naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna itev. 1 Din UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54 Štev. rač. poštne hran. 12.549 IzHafa vsako nedeljo KRAJINA I. LETO Murska Sobota, 23. oktobra 1932. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 50® Din, pol strani 300 Din. — Cen« malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraialo ŠTEV. 34 Obrestna mera in zadruge. Obrestna mera za posojila v naši državi je v različnih pokrajinah želo različna. Tako smo čuli, da so zahtevali na jugu države za posojila 30%, tudi 40% in 50%. Celo v dravski banovini ni bila obrestna mera enotna. Najvišje obresti smo morali plačevati v Prekmurju, v ostalih delih naše banovine so bile znatno nižje. Uvideli smo tudi, kaj je vzrok temu. Kjer je bilo dovolj denarnih zadrug, tamkaj so bile najnižje obresti. Dokler Prek-murje ni imelo zadrug, so bili kmetje primorani plačevati tudi do 24% obresti za Svoje dolgove. Temu neznosnemu stanju so hoteli idealni in nesebični organizatorji napraviti konec. Šli so na delo in posrečilo se jim je v naprednejših občinah ustanoviti lepo število zadrug. Ugodne posledice tega nesebičnega dela so se kmalu čutile. Ljudje so dobili pri zadrugah posojilo, za katera so plačevali lo% do 12% obresti. To je bila tako presenetljiva razlika od prejšnjih razmer in tolike koristi za našega kmeta, da so se ljudfe z ljubeznijo in ponosom oklenili svojih zadrug, dobro vedoč, da so vsakomur, ki zaide v denarne stiske, nesebično v pomoč. Sedanja občutna gospodarska kriza je tudi pri zadrugah razvoj nekoliko zaustavila. Kljub neugodnim gospodarskim razmeram pa naše zadruge še dalje poslujejo. Pokazale so to-Tio prožndsti in življenske sile, na jim tudi najhujši časi, kar *mo jih doživeli, niso mogli do ierega. Radi tega smo prepričani, . da&odo^di v bodoče, ko se vrnfcjd normalni časi, vršSt evo-l jo halogo ^ tem, da bodo preskrbovale našega malega čtovejta s teMifri kreditom. POLITIČNI PREGLED Jugoslavija. Francosko kmetijsko ministrstvo je odredilo te-le kontingente za uvoz iz Jugoslavije: oktobra, novembra, decembra 1250 sto-tov svinj in 55 stotov salame, oktobra 3400 stotov jabolk in hrušk, novembra 1500 in decembra 100 stotov jabolk in hrušk. V oktobru smemo izvoziti 1050 stotov mandljev, svežih sliv, breskev itd., novembra in decembra pa nimamo posebnega kontingenta, nego smo deležni samo kon-tingenta za »ostale države", ki znaša 400, odnosno 350 stotov. — Sedanji zakon o zaščiti kmetov bo začasno podaljšan za mesec dni, dokler vprašanje kmečkih dolgov ne bo defini- tivno rešeno. Med tern časom pa bosta Narodna skupščina in senat imela priliko, da temeljito proučita to vprašanje in šele nato sprejmeta definitivni zakon o ureditvi kmečkih dolgov. — V kratkem bo na Dunaj odpotovala jugoslovenska delegacija v svrho pogajanj za sklenitev nove klirinške pogodbe. — Predsednik glavnega odbora J. R. K. D. g. Niko-la Uzunovič in generalni tajnik minister g. dr. Kramer sta predložila notranjemu ministru akt, s katerim sta na osnovi zakona prosila za končno odobritev, da sme stranka J. R. K. D. obstojati in delovati. Po pregledu priloženih prijav iz vseh srezov države je g. notranji minister izdal reše-nje, s katerim odobrava obstoj in delovanje nove stranke. S tem so izpolnjeni vsi zakoniti pogoji za definitiv-no konstituiranje J. R. K. D. — Po daljšem odmoru se je zopet sestala narodna skupščina. Na dnevnem redu so razni aktualni problemi, v prvi vrsti vprašanje kmečkih dolgov. Švica. Na seji upravnega odbora banke za mednarodno izplačilo se je sklenilo podaljšanje kreditov za Jugoslavijo, Avstrijo in Madžarsko, ki bi zapadli še ta mtesec, za nad al j ne tri mesece. Češkoslovaška. Vlada pripravlja nov zakon o kartelih, ki naj omogoči vladi vpliv na določevanje cen kartelskih proizvodov, ki niso v skladu s sedanjimi gospodarskimi prilikami. Irska. V Belfastu je prišlo do velikih delavskih izgredov, pri katerih je bilo več delavcev ubitih in mnogo ranjenih. Nerede so povzročili komunisti. Romunija. Nesoglasja med romunsko vlado in njenim odstopivšim poslanikom v Londonu Titulescu so izravnana. Vlada je ponudila Titulescu zunanje ministerstvo, ki ga je tudi prevzel. Albanija. Zaradi smrtnih obsodb v Tirani, kjer je izredno sodišče obsodilo sedem političnih obtožencev na smrt, vlada v južni Albaniji veliko razburjenje. Prebivalstvo je grozilo z revolucijo, ako bi bili obsojeni zares usmrčeni. — Pri nenadnem pregledu knjig v finančnem ministerstvu so odkrili miljonske goljufije, na škodo države, kakor tudi ponarejanje kolekov in vrednostnih papirjev. V zvezi s tem so oblasti aretirale večje število višjih uradnikov ter zapečatila vse blagajne. Madžarska. Predsednik vlade G8mb8s namerava izvesti reorganiza cijo unlonistične stranke, kakor tudi izvesti reformo na vseh področjih javnega in strankarskega političnega življenja. Stvorila naj bi se skupna fronta madžarskih magnatov in malih posestnikov, ki bi bila po njegovem mnenju nepremagljiva. — Izjemno stanje, ki je trajalo 13 mesecev, je bilo s sklepom ministrskega sveta ukinjeno, ker ni več razlogov, da bi se obdržalo še nadalje. Ukinitev izjemnega stanja je znatno pomirila političen položaj. — Nova madžarska vlada se je predstavila poslanski zbornici. Pri tem je ministrski predsednik Gombos v dveurnem govoru razvil program svoje vlade. Odkrito je izjavil za revizijo mirovnih pogodb in se pridružil nemškemu stališču, zahtevajoč, da se tudi Madžarski prizna pravica do neomejenega oboroževanja. Nemčija. Vse bolj se Sirijo go-vorice o razkolu v narodno socialistični stranki, vsled spora, ki je nastal med voditelji stranke. V napadalnih oddelkih, ki tvorijo jedro pokreta, je celo nastal upor proti sedanjemu vod stvu in Člani teh formacij trgujejo z orožjem in drugimi predmeti, ki so jih dobili od stranke. — Kakor nekateri nemški časopisi zatrjujejo, je bivši prestolonaslednik začel v zadnjem času živahno delati na to, da bi najprej postal državni upravnik,. kasneje pa bi obnovil monarhijo. Njegov načrt baje podpirajo Vsi vodilni možje sedanje Nemčije, kakor Hindenburg, Papen i. t. d. V zadnjih mesecih je bila celo ustanovljena nova stranka monarhistov, ki je že začela izdajati svoje glasilo. Avstrija. V prejšnjem tednu je prišla do velikih izgredov mednarodnimi socialisti in njih političnimi nasprotniki. Prišlo je do pretepov, pri katerih je bilo okrog 40 oseb težje ranjenih. Do velikih izgredov je prišlo tudi na Dunaju ob priliki sprevoda narodnih socialistov.^ En stražnik ih 3 osebe so bile pri tetn ubite. Poslanec Benko contra »Slovenec." Pteh sfehžftor v Lfabljatff."! t>6cl hifcriku se je vršila razprava o t skovni tožb! " a ar. poslanca g- Josipa Bei ika h Merske Sobote proti odgovorner iu uredniku /Slovenca" zaradi ktevtle v stpUlu jSSena 52 tisi' .zakona. Za podisgo tožb! je bila 14, aprila v .Šl&vencu, v ■■ I pD- [avljena notica: ^Doveljedje w izvažanje živine v imftiu sakoijžfih'predpisov je dobil poslanec g. ,Jqsu> 3en-icp lt MursVe^cBofe. Gospod Benko, ki ima srelikp podjetje uuŠe&Vo ssaesž, Je bil le otossdaj največji iz- voznik živine in prekajenega mesa iz Slovenske Krajine. Sedaj pa ima izključno pravico in se bojimo, da bodo cene živini, ki so v naši krajini izredno nizke, zaradi tega še bolj padle." Obtoženi odgovorni urednik se je v bistvu zagovarjal, da vsebini članka ne tangira časti zasebnega to-žitelja. Zastopnik tožitelja, g. dr. Ce-puder je poudarjal, da je stilizacija inkriminiranega članka taka, da je morala vzbuditi med nepoučenim ljudstvom Slovenske Krajine o tožitelju kot izvozničarju in narodnemu poslancu neugodno mnenje, da je trpel na ugledu, da je med prebivalstvom sestalo veliko ogorčenje in so Ijt; e g. Benku očitali tudi na shodih, da j«. poslanec le za sebe, ne pa z IjiuJ?: stvo. G. Benko pa je postopal povsem pravilno in ni ničesar ste bi škodovalo interesom Slov. K . ^ . Notar g. Anton Koder je kot pHča v preiskavi potrdil, da je notici res povzročila razburjenje med pr. stvom, sreski načelnik g. Lipov je izjavil, da je g. Benko le k hu i ljudstvu, če je vkljub vsem tež i vzdržal in omogočil, da je Prekmurje določeni kontingent izvožen. Senat je spoznal obtožene govornega urednika »Slovenci" krivega klevete potom tiska in .;> sodil na 20 dni zapora, izpre ac vih v denarno globo 1200 Din nadaljno denarno kazen 60t eventualno še 10 dni zapora po pr: vomočnosti v objavo sodbe tih fei lista in v povračilo stroškov kairskega postopanjn. Branitelj obt' " , je prijavil proti sodbi revizijo in icalizma. Tako I hegaaeno tli tivno, o dno src o mladine oiia&sno dea4a; pottet r nje sta. Mladina mladini. Neki ljubljanski list je pre v ni priobčil res krasen članek-*b„ ažo. vensko mladino. Ta članek f™ zlasti visokošolcem. Mladina i« biu idealna vedno in je še danes. Vssfcc akcijo, vsak pokret s stališča najširšegi pozitivno, kakor ts bolje rečeno konst destruktivno udejs pri tem ali onem proti njemu nosi nagibe. Vsako de že ob rojstvu zapit n Ssirtf, afea ni rodila potreba ipočeta V idv stremljenjih in ci prcrfefi idealizma je silna, začrtani in ako je dovcij trdne vot . in življenske ene .jije, ki ns f«^ težav in ovir, ne časa in at bojazr^ ampak potrpežljivo fti fcžadr vsako zadevo K ^ p» ključiti vztrajnost ia , :ru čujejo, dasi nikdar isti meri, kakor so Tudi Prekmurje ims sv rfino. P*va gen?fjfc?jtt ki jo ie dohitela mit -flbvinska diet*" - t&fe U — v šolf, je takoj pm le^a jenja pcVazAU fsžv&setjivo L ki ie biio prežeto z jugoslovanstva. Ta mladina se je navduševala za nacionalne ideale in je V veliki meri posegala v nacionalni razvoj naše ljubljene krajine. Jugo-slovenstvo je bil njen aksiom in lahko se reče, da je s tem svojim udejstvo vanjem doseglo lepe in razveseljive uspehe. To ni bila samo akademska omladina : takrat je bilo vse ena, vse složno in vsak je bil dobrodošel, kdor je hotel delati. Ne toliko svetovni nazori, ampak vodstvo naše domače politike — v najširšem pomenu te besede — je vplivalo na to skupino, da se je razšla. Dasi se je ta naša omladino opredelila do gotove mere pod silo razmer strankarsko in je prišlo med njo do raznih polemik, jim je v srcu in v bistvu ostalo najvažnejše: patriotizem. Ne reče se po krivem torej, da je iz te omladine zrasla prva prava narodna (nacionalna) inteligenca. Danes je ta omladina na svojih položajih, kjer služi narodu in državi pri tem pa zvesta svojim idealom pred desetletjem, nastopa v javnosti z delom za narod na vseh področjih njegovega javnega življenja. Dela in bo delala in v nemali meri doseza uspehe, kar je danes javno in jasno. Danes se že tudi lahko govori 0 tem, da se je ta omladina po o-gromni večini ločila od starih in več ali manj očitno pokazala na hibe Starejših, priznavajoč sicer njihovo delo. Preveč je bilo konzervativizma pri starejši generaciji, ki tudi ni imela jasno začrtanih programov in s svojega stališča ni hotela popuščati omalovažujoč mladino s pomilovalnim pogledom. Jugoslovensko je bilo ori-jentirana ta mladina vedno, zato je sčasoma prišlo do odkritih nasprotij med staro ideologijo in miselnostjo mladih. Boj med obema strujama se le hii v dejanjih in nismo videli mno-besednih borb. Razvoj dogodkov je žal, da hodi ta mladina taka pota. Zadnji čas pa nas je presenetil ;,astop prekmurske mladine, ki se po- 1 ivlja na več strani v tisku. Načeloma *s le pozdraviti ta pojav, le pravo "mer je izbrati. Ni potrebno, da smo i raznih vprašanjih istega mišljenja, Pilotni smo pa lahko v prašanju na- iga državnega in narodnega življenja, prištevajoč se med pozitivne 'Vigoslovane. In ali ne sodeluje pri današnjem .žavno-političnem razvoju tudi mladina ? Tudi nai list, Murska Krajina, ima med svojimi sotrudniki mlade udi. Ali ne bi bilo na mestu in prav, se vsa naša mladina čistega jugoslovanstva zbere v skupni fronti okrog domačega ognjišča in središča baš pri našem listu ? Pošiljamo te misli v prevdarek vsej naši mladini s pozivom, da se zbere in združi pri delu za svoj narod in domovino. Združimo svoj idealizem, svoje mlade moči in resno odločno voljo, pa bomo dali viden pečat tej važni razvojni dobi, ki potrebuje idealnih idejnih delavcev! Murska Sobota — Sokolsko društvo Murska So bota vabi vse članstvo in prijatelje k predavanju, ki bo v soboto, dne 22. X. 1932 ob 20 h v Sokolskem Domu. Predava br. Velnar o: ^Dvajsetletnica bitke pri Kuraanovem". Že najavljeno predavanje .Soče" (br. Hvala) se vrši takoj po predavanju br. Velnarja. Predavanje je za članstvo obvezno. — Kopališče. Uprava javnega kopališča v zdravstvenem domu v M. Soboti javlja, da bo kopališče od sedaj naprej poslovalo v sobotah samo, če se do petka opoldne priglasi dovolj občinstva. Vstopnice se prodajajo v zdravstvenem domu ob četrtkih in petkih dopoldne. Za slučaj, da se priglasi premalo občinstva, se denar pravočasno vrne. -- Smrtna nesreča. Dne 17. t. m. je šla 77 let stara Meolic Marija z samokolico na polje po travo. Ko se je Meolic približevala železniškemu prelazu v bližini pokopališča, je baš takrat privozil popoldanski vlak iz Beltinec. Meolic prihajajočega vlaka ni opazila vsled svoje sključene hoje in ni ga slišala, ker je bila gluha. Strojevodja, ki je opazil, da starka nemoteno nadaljuje pot ja začel dajati svarilna znamenja, za katere se pa Meolic ni zmenila. Da bi preprečil nesrečo je vlak zaustavljal in celo starki zaklical naj se ustavi. Vsako prizadevanje pa je bilo zaman, ker je Meolic stopila baš v trenutku na progo, ko je tjakaj privozil vlak. Odbijači stroja so ubogo starko vrgli pod stroj, ki jo je vlekel dobrih 18 korakov daleč. Strojevodja je takoj ustavil vlak in z drugimi odhitel k nesreč-nici, ki je v krvi ležala med tračnicami. Sirota je bila že v zadnjih vzdih-ijajih ter je kmalu za tem preminula. Dobila je hude poškodbe na glavi, dočim je bila po ostalem delu telesa nepoškodovana. — Marijonetno gledališče zopet pripravlja novo presenečenje za naše malčke. V najkrajšem času bo uprizorilo zopet novo igro in prepričani smo, da bo ta zopet navdušila našo mladino ter jih zadovoljila v polni meri. Dolnja Lendava — Seja sreskega odbora JRKD. V nedeljo se je vršila seja sreskega odbora JRKD za lendavski srez v Dol. Lendavi. Dasi je bilo slabo vreme se je vendar udeležilo seje 19 odbornikov. Seja je trajala tri ure in so se na njej zopet obravnavala važna gospodarska vprašanja našega sreza. Obširnejše poročilo priobčimo prihodnjič. — Komemoracija za Gortanom. Društvo Soča je priredilo v nedeljo spominsko svečanost na čast naših narodnih žrtev. Spominski govor je imel katehet g. Verbanjšek. Škoda, da društvo ni bolj obvestilo občinstvo o tej prireditvi, da bi se je lahko udeležili vsi narodni krogi. V ponedeljek pa je bila maša zadušnica, ki jo je daroval g. katehet in pri kateri je pel naš pevski zbor. — Kralj na Betajnovi. Prosvetni odsek našega Sokola uprizori v soboto, dne 22. t. m. igro: Kralj na Betajnovi. Ta drama našega mojstra Cankarja je izrazito dramatsko delo z vsemi finesami, ki so lastne Cankarju v njegovih delih. Drama je tež ka tn je bila precejšnja smelost, da jo je vzel v svoj program naš prosvetni odsek. Uprizoritev te drame vzbuja v vseh narodnih krogih Lendave največje zanimanje, zato se pričakuje obilen obisk. Vloge so dobro razdeljene in smo res radovedni, ka ko nam bodo naši igralci to dramo podali. Dolžnost nas vseh pa je, da prisostvujemo tej uprizoritvi, to pa tem bolj, ker je s tem tudi združena spominska svečanost na balkanske vojne pred 20 leti. Brat starosta bo govoril pred igro o balkanskih bojih in njih pomenu. Tako bomo proslavili dvajsetletnico zmage na Balkanu in pričetka našega osvobojenja, ko so Srbi v borbi „za krst časni in svobo-du zlatnu" osvetili na Kumanovem Kosovo. — AH bomo imeli v Lendavi elektriko? V Lendavi nas te dni zanima samo to. ali bomo v resnici imeli električno razsvetljavo ali pa pade vse skupaj zopet v vodo. Podoba pa je, da je stvar popolnoma resna in je že pripravljen baje tudi denar. Občini so predloženi načrti in vse drugo, da se izvrši elektrifikacija Lendave. Družba, ki hoče to izvršiti, je na širši osnovi in bo soudeleženo Elektrotehnično podjetje Ilič iz Maribora. Sedaj je samo na občini, da zavzame svoje stališče. Te dni bo sklicana seja finančnega odseka in na to pa plenarna seja, na kateri bo padla odločitev. Upamo seveda, da bodo občinski možje pokazali široko-grudnost in razumevanje za stvar ter omogočili od svoje strani, da se nameravana akcija res izvede. K Božiču bi v pozitivnem slučaju imeli že v Lendavi razsvetljene vse glavnejše ulice. — Obrtna šola. Tukaj se pričelo s poukom na obrtno-nadaljevalni šoli. Pouk posečajo vsi vajenci, ki so zaposleni pri lendavski mojstrih in v okolici. Pouk se vrši v ponedeljek od 2—6 h. Gojenci imajo tudi telovadne ure, kar je zelo prav in zdravo za nje. Obrtno-nadaljevalne šole so velikega pomena za obrtni naraščaj, zato naj stariši skrbe, da bodo njihovi sinovi posečali pouk. Prav tako pa tudi mojstri morajo imeti srce do svojih vajencev in jim omogočiti čim rednejši obisk. — Cena moštu. Ker je pridelek izredno obilen, ponujajo vinogradniki mošt po 1 Din za liter. Temu je pa tudi vzrok, ker ni posode. Letošnji pridelek je tudi po kakovosti zelo dober, zato se pričakuje boljša cena. — Lendavski trgovci In obrtniki, oglašujte v Murski Krajini, ako hočete spraviti svoje blago v promet. — Poslanec Hajdinjak za vinogradnike. Ugotovilo se je, da so nekateri vinogradniki, ki imajo gorice na Madžarskem lanski pridelek zelo pridno vozili čez mejo, dasi niso toliko pridelali. Da se ne bi tuje vino uvažalo v našo državo, je oblast po segla vmes in je odredila, da vsak vinogradnik mora prijaviti površino vinograda in količino trsov, na podlagi česar se je odmerila količina vina, ki se sme peljati čee mejo. Podatki pa niso bili točni, ker so ljudje v strahu, da se jih obdavči, prijavili manj. Tako je sedaj nastala silna težava, ker niso smeli pripeljati svojega pridelka. Nekdo je pridelal recimo 40 hI, dovolilo se mu le 12 hI, kam pa naj dene ostalo? Znano pa je tudi, da je rod letos izredno dober, zato se je g. poslanec zavzel za vinogradnike. Sam se je podal na lice mesta in ugotovil, da je pridelek res večji, kakor pa je odmerjeno. Radi tega se je odredilo, da sme vsak vinogradnik na vsak trs uvoziti 1 liter mošta ali vina svojega pridelka. Tako je g. poslanec zopet pokazal svoje zanimanje za naše obmejne spodnje vesnice in tudi za Lendavo samo. — Lendavski naročniki plačajte naročnino za Mursko Krajino. Plačate lahko ali pri g. Ošlaju ali pa v tajništvu. DOPISI Ljutomer. Sokolsko društvo Ljutomer prav pridno nadaljuje svoj kulturni in narodni program. Dramatični odsek je z igro „Pri belem konjičku" prav posrečeno otvoril novo sezijo v splošno zadovoljstvo navdušene publike, ki je pri vseh treh predstavah napolnilo prostorno dvorano Sokol-skega doma. Ta ljudska spevoigra je s spretno režijo br. Stoparja privabila tudi bližnjo in daljnjo okolico, saj je sokolski gledališki cdsek tudi sedaj popolnoma potrdil sloves, ki ga uživa že 10 let. Vse vloge so bile prav posrečene, nekatere (Klinar, Bu-cek, Peregrin, Leopold, profesor, dr. Kovač in Minka) pa so bile podane daleko čez povprečni nivo. Zlasti so ugajali plesi z gorenjskimi narodnimi nošami. Pri igri se je posebno uveljavil društveni salonski orkester, pomnožen s požrtvovalnimi člani iz Murske Sobote — z dirigentom Iv. Seršenom. Pripravlja se že prav zanimiv program iger naših domčih avtorjev, med njimi Golarjeva: „Dve nevesti." — V soboto 22. t. m. se vrši v Sokolskem domu spominska proslava dvajsetletnice Balkanske vojne, h kateri je vabljeno vse članstvo korporacije in narodno občinstvo. Ljutomer bo ob tej priliki pokazal, da je naroden in zna ceniti žrtve ustvariteljev Jugoslavije. Žižki. V občini Žižki so razrešeni naslednji odborniki: Stanko Ivan, Zver Štefan in Grflškovnjak Ivan (umrl), na njih mesto so imenovani: Curič Matija, Krao Martin in Špilak Matjaš. SOKOL Sprememba v načelništvu saveza S. K. J. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda je upoštevalo ostavko načelnika saveza S. K, J. brata Ivana Bajželja in imenovala na njegovo mesto za načelnika Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije, dosedanjega III. namestnika saveznega načelnika brata Miroslava Ambrožiča, na njegovo mesto pa Josipa jerasa. Ko se poslavljamo od našega saveznega načelnika, mu moramo odkrito priznati, da vemo presoditi njegovo požrtvovalnost in njegovo na-čelniško delovanje. Kratka doba njegovega načelnikovanja gotovo ne ostane brez trajnih posledic. Nekoliko natančneje se hočemo ustaviti pri našem novem načelniku. Brat Miroslav Ambrožič je že od nek> daj znan kot odlični sokolski del«? Rodil se je 17. julija 1885. letaki .TO Kranju kot sin revnih starišev. Po ki^i i čani nižji gimnaziji, katero je mor^j I ravno radi siromašnosti zapustiti, ] vstopil v tamkajšnjo tiskarno ter j izučil črkostavstva. Pozneje je b^' službi v Trstu v narodni tiskarnil .Edinosti" najprej kot črkostavec, nato faktor in končno ravnatelj podjetja. Vse svoje presto življenje, pa lahko rečemo, je brat Ambrožič po- svetil okolstvu. Že v Kranju je bil pri naraščaju, pozneje je bil društveni načelnik, v Trstu pa načelnik tržaškega Sokola. Ni pa deloval samo kot tehni-čar, prvi je urejeval sokolski koledar, bil pri uredništvu raznih drugih so-kolskih glasil in pisal razne strokovne članke tehn:čne in idejne vrednosti. Z osnovanjem slovenske sokolske zveze je pod načelništvom brata dr. Viktorja Murnika, postal član tehničnega odbora. Tudi v jugoslovanskem sokolu in sedaj je vedno zavzemal odlična in odgovorna sokolska mesta. Vedno in povsod se je udejstvoval na tehničnem in literarnem polju. Najprisrčneje in bratski čestita mo sedajnjemu saveznemu bratu načelniku in želimo, da mu njegovo vodilno mesto prinese obilo uspeha, naši vitežki organizaciji pa največje koristi. Redna telovadba stare vrste (članstvo cd 26 let naprej — v kolikor isto ne vadi pri članstvu) se prične v sredo 26. oktobra 1932. ob 6. uri popoldne v Sokolskem domu. Vabimo vse brate, da se te prve ure polnoštevilno udeleže. Zdravo! Sokol Murska Sobota. Seja upravnega odbora Sokolskega društva Šalovci se vrši 22. t. m. ob 18. uri v Šalovcih v spodnji šoli. Ker so zelo važne zadeve na dnevnem redu, se pozivajo vsi bratje in sestre upravnega odbora, da se sigurno in točno vsi udeleže. Zdravo 1 TON-KINO Lastnik G. DITTRICH v Murski Soboti »Ljubim, Ljubiš, Ljubi" (Ein BnrschBnliBd aus HeideDurg) Glazba: H. May Režija: Kari Hart V gl. ulogi : BETTY BIRD, WILLY FORST. Pevec fantovskih pesmi PETAR HOENSELAERR Predstave se vršijo: v SOBOTO dne 22. oktobra ob J/29 uri in v NEDELJO, dne 23. oktobra popoldne ob y24 uri in zvečer ob '/ 29 uri Pregled in premouanje rodovniške živine v okolišu Zveze živinorejskih organizacij za simcndolsko živino se začne prihodnji teden in sicer v pondeljek dne 24. oktobra ob 10. url v Vučji gomili, v torek dne 25 oktobra ob 9. uri v Predanovclh, v sredo dne 26. oktobra ob 9. url v Strukovclh in v četrtek dne 27. oktobra v Ljutomeru. To v vednost vsem, ki se za to zanimajo, posebno, ker so termini (VuČja gomila in Predanovci), drugi, kot so bili v prvotnem razglasu. Organizacija. Sreski odbor Murska Sobota. Na predloge, ki so jih stavili delegati krajevnih organizacij na srezki konferenci dne 18. septembra 1932, je prejel srezki odbor do sedaj od banovinskega tajništva sledeče odgovore : a) izvršena je intervencija pri finančni direkciji v Ljubljani, da se od-lože davčne eksekucije pri onih, kateri zdaj v istini ne morejo davkov plačati. b) sladkor za čebelarje po znižani ceni se že lahko dobi pri dru štveni čebelami v Ljubljani, Pražako-va ulica 13 ali pri podružnicah čebelarskega društva. Dobijo ga le člani, t. j. naročniki Slovenskega čebelarja in sicer kg po 8 Din. Sladkor je za ljudsko prehrano neuporaben. c) Kr. banska uprava je na intervencijo sporočila, da bo glede dobivanja mariborske kmetijske poskusne in kontrolne postaje storila vse, kakor bodo dopuščale proračunska sredstva. č) Zdravstvenemu domu v Mariboru je naročeno, da prouči način proizvedbe vodo-preskrbe v Bodon-cih. V pozitivnem slučaju bo H gijen-ski zavod v Ljubljani upošteval občino Bodonci v seznamu bodočih asa-nacij ter bo predlagal kr. banski upravi, da se asanacija čimpreje izvrši. d) Kr. banska uprava je naročila vsem s svojim oddelkom, da morajo v bodoče komisije, ki pridejo v naš srez, za ocenjevanje nastale škode, stopiti v stike z krajevnimi faktorji in se podrobno informirati glede resničnih potreb ljudstva. e) Kr. banska uprava bo v bodočem banovinskem proračunu predvidela prispevek za melijoracijo zem- ljišč v Prodanovcih, ko bodo izpolnjeni načrti za navedeno melijoracijo. * Nova krajevna organizacija JRKD se je ustanovila dne 25. 9. 1932 v Hodošu za občini Hodoš sn Krpliv-nik. Pristopilo je takoj 47 članov. V odbor so biii izvoljeni sledeči gospodje: šolski upravitelj Verteš Aladar iz Hodoša kot predsednik, Abraham Viljem iz Hodoša kot podoredsednik, učitelj Frahm Viiko iz Hodoša kot tajnik, učitelj v p. Fenyes Karol iz Hodoša kot blagajnik, v odbor pa iz Hodoša : župan Bakoš Josip, posestnika Kerč-mar Franc m E6ry Evgen, iz Krpliv-nika: župan Ž<ško Aleksander in posestnika Čahuk Štefan in Orban Janez. * Vsem krajevnim organizacijam v vednost. Zadnji čas se pojavljajo slučaji v lendavskem srezu, da nekateri ljudje po posameznih občinah snujejo in hočejo organizirati poleg že obstoječih krajevnih organizacij še neke nove, svoje krajevne organizacije JRKD. Kakor je samo za pozdraviti, da vlada po naših občinah tako zanimanje za organizacije vsedržavne stranke, tako pa je grajati tako postopanje, ker to ni v skladu s členo 11 Organizacijskih statutov JRKD. V eni občini lahko obstoja le ena organizacija. Ker imamo v našem srezu že povsod dobro organizirane kraj. organ'zaaije, ne moremo odobravati delovanje neka-iterh ljudi, ki bi radi šli preko tega dejstva in ustanavljali svoje organizacije. Najmanj pa so upravičeni do takega postopanja tisti, ki so doslej stali ob strani ali so pa celo delali proti našim organizacijam. Sedaj pa, ko vidijo uspehe našega dela, hočejo takoj prevzeti vodstvo v krajevnih organizacijah. O tej zadevi je razpravljal preteklo nedeljo sreski odbor stranke in doprinesel sledeči sklep: V smislu člena 11 statutov lahko obstoja v vsaki občini le ena krajevna organizacija JRKD. Kake sporedne organizacije se ne morejo priznati, pač pa je vsakomur dano na prosto, da se vpiše v že obstoječi krajevni organizaciji v smislu člena 4 in 12 točka 6 Sreski odbor nobene sporedne organizacije ne priznava, ampak le tiste, ki so se ustanovile z njegovo vednostjo in privoljenjem. To je jasen sklep in tega se naj drže vse organizacije in vsi drugi, ki se interesirajo za našo stranko. CIIUE unnc kupuje vedno in UUllu UUDL plača zelo dobro M. GERŠAK & Co. Ljubljana, Prečna ul. 4. veletrg. z zemelj. prid. Pošljite vzorce in ponudbe 1 Nekaj o gospodinjstvu. Ne mislim tukaj razmotrivati o načinu, kako se pripravljajo posamezne jedi, pač pa o važnosti umnega gospodinjstva. Težki so časi, v katerih živimo, zato je pa tudi nujno potrebno, daje gospodinja, ki pri hiši tri ogle podpira, na svojem mestu to je, da zna vse, karkoli se na vrtu in na polju pridela, uporabiti v svojo korist. Več-kra sem slišal, kako so kmečke gospodinje tožile češ, kako pač gospoda dobro je. Vprašam Vas pa, kje pa vse to zraste: zelje, karfiol, kolerabca, solate itd. Ali ne na tvojem vrtu, gospodinja ? I Ali ne bi si mogla tudi ti privoščiti dobre, odnosno okusne jedače ? Boš rekla: „Bi že, toda gledati moram za dinarjem, za to moram vse prodati." Ni res, da vse prodaš, le poglej pri hiši okrog oglov, na vrt in na polje, koliko stvari ti ide v nič. Vse to, kar samo po sebi ide v nič, lahko uporabiš za sebe in svojce, pa boš ti vesela in zadovoljni tudi tvoji domači, saj veš, da ljubezen gre skozi želodec. Bo možek preskrbljen z okusno jedjo, tudi brundal ne bo. Toda treba je več razumnosti pri gospodinjstvu. Večina je pa kmečkih domov, ki sploh nimajo prilike, da bi mogli kaj teh stvari v denar spraviti vsled oddaljenosti od trgov in mesta. Oh kako žalostno pa zgleda na takih vrtovih. Vse zanemarjeno, pusto, žalostno. Naravno, da moških pri takih domovih ne strpi zlasti ob nedeljah in praznikih doma in gredo raje v gostilno. Na mizo pa potf pride navadno vsaki dan ali kromi* in zelje ali pa zelje in krompir, vi sih mesto zelja kakšna repa. In koliko bi se dalo ravno takih domovih spraviti na mizo c. različnejšib jedi, brez vsakega koi nja. Največji reveži pa so gotovo t niki zlasti pa še po zimi, kar se k i-ne tiče. Nobenega kompota, nob tss lahke solate, nobene lahke prikuhe ir potem izgovor: »Smo pač siromaki in si ne moremo privoščiti". Da, siromaki po svoji lastni krivdi, ko bi lahko toliko imeli, da bi še lahko revnim bolnikom pomagali in bi s tem še si za nebesa zaklade pridobivali, samo je treba malo dobre volje. (Dalje sledi.) S sibirskim eftspresum od IMve do Vladivostoha Na potovanje po trans-sibirski železnici s sibirskim ekspresom od Moskve do Vladivostoka ostanejo potniku prav lepi spomini S prepričanjem lahko trdim, da je Rusija brez-krajna zemlja, lep svet, bogata in plodna. Takoj za Moskvo se razprostira nedogleden brezov gozd. V njem se le redko kedaj prikaže livada ali polje. Tu in tam stoje sredi belih brez raz padajoče koče, ki so doživljale nekoč boljše čase, sedaj so pa zatočišče siromakom in kmetom. Pred vsako je kup otrok, kar izpričuje, da je tudi ta zapuščeni del Rusije precej oblju-j— —koč'''* .•s«', fdečp . jsaitave, kar je /.nak, da se t*sa prodaja mt",o ali pa je sede* kake ijusetsk zadruge. Gozd, povsod gor d v*, črni zemlji, ki bi bila plodne, če si te jsnali obdelovati 1 se iarn v bližini prestoliSfcfc «1 nedogleda rav- nine, zapuščene in neobdelane. Počasi se vrste njive, ki jih obdelujejo na primitiven način. Stalno se menjavajo polja in gozdovi in vasi, mimo katerih drvi ekspres, so zelo majhne. Tamkajšnji kmet je siromašen, živi pa še vedno boljše kot meščani. Veliko lepše utise sem odnesel iz malih mest kakor iz ponosne in rdeče Moskve Čimbolj smo od Moskve, tem redkejši je gozd in breze se umikajo iglastemu drevju. Ko prevozimo Ural, se odpre pred nami velika ravnina. Od časa do časa se tu cepijo proge. Na križiščih je živahno vrvenje. Postaje so polne tovornih vlakov, ki čakajo ne odpravo. Prometne razmere so tu zelo slabe. Vlaki vozijo z velikimi zamudami. Proga od Moskve do Vladivos-toV* le dolga 10 000 kilometrov in je le redkokje dvotirna. Ko zapustimo svadkmkl center, že d drajo kolesa našega ckspresa n« azijt tih, oziroma sibirskih Ueh. Ogromne step« in zelena močvirja se razprr stirajo v nedogled. Vznožja nizkiii olcitjev p od- krivajo zeleni gozdovi in vmes so rodovitna polja, ki bi mogla prehra-niti velik del Evrope. Prostrana stepa je kriva, da je Sibirija še danes tako obljudena. Osem milijonov prebivalcev se porazgubi na tem prostranem svetu. Dolgotrajne meščanske vojne in večna borba z meteorološkimi ne prilikami v barbarski klimi pa so vzrok da ni tu sem prodrla še evropske civilizacija. Najsiromašnejši so Kirgizi, pol kultivirano nomadsko pleme, katerim je vlada podarila zemljo. Tako smo se vozili tri dni skozi stepo. Po treh dneh vožnje smo dospeli v nov svet, obraščen z velikimi gozdovi, „tajge" imenovanimi. Mesta in vasi se vrstijo in zemlja je rodovitna. Namakajo jo reke in potoki. Bližali smo se Burjati, mongolski govietski republiki. Na postajah smo srečali tipične Aziate, med katere so se pomešal! Rusi. Tu nekje je začetek etap za vojno. Po postajah je kar mrgolelo vojaštva in mostove ic straiili rdeči gardisti. Okrog važnejših k; tf'*nikacij so postavljene velike žične ograje. Potovanje ob Bajka!*1"" J* zeru prevzame človeka in se nehote spomni krasot Švice. Naslec je jutro je vlak zapustil tla Sovjetsko b'ike na daljnem vzhodu. Zjpe.nova zemlja, kamarkoli pogledat, same , »tajge", po katerih žive in ? pregaff njajo sestradani volkovi, kos lepe zemlje smo prt mandžurski meji, preden sm v Vladivostok. Vladivostok je za p< dospe prvič tja, pravo ra; Sivo, umazano in grdo me: rega ime Vladivostok (Vlada zveni izzivalno. Odkar so { sovjeti, se ni zidala tu niti stavba; Vse se ruši in pc pa krasno lepo, pripravno p ozadie tvorijo visoke planin a prec mestom se razprt ;tira sinje morje. Družabnega življenja vostok nima. * " TaKa Pravila ZDRUŽBE TRGOVCEV za srez Murska Sobota. (Nadaljevanje.) Nimajo pa pravice glasovati in ne morejo biti voljeni člani: 1. ki jim je odvzeta ta pravica z disciplinsko razsodbo, skladno s členom 8. teh pravil; 2. ki so bili obsojeni na izgubo častnih pravic, dokler ne predlože sodnega potrdila, da je v obsodbi izrečena izguba častnih pravic po zakonu prestala. Ne morejo voliti niti biti voljeni člani, ki niso jugoslovanski državljani; toda ti člani imajo pravico glasovanja ob reševanju drugih vprašanj, ki spadajo v pristojnost združbe. Člen 15. Skupščini predseduje predsednik združbe, če pa je zadržan, podpredsednik; če pa je tudi podpredsednik zadržan, predseduje skupščini najstarejši član uprave. Če tega ne more ali noče storiti, kakor tudi če skliče skupščino zbornica po členu 13. teh pravil, predseduje skupščini oni, kogar skupščina sama izvoli izmed prisotnih članov. Predsedujoči vodi delo skupščine, skrbi za to, da se drži skupščina objavljenega dnevnega reda, daje in odvzema članom besedo in vobče skrbi za red pri skupščinskih razpravah. Pri izvrševanju svoje naloge ima pravico, opominjati, po ponovnem opominu pa tudi odstraniti one člane, ki motijo red in žalijo dostojanstvo skupščine. Člen 16. Skupščina sklepa z absolutno večino glasov prisotnih članov. Ob enaki razdelitvi glasov odloči glas predsedujočega. Za pr&vnoveljavno razpravljanje in sklepanje skupščine je potrebno, da je prisotna vsaj ena tretjina članov. Če ne pride na skupščino zadostno število članov, sme skupščina eno uro po času, določenem za priČetek skupščine, razpravljati in sklepati o predmetih, ki so na dnevnem redu, neglede na število prisotnih članov. O predmetih označenih pod točkami 5., 11. in 12. člena 19., sme skupščina sklepati, če je prisotna • najmanj polovica vseh članov združbe. Za sklepe, da se izdajo posebna pravila za poedine namene združbe iz točke 1. člena 19, je potrebno, da je na skupščini prisotna vsaj ena četrtina vseh članov združbe. Glede izprememb in dopolnitev pravil velja odredba člena 46. teh pravil. Čien 17. Skupščina sme sklepati samo o predmetih, ki so postavljeni na dnevni red, ali ki so jih po-edini člani vsaj tri dni pred zborovanjem pismeno prijavili upravi združbe. O predmetih, ki niso postavljeni na dnevni red, se srne samo razpravljati, ne pa sklepati. Istotako se s Te odločiti o sklicanju nove skupščine, ne da bi bilo to vprašanje postavljeno na dnevni red. O vprašanjih izven dnevnega reda se sme razpravljati samo pri poslednji točki dnevnega reda, ki se mora vedno pridržati za taka vprašanja. Člen 18. Glasovanje je javno. Za volitev organov združbe kakor tudi o vseh posebnih vprašanjih ihora biti glasovanje tajno, če ni ugovora, se vrši volitev lahko (udi s vskiikom. Tajno se glasuje tudi, če to zahteva ena tretina prisotnih članov. Poimensko glasovanje se vrši, ie zahteve to ena tretina prisotn h članov. Člen 19. Skupščina je pristojna, da odloča: 1. o izpremembah in dopolnitv;h teh pravil kakor tudi o drugih posebn-h praviln-kih za poedine namene združbe ; 2 o volitvi člavov uprave in nadzorstvenega odbora in njih nameslnikov kakor tudi častnih članov; SmeSnice Na vabilu za neko živinorejsko zborovanje je stalo tudi tole: točka 4.; Predavanje g. A. B. o reji svinj in kako se jih krmi s slikami. * * * Živinozdravniku, ki ga pozove kmet k svinji, ki nemore skotiti, se ta potoži. „Oh gospod doktor, kako me zasleduje nesreča. Pred dvemi leti mi - poginil konj na koliki, lani se je oja žena zlomila nogo, pred par meseci mi je umrla stara mati, če mi že pa sedaj svinja ;pogine, pa mi bo $ za obupati. Tržne cene Bik) kg od 2 do 450- Din, ice kg od 2 do 4 50 - Din, teleta 4 do 550 Din, krave kg od 1 do -3.. Svinje kg 6-7 Din. V nadrobni prodaji so cene sle deče: govedina kg. 6-8 Din, svinjeti-na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6-14 Din, moka pšenična ogg. kg. 3*50 do 3.75 Din, moka II. kg. 3.25-3.50 Din, moka V. kg. 3.— Din, moka ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava su-jova kg. 42 - 80 Din, kava pražena kg. 48-125 Din, riž kg. 6 14 Din sladkor kristalni kg. 15'— Din, v glavah kg. 16 — Din, kocke kg. 17'— *>!n, bučno olje 1 lt. 18 Din, olje ivno J lt. 16-24 Din, sol Kreškt «,2*50 Din, sol morska mleta kg. 15, sol živinska kg. 1-40 Din, milo vadno kg. 9 Din, milo Zlatorog in izela kg. 12 Din, milo terpentinsko . 14 Din, petrolej lt. 7 Din, sveče t. 9 Din. Cene deželnim pridelkom v tečem tednu so sledeče: pšenica 1 q Din, žito 1 q 125- Din, ko-:a debela 1 q 165 — Din, koruza ]uatine 1 q 130 - Din, oves 1 o >•— Din, ajda 1 q 90-100 Dty men 1 q 120 -130 Din, proso 1 q ) D, krompfr 1 q 80 100 D, seno 1 )0-r-70 Din, slama 1 q 40-,50 Din. Umetna gnojil^: superfosfat 16% 96'- Din. tomaČova žlindra 18/20% l liO-Dln, Nltrofoskal 1 q 148'-% kalijeva sol 42% 1 q 182*— Din., leni prah pri odjemu celega v&go 1 q 18'— Din. Cement Trboveljski 1 q 67-, cement Splitski 1 q 65 — Din 10 žgano 1 q 36'— Din. Moderne zimske domske plošče v veliki izbiri in po najnižjih cenah dobite pri KUKEL KAROL modni kroja« Murska Sobota Cerkvena ulica (Nasproti sodišču) Prihajam tudi na sejme in ne pozabita obiskati moje razstavljeno blago 11 Sprejmem vajenca, 8Sfi?d£.JS Nastopi lahko takoj. KUKEL KAROL, modni krojač Murska Sobota. Nemcthi Štefan trgovec v Dolnji Lendavi naznanjam cenjenemu obtlnstvu in svejlm stalnim odjemalcem, da sem se preselil s svojo trgovino v Bartanovičevo hišo na Cerkvenem trgu. Priporočam se za nadaljno IISM naklonjenost. Poceni blago In dobra postrežba I PRODA SE posestvo z hišo in gospodarskim poslopjem. 25 oralov zemlje, gorice, živina in poljsko orooje. Vse skupaj se proda takoj I Podrobnosti se poizvejo pri Ivan šflec posestniku Spodnja Senarska, p. Sv. Trojica v Slovenskih goricah. 2 ZELO 80STE ZADOVOLJNI ako boste nakupovali, vse specerijsko blago in druge potrebščine za vašo kuhinjo z trgovine NOVAK JURIJA Dobi se tudi kolonijalna roba, naj boljši keksi, likerji, rumi itd. itd. Dobra postrežba in primerne cenel Prepričajte se sami V DOLINI LENDAVI NASPROTI CERHOE. Mm z gumipodplatonf 1 Din 79 BATA, M. Sobota. Nc. 1. 144/32. 3. Prostovoljna javna dražba Pri okrajnem sodišču v Murski Soboti soba št 19. se vtši v ponedeljek, dne 24. oktobra t. 1. prostovoljna javna dražba nepremičnine polovice parcele št. 433 d. o. Murska Sobota (Kardošev vrt). Cela parcela meri 729 kv. sežnjev. Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču v M. Soboti, soba št. 19 med uradnimi urami. OfePBlno sodfifo i Morski Soboti add. I., dne 17. X. 1932. Dr. Šumenja!. Odaja lova I Županstvo občine Beltinci naznanja, da se bo oBnnšfci lov oddal v zakup po javni dražbi dne 22. oktobra 1932 ob 15. uri v sobi ob-Cftlšfcl pisarne V iBfeitlnc h, za dobo šest let. Beltinci, dhfe 15. oktobra 1932. PETERKA MARTIN, župan. |#l Allin še v zelo dobrem stanju se l\bHWIK po ugodni ceni proda. Več se izve v Prekmurski tiskarni v M. Soboti, S1 v ojp A L N E STR radio abarate, gramafone in ploiie kakor tudi ftol6Sa in vsakovrstne clčle dobite dohler zaloga traja po stari znižani ceni pri tt. ERNEST ŠTIVAN v Murski StboH. .... .. c..-* . .i .. i...., i__*