom po znižanih cenah. Podružnica »i je ugotovila svojo drevesnico, priredila aadni ogled, pri katerem je sodelovalo okrog 90 marljivih sadjarjev. Tudi predavanja priznanih sadjarskih strokovnjakov, Uri so se vršila, naj dvignejo kvalitativno naše »ad}ar»tvo. Med sadjarje »e je razdelilo po nabavni oeni preko 800 cepičev boskopukega kosninfa, 100 cepičev Jakob Lebel 200 Batmian in 50 Oroturio. S podporo sreakega kmetijskega odbora bo prodajala podružnica članom arborln 40% ceneje. In tako se naše sadjanstvo s pomočjo vseh poklicanih izpopolnjuje in uspeh gotovo ne bo izostal!
Gospodarske vesli
X Konferenca o pomorskem pravu. Včeraj je pričela v Splitu konferenca zastopnikov našega pomorstva in gospodarstva, ki ima nalogo, da izdela osnutek pomorskega prava. Konferenci prisostvujejo bivši ban dr. Silovič, dr, fitanger, dr. Mogan In dr. Kneževič.
X SkupSfcina oblastne zadruge za poljedelski kredit v Zagrebli, V nedeljo 22. t. m. se je vršila v Zagrebu tretja letna skupščina s sodelovanjem 59 delegatov mestnih zadrug za poljedelski kredit, ki izkazujejo 104 mestne zadruge s 7216 člani.
X Jugoslovansko-romunska pogajanja v svrho ustanovitve kartela lesne industrije. Poročali smo pred par dnevi o kartelnih pogajanjih jugoslovanskih in romunskih lesuih veleindustrijcev, ki so se vršila na Dunaju dne 10. in 11. marca, nadaljevala pa v petek dne 13. marca. Ker je šlo pri teh pregovorih prav za prav le za medsebojne informacije, je bilo pa£ težko pričakovati, da bodo kar v par dneh ustanovili Icaitel, ki bi imel tako dalekosežen delokrog. Sicer so vse navzoče velefirme priznale, da je tak kartel v današnjih velekritičnih časih nujno potreben, vendar se pa niso mogli sporazumeti, kako naj se izvede ta kartel. Posebno je neki veliki romunski koncern stavil razne zahteve, ki jih niso mogli sprejeti. S tem pa, kakor pravijo, še niso končana nadaljna pogajanja, vendar pa vse kaže, da stvar ne bo sla tako gladko in hitro, kakor se je pričakovalo.
X Les za naše potresno ozemlje. Na pobudo vlade nameravajo zgraditi za prebivalstvo potresnega ozemlju lesene hiše. V to Bvrho so poslali v Grčijo strokovnjaka, ki naj preštudira oniotne zgradbe, ki so jih zgradili na potresnem ozemlju. Te lesene hiše bo zgradilo državno lesno-iudustrijsko podjetje »Šipad«. Kakor torej vidimo, naša lesna industrija pri tem ne bo prišla v poštev.
X Nora velika fuzija v italijanski tekstilni tadustriji. Cotonificio Benno Crespi, Cotoniticio Veneziano in Manifature Toscane, se bodo že v najkrajšem času fuzijonlrale. Novo podjetje bo kontroliralo 21 tovarn s 330.000 vreteni. Fuzijo provede Banca Comtnerclale Italiana, ki je in-teresirana na vseh treh podjetjih.
X Tudi italijanski industrijalci potujejo v Rusijo. Potem ko so nemški veleindustrijami zaključili v Rusiji nekaj stomiljonskih kupčij, so se tudi italijanski industrijalci odločili za sličen korak. Dne 17. aprila odpotuje iz Milana večje število italijanskih industrijalcev v sovjetsko Rusijo.
Borzna poročila
dne 24. marca 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 24. marca. Amsterdam 22'83, Ber-»in 13555—13-585, Bruselj 79255, Budimpešta 0-0201, Curih 1094-10—1097-10, Dunaj 7'9894 do
8	0194, London 270-04, Newyork 50-71—56-91, Pariz 221-76—223-76, Praga 168-27—169 07, Trst 208-05-108-22.
Beograd, 24. marca. Berlin 13-550—13-5850, Budimpešta 991-11—994-11, Dunaj 798"94 do 802-94, London 276'24-277-04. Milan 29712 do 299 12, Newyork 56-71—56"91. Pariz 221"76 do 223-76, Praga 168-37—169-07. Ziirich 1094-10 do 1097-10.
Dunaj, 24. marca. Amsterdam 285 18, Atene 9-2188, Beograd 124987, Berlin 16959, Bruselj 99 03, Budimpešta 123-98, Bukarešta 4-23, Ko-penhagen 190-15, London 34 5635, Madrid 76, Milan 37-265, Newyork 711-20, Pariz 27-825, Praga 21-0735, Sofija 5*182, Stockholm 190-40, Varšava 79 68, Curih 130-87.
Curih, 24. marca. Beograd 913, Pariz 20335, London 25-25125, Newyork 529-55. Bruselj 72-35, Milan 27-2225, Madrid 55’65, Amsterdam 208'35, Berlin 12386, Dunaj 73"04, Sofija 3"76, Praga 15-3975, Varšava 58-25, Budimpešta 90-60.
Vrednostni papirji Ljubljana, 24. marca. 8% Bler 93, 7% Bler 83-50, Celjska pos. 150, Ljublj. kred. 128, Prva hrv. šted. 900, Kred. zav/160—170, Vevče 128, Ruše 220.
Beograd, 24. marca. 7% inv. pos. 89, 4% agr. obv. 51"50—52, 7% Blaire 83-25, 6% begluške obv. 69-75, vojna škoda 426-50—427, uit. junija 426-50—427, Narodna banka 7910, Beogradska zadruga 7100.
Dunaj. 24. marca. Bankverein 1630, Kreditni zavod 4640, Dunav-Sava-Adria 14(15, Prioritete 88-75, Trbovlje 37 40, Leykam 3 30.
Notacija naših državnih papirjev r inozemstvu London, 24. marca. 7% Blaire 82—82"875.
Newyork, 24. marca. 8% Blaire 92-25—93, 7% Blaire 82-50—83, 7% pos. drž. Hip. banke 82—82-75.
Žitna tržišča Tendenca na ljubljanskem tržišču stalna, promet: 2 vag. koruze.
Novi Sad, 24. marca. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 8 vagonov, koruza 31, moka 1 vagon. Tendenca: neizpretnenjena.
Sombor, 24. marca. Rž: baška žel. pr. 130 do 135. Koruza: baška garant. 85—90, april 90 do 95, Dunav llep 90—93, kanal 88—92. Otrobi: baški pšen. pr. 115—120. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: mirna. Promet: 135 vagonov.
Budimpešta, 24. marca. Tendenca: slnbša, promet: miren. Pšenica: ntarc 15-42—15-50 (15-50 do 15-51), maj 15-62—15-79 (15-74-15-76). Rž: marc 11-20	(11-18—11-20),	maj 11-26—11-30
(11-82-11-35). Koruza: maj 1248-12-60 (12-51 do 12-54), julij 12-60-12-85 (12*67—12*68).
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno slaba, brez prometa.
<$pez? I
Občni zbor Kolesarske zveze kraljevine^
Jugoslavije.
Maribor, 22. marca 1931.
V	dvorani hotela Halbwidl se je vršila danes XI. redna glavna skupščina Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije. Udeležba od strani včlanjenih klubov je bila ogromna. Navzoči so bili delegati 44 klubov.
Zborovanje je otvoril in vodil kot zastopnik predsednika zveze g. Jaka Gorjanc, predsednik pokrajinske podzveze v Ljubljani. Občni rbor je soglasno sprejel predlog, da se odpošlje vdanostna brzojavka NJ. Vel. kralju ter pozdravne brzojavke vojnemu ministru generalu Hadžiču, predsedniku olimpijskega odbora generaiu Dušanu Stefanoviču in predsedniku Saveza šport, nih savezov, podbanu dr. Stevanu Hadžiču.
Generalni tajnik Boškovič je podal tajniftko poročilo. V savezu, kt je bil osnovan leta 1020, je včlanjenih 53 klubov. Klubi so priredili v letu 1030 128 kolesarskih dirk, od teh 121 cestnih in 7 na dirkališčih. Nastopilo je 1507 tekmovalcev, ki so prevozili skupaj 6122 km. Tekma za državno prvenstvo se je vršila 14. septembra na progi Krška vas—Skopice—Trnovo —Pristava—Naklo—Brod — Cerklje — Krška vas (172 km) za seniorje in je postal državni prvak Grgac (Sokol, Zagreb) v času 6:32:02. Juniorska proga je bila dolga 73.800 km in je postal državni prvak Gregotti (Sokol, Zagreb) v času 2:39:42.
Blagajniško poročilo Je podal g. Boškovič. Dohodki v letu 1930 Din 4922'—, izdatki Din 15.350'—, tako da se je poslovno leto 1930 zaključilo s primanjkljajem Din 10.428'—. Klub slabemu finačnemu stanju pa se članarina ni zvišala.
Po poročilih odbora se je staremu odboru podelil absolutorij.
Sledile so volitve novega odbora in so bili izvoljeni: za predsednika podpolkovnik Jaklič (Ljubljana), za generalnega tajnika in blagajnika Boškovič (Zagreb), za tehničnega referenta Jurčec (Zagreb), za delegata Strzakov-skjr (Zagreb) in trije nadzorniki.
Glede tekme za državno prvenstvo Je skup. ščlna sklenila, da se sestavi petčlanski odbor, ki naj tekom enega meseca stavi plenumu konkretni predlog, kje se naj vršijo letošnje tekme za državno prvenstvo.
Skupščina je nadalje sklenila, da se zveza udeleži letošnjih tekem za svetovno prvenstvo na Danskem.
Prihodnji občni zbor kolesarske zveze se bo vršil v Celju.
Razne vesti.
LNP je preložil vse prvenstvene tekme v Ljubljani, ki bi se morale vršiti v nedeljo 29. t. m.
Ilirija in Primorje igrata v nedeljo prijateljsko tekmo na igrišču Ilirije. V predtekmi nastopita Svoboda in Olimp (Celje).
Ilirija Igra danes v Zagrebu proti Gradjan-skemu.
Atletiki v Ljubljani.
Danes odigra letošnji pokalni prvak v Sloveniji po dolgem presledku prijateljsko tekmo z ASK. Primorjem v Ljubljani. Atletiki so bili v Ljubljani vedno dobrodošli gost vsled svoje fair in lepe igre. Njihova današnja Jakost je vsakomu jasna, če pozne njihove nedavne zmage nad Primorjem, Mariborom, železničarji in Ilirijo. Nasprotnik tega ostrega in opasnega moštva je mlado moštvo Primorja, ki ima veliko voljo, da popravi vse slabe strani svojih starejših tovarišev, ki so lansko leto s svojo lahko, miselnostjo zapravili mnogo simpatij naše športne publike. S kolikim razumevanjem spremlja to njihovo stremljenje naša športna publika, se je najbolj pokazalo pri zadnji tekmi Primorje
—	Ilirija. Tekma se odigra ob vsakem vremenu ob 15. na igrišču Primorja Dunajska cesta. Predtekma ob 13'30 Svoboda : Grafika.
•#iCK
■
'V ■
Aleksander Kozic
konccsij onira n o elektro-tehnično podjetje za vsa elektro-lnstalacijska dela In elektro-mehanična delavnica za popravilo clektro-motorjev, transformatorjev itd. LJUBLJANA, Cesta v Rožno dolino 44 Telefon št. 30-41
2Mi
ithsi
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najrnunj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: nujmanj Din 10 — (do 5 besed J. P saka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priloiite znamko.
Vezeni osmi/ni prti
150/150 na dobrem blagu Din 55-—
»Breda« žepni robci kom. Din 2*—
Entlanje, ažuriranje, predtiskanje
Specijelni cntcl oblek Vezenje mehanično umetno in ročno Tamburiranje hotelskih in gostilničarskih zavest
MATEK & MIKEš
LJUBLJANA, poleg hotela Štrukelj.
OTVORITVENO NAZNANILO
TOVARNA JOS. REICH
naznanja, da je o t v o r 11 a novo levv
sprejemališče na Tržaški c. 8
ter se uljudno priporoča za kemično snažen je, barvanje in plisiranja oblek Svetlolikante ovratnikov in pranje domačega perila
B. Pauer
keksi
biskviti vafelnl i. t. d. so najboljši! 732
Fran Flerin
damski slamniki za spomladansko sezljo sprejema damska In mofika popravila lastna delavnica Ljubljana Mikloiičeva cesta 4.
609
Kolesa
o« ugodne obroke
»CENTRA«
trgovina šivalnih strojev, koles gramofonov itd., Ljubljana, Masa-rykova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne /.nvarovHnlce.
738
Si. & M. Strašek
Celje,
Kral]a Petra c. 29
trgovina s čevlji
se priporoča vsem cenj. strankam in občinstvu, ter prosi za podpiranje domačega podjetja. 710
Znatne stavbne
prihranke
dosežete, če Vam iz-vrži načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro «Tehna“, Ljubljana, Mestni trg štev. 25/1	507
Ako želite kupiti na
obroke
obrnite se na
(lEMHIH T10KEV
r, z. z o. z. v Ljubljani
Cigaletova 1 (zr. sod.)
Dotitni gospod
ki se Je vozil z avtomobilom 1930 po Mirju, ter se tam ustavil radi nekega karam-bola, se prosi da pošlje v svrho važnega pojasnila svoj naslov Žvezi Šoferjev Dravske banovine. 913
Čevljarski pomočnik
zmožen in verzlran v vseh delih, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Poizve se v upravi ..Jugoslovana**.
Naprodaj
je v malem mestu pri Mariboru enonadstropna hiSa z gostilniško koncesijo, popolnim inventarjem, opremljenimi tujskimi sobami in popolnoma novimi gospodarskimi poslopji, na zelo prometnem kraju in izvratno vpeljanim obratom. — Naslov v upravi „Jugoslovana“ pod ..Restavracija".
921
Od dobrega najbolMe Je le	493
fivilzneY~£kd.lev
Hvalni stroj in kolo
Elegantna
izvedba
najboljši
materija! I
unmim
pisalni stroj v 3 velikostih I
Novosti
Šivalni siv oj
kot damska pisalna mizu	Le	pri
Jo«. ž*efelinc
Ljubljana
sa vodo, blizu Prešernovega spomenika Zmerne cene tudi na obrokel Tel. Int. 8918
Jugograd«
»
KLIŠEJE
vse/i vrsl p<r ■fologra.fi]a ali risba h i x v r § u fe n ajs&lid n e/^e ki i£ a r-na
ST*DIU
L1UBL1ANA
DALMATINOVA 15
logavice, roka* vice, volna in bombaž 4«3
taj ceneje in v veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
Varilna naprava
(ScInveiUanlago) ugodno na prodaj. Naslov pove uprava. 901
1000 dinarjev tedensko
zaslužite z obiskovanjem v VaSetn okraiu. Znamko za odgovor.
—	Tovarna Kosmos, Ljubljana, poStni predal 507
Jugoslovanska gradbena družba z o. z Ljubljana, Streliška ulica 33
se priporoča cenj. občinstvu za izvršitev vseh gradbenih del, načrtov, in statističnih računov
DELO SOLIDNO KONKURENČNE CENE
Poslevodeča:
Ing. arh. Pust Bogomir
konc. mestni -stavbenik
Ing. Pust Srečko
tesarski mojster	827
2&
ferlnfl setev, taka žetev?
Semenski oves, semenski jari ječmen, semensko koruzo, semensko ajdo, zanesljivo kalj vo, kupite pri
tvedki £L Volk
Ljubljana, 'Resljeva c.
TISKARNA
MERKUR
LJUBLim
Gie|sr{iče«a 23
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
II No 8780/1.	779
Razpust društva.
Društvo ■»Strelski klub Jelen v Ljubljani« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 18. marca 1931.
%
II,	No. 8542/1.	778
Razpust društva.
»Društvo za gojitev treznosti v jLjubija-nk je razpuščeno, ker že v&e let ne deluje, nima ne članov aiii Imovine in torej tudi »e ppgoifrv za pravni obstoj.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 17. marca 1931.
H*
]. No. 3160/1.	757
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju »reskega cestnega odbora v Ptuju štiri službena nierfa banovinskih cestarjev in sicer:
1 mesto na banovinski cesti Bolfenk— Sv. Anton,
1 mesto na bonovinski cesti Poljčane— Majšperk,
1 mesto na banovinski cesiti Bogateč—* Žetale—Kozmince,
1 mesto na banovinski cesti Ptuj— Zavrč-Dobrova od km 8 00 do km 1‘2,970.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. ‘2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5-— Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluže-nju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, 'nravstveno izpričevalo, potrdilo prisojnega oblastva, da niso bili obsojeni »bog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposob-ljenositd) je vložiti najkesneje do 15. aprila 1931 pri sresikem cestnem odboru v Ptuju.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 17. marca 1931.
1. No. 3162/1.
*
Razpis.
08
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi razpisujem v območju sreskega cestnega odbora Šmarje pri Jelšah službeno mesto banovinskega cestarja in sicer: na banovinski cesti Sv. Urban-Lesično-Kozje-Podsreda za cestno progo od km 23’00 do km 29-00.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih rasaner-ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
jih državnih cestarjev in njih prejemkih in Lastnoročno pisane in s kolkom za 5-— D>iu kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko iapričevalo, dokazilo o odsluže-uju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni »bog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najresneje do 15. aprila 1031 pri sreskem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
v Ljubljani, dne 17. marca 1931.
I. No. 3161/1.	"59
*■ Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega obora v Ljubljani službeno mesto banovinskega cestarja in sicer: na banovinski cesti Ljubljana—Zalog— Upnice v odseku od vasi Dev. Marija v 1 olju—-Zalog—Sneberje.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati
Fihg?iJiS«IX' ' L uredbe 0 službenih razmerjih dizavn»h cestarjev in njih prejemkih in
30 ieteJ° " JS' °d 23 "e -,ar(‘i5i 0,1 Ustnoroano pisane in s kolkom za 5--n kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi m zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in list, domovinski list S nje šolsko izpričevalo, dokazilo o oddu-že-«ju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo prisojnega oblastva, da niso bili obsojeni
/,hut4 iia/njivih dejanj iz koi ie' >ljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkesneje do 15. aprila 1931 pri sreskem cestnem odboru v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 17. marca 1931.
I No. 3210/1.	782
Razpis.
Na osnovi § 31. ^akona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora Šmarje pri Jelšah službeno mesto banovinskega cestarja, in eifje.?;
za cestno progo na banovinski cesti Me-fci	če trtelc—Sv. Peter pod Sv. Go-
rami—Brežiška meja od km 14 500 do km 20‘500.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje Iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih ln ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5’— Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluže-valo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaanjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkesneje do 15. aprila 1931 pri sreskem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 23. marca 1931.
•j;
I. No. 1968/3.	783
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Prevaljah službeno mesto banovinskega cestarja in sicer:
za cestno progo na banovinski cesti Ma-reniberg—Radel.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5'— Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluže-njn kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposob-
i	os i°S^ )•	v*°^i	najkesneje do 15. aprila
1931 pri sreskem cestnem odboru v Prevaljah.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 23. marca 1931 •2*
VI. No. 5317/1.	?81
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Di. Marinčič Ivan, sekundarij umobolnice na Studencu, in dr. Rakovec Slavko, sekundarij banovinske splošne bolnice v Ljubljani, »ta bila vpisana v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 7. marca 1931.
VI. No. 5579/1.	^
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
.J,anez’ (Jr- Grossmann Božena, i. Schwelz Alfred, vsi trije sekundariji banovinske splosne bolnice v Ljubljani, in dr. uroselj Valentina, asistentka anatomskega instituta v Ljubljani, so bili vpisani v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
v Ljubljani, dne 12. marca 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Nc I 155/31—2.	765—3—2
Amortizacija.
Na prošnjo Tratar Janeza, zasebnika iz Prelesja pri št. Rupertu na Dolenjskem, se uvaja postopanje v svrbo amortizacije hranilne knjižice št. 1412 okrajne posojilnice
v	Mokronogu, r. z. z n. z., glaseče se na ime
Neže Ragelj pod geslom fttamcar v vrednosti dne 1. januarja 1931, 3392 Din 50 p, ker je bila baje zgubljena.
Imetnik te knjižice se s tem poziva, da uveljavi svoje pravice v teku šestih mesecev od dne razglasitve, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. I.,
dne 20. marca 1931.
E 851/30-13.
*
769
Dražbeni oklic.
Dne 9. aprila 19 31, ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 21 dražb« nepremičnin; zemljiška knjiga Turnišče, vi. št. 163, 181, 950, 951, 952
Cenilna vrednost: ?5SG BiH; najmanjši ponudek: 8M8 Din.
kravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benena naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Dol. Lendava, dne 9. marca 1931.
E 29/31-8.	747
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. aprila 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 12 dražba nepremičnin: hiša štev. 33 v Gor. Pohanci z gospodarskim poslopjem in zem-ljiškomi j>arcelami (2 gozda, 5 pašnikov, 3 vinogradi, 4 njive in en travnik), zemljiška knjiga Gornja Pohanca, vi. št. 50.
Cenilna vrednost: 20,617'25 Din, vrednost pritikline: 540 Din, zapopadena v gorenji cen. vrednosti; najmanjši ponudek: 13.745 dinarjev.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede
3premičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, odd. II.,
dne 11. marca 1931.
E 123/30-15	777
Dražbeni oklic.
Dne 1. m a j a 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga ideelna šestin-ka d. o. Sitež, vi. št. 117.
Cenilna vrednost: 10.400 Din;
^rrino* pritikline: 5550 Din ’/„ torej
najmanjši ponudek: 7550 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 17. marca 1931.
H*
P 12/31 — 1.	7gg
Razglas.
Arko Alojzij, posestnik v Zapoioku št. 8, sedaj v Kurkland Lake Box 581, Kanada, je bil zairadi pijančevanja in zapravljivosti omejeno preklican. Pomočnik 11111 je Šmalc Matija, posestnik na Bregu štev. 13.
Okrajno sodišče v Ribnici, dne 13. marca 1931.
Štev. 2766/11.
Razpis.
767-2—2
Konkurzni razglasi
Sa 9/30—163	786
293.
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Weixl Vilka trgovca, v Mariboru, registrovanega pod firmo Vilko Weixl, veletrgovina papirja, knjigarna in knjigovezna industrija v Mariboru, je končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 20. marca 1931.
Razglasi raznih uradov in obiastev
No. 1G43/2.
Razglas.
M a h u Jlarlinu, roj. 3. avgusta 1901 v Šmartnem pri Liliji, pristojnemu v Šmartno, r. k. samskemu, kovaškemu mojstru v Šmartnem St. 68, se je z razsodbo okrajnega sodišča v La-tiiji z dne 19. februarja 1931, Kps 16/3,1 —11 prepovedalo zahajati v krčme za dobo dveh let.
Doba se začne z dnem 23. marca 1931 in se konča z dnem 23. maroa 1933.
Sreska uavelstvo v Litiji, dne 20. marca J 931.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan	31. marca 1931. ob	enajstih:
2000	kg pšenične	moke	št.	Ogg,
8000	kg pšenične	moke	št.	Og,
15.000	kg pšenične	moke	št.	6,
2000 kg riža Spleudor Suhi ime.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž, rudnika Velenje, dne 20. marca 1031.
*
Št. 218/31.	730_3_2
Razglas o licitacij*.
yi Uprava baStoTlnskega zdravilišča v Rogaški Slatiui razpisuje po odobritvi in nalogu kr. banske uprave z dne 17. marca 1931, V. No. 2002/1 za prevzem del pri gradnji pomožnega hotela v Kogažki Slatini v skrajšanem roku 15 dni
I. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 9. aprila ob enajstih v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ofertni pripomočki se dobivajo proti plačilu nn pravni h stroškov med uradnimi urami v sobi št. 21.
Ponudbe naj se glase za vsa dela skupaj ali tudi za posamezne vrste del v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na svote odobrenega proračuna, ki znaša: za vsa dela 1,761.897'69 Din ali posamezno za:
I.	Zidarska dela . . Din 491.955-58 U.	Tesarska dela	.	.	„	507.851'95
III.	Mizarska dela	.	,	„	248.476 95
IV.	Pleskarska dela	.	.	„	76.110-60
V.	Steklarska dela	.	.	„	17.892-—
VI.	Krovska dela	.	.	„	31.900-26
VIL	Kleparska dela	.	.	„	20.343.95
VIII.	Pečarka dela .	.	.	„	7.500-—
IX.	Vodovodno inštalacijo	„	236.878-4o
X.	Signalno napravo .	„	22.556-—
XI.	Električno instalacijo	„	18.810-—
XII.	Parketna dela . .	„	82.122-—
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v >Službenih novinah« in na razglasni deski kr. banske uprave — tehnični oddelek .
Uprava banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini,
dne 17, marca 1931.
St. 1390/1 H. F. 1931.	784
Razpis.
Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje v Ljubljani in Mariboru individualno
dobavo očal za člane bolniškega fonda in njih svojce.
Očala morajo pravilno moderno brušena (menisk-Ieče), okrogle oblike in v dobrem trpežnem niklastem okviru.
Za dobavo prihajajo v poštev samo izprašani optiki.
Pravilno kolkovane oferte ob predložit-
vi	vzorca ogrodja in 1. menisk-stekla s točnimi cenami je vložiti do 4. aprila 1931 pri podpisani upravi.
Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani,
dne 20. marca 1931.
Razne objave
787
Vabilo na šesti redni občni zbor,
ki ga bo imela A. Westen d. d. v Celju dne 15. aprila 1931 ob desetih dopoldne v Celju-Gaberje v pisarni družbe.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta.
2. Predložitev računskega zaključka.
3. Poročilo preglednikov.
4. Sklepanje o uporabi čistega dobička.
5. Volitev preglednikov za leto 1931.
6. Volitev enega upravnega svetnika »lasom 8 20 pravil,
7. Slučajnosti.
Po § 17 daje poeest 25 delnic na občnem zboru pravico do enega glasu. Delničarji glasujejo na občnem zboru osebno ali pa po pooblaščencu, ako slednji tudi niso delničarji Ti s© morajo s posebnim poveri-™azati. Pravu© osebe in varovanci vr-S1JO pravico po zakonitih zastopnikih
Da za more izvršiti glasovalno pravico, mora delničar najmanj 6 dni pred občnim zborom založiti svoje delnice z nezapadlimi kuponi vred pri tovarniški blagajni družbe v Celjn-Gaberje.
Ponatis se ne honorira.
Upravni odbor.
*
775
Objava.
Izgubila sem izpričevalo II. letnika drž. trgovske šole v Ljubljani za 1. 1920/21 na ime: Dolničar Marija, rodom iz Ljubljane Proglašam ga za neveljavno.
Dolničar Marija, s. r.
*
790
Objava.
Moje šolsko izpričevalo IV. razreda I. državne realne gimnazije v Ljubljani za leto 1920/21 se je izgubilo in ga proglašam za neveljavno.
Valencii Ferdinand, s. r.
£. M. Hcmarq«c;	49
f>ef zicz^cz/
Roman
(Copyright by M. Feature Syndicate, Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
Zaprl sem okno. Za trenotek sem postal pred polico s knjigami. Tam je ležala Wesslingova ura in listnica. Navil sem uro. Tiktakala je, toda Wessling Je mrtev. Položil sem te stvari drugam. Kaj naj vse to pomeni? Mrtveci, mrtveci, vedno zopet mrtveci — oni nam zapirajo pot — Naša moč in naša ljubezen ste oStaU pri njih, tu nimamo ničesar pravega več, s čimer b: mogli kaj početi. Vrnili smo se in vendar se nismo vrnili. Oh, na vse to boin pozabil — na vse bom pozabil, živel bom.
Počenil sem na zofo. Tam sem sedel dolgo, tiho, z očmi, ki n.so bile prisotne. Tako znajo posedati samo vojaki, če so sami. čez nekaj časa sem postal nemiren. Imel sem občutek, da je še nekdo v sobi. Začutil sem, kako se Je polagoma, ne da bi se ganil, vračal pogled in vid v moje oči. Ko sem trepalnice nekoliko dvignil, sem opazil, da sem sedel ravno nasproti ogledalu, ki je viselo nad majhno umivalno mizico. Iz njegovega nekoliko vzvalovljenega stekla mi je zrl nasproti zasenčen obraz s črno obrobljenimi očmi. Moj obraz —
Vstal sem, snel sem ogledalo s stene in ga postavil v kot tako, da je bilo steklo obrnjeno k steni. Potem sem odkril posteljo in se začel slačiti, še
trenotek sem postal. Spal bi — spal bi — mnogo let bi spal. —
Tretji del.
I. 1.
Vse to smo si drugače domišljali. Ko smo ležali v jarkih in mislili: mir, je ostalo to ko ognjena stena pred nami, preko katere nismo mogli misliti, Vse stike s preteklostjo smo izgubili, samo en spomin in eno veliko hrepenenje je ostalo. Zdaj smo pa prišli domov, pa se ne moremo prav znajti, ker resničnost je razočarala naša pričakovanja. V samotnih nočeh tam zunaj so rastle želje, spomini in upanj v orjaške, brezmerne sanje, ki so bledo in svetlikajoče trepetale čez golo ravnino smrti. Proti njim se je morala pozneje pojaviti resničnost ko nekaj bledega in neznatnega.
Mislili smo, da se je čas v domovini ustavil, medtem ko smo ležali mi v zakopih, — tako odrezani smo bili od vsega. Zdaj pa vidimo, da je vse teklo in teče naprej tako samoposebi razumljivo in brez osuplosti, ko da bi tega tam zunaj sploh ne bilo Od nas pričakujejo, da se bomo zopet uravnovesili, toda čudijo se. da mi tega ne moremo. Da, skoraj razžaljeni so, ker mi tega nočemo. Toda mi ne moremo, ker mnogo tega sploh ne moremo več razumeti. Tam zunaj so vladali drugačni zakoni, kot so tl tukaj. Tam zunaj je vladal preprosti zakon samoobrambe in moritve, nič drugega. Mi pa tudi nočemo, ker se nam zdi svet tu smešen, malenkosten in siten.
Ne moremo razumeti, da vse tisto, kar je bilo tam zunaj, ni imelo drugega pomena, ko da smo se vrnili v ta lepki ples za karijerami, denarjem, puhlostmi, domišljavostjo in potrebo po uveljavljenju.
Verovali smo, da se bo pričelo z mogočnim akordom močno, intenzivno delovanje, polno vedrosti nanovo pridobljenega življenja: tako smo nameravali
začeti Toda dnevi in tedni frfotajo pred nami.
Z brezpomembnimi, praznimi stvarmi se ukvarjamo, ko se pa ogledamo, vidimo, da ni ničesar storjenega. Navajeni smo bili, ne premišljevati, temveč več delati; — po eni sami zakasneli minuti je bilo lahko vse izgubljeno. Zato nam teče čas prepočasi. Naskakujemo ga sicer, toda predno začne govoriti in zveneti, že vse zopet opustimo. Predolgo nam je drugo-vala smrt, ona je bila hiter igralec, vsako sekundo je šlo za vse. Ta igra s smrtjo nas je napravila gibčne, nagle, na vsak trenotek oprezne, ker nas napol-nuje sedaj s praznoto, ker ne spada v to življenje. Ta praznota povzroča naš nemir, čutimo, da nas ne razumejo, in da nam celo ljubezen ne more pomagati. Med VOlaki in nevojaki zeva nepremostljiv prepad. Sami si moramo pomagati.
V	te naše nemirne dni se pa pogosto srdi in mrmra nekam čudno še nekaj drugega, kar je podobno daljnemu bobnenju topov. Podobno je to zamolklemu opominjanju izza obzorja, katerega si pa ne znam tolmačiti in ga nočemo poslušati. V čudnem strahu, da bomo nekaj zamudili, da nam bo nekaj ušlo, se obračamo proč. Prevečkrat nam je že kaj ušlo — pogosto nič neznatnejšega ko življenje. —
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulioa 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Hihilek. - (Jrednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. — Val ? Ljubljani.
Nov svetovni rekord za motorne čolne
Ameriški častnik Gair Wood je v kopališču Miami na polotoku Floridi dosegel nov svetovni rekord za motorne čolne. Vozil je namreč s hitrostjo 162 kilometrov in 760 metrov na uro.
Tudi angleški kralj varčuje
Gospodarska kriza, ki muči dandanes celo Evropo, ni prizanesla niti angleškemu dvoru in tudi angleški kralj mora varčevati.
Angleška država izplača kraljevski dvojici na leto po 470.000 funtov šterlingov (1 funt = 276 dinarjev), poleg tega pa ima kralj še 60.000 funtov dohodkov na leto od svojega dvornega posestva v Lancešter-u. Ti dohodki pa so bili odmerjeni takrat, ko so ljudje živeli še brez gospodarske krize. Danes pa morajo varčevati tudi na angleškem dvoru in kakor pripovedujejo, je kraljica najbolj varčna, ker prihrani samo na izdatkih za gospodinjstvo po 50 funtov na teden.
Za svojo privatno blagajno prejema kralj od državnega prispevka za dvor 110.000 funtov. Kraljevi osebni izdatki pa so zelo visoki zaradi reprezentacije. Kralj sme potovati le 8 posebnim vlakom, kar stane mnogo denarja. Tudi bolezen, ki je mučila kralja lansko leto, ni bila poceni,, ker je bilo treba izplačati 15 zdrav-nikom-špecijalistom visoke nagrade.
Najbližji kraljevi sorodniki prejemajo prispevke za svoje vzdrževanje tudi iz državne blagajne. Tako prejema prestolonaslednik 60.000 funtov na leto. Za bolj daljše sorodnike pa mora skrbeti kralj sam. Teh sorodnikov pa je okoli 150. Poleg tega pa izplačuje dvorna blagajna tudi precej pokojnin za dvorske uradnike in uslužbence in vzdržuje zanje tudi posebno okrevališče v Sandringhamu.
Od pastirja do milijonarja
Nikolaj Hay je pastir v Schorbachu. To je majhen kraj v Alzaciji. Ta mož je dobil nedavno od bližnjega notarja pošto, da je neki njegov bratranec v Ameriki umrl in mu zapustil 3 mili one frankov.
Čez noč obogatelega pastirja so začeli radovedni in sitni ljudje seveda takoj oblegati fn tiščati vanj, naj pove, kaj bo počel 8 svojimi milijoni. Mož je rekel, da si bo dal sezidati najprej lastno hišico, na hišici pa mora biti gnezdo za štorklje. Tudi lepo, suho klet mora imeti hišica, da bo lahko imel doma kakšen sodček piva. Potem pa takoj poravnal svoj dolg v vaški gostilni, ki znaša 20 frankov in 50 centimov. Ko bo vse to urejeno, se bo pa oženil. Mož je star namreč šele 60 let, hoče pa Žensko, ki ne sme biti starejša kakor 35 let.
»Pastir bom pa ostal še naprej,« je rekel; »milijoni niso sicer slaba stvar, ampak čreda je pa tudi nekaj«.
Tekme z motorji v Hannover-u
V nedeljo so se vršile tekme z motornimi kolesi za prvenstvo Nemčije na dirkališču v
Hannover-u.
Kupec: »Jaz bi avtomobil prav rad kupil, če bi imel jamstvo, da se pri umivanju ne bi skrčil!«
Pokojnina za bivšega bolgarskega carja Ferdinanda
Bivši bolgarski car Ferdinand Koburški, ki živi sedaj v Nemčiji, prejema od nemške državne blagajne pokojnino v znesku 120.000 mark na leto. To skrivnost je razkril nemški državni poslanec Kippenberger v nemškem parlamentu. Car Ferdinand je prejemal, kakor trdi Kippenberger, že med vojno od takrat še cesarske Nemčije posebno osebno nagrado, ker je stopil na stran Nemčije. Kasneje mu je nemška država izplačala dvakrat po 1 milijon mark, sedaj pa dobiva pokojnine na leto po 120.000 mark.
Zopet ameriška dedščina
80-letna gospa VVendel, ena najbogatejšia žensk v Newyorku, je slovela že dolgo kot najbogatejša ženska v Newyorku in v Ameriki sploh. Podedovala je namreč vse ogromno premoženje po svojem starem očetu, ki si ga je bil pridobil s trgovino s kožami, njeni bratje hi sestre so pa že pred njo pomrli.
Ta bogatinka je nedavno umrla in sedaj iščejo dediče njenega premoženja v Nemčiji. Na Wtirtemberškem živi namreč še danes precej rodbin tega 'mena, in v mestu Waiblingen se piše tam tudi župan, ki pa ni tam domačin, ampak je iz Leonberga, kjer so bili doma tudi predniki ranjke 80-letne gospe Wendel-ove. Županu Wendelu so sedaj vsi sorodniki naročili, naj se zanima za bogato dedščino kot zastopnik vseh Wendel-ov.
lekaj, kar mnogi ne vedo
Dosti jih je, ki ne vedo, »da hčerka pesnika Shakespeare-a ni znala brati in pisati«; da je »španska muha« doma v Rusiji; da se daje fotografirati več moških kakor žensk;
da »beli slon« ni bel in tudi ne siv, ampak rumenkast;
da je veljala v Franciji leta 1874. postava, da žepni robci ne smejo biti okrogli, ampak morajo biti štirioglati;
da govore mutci s prsti dosti hitreje kakor drugi ljudje z usti; mutci govore po 120 besed na minuto;
da živi v Ameriki 1,304.030 ljudi, ki se pišejo »Smith«, in da je Benjamin Franklin iznašel harmoniko.
Pisana moda
Predsednik krojaškega kluba v Newyorku gospod Maurice Bennett priporoča, naj bi tudi moški v sedanjih težkih časih izpremenili svojo modo in naj bi nosili bolj svetlo in vesele in žive barve namesto dosedanje črnine in žalostne enoličnosti. Za moško modo sedaj navadno puste barve delajo ljudi še bolj sitne in dolgočasne kakor so že po svoji naravi; če bi pa nosili obleke živih barv, bi tudi ljudje postali živahnejši in veselejši in gospodarske krize bi bilo prav hitro konec, ker so veseli ljudje tudi podjetnejši.
Zrakoplovec dr. Eckener v Ameriki
Nemški zrakoplovec dr. Eckener se mudi v Ameriki, kjer je imel več konferenc s predsednikom ameriške zrnkoplovne družbe Litchfieldom. Na desni strani zgoraj vidimo na sliki model novega ameriškega zrakoplova.
Dr. Viljem Filchner
Stika nam kaže nemškega raziskovalca doslej še neznanih krajev v Aziji dr. Viljema Filoh-nerja ob koncu njegovega potovanja. On in njegovi spremljevalci so morali prestati silne težave, predno so prišli vsi sestradani in raztrgani v Indijo.
Mož, ki je 70 krat utonil
Angleški policiji ni prizadejal menda nihče takšnih sitnosti kakor sedaj že 82-letni Viljem Priče iz Gloucesterrja. Vedno pa se mu je po srečilo, da se -je odtegnil kazni, ker niso mogli nikdar najti zanj primernega paragrafa.
Mož je živel namreč ob neki vodi in je posojal športnikom in nešportnikom čolne. Včasih pa si je dovolil tako-le šalo: Na nasproten breg je odpeljal svojo obleko in jo dobro skril. Nato se je peljal nazaj in čakal, da se je nabralo na bregu kaj ljudi; ko pa se mu je zdel trenutek ugoden, je skočil v vodo in — utonil. Utonil pa je le navidezno; bil je namreč izvrsten plavati, ki je plaval pod vodo na drugi breg, kjer se je preoblekel v skrito suho obleko, potem pa se je šel udeleževut rešilne akcije za neznanega utopljenca. Ljudje so mu pa plačevali prav lepe zneske za izposojene čolne, za iskanje utopljenca.
Priče je imel ljudi leta in leta za bedake, dokler mu ni prišla policija na sled. Moža so postavili pred sodišče, sodišče pa ga je oprostilo.