• '¿I «a koristi 4«Uvib|« .¿udstva. DtlsTci se opis-fUtsi do mfs, kar pro-dueirmjo
Tkis ptptr is dovotod «o lh« intorosts of tlio working class. W or kor» ara oatitUd to all wkat tkoy product.
Entered an second-rl*»» m« t ter. D*e. C. 1»07. at the po*t offte« at ChiroBu. 111., under the Act of CunvnM« ut Mur.h Srd. 1S7».
oiflci: 4008 W. It St., Chicago, 111. Delavci vseh dežela, združite ae!"
PAZITE
»a «Uviiko v oklfpsju, ki s« nahaja polog vsisfa
naslova, priiopljo-nega ipodij ali na ovitku. Ako jo /5f61
itrvilka ........ X '
tedaj vam s prihodnjo ita« v.iko našega lieta poteče naročnina. Prosimo, ponovite jo takoj.
STEV. (NO.) 545. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.	CHICAGO, ILL., DNE 19. FEBRUARJA, (FEBRUARY 19.) 1918. LETO (VOL.) XIII.
Besedilo zadnjega Wilsonovega govora v kongresu dne 11. februarja 1918.
iTrue tranalation filad with the poatmaatar at Chuauo, Feb.
SS. IVI», u re«juired by the met of Oct. S, 11*17.»
Gospodje kongresniki!
Dne 8. januarja nem imel čast govoriti z Vami o zadevati* vojne, kakor jih razume naš narod. Ministrski predsednik Velike Britanije je govoril no podoi*n način dne 5. januarja.
Na te govore je nemški kaneelar odgovoril dne 24. in istega dne tudi grof Oernin xa Avstrijo. Ugodno je, da je tako hitro izpolnjena naša želja, da se vrni vse izmenjavanje nazorov na tak način, da sliai ven svet.
Odgovor grofa Černina, ki je bil uravnan naravnost na moj govor z dne H. januarja, je bil izrečen v zelo prijaznem tonu.
On nahaja v moji izjavi dovolj povzbujajo-¿e približanje k nazorom njegove lastne vlade, da misli opravičeno, da daje podlago za bolj po-, drobno razpravo o namenih obeh vlad.
Kakor je bilo rečeno, bi bil dejal, da so mi bili naprej naznanjeni nazori, ki jrh je izražal in da sem jih poznal takrat, ko jih je izrekal; toda prepričan sem, da so ga v tem oziru napačno razumeli.
Jaz nisem dobil nobenega obvestila o tem, kar je nameraval revi. Sploh ni 'bilo razloga, zakaj da ^bi bil privatno občeval z menoj. Popolnoma sem zadovoljen, da nem eden izmed njegovih javnih poslušalcev.
Revi moram, da je odgovor grofa Ilertlin-ga zelo nedoločen in zelo zmedljiv. Poln je nasprotujočih fraz in ne vidi se jasno, ka mda drži. Toda gotovo se v tonu zelo razlikuje od grofa Černina in zdi se, da ima tudi nasproten namen, s- Z obžalovanjem moram reči, da bolj potrjuje kakor odstranja nesrečni v tisk, ki ga je bil napravil s tem, kar smo izvedeli o konferencah v Brest-Litovsku. Njegova razprava in sprejem naših splošnih načel ga ni dovedel do nobenih praktičnih zaključkov. Noče jih prilagoditi stvarnim predmetom, ki jih mora obsegati celota vsake definitivne ureditve. 1/jubosumen je na mednarodno akcijo in na mednaroden svet.
'Pravi, da sprejema načelo javne diploniaci-Jtoda kakor ae zdi, vztraja ua teiu, da s« na
mMttmm*-* ■ i
l«e ne sihejo številna «posebna vprašanja teritorijev in suverenosti, številna vprašanja, od katerih ureditve mora hiti odvisen sprejem miru od strani triindvajsetih sedaj v vojno zapleteni'!! držav, razpravljati in reševati v splošnem svetu, ampak le od narodov, ki so najbolj prizadeti po svojih interesih ali po soseščini. .
Strinja se s tem, da bodi morje svobodno, toda po strani gleda na vsako omejitev te svobode, ki bi jo zahtevala mednarodna akcija v interesu splošnega reda. Brez pridržka bi rad videl, da bi se odpravile gospodarske ograje med narodi, ker ne bi moglo to na noben način ovirati stremljenja militaristiene stranke,-na katero se zdf da je šiloma navezan.
■Niti omejitvi oboroženja ne ugovarja. Misli pač, da se uredi ta zadeva sama od sebe po gospodarskih razmerah, ki morajo slediti vojni. Toda nemške kolonije — taka je njegova zahteva — se morajo vrniti brez debate. Z nikomer kakor z ruskimi zastopniki noče razpravljati, kako naj se razpolaga z narodi in deželami baltiških pokrajin; nikomer kakor s francosko vlado o "pogojih", pod katerimi bi se izpraznilo francosko ozemlje, in z nikomer kakor z Avstrijo, kaj naj se zgodi s Poljsko, (ilede na rešitev vseh vprašanj, ki se tičejo balkanskih držav, se obrača — kakor ga razumem — le do Avstrije in Turčije; in glede na pogodbe, ki naj se sklenejo z ozirom na neturške narode sedanjega otoman-akega cesarstva le do turšrkih oblasti samih.
Kadar bi se vseokrog redila vprašanja na ta način z individualnim barantanjem iu s koncesijami, ne bi ugovarjal — če tolmačim njegovo izjavo prav — zvezi narodov, ki naj bi trdno vzdrževala novo ra v nt) težje sil zoper zunanje vznemirjanje.	i
Vsakdo, kdor razume, kaj je ta vojna porodila v mišljenju iu čuvstvovanju sveta, mora spoznati, da ae ne more dušeči nolien splošen mir, noben mir, ki bi bil vreden neskončnih žr-lev teh let tragičnega trpljenja, na tak način. Metoda, ki jo predlaga nemški kaneelar, je 'bila metoda dunajskega kongresa. K tej metodi se ne moremo in nočemo vrniti.
Kar je sedaj na kocki, je svetovni mir. Za kar se bojujemo, je nov mednarodni red, utemeljen na širokih in splošnih načelih prava in pravičnosti — ne le mir odrezkov in krp.
Mogoče je, da ne vidi, da ne doti'pa grof Jlertling tega. Ali živi s svojimi mislimi res v svetu, ki je mrtev iu ki je minili Ali je popolno-me pozabil na lajh.stagovo resolucijo z dne lil. julija, ali jo namenoma prezira ?
Ta resolucija je govorila v |>ogojih splošnega miru, na o nacionalnem povečauju ali o meše-tarstvu med državo in državo. Svetovni mir je odvisen od pravične rešitve vsakega izmed številnih vprašanj, ki seiu jih bil omenil v svojem zadnjem govoru v kongresu. Pač ue mislim, da je svetovni mir odvisen od tega, da se sprejme kakršnakoli posebna sugestija glede na način, po katerem naj se obravnavajo ti problemi. Mislim le to, da se tičejo ti problemi vsak zase in vsi skupaj vsega sveta; ako se ne obravnavajo V duhu nesebične pravičnosti, proste predsodkov, X ozirom na želje, na naravne zveze, na narodne a-pi-raeije. na varnost in nA zadoščenje prizadetih narodov, se ne umre doseči nikakršen trajen mir. Ne morejo sv razpravljati ločeni ali v kotiti. Nobeden teh problemov ne pomeni privatnega ali separatnega interesa, ki bi mogel izključiti mnenje sveta. Karkoli se tiče miru, se tiče vsega človeštva, karkoli se rešuje z vojaško silo, je krivo rešeno, oziroma sploh ni re«eno, In ob pri-
'Ali trrof Ilertling nc zaveda, «In gov<tn
pred tribunalom človeštva, da sede vsi vzbujeni
narodi na sodišču in sodijo vse, kar pravi katerikoli javni mož kateregakoli naroda glede na konflikt, ki se je razširil čez vse kraje >veta? — Rajhstagova resolucija iz meseca julija je sama prostovoljno sprejela odločitev tega sodišča. Nobenih aneksij naj ne bo. nobenih kontribncij, nobenih kiteenskih odškodnin.
Narodi se ne smejo premetavati iz ene suverenosti v drugo po kakšni mednarodni konferenci ali po sporazumu med tekmeci in nasprotniki. Narodne aspiracije se morajo vpoštevati; narodi ne smejo biti zatirani, vladani p« le po njihovem lastnem odloku.
Samoodločevanje ni gola fraza. To je imperativno načelo akcije, in državniki, ki hi gH prezirali, store to na svojo škodo. Splošnega miru ne moremo imeti na zahtevo, ali po golem dogovoru kakšne mirovne konference. Ne more se sklepati iz individualnih dogovorov med močnimi državami.
Vse stranke v tej vojni se morajo združiti za reÄitev vsake zadeve, kjerkoli nastanejo, kajti kar zahtevamo je tak mir, da ga lahko ga -rantiramo i nvzdržiino. in vsak del mora bitj predložen splošni sodbi, če je pravičen in pošten, da ne postane mesetarstvo med suvereni, ampak akt pravičnosti.
Zedinjene države ne streme po tem, da bi sc vtikale v evropske zadeve ali nastopale kot raz-
sodnik v evropskih teritorijalnih prepirih. Nikakor se ne bi Motele okoristiti s kaksnorkoli notranjo slabostjo ali neredom, da bi vsilile kakšnemu narodu svojo voljo. Pripravljeni smo, da se nam «pokaže, da niso rešitve, ki kiiio jih sugeri-rali, najboljše ani najtrnjnejse. One so le naš pro-\izoricni navit načel ¡11 načina, po katerem naj bi se ta načela izvedla.
Toda Zedinjene države so vstopile v to vojno, ker so postale, če so hotele ali ne, deležne trpljenja in nedostojnosti, izvrševane od milita-rističnih gospodarjev Nemčije zoper mir in varnost človeštva; in pogoji miru ae bodo dotikali nas skoraj tako, kakor se bodo dotikali kateregakoli naroda, kateremu je poverjena kakšna vodilna vloga pri vzdrževanju civilizacije. \V moremo videti svoje poti do miru, dok)er niso odstranjeni vzroki te vojne in njih obnovitev preprečena, kolikor je le mogoče.
Ta vojna ima svoje korenine v preziranju pravic malih narodov in narodnosti, ki niso imele ednistva in moči, da bi bile mogle uresničiti svoje želje, določiti svojo lastno pripadnost in svojo obliko političnega življenja.
Sedaj se morajo skleniti pogodbe, ki onemogočijo take reči za bodočnost; in te poginibc morajo imeti oporo pri vseli narodih, ki ljubijo pravičnost in jo hočejo vzdržavati za vsako ceno. Ce naj s?» teritorijalne ureditve in politične razmere velikih ljudstev, ki nimajo organizirane sile za odpor, rešujejo s kontrakti močnih vlad. k1 se smatrajo samo za najbolj neposredno prizadete, kakor predlaga grof Ilertliug, zakaj no bi to veljalo tudi za gosjK>darska vprašanja? V izpremenjenem svetu, v katerem smo se ' sedaj znašli, >e je pokazalo, da se dotikajo pravičnost in pravice narodov celote mednarodnih poslov prav tako kakor pristop do surovin in poštenih in enakih pogojev trgovine.
Grof Ilertling zahteva, da naj vzajemne pogodbe iu garancije zavarujejo bivstveno jmdla-go trgovskega in gospodarskega življenja; nc more pa pričakovati, da se mu prizna to, ako se nc ravna na enak način z ostalimi zadevami, ki
za razburljivost avstrijskih zaveznic in za njeno odvisnost od Nemčije.
Navsezadnje je sku&.ija, če je za katerokoli vlado mogoče iti dulje v tem izmenjavanju nazorov, enostavna iu očitna. Načela, ki morajo obvelja v it i, so sledeča:
Prvič, da mora biti vsak del končne ureditve utemeljen na bivat veni pravičnosti dotičnega posebnega vprašanja iu ua tak način, da je najbolj verjetno, da bo doseženi mir trajen.
. Drugič, da se ne smejo narodi prodajati od suverenosti v -suverenost, kakor da gre za bia ali za zalog v igri, bodisi tudi v taki, zdaj za vedno diskreditirani igri za ravnovesje sil; ampak
Tretjič, da ae mora vsaka terrtorijalua rešitev, ki jo prizadene sedanja vojna, izvršiti v interesu in za blagor prizadetega prebivalstva, in nc le kot del pobotanja ali kompromisa zahtev med tekmujočimi državami; in
cOtrtič. da se mora vsem opravičenim narodnim aspiracijam dati najpopolnejše azdončenje, ki se more'priznavati, ne da bi se uvedlo nove ali obnovilo stare elemente nesporazuma in na -sprotja, ki bi sčasoma mogli porušiti mir Evrope in dosledno svetovni mir.
O splošnem miru. utemeljenem na takih podlagah. se iahko razpravlja. Dokler se ne more doseči tak mir, ne moremo izbirati niz dnizega, kakor da greni o dalje svojo pot. Kolikor moremo soditi, so ta načela, ki jih smatramo za temeljna, fv kot neizogibna sprejeta povsod, izvzemsi besednike utilitaristične in aneksionislične stranke v Nemčiji.
Ce so bila kjerkoli drugod odklonjena, niso bili nasprotniki dovolj številni ali dovolj vplivni. da bi se bili mogli slišati njih glasovi. Tragična okolščina je ta, da je ena stranka v Nemčiji pri volji iu sposobna, da pošilja na miljone mož v smrt. hoteča preprečiti, kar vidi sedaj ves svet. da je pravično.
Nc bi bil zvest govornik naroda Zedinjenih držav, če ne bi še enkrat povedal, da nismo vstopili v to vojno iz malenkostnih razlogov in da ne moremo nikdar ¿spustih poti, ki	ij
Dobrote sphtšnega sporazuma ne more zahtevati na eni strani, ako je ne «prejme na drugi.
Smatram za gotovo, da vidi. da ne morejo separatni in sebični dogovori glede trgovine in najpotrebnejši materijal industrije podati temelja za mir. l*a'uko je prepričan, da tudi separatni in sebični tbvgovori glede na pokrajine in narode ne bi dosegli tega.
Zdi se. da vidi grof ('črnin temeljne elemente miru z jasnimi očmi in da si jih ne skuša tateniniti. On vid», da je neodvisna Poljska, sestavljena iz vseh nedvomno poljskih krajev, ki m' med seboj dotikajo, splošna evropska zadeva in da se mora pav.• priznati; in da je treba Belgijo izprazniti in obnoviti, brez obzira na to, kakšne žrtve in koncesije so za to potrebne; in da se morajo nacionalne aspiracije zadostiti, tndi v nje govedi lastnem cesarstvu v skupneem interesu K v rope in človeštva.
Ce molči o vprašanjih, ki se tičejo interesov in namenov njegovih zaveznikov približno bolj, nego se tičejo interesov Avstrije same, mora biti pač zato, mislim, ker se čuti prisiljenega po okoliščinah, da se ne dotakne Nemčije in Turčije. •
Videč in priznavajoč hivst\ena načela, za katera gre, in potrebo, da se čisto uporabijo, čuti naravno, da se Avstrija lože odzove namenom miru, izraženih od Zedinjenih držav, kakor Nemčija. Sel bi biCnojbrže mnogo dalje, če ne bi šlo
lizirani in ne bomo se ustavili, dokler ne bodo
popolnoma mobilizirani.
Naše čete odhajajo rapidno na bojno fronto iu pojdejo vse hitreje iu hitreje. Vsa naša sila bo
vložena v to vojno osvoboditve— osvoboditve od ugroževanja in poskušenega gospodarstva sebič-nih skupin avtokratičnih vladarjev — naj bodo težave in momeutani zadržki kakršnikoli.
Naša sila neodvisne akcije je neukrotljiva in v nobenih okoliščinah ne maramo živeti v svetu, ki ga vladata intriga in sila. Verujemo, da je naša želja po novem mednarodnem redu, v katerem naj velja razum, pravičnost in skupni interesi človeštva, želja vsakega prosvetljenega človeka na svetu. Brez takega novega reda bi bil svet brez miru, in človeško življenje ne bi imelo primernih pogojev za obstanek in razvoj. Ko smo se polotili, da dosežemo ta uilj, ga ne bomo opustili.
Cpam, da mi ni treba dodajati, da ni nobena beseda, ki sem jo izrekel, nameravana kot grožnja. Tak<» ni čuvstvo našega naroda. Govoril sem le. da spozna ves svet pravega duha Amerike, da spoznajo ljudje povsod, da ni naše strastno hrepenenje po pravičnosti in samovladanju le «lasba besed, ampak hrepenenje, ki mora biti zadoščeno, kadar se je enkrat izlilo v akcijo. Sila Zedinjenih držav ni grožnja za noben narod in z,t nobeno ljudstvo. Nikdar ne bo porabljena za napad ali za povečanje v kakršnemkoli sebičnem interesu. Ona izvira iz svobode in služi svobodi.
Rusija in Nemčija
(True translation filed with the poatoa»ttr at Chtcairo. Ftb. as. ISIS, ait required by the act of Oct. S. 1*1 i.)
Bol jševiška vlada v Petrogradu je izjavila, da je za Rusijo vojna s centralnimi silami končana. Mirovno pogodbe pa ni hotela podpisati.
Nedvomno je to v zgodovini nekaj popolnoma novega. Toda zdi se, da .ho se Trookij in M j-ševiki hudo zmotili, ko ho ustvarili tak položaj. Nobena vojna se ne more enostransko zaključiti, toliko so gotovo tudi sedanji vladarji Rusije vedeli. Če so torej trpali, da dosežejo mir, niso mogli pričakovati nič druzega, kakor uspešno revolucijo v ne um k i armadi, ako bi bile njene čete poslane proti nebojeviti Rttsiji. Bilo je upanje velike ideje.
Gotovo je bil ta nastop zelo lep. Toda doslej ni usoda narodov odvisna ml plemenitih misli. Menmki vojni vladarji očitno niso cenili nove vrste miru, medtem ko je nemška vojaščina — bratje delavci in kmetje, na katere so apelirali boljše-viki — ostala stara pokorna armada, pripravljc-na, da strelja in ubija ruske brate delavce in kine-te prav tako kakor druge
Rusija je izven vojne, toda nemška armada maršira. C giba 11 je je brez koristi. Nič drnzegn
ne ostaja, kakor čakati. Nc vemo, ec je 'Rusija še sposobna za boj. Ce je, bi se gotovo boljševi-ki bojevali, tudi z nemškimi delavci iu kmet ji. Toda nihče ne ve.
Sledeče vesti kažejo, kako so se stvari razvijale doslej.
•
Zdi sp, da ne more nemško časopisje nikakor sprejeti s čustvi zadoščenja Troekijeve izjave o mirovnem stanju med Rusijo in centralnimi silami. "Berliner Zcit am Mittag ' meni, da se bo nadaljeval stari kaos in da bo zaradi tega za Nemčijo potrebno še nadalje stražiti svojo mejo z vojaškega in z diplomat i*" nega stališča.
"Bcrliner Tagcblatt" pravi, da ne moro nihče prezreti, da potrjuje Trockijcva izjava le obstoječa dejstva, in nadaljuje:
14Mir imamo z Rusijo zato, ker ni ruske armade, ampak to je mir brez vsake trdne podlage in brez dogovora. Cetvorna »rcia mora sedaj kakor doslej zahtevati definitivno ureditev vzhodnih zadev, ki omogoči uvedbo mirni'» in sosedov-skih odnosajev z ruskim narodom/'
"liokal Anzeiger" pravi, da nikdar ni bilo in tudi sedaj ni priporočljivo veselje nad zastop-
niki Velike Rusije če se jemljejo zadnji izrazi bol.jšcviške diplomacije v poštev.
"Naenkrat je jasno" — pravi Anzeiger — "da je to le nov kos enostranske izjave, na katero lahko odgovarja vsak nasprotnik, kakor se mu poljubi. Dentobilizaeija ruske armade je edino dejstvo, ki ga je mogoče prijeti, to pa ne more vplivati na bodoče načrte Nemčije."
"Norddeutsche Allgemeine Zeitung" pravi: "Trockij je sfinga, ki daje svetu novo uganko."
Brzojav iz Berlina pravi, tla pojdeta nemški kaneelar grof von Ilertling in tajnik za zunanje zadeve dr. Richard von Kuchlmaun v nemški glavni stan, da naznanita kajzerju Viljemu rezultate hrest-litovskega mirovnega pogajanja.
o
l/ondon, 12. februarja. — Ruski uradni brezžični tiskovni urad je izdal sledečo pomembno izjavo, zakaj da so boljševiki izjavil)! vojno za končano, pa odklonili podpis mirovne pogodbe s centralnimi silami,
"Mirovno pogajanje je pri kraju. Nemški kapitalisti, finančniki in veleposestniki, podpirani po tihem sodelovanju angleške in frapcoske buržvazije, so predložili našim sodrugom, čla -
nom mirovne delegacije v Brest-(Litovsku pogoje, kakršnih ne more podpisati ruska revolucija.
Vlade Nemčije in Avstrije posedujejo dežele in narode, osvojene s silo orožja. Te oblasti ni moglo rusko delavsko in kmečko ljudstvo priznati. Podpisati nismo mogli miru, ki bi prinesel žalost, zatiranje in trpljenje miljonom delavcev in kmetov.'
Vendar pa tudi ne moremo, nočemo in no smemo nadaljevati vojne, ki so jo pričeli carji in kapitalisti, v zvezi s carji iu kapitalisti. Noče-. 1110 in ne smemo nadaljevati vojne z iNemci in Avstrijci — delavci in kmeti, kakor smo sami.
Ne poti piše m o miru veleposestnikov in kapitalistov. Naj nemški in avstrijski vojaki izvedo, kdo jih goni na bojišče in naj izvedo, za kaj se bojujejo. Naj tudi izvedo, da se nočemo bojevati z njimi.	......
Naša delegacija, popolnoma se zavedajoča svoje odgovornosti napram ruskemu narodu in napram zatiranim delavcem in kmetom drugih dežel, je dne 10. februarja v imenu sveta komisarjev vlade federalne ruske republike izjavila vladan; od vojne prizadetih narodov in nevtral-(Konec na 5. strani.)
Slovensko republičansko združenje.
SEDEŽ V CHICAQI, ILL
IZVR&EVALNI ODBOR:
Frank Boatič, Filip Godira, Martin V. Konda, Etobi Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik.
, NADZORNI ODBOR.
Matt. Petroviči», Ludvik Benedik, Frank Veranič.
CENTRALNI ODBOR.
John Krmenc, Ivan A. Kaker, Anton Moti, Frank Mravlja, Jacob Muha, Matt Pogorele, John Rezel, Joseph Steblaj, Frank fcavs, Frank Idovieh, Andrew Vidrich, Stefan Zabric, Leo Zakrajšek, Anton Zloga r.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doelej še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo iu izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljat ve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 ,Cicero, ill.)
8LOVENCI V MILWAUKEE!
Lokalni odbor Slovenskega Republikanskega Združenja v Milwaukee, Wis., je sklenil prirediti v nedeljo, 24. februarja 1.1. ob šestih zvečer
JAVEN SHOD v Harmonia Hali
za cilje Slovenskega Repuhličanskega Združenja.
Na shodu poroča član izvrševalnega odbora S R Z Ktbin Kristan.
Tukajšnji lokalni odbor pričakuje, da se odzovejo Slovenci v Milawukee In okolici v največjem številu temu vabilu iu tako pokažejo svoje pravo mišljenje.
Slovensko Repulrličansko Združeuje se je porodilo iz ameriško slovenskega ljudstva samega. Ideje S. R. Z. so ideje tega ljudstva. Vsi, ki smo prinesli naprednega duha iz stare domovine čez morje, in ki smo si ga tukaj še okrepčali, želima za svoj narod, da se re^i habsburške a vtukracije, da se zedini z ostalimi Jugoslovani in da doseže najvišjo mero svobode, ki je v danih razmerah mogoča.
Kje je Slovenec, ki se ne bi strinjal s temi načeli!
x Habsburške dobrote so se najedli vsi narodi v Avstro Ogrski, a gotovo imajo tudi Slovenci v tem dovolj izkušenj. V dobi, ko se rušijo avtokra-eije, tudi za habsburško ne more biti več prostora. Gospodje po "božji milosti" nam ne imponirajo več ; tudi Ilabsbtiržaui SO nam le ljudje, v katerih ne moremo spoznavati nikakršnih nebeških sinov.
Želimo zedinjenje Jugoslovanov. Želimo ga zato, da postanemo močnejši. Združene moči napravijo iz nas lahko faktorja, ki bo uspešno sodeloval pri splošnem napredku vsega človeštva, Želimo ga zato, ker moremo le na ta način sami priti do miru in še posebno zato, ker je taka rešitev jugoslovanskega vprašanja nujno potrebna za svetovni mir.
Želimo pa tudi svobodne uredbe az svoj narod. in ker je nadaljna povidiga mogoča le iz republike, nikakor po ne iz monarhije, pa naj bo kolikorkoli "demokratično'' drapirana in zakrinkana, želimo republiko.
Vemo pa, da ue pade narodu nobena svoboda sama od sebe v naročje kakor zrela hruška z drevesa. Brez sodelovanja naroda samega se ne more uobeuo vprašanje rešiti po volji naroda.
Omenjena načela so načela Slovenskega Repuhličanskega Združenja. Organizirati Slovence za delo v znvislu teh načel je pa naloga Slovenskega Republican-kega Združenja. -
Slovenska naselbina v Milwaukee uoče v tem oziru zaostati za drugimi Slovenci v Ameriki, in dne 24. februarja pokaže to na svojem shodu. Treba je, da postane ta shod pravo manifestacij-sko zborovanje milwauškega slovenstva; vsi rojaki torej na ta shod!
Lokalni odbor.
S. R. Z.
SLOVENCI V SHEBOYGAN IN OKOLICI!
Potrels» sedanjega šasa so nas napotile, da sklicujemo
ljudski shod,
ki se vrši
v nedeljo, 3. marca t. 1.
ob pol osmih zvečer.
Na dnevnem redu tega za naš kraj važnega shoda je predmet
jugoslovanski problem in 81ovensko republičansko združenje.
Na shodu poroča član eksekutivc S. R. Z. Etbin Kristan iz Ohicaga.
Rojaki 1 i.Voben narod nima pravice do svobode, če ne stori sam ničesar zanjo. Slovenci gotovo hrepene po svobodi. Kolikor nam morejo povedati poročila iz stare domovine vemo, da se bojujejo zanjo po svojih najboljših močeh. Slovenci v A-meriki, ki dihajo bolj svobodno in lahko izražajo
Da se po svetu ne cedi med in mleko, priznamo. In da si vsi želimo zboljšanja, ne tajimo.
No da! Saj se pehamo takorekoč od rojstva do smrti za košček kruha; če ga imamo, bi si ga radi zavarovali. Potem bi ga radi priskrbeli ženi, otrokom. Če je že kruh pri hiši, bi človek rad imel še kaj druzega, nekoliko ugodnosti, udobnosti, zabave. Za samo delo vendar ne moremo živeti; pravzaprav re* ni življenje, delAti po dnevi kakor Ikonj, ponoči pa spati, da se more drugi dan zopet delati. Človek živi pravzaprav šele v tistih urah, ko je sam svoj gospodar in teh je res malo... ""~Aha! Zakaj, prijatelj, se torej jeziš nad socializmom !
Saj se ne — praviš! "Nekoliko smo vsi socialisti — dandanes."
tega nikar ne reci socialnemu demokratu. Nasmejal se ti bo tako, da te bo nazadnje res še sram. Ampak — že vem, kaj misliš povedati! Če govore socialisti samo nasploh o zboljšanju, jim pritrjuješ; čez drn in strh pa ne moreš za njimi. Kajti tista perkiHja, tista revolucija — to je vse strašno, grozno!
Zdi se ti pa le zato strašno, ker nikoli nisi jasno premišljeval teh reči in ker sploh ne veš, kaj da pravzaprav hočejo socialisti. O revoluciji smo se že nekoliko pomenili! treba je le še to povedati: Nikjer ni zapisano, da mora vsaka revolucija biti krvava. Tislišiš besedo, pa te obhaja kurja polt. V duhu že vidiš divje tolpe, žganja pijane, od maščevanja razgrete, poškropljene z ljudstko krvjo, vihrajočo po mestu, žgoče in pobijajoče, ropajoče in podirajoče, zidajoče barikade. Fantazija ti slika krvave glave na visokih drogovih, razuzdane babnice, razlivajoče petrolej in vihteče baklje. In v duhu že kličeš policijo in vojaštvo na pomoč, pa če misliš še nekoliko dalje, . ti stoji pred očmi že cela krvava slika divjega boja, od katerega imaš končno sik odo na vsak ^ način. Križ je, da poznaš cd revolucije samo zunanjo, o<l njenih sovražnikov neštetokrat popačeno sliko, da misliš na njene boje — a ne na vse! , — ne misliš pa na revolucijo samo: Na družabno izpremembo. Glavna, odločujoča revolucija se še ni izvršila: ampak v prteklosti je bilo že mnogo revolucij, ki niso bile krvave. Morda celo veš kaj o njih, ampak mislil nisi še nikoli, da so bile re-4 volucije.
Ali se ti ne zdi, da je bilo krščanstvo samo-posebi velikanska revolucija! Kaj pa odkritje Amerike, ki je izpremenilo življenje v dveh delih sveta? Tudi iznajdba parne sile in njena poraba je bila revolucija; uničila je mnogo, prijatej, in če hočeš sam nekoliko misliti, ni treba, da se razklada to. Pa še nazaj! Ogenj, ko se ga je človek naučil delati, je povzročil velikansko revolucijo, katere le ne poznamo dovolj. Vse življenje člove* ka in njegove družbe se je izpremenilo, ko je po- I
UTRINKY.
(True tranalatioir filed with the po*tma«ti»r at Chieai/o, Feb. 2a, lftlM. a* required hy the set of Oct. 6. 1017.1
•Amsterdam, 14. februarja. — Kot rezultat poljske užaljenosti, »ker je bila holtnska guber-nija izročena Tkrajini, pravi dunajski dopisnik berlinske "Vossiche Zeitung." da bo morda avstrijska poslanska zbornica razpuščena.
Zdi se, da so se poljski člani združili s češkimi in jugoslovanskimi v ta namen, da osnujejo koalicijo z 217 glasovi proti vladi, dočim štejejo nemške in ukrajinske stranke skupaj le 212 glasov. Socialisti, ki so bili v opoziciji proti vsem vojnim kreditom, so jeziček na vagi.
Poročilo z Dunaja pravi, da je bil sklenjen mir z Ukrajino ne le zato, da dobe centralne sile živil, ampak tudi zato, da se zlomi vzhcdne fi onta..
Nadalje pravi poročilo, da se je mogel doseči mir z I krajino le pod tem pogojem, da se od-stopi holmska gubernija Tkrajini; ta želja se je .Jahko irpolnila na podlagi načela o samoodločc-
Stala iskra njegova last. Is» poskusi pomisliti, kako bi bilo dandanes, če človeštvo ne bi imelo ognja!
Kadar govore .socialisti o revoluciji, ne mi»liJ jo na ogenj in žveplo, na moritev in klanje, ampak na tisto izpremembo, ki nastane, ko izgine sedanji družabni red. Nihče ne pravi, da za to gotovo ne bo nol>enih hudih bojev. Gospodarski in politični boji ko neizogibni; novi socialni red bo njih posledica. Gotovo je pa to, da krvavi boji ne bedo nujno potrebni. Te bi imeli sedanji mogotci dovolj razuma, jih res ne bi bilo treba. <'e pa bo tudi kaj takih bojev, jih bodo zakrivili mo-gojci, ue pa socialisti, ki bi jim bilo najljubše, če bi se preobrat izvršil povsem mirno, še brez pretepa in kreganja.
Toda za način boja ne gre. Ta ni kar v rokah socialistov. Kakor bo, bo. Gre pa za cilj, ki ga hoče doseči socializem.
V svojih programih pravi socialna demokracija, da hoče priboriti delavnemu ljudstvu politično moč in sicer v ta namen, da si osvoji delavna sredstva.
Kakor se zdi filistejcem grozna revolucija, tako se ji zdi smešen ta cilj. Kiikrat pravijo, da je to sploh nemogoče, drugič pa, da se mora za tem skrivati vendar še kaj druzega, česar pa noče povedati.
No, ta cilj ni prav nič smešen» kajti delavna sredstva so najmočnejši faktor družabnega reda. Od delavnih sredstev je odvisno delo, od tega u-žitki. Posest delavnih sredstev pa odločuje, kdo sme delati, koliko mora, odnosno sme kdo delati in kaj sme ali more uživati delavsko ljudstvo.
Videli smo, da sedanja posest ni od večnosti, pa tudi ne za večnost. Kapitalistična industrija se je porodila, ko ji je tehnika dala instrumente in se je potem razvila. Ž njo se je razvil sedanji kapitalistični razred. V srednji in stari vek se ne more obrniti razvoj, torej mora iti naprej. Kaj pa naj druzega pride na mesto kapitalistične lastnine, kakor skupna lastnina!
Ktcr/u cilju peha dvojna sila. Prva je zavedna volja delavskega ljudstva. Misleči proleta-riat ve, da je suženj, ker lastnik delavnega sredstva lahko ž njim razpolaga, kakor hoče. Ker ni misliti na to, da bi vsak posamezni delavce dobil Vse stroje, tovarne itd., ki so potrebne za njegovo delo, si ne more misliti druge rešitve, »kakor te, da preidejo delavna sredstva skupno v roke vseh, ki jih rabijo. Kolektivistično last m no le ot cilj bi mu torej moral diktirati že zdravi razum, četudi ne bi bilo prav nobene druge sile, kakor njegova volja in moč. Druga sila je pa v pri rod n Hi zakonih, ki se javljajo v splošnem gospodarstvu tako, kakor v gibanju zvezd ali v rasti rastlin.
Nujnim gospodarskim zakonom sledeč, koncentrira kapitalizem gospodarsko moč boljinbolj v posameznih rokah. Ker je ta resnica silen do-
kaz za socializem, so si kapitalistični mogotci najeli "učenjake," ki naj bi dokazali, da ni take koncentracije. To je namreč tudi grozbta kapitalizma — in ena izmed največjih! J da s svojo de-. Uarno močjo gospoduje nad duševnim delom. Služiti mu morajo ne le roke, ampak tud igla ve, če nočejo zanemariti — želodca. A tega strahu ne vidijo oni, ki jim je socializem polnočna pošast.
Najeti učenjaki torej trdijo, da se kapitalizem nekoncentrira. Pomagati jim mora uboga statistika, s katero delajo kakor svinja z mehom. Metoda, katere se poslužujejo, je čudovito enostavna, n. pr.:
V Žabjem Gradu je bilo lani 5 velikih davkoplačevalcev, 320 samostalnih mojstrov in trgovcev. liCtos so samo štirje veliki davkoplačevalci, pa 335 samostalnih malih obrtnikov in kup-čevaleev. Torej! Razvija se srednji stan, ne pa veliki kapitalizem.
Kdor ne misli rajši s svojo glavo, pa verjame 1 in si prihrani trud. Seveda «i prihrani tudi spo-| znanje.
Rnega velekapitalista torej ni več z Žabjem gradu. — Kaj pa je ž njim! Sicer ne bi ta enoj-ka dokazovala še ničesar, naj se je zgodilo ž njim karkoli. Če je umrl, je težko verjetno, da bi bilo prišlo njegovo bogastvo malim mojstrom v roke.
je prišel na boben, so se najbrže polastili nje-govega imetja bogataši kapitalisti. A če^preiskujemo, izvemo, da se je le odselil, ker si je v Žabjem Gradu že toliko nagrabil, da poslej lahko špekulira v Oekinskem Mestu.
Ampak večje število malih obrtnikov! To je dokaz!
Počasi. Vprašajmo, koliko je med letošnjimi samostalnimi lanskih! So ljudi je v stari veri, da ima rokodelstvo najbolje jasli, poskusilo srečo: trda petdeset izmed onih, ki so lani še mojstrova li, je obesilo samostalnost na klin, da ni bilo t»*eba obesiti svojega telesa tja. Petdeset takih, ki so delali s tremi, štirimi pomočniki, dela zdaj z ouim ali nobenim pomočnikom in c kaikšnim vajencem. Sto takih, ki so jedli petkrat na teden meso, ga ima le še ob nedeljah in praznikih na mizi.
Izkazi akcijskih družb, kartelov, trusrtov o svojih dohodkih potrjujejo resnico, da se tam zbi-ra kapital in da tudi tam slabejši polagoma odpadajo, posamezniki pa ]>ostanejo absolutni vladarji. Koliko je. v Ameriki trustov, koliko pri nas delniških družb, v katerih ima že danes eden večino deležev v svojih rokah in kadar se mu poljubi, lahko za podi vse druge k hudiču!
Koncentracija kapitala je neovržno dejstvo. Ustavlja jo, kalikor je v sedanji družbi mogoče, socialistično delo: strokovne organizacije, zadruge itd. A če bi tega ne bilo in bi se sinel kapitalizem razvijati brez upora svojih sužnjev, bi moral priti dan, ko bi imelo malenkostno število
narodove želje brez strahu pred vislicami, imajo v teh resnih ¿aalh moralno dolžnost, da store tudi od svoje strani, kar jim dopuščajo razmere.
Vprasauje pa je: Kakšen more hiti ideal Slo-vencev !
Povsod se kaže, da sta dve glavni točki, za katerimi gredo želje Slovencev. Ena je združitev i ostalimi Jugoslovani, druga je svoboda.
Korist jugoslovanskega zedinjenja je v tem, da smo združeni mbčnejši, vsled tega tudi sposobnejši za napredek in obenem za varstvo miru. Svoboda je potrtima za naše življenje in za to, da moremo z ostalimi narodi sodelovati za dosego najvišjih idealov «človeštva.
Zedinjenje in svoboda sta jed no programa Slovenskega repu bi danskega »druženja/ ki ]m morejo doseči svoje cilje, le tedaj, a ko se zavzame vse ljudstvo zanje. Nihče ne sme misliti, da prinese kdo Slovencem svobodo na krožniku, (e se sami ne potegnenro zanjo, je ne dosežemo ni-- kdar.
Udeležite se zatorej shoda v obilnem številu, kakor bomo sejali, tako bomo želi.
Lokalni odbor.
Cleveland, Ohio.
" Iskalni odbor S. R. Z. v Olevelandu priredi dne 31. marca 1.1.
svojo prvo
veselico z igro
v Josip Birkovi dvorani na fiOOfl St. ('lair Ave, Pri tej priliki se uprizori vesela igra "Krčmar pri zvitem rogu".
Ker gre pri tej prireditvi za skupno ktvar vseh iivol>odoljubnih Slovencev, uljudno prosimo Vsa društva v Clevelandu, in okolici,
da ne prirejajo svojih veselic na omenjeni dan.
Odbor.
Nameni socializma.
vanju, za katero se priznava, da je prilagodeno ntskemu ozemlju. Pravijo, da je Holmsko tako narodno mešan kraj, da se ne more zatrjevati njegova pripadnost k Poljaki.
(True tranulation filed with the i>o*tma*ter at Chicaro. Feb. 20. 1 i) 1 H, an required hy the act of Ort. ft, 1917.)
• London, 15. februarja. — V stockholmski luki so zasegli veliko množino orožja in mtinicije, ki je bila namenjena za Finsko, pravi stoekholm-sk i Social Demokratcn, kakor poroča brzojav Kzchange Tclegrapha iz Kodanja. Pravijo, da je bilo tam pol miljona nabojev dodanih po naročilu neke pretvezne privatne osel*1. Delavci v tovarni Vesteras so naznanili vladi, da ustavijo delo, če se bo dovolil izvoz municije.
(True translation filed with the po*tma«ter at Chicarn, Feb. 20, I fit, m required hy the art Oct. ft. 1917.)
•Berlinski socialistični list "Vorwacrts" za-metuje nemški namen, da razglasi Lityinskd za "avtonomno pod nemško kontrolo." Pravi, da je to očitno neka vrsta aneksi je.
Kljub mnogim takim tožbam je Nemčija ocenila geftor predsednika VVilsona kol spravljivo, četudi trdno izjavo. Nemški časopisi pišejo o go-
voru nenavadno uljudno. "Vorwaerts" naglasa, da bi se o pogojih, ki jih izraža predsednikova poslanica, takoj lahko razpravljalo in poziva Nemčijo, naj se zdrami, da bo ravnala v spravljivem duhu.
"Nikdar ne,moremo premagati Amerike," pravi list, "in tudi če bi jo tisočkrat premagali, je ne moremo prisiliti, da napravi mir. Če kdo ,ne more vsiliti miru, ga mora doseči s spravo ali pa sploh ne."
Kaneelar von Hertling odgovori na Wilsono-vo adreso v rajhstagu dne 21. februarja.
«« ATV" ,r«n»,*t,<\l\fn"> "Ith »H" noatmaater at Chieairo. Feb. 20. 101 H. M required by the «rt of Oct. ft. 1017.)
• Stockholm, 15. februarja. — Tukajšnji bolj-ševiški zastopnik M. Borovskij Adovskij odide danes na željo švedske vlade iz Stoekholma na A-landske otoke na krovu bojne ladje, z namenom, da pripravi ruske vojake, naj prenehajo z tiasil-slvi zoper prebivalstvo. Rusi bedo tudi pozvani, naj na švedskih ladjah zapuste otoke.
Druga rešilna ekspedicija za Finsko je zapustila Maentyluete s 639 potniki za Avedsko.
biljouarjev ves gospodarski svet v svojih kremp-ljib. Vse ljudstvo bi jim bilo gospodai^ko zasužnjeno, a tudi politično, ker temelji vsa politk"na mm" na-g<)s|H>darski. T<daj bi bila uničena vsalka druga samostalnost in zavladala bi tiranija, kakršne še ni doživel svet.
Kdo verjame, da bi vse človeštvo prenašalo taok živinsko tlačaustvo! Kdo ne razume, da bi se uprl ves svet, ker bi se moral upreti! In da bi premagal ves svet peščico svojih zatiralcev! In da bi zmagujoče človeštvo prevzelo v "svojo režijo", kar bi bilo že zbrano na enem kupu . . .!
Alxmrdna je ta misel. A zakaj! Le zato, ker človeštvo ne čaka na zadnjo uro, ampak tisti, ki vidijo in čutijo nevarnost, se postavljajo pravočasno pokoncu. Otrok se ne zaplodi, kadar že u-mirajo starši; kapitalistična družba ima svojega naslednika že v sebi; kakor se ona stara, tako se on razvija.
Bogastvo se zbira na posamezuih maloštevilnih kupih; delavna sredstva, vstvarjajota bogastva, so last kapitalistov, katerih it^tilo* se tako
zmanjšuje, kakor kapital sam narašča. A že se
organizira delavsko ljudstvo, da bo pripravljeno, ko bo treba, da prevzamejo produeentje sami produktivna sredstva in ž njimi odločevali je o delu.
Sovražniki socializma, zavedni ali nezavedni hlapci kapitalizma, ustavljajo razvoj, kolikor pač morejo. A kje je moderni Jozua, da ukaže solncu, naj obstoji! Sava se z jezovi lahko ustavlja tu-patam; končno bo vendar stekla v Donavo in v morje, če bi se mi tudi na glave postavljali.
Delavna srdistvamorajo postati last splošno«! i. '
Brez take rešitve je nemogoča socialna ena-kopravnosa. Če bi namesto Morgana, Goulda, Rothsehilda dobili Britvic, Srakar, Skopuik tovarne, železnice, jame itd., bi ljudje postali njih sužnji. Izpremenilo bi se nekaj v visokih sferah, nič pn ne v nižavah ljudstva. Samo če imajo vsi vse, kar je za delo potrebno, ni nihče več odvisen od posameznika; samo vzajemna odvisnost ostane, ki pn pomeni prav toliko, kakor svoboda in sicer največja svoboda, ki se more misliti na zemlji. Taka odvinsost se ne čuti več, ker je vsak v o vsem enaki meri odvisen od vseh drugih in se na ta način vse odvisnosti vzajemno izravnajo in odpravijo.
Z gospodarsko enakopravnostjo gre vštric politična. Kjer ne more nihče gmotno vladati nad drugim, izgine sploh vlada v današnjem «mislil. Posledica gospodarskega socializma je popolna demokracija, v kateri odločujejo vsi. Kakor so vsi služabniki, so tudi vsi gospodarji. Nihče ni služabnik drugega človeka, temveč družbe; soei-al ¡stična družba ne bo družba hlapcev, tudi ne družbe avtokratov, pač pa družba enakopravnih ljudi, prva Človeška družba, v kateri bodo vsi «"lani res ljudje.
,«,T'uUr tn»H*l«tl«Hi fU.H with the po»tma«ter mi Chleairo, Feb. ■» required by the act of Oct. ft. 1017.)
* Pariz, 14. februarja. — Neki strokovnjak, ki se je pravkar vrnil z inšpekcijskega potovanja, pravi, da je stanje zimske pšenice v onih okrajih Francije, ki dajejo največjo žetev, tako, da je o-pravieeno najbolj optimistično upanje za letino 1918.
»n i<J«',e «TO^Un	with the po»tm«<t«r at Chic»*«. Feb.
¿f., 1018, aa required hy the aet of Oet. §, 1017.)
0 liondonske Daily News pravijo, da so tam znana dejstva, po katerih je povečana možnost separatnega miru med Avstrijo in entento. Pravijo, da ne vidi Avstrija rada, da se pošiljajo ti jeni vojaki proti četam Zedin jenih držav in Velike Britanije
Neoficielno poročajo, da bo nemški kaneelar grof Hertling prihodnji četrtek v nemškem rajhstagu ml govoril na zadnji govor predsednika Wilsons'v kongresu. Predsednik Wilson je (»pazil razliko med kancelarjevo izjavo in govorom avstrijskega zunanjega ministra grofa Čem i na, in r dejal, <Ui ni grof von Hertling zapustil svojega staiišča, tla se mora mir osnovati na nemških po-. gojih..«
-ux
Iniciativa kluba štev. 1, J. S. Z. Chicago, 111.
sprejeta na redni tejí dne 18. januarja 1918.
•	PREDLOGI:
A.
1.	Jugoslovanska socialistična zveza sestoji is treh «ekcij: Slovenske, hrvat«ke in arbake; vsaka je v svoji upravi in notranjem poslovanju AVTONOMNA.
2.	Vse tri sekcije imajo skupnega zvezincga tajnika, ki hodi ua seje upravnih odborov teh sekcij in ima le posvetovalen glas.
3.	Sekcija obstoji, ako se laujo prijavi naj-uianjc 150 članov.
4.	Imetck zveza se razdeli UPRAVNIM odborom sekcij proporcionalno po itevilu članov, ki se prijavijo na glasovnici B., predlog &ev. 9, za sekcijo.
5.	Sekcija se takoj konstituira in postane pravom ovna, čim objavi nadzorni odbor J, S. Z. rezultat glasovanja.
6.	Upravni odbor vsake sekcije sestoji iz petih članov, ki se izvolijo provizorično izmed chicaških organizacij J. S. Z. v smislu predlogov štev. 2, 5 in 9 te glasovnice. ,
7.	Vsaka sekcija si izvoli po dva člana v nadzorni odbor. Ta odbor se sestane za pregled zveznih knjig in tvori v tem «lučaju ZVKZNI nadzorni odbor.
8.	Od članarine se obračuna vsak mesec po 3c sekcijam in po 2e ostaneta v zvezni blagajni.
B.
9.	Da je mogoče konstituirati sekcije, na podlagi katerih se deli imetek zveze, je potrebno, da člani glasujejo in se izjavijo, kateri sekciji lio-čejo pripadati.
Želim pripadati v J. S. Z. v:
Slovensko sekcijo — Hrvatsko sekcijo — Srbsko sekcijo.
C.	•
10.	K slovenski sekciji spadajoči se siua * t rajo v bodoče klubi, ki poslujejo v slovenskem
jeziku.
11.	K hrvatski sekciji spadajoči se smatrajo klubi, ki poslujejo v hrvatskem jeziku.
12.	K srbski sekciji spadajoči se smatrajo v bodoče klubi, ki se izjavijo za srbsko sekcijo.
13.	Posamezni vlani lahko pripadajo h kateri sekciji žele in za katero se sami pozneje izjavijo.
14.	"Dime"-banke in njih vsebina spadajo sekciji tiste narodnosti, v katere sekcijo upada klub.
15.	Za pripravo načrta in pravil, ki nuj odgovarjajo AVTONOMNIM sekcijam v smislu gornjih predlogov, naj se izmed gl. odbora J. S. Z. takoj po objavi rezultata glasovanja izvolijo na seji gl, odbora trije člani, da pripravijo načrt pravil, kateri naj se predloži članstvu J. S. Z. v pretres. Za ta pretres se določi 60 dni časa, tako da člani lahko dodajo ali pa izmenjajo po odboru prirejene točke. Po preteku 60 dni pa naj gre stvar na splošno glasovanje, kakor vsak drug predlog. Vse izmene in dodatki morajo biti v soglasju z načeli, ki so zapopadena v teh predlogih.
I).
16.	Da se preloži kongres J. S. Z. in sicer za najmanj 1 (en) mesec dni po rednem kongresu (Socialist Party) socialistične stranke v Ameriki.
KOMENTAR:
Par dni preden bi bil moral rezultat glasovanja o organizaciji J. S. Z. na podlagi avtonomuih sekcij stopiti v veljavo, je bila na izrečno željo nekaterih -članov glavnega odbora sklicana iz-redua aeja ua dan 29. decembra 1917 z dnevnim redom:
"Da li je pravilno učinjena podjela savezne imovine."	.	5 *
Na seji se je pa pokazalo, da ni bil to pravi namen, zaradi 'katerega se je sklicala ¿eja, ampak da se je za tem skrivalo vse nekaj druzega. O raz-
delitvi zveznega imetja »e ui «»ploh nič govorilo, namesto toga se je pa nenadoma pojavila zahteva, da se «kliče r/reden «kongres in hrvaška večina glavueiga odbora je popoluomu razveljavila ves odglasovani referendum.
Vpričo naglega menjavanja nazorov med Člani večine glavnega mibora, zlasti če se vpo • števa, da so bili bai hrvaški sodrugi prvi, ki so vstrajno zahtevali delitev »I. S. Z., se mora sklepati, da se tudi za nameravauiui izrednim kou • som skrivajo nameni, ki niso jasni.
V sedanjem času je popolnoma razumljivo, da se na kongresu rte bi mogUi temeljito in vsestransko govoriti o vprašanjih, iz katerih izvirajo naši spori. Ne le, da ne bi mogel tak kongres prinesti nobene izjasnitve, ampak laliko bi postal naravnost nevaren za OBSTOJ ZVEZE same. Hi za ta namen bi morali člani še potrošiti debele tisočake, ali pa bi požrl kongres vse svežino* imetje. Zato je tudi izreden kongres v današnjih dneh neumesten in nevčasen ter predlagamo, da se odloži, dokler ne bo imela stranka svoje konvencije. To je že zato potrebno, ker smo tudi mi del ameriške socialistične stranke, in je 'bolj umestno, da zborujemo mi za njo. ne pa pred njo.
Slovenski sodrugi se odločno upiramo, da bi se na tak lahkomiseln način postavljali interesi Zveze na kocko; za jugoslovanski proletariat, ki ga čakajo veliki razredni boji, je predvsem važno, da se ohrani njegova organizacija. Besedni radikalizem, ki nima nobene realne moči, je le voda na mlin reakcije, in lahko oropa delavstvo ujegovega najnujnejšega orožja.
Zaradi tega smatramo, da so vpričo naiih nesoglasij razlogi za avtonomne sekcije danes enako uiočni, kakor takrat, ko je šla zadeva na glasovanje in ko so jo ravno hrvatski člani glavnega odbora najodločneje zastopali. Slovenci ne zahtevamo pri delitvi imetja nobene predpravice, in če bi bili hrvatski sodrugi o tem vprašanju želeli
kakšno pogajanje, se slovenski sodrugi uc bi bili upirali. Protestirajo pa, da se vlači članstvo s takiui razveljavljenjem od glavnega odbora samega započetega, dovršenega in potrjenega glasovanju za nos.
V sedanjih razmerah smatramo avtonomne sekcije, kakor je v našem predlogu navedeno, za edini izhod, delitev premoženja po razmerju članov je pa tako pravična, da ji ni mogoče ugo -varjati.
Sprejem našega predloga ne pomeni, da smatramo to za poraz nasprotnih nazorov o taktičnih vprašanjih. Avtonomna sekcija daje hrvatskim sodrugom popolno svobodo, da zastopajo svoje mišljenje, nas pa le resi neopravičenega pritiska. Končna rešitev teh vprašanj pa ui odvisna od nobenega kongresa in ne od časnikarske polemike; prinesla jo bo godovina sama. Dotlej je pa treba SVOBODE mišljenja In vzajemne tolerance. To je namen, ki ga hočemo doseči z gornjim iniciativnim predlogom.
Za J. S. Z. klub itev. 1: (•PEČAT.)
Filip Godina, tajnik.
• Gornja iniciativa kluba št. 1 je bila predložena dne 19. januarja 1.1. gl. odboru J. S. Z. a jo je večina odklonila, valed česar je klub na podlagi člena 50 zveznih pravil prosil klube za podporo.
Podporo so poslali do danes, 1. februarja t. K sledeči klubi: Socialistični klub št. 180, 27, 198, 49, 192, 26, 155, 180.
Ker pravila predpisujejo, da gre taka iniciativa na splošno glasovanje, ko dobi iz treh držav in od >est'ih klubov podporo, stopa iniciativa z dnem. 9. febr. t. 1. v veljavo in gre na splošno glasovanje. Glasovnice o iniciativi «dobe klubi v kratkem. Vsa navodila bodo ua glasovnici.
Tajništvo J. S. Z.
Naša mainiška
Sodrugi!
Zima se približuje kraju in s pomladjo pride zopet svetovni praznik zavednega delavstva
prvi majnik.
Za proletariat, ki je zvest ideji svobode in mednarodnega bratstva, nastaja vprašanje, kako proslavi ta dan, katerega pomen so dogodki zadnjih let le še povečali. Res da je v mnogih deželah, zlasti v državah teroristične avtokracije, v Nemčiji in v Avstriji, praznovanje prvega majni-ka nemogoče. Ali s teui ui rečeno, da je pogiuilo, kar izraza ta proletaraki praznik. Vojna je le še jasneje pokarala, da je brez medna rodne solidarnosti irarodov, v prvi vrsti njih množic, njih delavskih razredov, vsaka svoboda, vsak uapredek in uspešen razvoj človeštva nemogoč. Kakor mora izginiti tiranski absolutizem, tako mora tudi miniti nacionalistična prevzetnost in zaničevanje drugih narodov, da se more na trdno podlago postaviti mir, ki ga potrebuje svet za prosto dihanje in varno življenje.
Prav to mednarodno pobratimstvo je pa temeljna ideja prvomjaniškega praznika. Ta ideja ni mrtva, temveč se je mogočno poživela in se širi dalje od dne do dne. V mnogih krajih so ji zamašena usta, toda v srcih sivi povsod in v vsaki deželi pride dan, ko vzplamti v mogočnem plaine-uu, v katerem izgori despotizem. .
Vojna, ki je po vsem svetu v vseh krogih povzročila zmede in zatemnila mnogo jasnih pogledov, ni niti delavstvu popolnoma prizanesla. Tudi delavci so ljudje in tudi najbolj zavedni med njimi niso nezmotljivi. Pojavila so se nasprotja v presojanju položaja, v izbir a nu taktike, in veatu so ta nasprotja dobila ostre oblike. Toda zelo majhne so tiste duše, ki obupa vajo zaradi tega nad delavsko osvoboditvijo in nad socializmom. Emancipacija proletariata je utemeljena v razvojnih zakonih in nobena sila na svetu je ne more trajno prepreičiti. Nekaj časa jo lahko zadržujejo
zunanje ovire in zmote delavstva samega ; toda kar se mora zgoditi, se zgodi prejalbdej neizogibno. Socializem je tak cilj. ki ni izumljen v glavi kakšnega posameznega človeka ali kakšne male skupine, ampak je neizogibna posledica gospodarskega razvoja, in zato je njegova končna zmaga nedvomna. Njegovo propagando lahko o-vira in otežčava brutalna sila; njegov/ namene lahko obrekujejo podle kreature; njegovo ime lahko zlorabljajo fanatiki iu nevedueži ; socializem sam ostane kljub temu zdrav in krepak, in z njegovo zmago pride svoboda in povišanje vse* ga človeštva.
Čim bol jse pa kaže kratkovidnim očenl, kakor da hoče tudi socializem pogoltniti kaos, tem resnejša je naloga resnično zavednih delavcev, da drže krepko prapor svobode in uiednarod-nega bratostva, da podkrepe vero omahujočih in vlijejo poguma tistim, ki so preveč zatirani, da bi mogli dvigniti svoj glas.
(Način praznovanja samega je stvar prizadetih organizaciji. Toda "Proletarec" in "Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba" hočeta tudi od svoje strani storiti, kolikor je mogoče, za proslavo tega dne.
Že lani smo izdali posebeu
majniški list
in smo z njim dosegli velik moralen uspeli. To nas vzpodbuja, da ponovimo letos ta korak v na-di, da ustrežemo s tem zavednim slovenskim delavcem.
Izdaja bo zopet urejena v obliki revije v velikosti 10.5 proti 7 palcem in bo štela najmanjc dvajset strani.
Ako pa dobimo zadostno množino oglasov, bo obsegala
dvajset strani samega čtiva,
to se pravi, da ne bodo oglasi všteti v tem številu strani. Kakor lani, bo tudi letos slavnostni list
lepo in bogato ilustriran
Creditev poskrbi uredništvo 4*Proletarea", kar daje gtrtovo vsem naročnikom jamstvo, da dobe lepo izdajo, ki bo dostojna delavskega praznika in gotovo zadovolji vse citate!je. Kolikor je ležeče na upravništvu, bo tudi ono vse storilo, du se izpolnijo vse upravičene želje.	.
Ta izdaja izide
poleg "Proletarca"
ki izide redno brez obzira na slavnostni list. Nul ročuiki torej dobe tudi za l. maj redno "Proletar-eevo ' številko. Kdor ieli slavnostni list, ga mora naročiti.
Lani smo storili v teiu oziru prvi poizkus; letos ga ponavljamo. Ako se obnese, bo Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba iz tega črpala pogum za prihodnja leta in tedaj je gotovo, da postane slavnosti majski list trajna letna izdaja.
Z ozirom na veliko draginjo, ki se je lotila vseh tiskarskih proizvodov, vsled katere se pokrivajo le izdaje z zelo velikimi nakladami, se di-rektorfj sicer zaveda težave te naloge; pričakuje pa uspeh, ker je prepričan, da ust reže s to izdajo željam najširših delavskih krogov.
Vsak sodrug, kdor smatra boj proletariata za osvoboditev izpod kapitalističnega jarma resno, nam bo gotovo pomagal s pridno agitacijo za razširjenje te izdaje, ki bo vsakemu odjemalcu lep >pomin.
Cene slavnostnega lista so sledeče:
tPosameztu iztis.............+0.10
10 iztisov..................0.95
25 iztisov..................2.25
50 iztisov...................4.50
. 100 iztisov...................8.00
250 iztisov...................19.00
500 iztisov...................95.00
1000 iztisov....................60 00
Majski slavnostni list izide
v prvi polovici aprila
in prosimo vse organizacije kakor tudi posauiez-tie odjemalce, da se čimprej naroče. Na vsak način pa morajo biti naročila
najkasneje 5. aprila
v rokah upravništva. Z ozirom na velike stroške f nam ne bo mogoče tiskati več iztisov, nego jiii bo naročenih; kdor se prekasiio oglasi, mu torej •bomo mogli povtreči. Prosimo sodruge, naj vpo-števajo to, ker se jc doslej že nekolikokrat zgodilo, da so nam naše izdaje — u. pr. letošnji koledar — zelo kma4u pošle, iu tako se tudi sedaj zelo lahko zgodi, da ne bomo imeli več slavnostnih listov, ko bi jih marsikdo še rad dobil. 8 pravočasnim naročilom je pa to vprašanje rešeno.
Vsa naročila >prejema upravništvo "Prole-tarca".
Da bo izdaja zelo primerna za agitacijo, nam ni treba naglašati.
Izpolnite in izrežite ta kupon, ter ga nam ]H)šljite!
Ivan Cankar
Hlapec Jernej in njegova pravica.
Če nasitite mene, ni potreba, da bi bili drugi lačni. Tako se je zgodilo, kakor boui povedal; še otrok bi razsodil, kako bi ne razsodili vi, ki ste učeni in poznate postavo! — Delal sem štirideset let na Beta j no vi; ni tolik« zemlje, da bi jo z dlanjo pokril, ne na polju, ne na senožeti, kamor še ni bil kanil pot od mojega čela. Tako sem delal štirideset let in Bog je obilno blagoslovijo moje delo. Pa je umrl stari Sitar, pa je prišel sin njegov, negodnik, Id je rekel, v prešerni pijanosti je rekel: Jernej, zdaj poveŽi culo in pojdi, zakaj Jernej, zdaj sem jaz gospcdor; zdaj si dodelal, zdaj si star in nadložen, ne maram te več; ni več kota zate v domu,Jd si ga sam po-, stavil in ga varoval vsega hudega, ni več zate kruha, ki si ga sam pridelal;, le vzemi popotno palico pa pojdi, kamor ti je poti Tako je rekel; je razsodil sam zoper pravico in postavo, da je jablan tistega, k1 jo je otrescl, ne tistega, ki jo je zasadil. Jaz pa sem Sel in sem se napotil i<kat pravice, ki jo je Bog poslal na svet in ki je človeška sila ne more razdreti. Razsodite!"
Tako je govoril Jernej, počasi in pO vrsti, brez hinavSčine. Mladi sodnik pa jr poslu*«! in je gledal žalostno.
"Le vrnite sc," je rekel, "vrnite ^e fia Beta jnow> k svojemu gospodarju, ki je trd in krivičen in mu rečite: spoznaj pravico, bodi usmiljen, daj mi kot v svoji hiši, koa kruha na stafs leta! Recite mu tako, pa mu to ¿al in bo Jftosaal «voj fcreh in bo storil, kakor boste prosili 1" . .
Osupel jc poslušal Jernej take besede; dolgo jc molčal.
"Kaj ste sodnik?"
"Sodnik sem."
"Pa ste razsodili po pisani in božji pravici?"
"Tako sem razsodil."	v
Visoko se je zravnal dolgi Jernej, za glavo je bil višji od sodnika iu od lenuhov, ki so stali pred durmi.
"Jaz pa rečem, sodnik, da niste razsodili ne po človeški, ne po božji pravici! Kaj je Bog u-kazal, da se zavali negodnik na posteljo, ki sem jo jaz .sam postiJjal iu ravnal trdili štirideset let? Kaj ^e Bog za povedal, da naj pogine v jarku Jernej, ko si je postavil lepo hišo in topel liram? Odprite bukve: ne znam brati, pa bi rad videl ml daleč tiste črne besede, ki so tako naredile in zapovedale. Pokažite: tudi vezavo bi rad videl tistih bukev in črno obrezo! Ali je tam zapisano, povejte: delal si, s krvjo si gnojil, da je visoko pognala pšenica, da se je cedila trav« od soka; zdaj pa, ko si stra in nadložen, k* ui več krvi, da bi z njo gnojil, zdaj pojdi! Če je zapisano, povejte, da naj Jernej, Kadar je napolnil shrambe in kažcc, bedi, od vasi do vaci, od hiue do hj$#, v nadlogo ljudem in pr.om, ter prosi vbogajme skorje kruha? To mi povejte! In še mi razložite, kako da ravnam zdaj s svojim delom, kam bi s njim: v zemljo je zakopano, pal za klaftro globoko — kako naj ga izkopljeu? Kako na1 ga povežem v culo, ua rafao ¿ade&eiu J Mojih štiri-
deset let — kako naj jih spravim, kako zauŽivam na zapečku! — štirideset let — preštejte in premislite, koliko je to tednov in koliko ur! Moja pamet je počasna, stara; ne znam prešteti; ampak povejte mi, če je to samo toliko tednov in samo toliko dni, da je ta cula obilno plačilo? Prazni*kn obleka in platnena srajca pravično povračilo? Tako jc, recite: obilno plačilo, pravično povračilo — pa bom verjel, da ste sodnik, kakor ga je Bog postavil!"
Žalosten je poslušal mladi sodnik, žalosten je gledal na Jernejev zagoreli, razorani obraz, na prašne čevlje in obonesno obleko.
"Ne prerekajte se s pravico, kakor je; ljudje so jo ustvarili, ljudje so ji dali silo iu oblast. Kadar vas biča, upognite hrbet in zaupajte v Boga ; če spremeni obraz, da bi je človek ne razločil od krivice, obrnite se stran in ne iščite opravka z njo! Tako premislite, pa pojdite z Bogom in storite, kakor sem rekel!"
Ves osupel, ves prestrašen je pogledal Jernej.
"Torej ni pravice? Torej ste jo zatajili?"
Sodnik je molčal.
"Zato sle jo zaprli v to veliko hišo, <ln bi ne mogla v svet? Zaklenili ste jo dvakrat, zapečatili ste j»» devetkrat, dn bi hc ne izgubilo na '•esto, da bi je ne urejal Jernej? ZhIo sle jo željnim očem? Ampak ukanili ste se, ko ste tako storili, niste poznali Jernej«! Iskal jo bom, pa če je zakopana v zemljo tako globoko kakor moje delo! Kopal bom, lopato bom vzel in bom kopal, dokler bodo mogle te moje stare roke! — Že v Dolini vam je rekel tisti kmet, razbojniki vam je rekel po pravici. Jaz pa stm si mislil v svoji nespAfceti: razbojniki je rekel, ps so pravični sod
UPRAVNIŠTVU '4 PROLETARCA'''
4008 W. 31st St., Chicago, 111.
Pošiljam________dol.........cent. za
............ iztisov majskega slavnostnega lista.
r
Pošljite na naslov:
line ...............................
Ulica..............................
Mesto in država ......................
niki; slabo je gledal, krmežljave so njegove oči; slabo je slišal, gluhasta so njegova ušesa! In se še ozrl nisem za njim in sem šel. Zduj pa vdru-go, zdaj pu glasneje, tam na stopnjicah, moški in ženska: razbojniki, razbojniki, razbojniki! Iu spet sem si mislil: kako bodo razbojniki v tej hiši, ki je hiša pravice iu pisanih postav? Tako sem mislil, pa sem se ukanil v svoji stari pameti. Zakaj nc hiše pravice, hišo laži, hiuavščinc.in razboj-ništva ste postavili. Niste služabniki božje besede iu postave, pač služabniki satanovi in njegove krivice. Na krivo pot sem zabredel, na pravo krenem !"
Zmirom glasneje je govoril Jernej, zmiront več lenuhov je stialo med durmi. IV jc prišel droben, starikav plešec, iu se je ustavil iu je grdo pogledal.
"Kdo kriči, kakor čedni k na paši?"
In dalje jc govoril Jernej.
44 Nič nc maram, da bi trpel kdo krivico zaradi Jerneja. Ampak razložil bom, boui tožil: niso pravični sodniki, razbojniki so; ui hiša pravice, hiša hinavičlnc jc, z lažjo in hudodelstvom so jo. oskrunili. Nc bodo vas obesili, na cesto vas bodo spodoli, s culo in palico; porušili bodo to o-skrunjeno cejkev, dn ne bo kamen ostal na kamnu!"
T.iko je -.'ovoril Jernej in jc t repe! al od globokega srda.	(I>nlje prihodnjič.)
Kukor v.ak človek pride "njegovo veličanstvo" joka je na ¿vet in kakor vsak človek nazadnje izdihne. Vmes mora jesti, piti, kihati, kašljati, v.* po clovetko. Kaj je torej na njem "boianske-g<M	__________, JL±
p r ol k t a
proletarec
LIST za interese f>KLAVSKEliA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
•- Lastni k in UdaJataU: ——
jiftalavaaska delavska tiskovna _ dražb j v cfelea«e. illlaols.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 sa celo Isto, $1.00 za pol leta. Za Kvropo $2.50 *a celo leto, $1.25 pol leta.
Oglasi po dogovora. Pri spremembi bivališča je poleg novega nazaaniti tudi stari naslov.
GlaaSo iI«vmiIi* «riuliKlJt Ju*o»l — »•cUiUtitac ivcm v Amariki —
Vae pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednoati, je po-
iiljati pre l^dniku družbe Fr. IMovich, 1844 So. Racme A ve., Ckicago, 111.
PROLETARIAN
Ovstd and publlabad «vary Tuesday by
fealk Slavic Workmen*» Pub. Co., Chicago, lllineis.
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, $1.26 for naif year.	»:»
Advertising ratea on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
W. 31, STREET, CHICAGO. ILLINOIS
ŽELJE IN NAMENI KLERI KALIZMA.
Ako klerikalizem ne išče ciljev v nebesih, in da jih tam ne išče, je dognano, tedaj jih mora iskati na zemlji. Ako se ne bojuje za vero, se mora bojevati za kaj posvetnega. Pravi klerikalec ne priznava tega, ampak cd njega tudi ne izvemo vsak dan resnice. Samo vča-si, zlasti Če je pijan moči in zmage, mu zdrkne z jezika ošabna in odkritosrčna beseda, katera, katero pa navadno kmalu obžaluje in potem zavija na vre plati.
A tudi brez njegovega priznanja je jasno, da se žene klerikalizem za cilji, ki nimajo prav nobene zveze z onim svetom, temveč so čisto zemeljski. Kaj bi iskal v politiki, če bi ne imel političnih «uotrov? Kaj bi se vtikal v socialna vprašanja, če bi ne imel socialnih ciljev?
Ako bi klerikalizem ne imel druge akrbi, kakor versko, bi o-stal v cerkvi in bi našel tam toliko dela, da mu še časa ne bi ostalo za druge reči. Brigal bi se, da dobi ljudstvo pravo krščansko vero in da res resi tiste pogansko-krščansko- babjeverske mešanice, v kateri večinoma živi. Politiki in posvetnim vprašanjem sploh bi pa skrbno zapiral cerkvena vrata, da se ne izpridi in ne omadežuje vera z rečmi, ki ne sodijo vanjo.
Ako bi mislila cerkvena hierarhija le na izveličanje duš, se sploh ne bi moglo govoriti o klerikali-zmu, ker ne bi bilo klerikalne stranke.
Tudi tega ne zahtevamo, da bi duhovniki srfmo maše brali, bolnike obhajali in molili otfennše. Tudi oni% so ljudje, državljani, člani različnih narodov, občinarji, služabniki in imajo vsled tega brez obzira na svoj poklic interese, ki jih s» iejo zastopati, varovati in pospeševati. Ampak če bi hoteli to, bi bilo umevno, da bi bili člani drugih strank; oni pa so organizirali svojo stranko, ki je pod kontrolo višjih cerkvenih dostojanstvenikov^ Torej imajo svoje posebne namene.
Da jih spoznamo, je treba najprej pomisliti, kako je bilo s katoliško cerkvijo v preteklosti.
V prvih stoletjih po Kristusu vemo, da se je kristjanom slabo gedilo. V rimski državi je veljalo poganstvo. Rimljani so bili sicer v verskih rečeh zelo svobodomiselni. Kadar so zasedli kako novo deželo, niso žalili verskih čutov njenih prebivalcev, temveč »o celo podobe njihovih bogov odnesli v Rim in jih postavili v svoje tem-pelnc. S krščanstvom pa je bila druga reč. Jezusov nauk je bil revolucionaren,* socialuo-revolucio -naren in to je tudi glavni vzrol; da se je tako mogočno razširil med siromašnim ljudstvom. Rimski vladarji iu velikaši so prav dobro zaslutili ta značaj krščanstva in so se ustrašili "prekucu-ških" idej. Da so verovali v drugega boga in imeli drugačne verske šege, bi bili pri kristjanih prav tako pretrpeli, kakor so pretrpeli pri drugovercih. Ampak soeialno-filOzofična vsebina krščanskega nauka se je zazdela nevarna mogotcem in zaradi nje so jo jeli zatirati, kristjane pa preganjati. Mučeništvo je takrat cvetelo v vseh mogočih oblikah. Kristjani so se morali shajati pod zemljo, v katakombah, trpeti so morali za-
ničevanje iu uikakor niso bili varni življenja. Seveda je med tedanjimi in sedanjimi kristjani velikanska razlika. Med njimi je vUu dala enakost; bili so kumunisti; lastnina je bila spJošns, duhovnikov niso imeli, šc manj pa višje cerkvene dostojanstvenike. Služba božja je bila zelo priprosta. V vsem so sledili kolikor le mogoče Kristoviin naukom.
S terorizmom se nikdar niso dosegali trajni cilji. Proti vsaki sili se perjalislej porodi upor. Muče ništvo je učinkovalo agitatoričuo. Kristjani ko se množili. Dobivali so pristaše v najvišjih krogih, kon* eno je Konstantin, ki ga zgodovina imenuje Velikega", razglasil krščanstvo za državno vero.
lzpremenil se je položaj krščanske cerkve, pa tudi cerkev sama. Ko je dobila prvo mesto v državi, se je katoliška vera že močno raz likovala od vere prvih kristjanov. Zaradi novih naukov iu različnega razlaganja svetega pisma, o katerem m> se cerkveni učenjaki dolgo prepirali, katero da je pravo, ker jih je bilo mnogo iu zelo različnih izdaj, je bilo mnogo razkolu v cerkvi. Največji je bil zaradi rimskega škofa, ki je hotel imeti kot "Petrov naslednik" prvo, odlično in merodajno mesto v eer-. kvi; vzhodni kristjani niso hoteli priznati njegovega prvenstva, cerkev se je razpadla v rimsko in grško. Vsaka je trdila zase, da je edino prava. Zapadna se je imenovala katoliško (pravoverno), vzhodna pa ortodoksno .(pravo-učečo, pravoslavno).' Vsaka se je razvijala zase, med ol>ema so nastale prav velike razlike. Mnogo je takih, da jih tudi laik prav lahko opazi. V rimski cerkvi vlada latinščina, v grški pa jezik naroda (pri Slovanih na primer stara slovenščina). Katoličani imajo skupnega poglavarja papeža, pravoslavni imajo različne patriarhe; katoličani imajo tajno spoved, pravoslavni ne; katoliški laiki dobivajo obhajilo v eni podobi, pravoslavni v dveh; katoliški duhov niki morajo biti samci, pravoslavni se lahko ženijo. Kristjani pa so vendar eni in drugi, krščanske se še mnoge druge sekte, ki priznavajo papeža, na primer protestant-je, stari katoličani, unitarci, uaza-renčani itd.
S tem, da je krščanskaiVefcH postala državna, je začela silno naraščati njena moč, tako da je kmalu bila večja kakor državna. Papež je postal za ves katoliški svet vladar nad vladarji. Iz njegovih rok so kralji in cesarji sprejemali krone, on jih je lahko preklinjal, odvezaval narode poslu šnosti do vladarjev, jim ukazoval, nalagal vojne itd. Države so postale polagoma dodobrega edvisne od cerkve, vsi katoličani, od cesarja do zadnjega hlipca so bili papeževi služabniki. Cerkvena moč jc dosegla tako velikost, da se brez njene volje sploh ni moglo nič zgoditi in papež je bil takore-koč vidljiv bog na zemlji.
Zgodovina papežev nas seveda uči, da je bilo med njimi dosti takih, ki niso imeli prav nič bosanskega, ampak so uganjali hudobije, da obhaja zona človeka, če č.ita o njih. Tudi se je zgodilo, da jc bilo po več papežev obenem; vsak je seveda trdil, da je on pravi in je preklinjal vse druge, vsak je imel svoje pristaše in vsak je vladal na svoj način. Ampak čim je eden pn*magal druge, je bil najvišji gospodar na svetu.
Katoliška cerkev je torej dosegla tako moč, da večje sploh ni na zemlji. V vseh važnejših re ceh «e jc godilo tako, kakor jc o na ukazovala, države .so bite njene služabnice, lil cerkev je znala iz koriščati svojo moč!
Nihče ne taji, da bi ne bila sto rila tudi Včasi kaj dobrega. Saj je sploh krščanstvo napredek primeri z barbarskimi verami, ki so ukazovale na primer krvave, celo človeške žrtve. Vendar se pa ne more reči, da ne bi moglo biti na svetu nič plemenitejšega, nego je krščanstvo. Gotovo je popolnejše, ako človek dela dobrote le iz čiste ljubezni do njih in pa varuje zlfga, ker noče uganjati hudobij, kakor pa če neprenehoma računa, koliko plače bo dobil v neljcsih in se ogiblje greha iz strahu pred peklom in hudičem. Tudi grško* poganstvo si je pridobilo velike zasluge; budizem je storil mnogo dobrega, inohamedanstvo uči marsikaj.
Koristnega in lepega; vendar pa katoliška cerkev nikdar ne bo postavila koristi drugih ver nad njih resnično ali navidezno škod-
ljivost. (se je torej katoliška cer kev v preteklosti storila kaj dobrega, vendar ne more zahtevati, da bi se zatisnile oči pred vsem, kar se je pod njeno neomejeno vlado in po njeni volji godilo slabega.
V prvih časih je bilo kričan stvo preganjano; ko je prišla cerkev do moči, je začela sanrn pre ganjati drugače misleče ljudi in sicer prav tako brezsrčno in krva vo, kakor so nekdaj rimski cesarji preganjali kristjane. Da bi se polastili Palestine in omejnih kra jev ,so evropejski kristjani na za poved papežev vodili krvave vojne — križarske vojske — v kate rib je tekla kri v rokah, ne v po tokih. Na Španskem so kristjani pregnati mohamedanske Mavre, ki so v deželi vst varili pravi raj in so povzdignili kulturo tako visoko, kakor ni bila ne prej, ne pozneje v Španiji. Morili, plenili, po-žigali, razdevali so vsaj tako o-k rut no kakor. pozneje Turki po naših krajih<; a vso to grozo so pokrivali s plaščem krščanstva. Spa nija je postala popolnoma katoliška, cerkev se je tam razvila ka kor nikjer, duhovništvo iu meni štvo se je pomnožilo kakor gobe po dežju, a vendar je katoliška Španija dandanes uajžalostnejsa država v Evropi. Nikjer ni toliko siromaštva, toliko neznanja, toliko nekulture in taka državna slabost, kakor na Španskem.
Zgodovinska resnica je, da so bili žkije v dobi križaiskih vojn in po njih skoraj edini čuvaji kul ture v Evropi; bavili so se z znanostjo, s knjigo, z zdravuištVom, kajti krščanstvo ni imelo zniisla za nič drugega, kukor za boje v "sveti deželi." Tako so zaprli Žide v "Geta," prisilili »o jih, nositi sramotno obleko, za branili so jim kmetovanje in vse višje poklice, pa ni čudo, če se je v stoletjih, ko niso mogli delati takorekoč nič drugega, kakor kupčije in posredovanje denarja, posebno močno razvil med njimi kupčijski duh.
Na vrhuncu svoje moči je bila katoliška cerkev v srednjem veku, ko je vpeljala takozvano sveto inkvizicijo. Nainen teh mračnjaških sodišč jc bil, preganjati vse ljudi drugega mišljenja. To je bil čas, ko ni bil nihče varen svojega življeuja. Tudi veren kristjan, če s<f je le kaj zameril t«i*i aft d*emir inkrteitorj«,*^ prišel v ječo, v mučilnico in končno na grmado.
Neverjetno je, kakšno praznoverje se je takrat širilo po Evropi! Vse je verjelo v coperniee in copernike; nihče ni dvomil, da prihajajo hudiči živi na zemljo in kupujejo duše, da se jim zapisujejo ljudje, da se speča vajo ženske ž njimi, da jahajo na metlah po zraku itd.
Takrat so gorele grmade "za višjo slavo božjo" po mestih in po deželi in na tisoče ljudi, "krivo-" slabih kristjanov," " "hudičevih zaveznikov" je zgorelo spričo najvišjih duhovnikov v sijajnem ornatu, kraljev in dvorskih krogov in neštetega zapeljanega ljudstva. Nikdar v poganskih časih ni bilo toliko človeških žrtev kakor v dobi svete inkvhzieije.
Pa tudi drugače jc marsikdo izgubil svoje življenje, kep se je zameril cerkvi. Plemeniti Hus, značaju! (tiordano Bruno in neštete žrtve, nad katerimi so katoliški duhovniki prelomili palico, je cerkev izročila "posvetni roki," da jih kaznuje in navadna kazen je bila smrt na J^madi, kajti — cerkev ni hotela prelivati krvi. ^^
Tisto neomejeno moč, ki jo je cerkev imela, jc izginila. Mnogo ji je vzela reformacija, ki je eele narode iztrgala iz papeževe obla-
iije, bi mu inoral biti tak abaolutl-aern neznosen. In kje ja jamstvo, la bi se s klerikalno nadvJado ne
povrnilo vse, kar je bilo. ds na bi vzplamtele zopet grmad» in da bi ne vstala sveta inkvizicija iz groba? Danes ni tega, ker klerikalizem nima tiste moči. Ampak ko jo je imel, ja bito tako in če bi jo zopet dosegel, bi bilo lahko še huj-
SOOIALNX RAZMERE IN AL-KOHOLIZEM
vereev, "copernic,1
"Ako mora človek živeti v peklu, bo v njem rajši pijan nego trezen."
Upton Sinclair.
Socialistična stranka vidi v alkoholizmu močno oviro za osvoi-bojenje delavskega razreda. Zato deluje ip mnogo vrsto let z vsemi močmi, da prejr&a delavstvo o neizmerni škodljivosti uživanja alkoholnih pijač. Ali socialistična stranka ve, da je alkoholizem po sledica. a ne vzrok današnjih strašilih socialnih razmer, v ka -terih živi proletariat. Ve, da ni alkoholizem vprašanje, ki se za uiorl rešiti samo, ločeno od ostalih socialnih vprašanj; alkoholizem je člen v verigi družabne bede. Zato jc prepričana, ds se i>o vprašanje alkoholizma rešilo le tedaj uspešno, kadar bodo rešena vprašanja o delovnem času, stanovanjski bedi, nezadostni prehranitvi itd.
Predolgi delovni Čas zspelje predvsem veliko število delavcev, da segajo po vinu, pivu in žganju tako, da jim oškoduje telesne in duševne moči. Kdor mora delati po deset, dvanajst ur v slabo prezračenih prostorih, v vročini in prahu, jc umevno, da mu opešajo moči in da seže po strupu, da vsaj nekaj trenutkov sopet lahko dela. Seveda tiči v tem velik predsodek. V ljudstvu je tako ukoreninjeno naziranje, da alkohol osveži telesne in duševne moči, da celo inteligentni delavci verujejo v to. Ali alkohol je le bič, ki užge trenutno moč, a trajno ne osveži.
iNizke mezde, ki ne dopuščajo, da bi delavstvo kupovalo zase in za svoje druiiue izdatne, tečne hrane, so tudi virok, da je uprav mti Jel^stvoni igauje tako pri Ijpkljsna, Popelnom»' umljiva je, da delavec poplakne s požirkom žganja kos trdega kruha in žal-tove slanine, posebno tedaj, čc je prisiljen; da je po beznieah, ker
i'e dom» preoddaljen od delavnice, ✓e nima delavec opoldne tople hrane, tedaj seže po alkoholu, ker meni da ga ogreje. Ali tudi to na-ziianje je prevara.
In ko se vrne delavec domov, kakšno jc domovanje? Izmučen, premrazen prihaja v golo, vlažno nezakurjeno sobo in v tej luknji naj dobi njegovo telo odpočitka. tukaj naj se razvedri njegova duša? In na tisoče jc delavcev, ki imenujejo svojo last le košček take mrzle, neprijetne sobe, ker si ne morejo vsled nizkega zaslužka najeti boljšega stanovanja. Če je delavec oženjen in jc prisiljena tudi njegova žena,, da dela ves dan izven doma, kakano je tako domovanje? Razmetano, nepospravljeno, dostikrat kuhinja in spalnica v enem prostoru, iu tu kaj naj se odpočije ? Kdo se bo čudil tedaj, če pobegne delavec prej ko mogoče iz tega "domova nja" in išče v gostilni utehe.
Beda in pijančevanje sta v najtesnejši, dostikrat v nerazdružlji vi zvezi. Kakor hitro pa pride delavstvo do boljših mezd iu « tem seveda do boljše, tečnejfce hrane, zdravejših stanovanj, te daj pa se poslovi od žganja in pi
lu največjega pomena za razvoj socializma, in vse svropske socialistične stranke imajo delavske abstinenčne organizacije.
Besede ameriškega sodruga Up-tona Sinclair ja: "Ako mora človek živeti v peklu, bo v njem rajši živel pijan nego trezen,'' ki jih je napisal v svojem romanu "iMočvirje", so grozna obsodba današnjega kapitalističnega družabnega reda. Kapitalizem je pahnil delavca v razmere, ob katerih bi moral zblazneti, da ni iskal tolažbe v alkoholu. Ali čim bolj prodira ideja socializma med delavstvo, čim bolj se utrjuje v delavstvu prepričanje, da mora postati vse drugače, kakor pa je, tembolj se zaveda delavstvo, da zamore ta gigantski -boj izvoje -vati le trezen razred. (Namesto črnega obupa, ki je prej tiščal delavstvo k tlom in ga silil iskati trenotnega poza bi jen j a v strupu, je socializem prežel delavstvo s svetlim upom na boljšo bodočnost. In delavstvo spoznava od dne do dne 'bolj, da alkohol ni prijatelj, temveč njegov največji sovražnik in zli duh.
Dvoje svetovnih nazorov.
Je vino sli pivo. Da ostane v de-sti, še več pa franetska revoluci-'laven poželjenje po vinu ali pivu
vzlic boljši mezdi, je pač vzrok
ja. Ampak kdor je okusil tako moč, je težko pozabi. In zato se lahko razume, da sanja katoliška cerkev vedno o tistih časih, ko je bila silna vladarica in je rimski papež bil kralj vseh kraljev.
Če razumemo to, pa tudi poznamo pravi namen klerikalizina. Krščanska vera ni iinela nobenega dobička od svete inkvizicije in od rimske avtokracije, ampak papež in duhovščina jc imela velikansko korist. Zato sili nazaj v tiste čase. Smoter klerikalizina je pridobitev nekdanje inoči in zato zahtevajo klerikalci predvsem, da se papežu povrne svetovna država. To bi bil prvi korak, da bi postal zopet kralj; prvemu bi pa že sledili drugi. Kakor bi bil papež kralj nad kralji, tako pa bi bili duhovniki uradniki nad uradniki.
Toda odkar se je ljudstvo zdramilo na konstitueionalno življe-
ta, da se njegove delavne razmere niso izprcmenilc, ki napravijo največkrat is delavca pijanca. Dokazano je pa tudi, kar so dognale strokovne orgsnizacije, da je delavstvo opustilo tudi vino in pivo, če je doseglo krajši delovni čas. Svojega prostega Časa niso več presedeli po beznieah, tem -več so ga porabili za svojo izobrazbo.
Vsako zlo, ki naj se trajno od pravi, se mora izrnvati pri korenini. Strahotna razširjenost alkoholizma v današnji dobi je posledica socialnih razmer. Te se morajo izpremeniti in alkoholizem bo pojenjaval. Socializem vzlic temu spoznanju vodi le poseben boj proti alkoholu in za abstinenco. Vse socialistične stranke v Evropi so po svojih zborih ipo. vdarjale, da jc boj proti alkoho-
V svetovnem gibanju načel imamo dve glavni struji. V boju med staro in novo družbo se dandanes križa dvoje nasprotnici si, svet preobrazujočih naziranj: krščansko in materialistično.
Razlage materialistittkega sve -tovnega nazora'so različne. Prva razlaga: Človek je brezpopiem ben atom v neskončnem vsemirju, pravtako, kakor je tudi planet, na katerem nam je dano živeti, le majhen košček velikega, neizmer nega svetovja. Iz tega temeljnega prvotneag na žira nja sledi, da jc človeška volja iu človeška zgo dovina sploh zgolj proizvod razvoja, ik je vsemogočen in na katerega človek nima vpliva. To je filozofična plat materialistiškega svetovnega nazora.
'Druga razlaga: Historični ma -terializem priznava odločilno moč gospodarskih ali gmotnih razmer, stavi pa človeka višje in tudi njegovo'voljo, trdeč, da vpliva ta volja tudi na smer razvoja.
Prva razlaga je priprosta in enostavna, druga komplicirana. . Filesoiični temelj materialiraia jc samo eden; novejše razlage ma-terializma se opirajo zlasti na c-konomični determinizem, ki ga danes ni možno tajiti in ki ga moderni človek sprejemlje kot nauk razlaganja zgodovine.
Krščanski svetovni nazor pa uči, da ima človek prosto voljo, da torej človek ni zgolj produkt razmer* v katerih živi« To prosto voljo je človeku podelil Bog. da inva možnost si pridobiti dobro ali slab« življenje po smrti, ko oživi človekova duši. Omikanemu kakor tudi neomikanemu kristjanu je tedaj posmrtno, duševno življenje končni iu edini cilj zemeljskega življenja, dočim je ma-terialistu končni cilj človeškega dejanja in nehanja srečno življenje že na zemlji.
i Temeljni nauk krščanstva je tedaj ta: Naše zemeljsko življenje je le prehodna doba v boljše življenje — v duševno posmrtno življenje.'
iKrščanski svetovni nazor ima ,— kakor vemo — odločno indivi-dualistiško tendenco, dočim ma -terialistiški svetovni nazor pozna posameznika le kot del mase, del gibajoče se snovi.
Nastane težko vprašanje: Ali je to, kar nas uči krščanstvo, resnično, aH moremo verovati temu, da bomo vsaj po smrti bolje živeli?
Filozofični materializem to zanikava. Materialistiski nazor je lepo zaokrožen in reči se mora, da so njegove meje za svobodno življenje zelo ozke. Če vem, da ni Boga nad menoj, če vem, da sem le neznaten košček materije, mi je svet, ki ga vidim, slitšitn, čutim, — vse. Ta realni svet pa je majhen, omejeu je človekov pogled v njem. Egoizem čloteka, ki pozna le gmotne prednosti — v prvi vrsti — ostane človeku edini objekt razmišljavanja.
lTuirl je Albanec Satni-bej Kra-ieri. Bil je leksikograf iu publicist. Zapustil je avtobiograf, v kari piše, da je bil rojen leta 1850. v Albaniji v vasi Frašer. Že v zgodnji mladosti jc izgubil star-šc. Ljudsko šolo je končal v rodni vasi poteui je šel v Janino, kjer je preživel sedem let v neki grški šol«. Delavni iu inteligentni Saiui-bcj je govoril dobro arabski, perzijski, grški, italijanski in francoski jezik. Zato so inu izročili važno službo v Tarabulizu iu v Carigradu. Umrl je kot glavni tajnik vojne komisije <v Ildižu. Ob prostem času je pisal članke za turške liste, prevajal je iz francoskega na turško iu je osnovsl tudi list "Sabah", ki ga jc pa izdajal samo eno leto. Glavna njegova dela, ki mu bodo slavila i-ine, so: Turško-francoski in fran-eosko-turški besednjak, ki je doživel že več izdaj, ter turški besednjak za geografijo iu zgodovino z naslovom: "Amus-ul-Alam." To je ogromno deio, obstoječe iz šestih zvezkov velikega formata s pet tisoč stranmi. Pri sestavljanju tega dela je rabil, kakor sam piše, dela osemdeset erih arabskih pisateljev, deseterih francoskih in enega grikega. Ko so Turki prelivali kri v Armeniji, je napisa! članek za "Temps," ki je vzbudil senzacijo v turških krogih, in dasi ke je podpisal s polnim imenom, je vendar ostal živ in je delal Še nadalje mimo in svobodno.
Pred kratkim bi se bila morala vršiti preiskava proti mesarskemu trustu, ki je bil obdolžen, da je na roparski način zviševal cene živil 1er da kontrolira ves živinski trg v državi in da onemogoča vsako konkurenco.
Po raznih preiskovanjih in razkritjih državnih uradnikov so prišle na dan velike lopovščine in a-meriška javnost je nestrpno pričakovala, kaj se bo razkrilo na preiskavi v post a voda ji Združenih držav.
Toda preiskava je izostala. Mesarski trust je imel toliko vpliva, da je mogel to preprečiti. Sedaj je znana skrivnost, da jc grozil trust, da izpostavi in razkrinka pred ameriškim ljudstvom več kongresnikov in senatorjev, ki so bili izvoljeni , s pomočjo trustove-ga denarja in imajo temno pretc klost. Mesarski trust je pokazal pri tej priložnosti, da ni samo finančna sMa države v njegovih rokah, temveč tudi postavodaja. Vlada, ki želi preiskavo, iu posebno predsednik Wilson, so skoraj brez moči, ker jih ovira mo-loh kapital, ki hoče nadvladova-ti ne le ljudstvo, ampak tudi vlado samo.
To je dobra slika, kakšne posledice ima nezavednost ameriškega ljudstva, ki prepušča v svoji nezavednosti, da izkorišča kapital vso državo.
Zvezna obrtna komisija je vložila pritožbo na kongres, da so napravili ameriški izdelovalci čevljev in usnja prevelik dobiček. Komisija je dokazal«, da znaša dobiček vodilnih izdelovalcev 400 odstotkov, med tem ko je znašal leta 1915 samo 100 odstotkov več kot leta 1914. Sedaj pa naj še kdo vpraša, zakaj je tako drago obuvalo!
Znano dejstvo je, da postane steklo,ki je dalj časa izpostavljeno fidlnčnim žarkom, vijoličasto. V zelo starih hišah so šipe v oknih, ki so obrnjena proti jugu, pogosto čisto vijoličaste barve. Poskusi, katere so delali v laboratorijih General Electric družbe v Sebe-nectady z X-žarki, so dokazali, da je mogoče na ta način "pobarvati'' steklo vijoličasto, svetlo rumeno, rumeno in zeleno. Kakor izjavlja Rose nt hal, ki je vodil te poskuse, je pripisovati to pobar-vanje stekla bolj izpremembam v fizični sestavi stekla, kakor pa kemičnim izpremembam. Ton barve je mogoče regulirati. Na isti način je mogoče tudi pobarvati porcelan, emalj in drage kamne. Važno dejstvo pa je, da je mogoče rabiti tak steklo, ki je bilo izpostavljeno X-žarkoiu in je zadohilo eno omenjenih barv, rabiti za zavarovanje oči pred bleščečo sol učno svetlobo ali pred snegom, kakor tudi pred X-žarki samimi.
V biologičnem poskuševališču v Pratru na Dunaju se je posrečilo s smotrenimi poskusi doseči, da so gotove kuščarice začele leči jajca in da se je ta posebnost vodedova-la. Drugi eksperimenti so pokaza li, da je mogoče izpremeniti tudi barvo kože. Ti eksperimenti so dokazali, da je mogoče doseči na ta način nove živalske varije»e, ki imajo popoflnoma druga biolo-gična svojstva kakor prvotne, e-nake kakor se je isto posrečilo tudi botanikom, da so s križanjem, bastadiranjem in z izpremembo živajenskih pogojev ustvarili po-polnoma nove rastlinske vr.<te.
Proleta reč
Habsburška Avstrija

EtMa Kristan
«T»«* tr»M*M ftM wHh th» poalma^er «t t hicago. r«b. r	m K», lili. aa l^u.r.d bjr thr «l „f (>ri. »,
Prav fauiozno jo načelo samood loče vanja narodov po avstrijski teoriji. Ministrski predsednik Seydler jo je razlagal tako, da naj Avstrija sama odloča o svoji usodi. Ta filozofija pa žepa v tem. da ni avstrijskega naroda. Habsburška monarhija je konglomerat narodov, od katerih ima vsak svoje ime, svoj jeiik in druge nacionalne atribute. Ideja sanioodločevanja ne more imeti nobenega drugega pomena, kakor da se prizna vsakemu izmed tih narodov pravica, da si sam izvoli način svojega življenja. V Rusiji zahtevaj) to pravico Poljaki, Malorusi, Litvinci, Letoviški Ksti Tatari, kavkaška plemena— kako da ne bi bili Cehi, ga-liški Poljaki, Slovenci, HrVati i. t. d. vredni tega uačela T
Scvdler, Wekerle, Čem in in vsi avstrijski sa-trepi se pa upirajo tej temeljni ideji iz zelo razumljivega razloga, da bi Avstrija enostavno skop-aela, če se dovoli njenim narodom, da si sami volijo svojo bodočnost. "Avstrijci" so člani degenerirane familijc llabsburg-Lothringen, nekateri predpotopni arivtokrati, krivohrbtni državniki ?n zarjaveli penzionisti, sicer je pa v Avstriji treba z lučjo iskati Avstrijce. •
Avstrijskega čuvstva ni bilo v mirnih časih; sedaj, ko potresa vojna temelje vsega sveta, je izginilo še tisto malo, kar ga je bilo. V tej satirični monarhiji je vse iredentistično. Avstrijsko-nem-ška buržvazija hrepeni po polnih loncih velike Germanije, le da bi -tudi ostale, «icer "iuferiornc" narode rada potegnila za seboj. Madjari hočejo biti neodvisni in gospodarji. Poljaki streme za obnovljenjem Poljske, Rusini za ustanovitvijo Ukrajine. Čehi zahtevajo svojo republiko, Italijani združitev z Italijo, Rumuni z Rumunijo, Jugoslovani pa hrepene po narodnem zedinjenju in konsolidiraiiju. Kaj ostane tedaj od Avstrije! — Cesar Kari in par lakajev.
IV.
Težko bi bilo res najti še kakšno državo, ki bi bila sama sebi tako na poti, kakor je Avstrija. Uboga monarhija Habsburžanov sama ne ve, saj naj bi počela s seboj in eksperimentira s svojim telesom kakor bolnik, ki porabi vsako sredstvo, o katerem sliši od kakšne stare ženice, pa si z vsakim bolj kvari želodec in strupi svojo kri.
Če preiskujemo, kakšen zmisel ima obstanek Avstro-Ogrske, ne najdemo na to vprašanje ob najboljši volji druzega odgovora, kakor da bi brez eksistence te narodne in državne mešanice fami-
Vi ti
(Konec s 1. strani.) nih dežel, da odklanja podpis • aneksacijske pogodbe. Rusija izjavlja za svoj del sedanjo vojno z Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Turčijo in Bolgarsko pri kraju.
Obenem dobe ruske čete nalog za popolno de mobilizacijo na vseh frontah.
Slede podpisi Leva Trockega in članov dcle-gacije.
Amsterdam, 14 februarja. — «Sodeč po zadnjih izjavah v nemškem časopisju je zadnji korak zunanjenega ministra Trockega povzročil mnogo nezadovoljnosti in suma. Pravijo, da me-rodajni politični in vojaški voditelji zelo živahno konferirajo, da bi našli najboljšo rešitev u-ganke.
Vsi nemški časopisi oznanjajo dejstvo, da je bil tri ure potem, ko je bila izdana naredba, naj se demobilizira ruska armada, izdan drug ukaz, da naj se ustavi razglašanje prve naredbe. Kakor ugibajo, pomeni to, da ne misli boljševiska vlada več vztrajati na izjavi zunanjega ministra Trockega.
"Die Zeit am Mittag" gre še dalje in trdi, da je dokazano, da je bila Trockijeva obljuba o niski denvobilizaciji lc namenjena za prevaro. Zanesljive vesti pravijo, kakor trdi. da delajo boljše-viki energično na ustanovitvi rdeče armade iz o-¿tankov tU tke vojske, v nad i, da zbero miljon mež za ustanovitev boljv&ke sile v ob mejnih državah.
Torkova berlinska "Kreuz Zeitung" izjavlja "po zanesljivih informacijah", da se ne sme Trockijev predlog na nol>en način smatrati za mirovno ponudbo, medtem ko naglašajo drugi časopisi,.da je bilo v uradnem vojnem poročilu v torek rusko vojno pozorišče zlasti omenjeno. "Koelnischc Volkszeitung" je imela v sredo telegram iz Berliha, ki pravi:
'Vlada nima volje, da bi nadaljevala stike z Rusijo na kakršnikoli podlagi,' ako ne podpiše sedanja ruska vlada redne mirovne pogodbe. Ker pa se mora za sedaj na vsak način računati s tem, da ne misli Trockij na podpis nobene for malne mirovne izjave, je ustvarjen položaj, ki za-
lija HabsburgsLotluingeu ne imela svoje uiouar kije.
Avstro-Ogrska eksistira dejansko le za potre-be ene družiue. To so nehote razni državniki in patrioti neštetokrat izražali, kadar so deklauiirali, da "veže vse uarode skupna ljubezen do presvetle dinastije". Druge vezi, ki bi nujno spajala narode v čmo-rumeui kletki, res niso mogli pokazati, ker je ni.
Pač so se trudili po 44najvišji milosti", po or-detlih in c ven ket a jočem priznanju koprneči nacionalni ekonomi in drugi ces. kr. profesorji po sili skovati razloge, ki bi utemeljili nujnost, da obstoji 'habsburška monarhija. Največ je morala tem poizkusom služiti geografija. Iz zemljepisuc lege so skušali izvajati, da je Avstro-Ogrska pri-rodna celota, ki spada skupaj in ustvarja enakost interesov vseh na tem ozemlju živečih narodov. Uboga Donava je morala stokrat služiti kot "velika žila utripalnica" avstro-ogrskega telesa.
Vsi taki in podobni dokazi pa nimajo stvarne cene, ker je z geografijo prav tako kakor s svetim pismom: Če iztrgaš iz njega posamezen stavek, lahko dokažeš ravuo nasprotno od tega, kar je hotel povedati evangelist. Donava ne more slu- ( žiti za dokaz, če se ne vzamejo v poštev vsi geo-grafičui momenti, ki vplivajo na življenske, zla sti na gospodarske razmere narodov.
En pogled na Avstro-Ogrsko bi zadostoval, dn se ovržejo vse trditve o prirodni skupnosti narodov, ki žive v habsburški monarhiji. Vzemimo iu-dustrijsko visoko razvito ("'eško, pa od vse indn-, strije neskončno oddaljeno ogrsko ravan, in težko si zamislimo večjo razliko. Razmere v Alpah se ne morejo na noben način primerjati z razmerami v Karpatih. Nikakršni gospodarski interesi ne vlečejo Dalmacije na Dunaj; ona je prava balkanska dežela in bi potrebovala za svoj napredek gospodarsko razvit Balkan, kakor bi Balkan potreboval Dalmacijo zase.
Če bi bila Donava tisti faktor, ki nujno spaja, tedaj bi morala obdouavska država vse drugače izgledati, kakor izgleda Avstro-Ogrska. Taki enoti bi morale pripadati dežele, ki pošiljajo svoje vode kot pritoke v Donavo, nikakor se pa skupnost nc bi mogla raztezati na dežele, katerih vode teko na sever ali pa v Jadransko morje.
Toda tista bajka o Donavi je sploh izmišljena. V nasi dobi sploh ne igrajo reke z gospodarskega stališča tiste velike vloge, ki jim je pripadala, ko še ni bilo železnic. Kar se tiče Donave, prihaja kot prometna žila sploh malo v poštev. Kljub svoji dolžini ima prav neznatno brodarstvo. Po ziuii zmrzuje, po leti je pa voda včasi tako pizka. da
komaj nosi ladje. Plovba proti struji je sila po • časna iu obsega le en del reke. Takozvana Železna vrata pa zapirajo plovbo prav taiu, kjer bi bila najvažnejša.
, Pogled na zemljevid kaže, da je od belgraj-bkega kolena pravzaprav Sava naravno nadaljevanje Donave. V starih časih, ko še niso imeli obširnega zemljepisja, so res smatrali Savo za pravo Donavo. Ta voda pa ima tudi s svojimi oboje-stranskimi pritoki pomen gospodarske žile — iu ticer za Balkan, čigar severni del napaja iu spaja, lil Drava z Donavo je približno naravna severna uieja Balkana.
Gotovo se nc more reči, da nimajo avstro-ogrski narodi »kupnih interesov. <NezuiUclno bi bilo trditi kaj tukcga. Toda to niso specifični, temveč splošni interesi; to se pravi: Kolikor imajo med sabo skupnih interesov, toliko jih imajo tudi z drugimi narodi, bodisi z nekaterimi, ali pa z vsemi evropskimi narodi. •
Interesi (*'rnc Gore so neizogibno spojeni z onimi južne Hercegovine in kotorske Boke. Treii-tin gravitira gospodarsko proti Loinbardiji, Krdel j proti Romunski, Galicija deloma proti Polj« ski, deloma proti Ukrajini i. t. d. PROLETAREC	KOSHAK
Skoraj vsi avstro-ogrski narodi imajo rojake za sosede onkraj meja. Te politične meje ue morejo biti nikdar tako močne, da bi presekale skupno kulturno stremljenje. Nemogoče je utajiti, da sc smatrajo avstrijski Nemci z onimi iz rajha nacionalno za eno, in nihče jim ne more zameriti tega, ker je ta nacionalna enota kljub vsem razlikam v posameznostih faktična. Tako je pa tudi s Poljaki,. Italijani, Rumuni i. t. d.
, Da Avstro-Ogrska ne predstavlja gospodarsko tiste celote, o kateri so toliko peli lojalni nacionalni ekonomi, nam pripoveduje haš sedanja vojna. Avstrijski cilj v tem konfliktu je bil pol do Egejskega morja. Salun je stari smoter Avstrije, in če na Dunaju sedaj govore o miru brez obsežnih aneksij, ne pomeni to, da so bili od začetka tako skromni. Nai>ada na Srbijo niso diktirali etični razlogi ogorčenja zaradi sarajevskega atentata, ampak gospodarsko imperialistični cilji, ki bi se bili mogli uresničiti le na Balkanu, če bi bila sreča tako služila Avstriji, kakor se je menda sanjalo grofu Berchtoldu.
Oc je res, da je Avstriji Solun tako nujno potreben, da ne more izhajati brez njega, je s tem pač rečeno, da ni Avstro-Ogrska tisto enotno gospodarsko ozemlje, o katerem so žvižgali. Toliko je v stvari na vsak način resnice, da so južni deli ' j sedanje Avstro-Ogrske zelo interesirani na Solunu
hteva temeljito razpravo med vlado in vrhovnim vojnim poveljništvom."	,
Dopisnik pravi v očitno iuspirirauem stav- „
ku:
"Kancelar je odločen, da ne bo pod nobenim pogojeni vodil nadaljnih pogajanj v nqjbeiNSii , nevtralnem središču in stvar centralnih sil bo, da določijo, kje bi se najbolje vodile take razprave. Razmišlja se o odpoklicu gospodarske komisije iz Petrograda. .Na drugi strani je jasno, da sc ne more prezreti vprašanje velike armade avstrijskih in neniškMi vojnih ujetnikov v Rusiji."
Telegram, ki ga ima 4*Taeglichc Rundschau" z Dunaja, pravi:
44 V dobro pouečnih krogih naglašajo, da zahteva zmeda in negotovost notranjih razujer v Rusiji, da se zadrže centralne sile previdno in da čakajo ter da se kljub pomanjkanju formalne mirovne pogodbe nc ovira izmenjava v jetnikov."	___ Po poročilih z Dunaja vihrajo po vsej Avstriji zastave in sc obhajajo zahvalne službe božje za. proslavo novice o Trockijevi izjavi, da je vojna
med centralnimi silami iu Rusijo končana.
•
• Amsterdam, 15. februarja. — Sodeč po informacijah, ki so došle v Holandijo, postaja po- i ložaj v vzhodni Evropi nagloma bolj resen, nego je bil kdajkoli in je več vojne mrzlice iu vojnega dela, nego ga je bilo kdaj. odkar jc vsakdo * začel govoriti o miru.
Včeraj se je v nemškem glavnem stanu iz« vršila vrsta konferenc med voditelji cesarstva, na katerih pravijo, da je bilo sklenjeno kaznovati boljševikc, ker niso hoteli podpisati miru z Nemčijo, dasi izjavljajo, da je vojna končana.
(Včerajšnje kabelsko poročilo je dejalo, da so se feldmaršal von llindenburg, zunanji lajnik Kuehlmann, kancelar von llcrtling iu general Lu-dendorf udeležili konference s kajzerjem.)
"Ni nemogoče," pravi poluradua Koelnischc Zcitung, 44da bo moralo odločiti orožje in da se boj obnovi.''
Očitno se misli Nemčija za obnovitev sovražnosti poslu žit i pretveze, da "je dobila poročila,
da ne mislijo Ritsi niti oddaleč na demobilizacl-jo, ampak da pošiljajo pojačanja proti Ukrajini z namenom, da napadejo mlado republiko." Tako misli Nemčija napasti brezobrambno Rusijo — kakor se naglaša — pod pretvezo, da ščiti malo u-krajinsko državo. Ako se uresniči ta načrt, bo to največji Ludendorffov uspeh. Ves mesec je že vsiljeval idejo, da se maršira proti Pctrogradu. 44Tedaj" pravi 44bo Rusija brezpogojno naša."
Nemčija se poziva na to, da nc dovoli bolj-ševikom, da bi jo pripravili ob sadove ukrajinskega miru. Na ta način upa, da bo vsako akcije*, ki jo podvzame Nemčija proti Rusiji, podpiral ves narod, kakor da ugrožavajo poročane sovražnosti boljše vi ko v proti Ukrajini nemški krušni mir s kijevsko vlado.
Da Nemčija res ne misli dcmolfilizirati na vzhodu, kaže tudi dejstvo, da jc mir z Ukrajino povzročil resne homatijc n<j Poljskem. Pri določanju meja so nemški, avstrijski in ukrajinski mirovni delegati enostavno odkazali mladi republiki znaten kos zemlje, ki jc nedvomno poljski. Nemški časopisi priznavajo, da se je Poljski, storila krivica.
"Tacgliehc Rundschau" pravi: 44Gotovo dela nova ukrajinska meja silo poljskim historičnim pravicam, toda mi ne moremo priznavati historičnih pravic, ker je to, na čemer hočemo osnovati svoj mir, pravica vsakega naroda do tiste vlade, ki si jo izbere."
Da se je od starega poljskega ozemlja odtrgala holmska gubernija in oddala Ukrajini, je posebno razburilo Poljake, in njih vlada je reu-gnirala v znamenje protesta proti nemški akciji. Po vsej Poljski se razširja agitacija, ki kaže sovraštvo proti Nemčiji, tako da so vsi nemški poizkusi prilizovanja in božanja, ki so šli za tem, da se ustanovi v Varšavi pronemška administracija, zopet uničeni.
V mnogih poljskih mestih so izbruhnile stavke in po hišah so razobešene črne zastave v znamenje narodne nesreče. Ne zdi se, da bi se Palja-ki podvrgli temu, kar izgleda kakor četrta delitev Poljske.
•Lomlon, 15. februarja. — Pravi se, da se bo
I True translation fll«l with the poatmaaUr at Chlcaso. Feb. 20. 1»IS. aa required hr the aet of Oct. 1®17.>
• Bern, 13. februarja. — Sem je došla sledeča avtentična nemška vest o vojnem programu, ki sta ga general Ludendorff in feldmaršal llindenburg vsilila zunanjemu tajniku von Kuehl* mannu:
Nemška vzhodna meja se mora razširiti do Njemena ni Nareirca, vključi trdnjave Novo Georgijevsk. Osovjec, Grodno in Kovno.
Litvinsko, Kuronsko, Livonija in Estonija naj postanejo avtonomni protektorsti, da si zs-gotovi Nemčija za bodoče vojne zaloge.
N« zapadu naj se Belgija razdeli v Flandtj-sko in Valonsko. Fladrsko naj bo avtonomno pod
pf gojem, da kontrolira Nemčija stalne utrdbe na obrežju in Antserpe.
Nameravana je aneksija industrijskega ozemlja Briey IiOiigvy v severni Franciji.
O Poljski ni besede, toda Ludendorff je že dne 1. februrja izdal dekret, ki združuje Vilno in Bialystok pod skupnim imenom Litvinsko z Vilno kot glavnim mestom. Ta uvedba gre na račun Poljake.
Lahko je verjeti, da so taki pogoji zahteva nemških vojnih lordov. Najznačilnejši izraz v tem poročilu je beseda o nemškem zavarovanju za bodoče vojne. Ni dvoma, da nista llindenburg iu Ludendorff nikdar mislila na to, da se konča ta
vojna m trajnim mirom in tako skušata doseči najugodnejše pogoje, da bi izpolnila program aneksij na široki podlagi in svetovnega gospodstva s prihodnjo vojno, llindcnburška in ludendorffska Nemčija je resnično grožnja vsemu svetu in nobena svoboda ni mogoča, dokler ne postane ta pošast neškodljiva.
(True t ran» I« t ion filed with the poatmaater »t Chicago. Feb. 20. |«»1S( m required hy the aet of Oet. 1tl7.)
Ijondoii, 18. februarja. — Kakor poroča brto-jav iz IPetrograda, so boljaevtfke oblasti ukazale izpremembo ruskega koledarja, da se bo strinjal r zapadiiim štetjem časa. Rusi. ki niso nikdar opu-•tili Cezarjeve metode v delitvi ča*a, so bili tri-
oziroma na Kgejskem morju. Ali kar velja za te dele, se ne more trditi o v*ej Avstriji. Seveda, s kapitalističnega stališča je tudi Berlin interesiran na Solunu iu Csrigradu, na Bagdadu iu Perzijskem zalivu, pa tudi na Kitajskem in v Afriki. Tako bi lahko Nemčija utemeljila svoje želje po svetovnem gospodarstvu, kajti ekspanzivnostl njenega kapitalizma bi bilo le tedaj zadoščeno, čc bi povsod gospodovala. Na ta način pa ne bi prišli nikdar iz svetovnih konfliktov, ker bi prihajal njen merkautiUzcm zdaj tu zdaj tam uavskriž s trgovino drugih dežel.
Da bi se uresničile avstrijske težnje, bi se moral Balkan vdati v usodo, da postane predmet ko-lonijalne politike, kakor ua pr. nemško-vztiodna Afrika. Da bi tedaj tudi za to kolonijalno posest nastali zagrizeni boji, ker bi Nemčija dovo-lila Avstriji le vlogo svoje prednje straže, jc za naše razmotrivanje postransko. Tudi brez tega bi iz uresničenja take politike sledil večen nemir ua Balkanu, ker ne stoje ondotni narodi pač več na stopnji Kafrov in ne bi prenašali tuje nadvlad?. Ponavljali bi se vsi tisti kruti boji, ki so neprenehoma divjali v času turškega gospodstva. In naravno je, da bi izrabljale take nestalne razmere tydi druge države, tako da bi bil Balkan lahko še nevarnejši Svetovnemu miru, kakor je bil v preteklosti.
Toda glavno, kar za enkrat lahko spoznamo, je to, da ni Avstro-Ogrska v nobenem oziru naravna ali logična enota.
Ni po svojem geografičnem položaju, ker jo hidrografija in orografija bolj deli kakor spaja.
Ni po gospodarskih razmerah, ker sc severo-zapadni industrijalni deli popolnoma razlikujejo od južnih iu vzhodnih agrarnih in ker gravitirajo skoraj vse obmejne dežele bolj na zunaj kakor na znotraj.
Ni narodno enotna, ampak njena nacionalna sestava povzroča le narodnostne boje, ki absorbirajo skoraj vse moči njenih narodov in ovirajo njih razvoj.
Ni kulturno enotna, ker je nastala iz popolnoma različuih delov ki se niso nikdar mogli amal-gamirsti in so si pod vso uuietuo navlako vedno strastno nasprotovali.
Ni je nobene vezi, ki bi avstro-ogrske narode bolj spajala, kakor so vedoma ali nevedoma spojeni narodi vse Evrope in takorekoč vsega sveta. Avstrija je enota edino kot domena habsburške dinastije, in vprašanje je, če morejo v naši dobi države res še obstajati le zaradi ene same para-sitske fauiilije in njenih lakajev.
prodiranje v Veliko Rusijo nadaljevalo, dokler ne zasedejo nemške čete Petrograda. Pravijo, da je bil storjen ta sklep na konferenci v cesarskem glavnem stanu.	•
Berlin, 18. februarja. — Generalni štab nemškega glavnega vojnega stana je izdal sledečo izjavo:
44Vzhodno Imjiačc: Premirje na velikoruski fronti sc konča danes opoldne."
Druga uradna izjava pravi, da je petrograd-ska vlada s svojimi lastnimi dejanji zatajila premirje, ki je bilo dne <211. decembra razglašeuo ua ruski fronti. Izjava pravi dalje:
44Cesarska nemška vlada smatra, da se je ta zatajitev izvršila 10. februarja. V soglasju s tem mora cesarska nemška vlada po preteku sedmih dni od tega datuma formalno naznaniti konec premirja, kakor je določeno s pogodbo, in si v vsaki smeri zagotoviti prostost postopanja."
Kodanj, ¡18. februarja. — Ce izvrši Nemčija svojo grožnjo, da začne z ofenzivo na vzhodni fronti, se to najbrže zgodi ua tistem delu fronte, ki leži med iRigo in Dvinslcoat; tako pravijo današnje informacije iz zanesljivih virov.
To mnenje se očitno temelji ua izjavah, ki jih jc pri brest-litovskih pogajanjih podal general Hoffiuann, če« če končajo boljševiški delegati pogajanje in s tem prelomijo premirje, da 44bodo nemški vojaki v dveh tednih v Revalu."
Malo verjetnosti je, da pride do kakšnih sovražnosti na tistem delu ozke fronte, ki leži med Volk in i jo in južno mejo Bukovine. Ves ta del meji ob Ukrajino, ki jc pred kratkim sklenila mir s centralnimi silami.
Reval leži 160 milj severovzhodno od Rige ob vhodu v botnijški zaliv. Od Petrograda je približno 195 milj proti zapadu.
London, 18. februarja. —«Nemške sile so pričele z novim prodiranjem v Rusijo skozi Estonijo in Livonijo. To je tisti del Rusije, ki je najbližji Petrogradu.
Poročila iz Stockholma pravijo, da je neposredni cilj te ofenzive baltiško pristanišče Reval.
najst dni za zapadno Evropo. Izpreniemba je bila baje ukazana od 1. februarja, ki postaja tako avtomatično 14. februar.
2«
I Ti ue translation filed with the poatmaater lit Chicago. Feb.
, lil*. aa rr.iu^d by the aet of Oet. 1917.)
• 'Pefrograd, 18. februarja. — »Poroča se, da so člani visoke ruske aristokracije predložili boljše vikom prošnjo v prid odstavljenemu carju. Dosegli so baje od članov carske rodbine, ki je sedaj v Tobolsku, v Sibiriji, izjavo, da se odpovedo vsem zahtevam in načrtom ts ponovno pridobi-tev prestola, če se jim dovoli, da zapuste Rusijo in odidejo v Francijo ali Anglijo.
r
■h; •

'KWJ
e
—v*
PROLl^T A RK(
10 V JÇRTTHW HNT
SLOV. DELAVSKA
UiUawHiwa 4m U. irfwU
zadnjem proračunu 1. jan. 18. go J pri po »oí a o ndom i m sobratom o-1 tovine . . ...........; »$99.896.82 društev, da se med aeboj kar j
inventar po zadnji ve-	I mogoče pravilno poravnajo, v ta
■............. 3,000.001 namen pooblašča gl. odbor br. IV-
DOPISI.
lilt vi
Cleveland, 0.
V četrtek večer 7. februarja je
truela, da obitte ondotno nasclbi- \obdrU,A{ k|ub Mt 21 |gredll0 ^
Sedet: CoBcmauflh, Pa.
ylavni ukadmix1:
PRKDSKDNIK: Ivan Prostor, 1098 Norwood RcL, Cleveland, O. PODPREDSEDNIK: J«*p ¿tko, K F. D. 2, bo« 113 Wwt Nawtaa, P». TAJNIK: Blaa Nova*, M» Maia 8t, Con»maufh, Pa.	f .
POMOŽNI TAJNIK; AaJraj VidrUk,vi7Q Frankli« Main St., Coaemaugh, Pa., ill moglo vsled vojne izplačati, \
Skupaj...........$102,896.82i
()d te vsote nlno odštete obvez! Bit Pivlovčič predlaga, brat limiti na usmrtninah. Denar je na- Hafner podpira, da se scduijski ložen na raznih bankah na obresti,
večinoma t lena rja je pa naloženega na ra^nib boiulih.
Denar mladoletnili dedičev in [neizplačane usmrtnine katere ne ¡potrjene kopije dekreta
odlok za združitev (Decree) uklu-čl in ponatisne k pravilom. Spre-
^Jí -t . . i. « 1 « j ge kluba štev. 1. ter obenem u DriiNtva, katera In potrebovala ■ . m, ii(.	k.r HlllH
jo v »vrlui razprave o predlogih, ki »o sedaj ua dnevnem redu na ie y veze, ter mjfj? fcilo naročeno, da naj »poročim v lifctu Proleta--ree, da podpira na¿ kfoVj»rcdlo
I1LA0AJNIK: Joaip tole, «508 81. Clair A v«., Cleveland, Okie. POMOŽNI BLAGAJNIK: Fraik Pavi o vile, b. «47, Foreat City, Pa.
NADSOEHIXI:
i. nadzornik: Ivaa A. Kaktr, 107 Haaerer 8t., Mlliteukee, W*a. I. nadzornik: Nikolaj Po vie, 1 Craib Bt., Numrey Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa. I. nadaornik: Frank Kaučič. b. 73, Dunlo. Pa.
POBOTVIKI:
1. porotnik: Aaton Lavrii, box 8, Yukon, Pa.
t, porotnik: Frank Bavdek, 6303 QlauAve., Cleveland, Okie.
8. porotaik: Aatoa Willy, bo* 63, Superior, Pa.
VBHOVNIZDBAVNIK:
P. J. Kera, M. D., 6808 St. Clair Ave., Cleveland, Okie.
^ pomožni odboft:
Martin Jager, Coneanaugh, Ivan Gračner, 346 Koeael Aije., Joknstowu, Pa. Stelaa Zabrie. Conemangb, Ivan Sukadilnik, Box 233, &9uth Fork, Pa. Ignae Peijak, 287 Cooper Jfve., Johnstown, Pa. Frane Priatave, Conemaug4t, Pa.
GLAVNI URAD v kiii it. 20 Maia St., Conemauch, Pa.
oskrbi pomožnega blagajnika br. 'Antona Hočevarja v skupnosti in aieer:
Na Dollar Saving Bank.
Bridgeport, Ohio.....$3,197.43
Na First National Bank,
Joliet, 111 . ...........$ 130.06
Na Fanner» & Miners National Bank, Forest
.. , mak ne avoje predloge, ker »ma-y U* da »o popolnejii oni, ki
¡ZnvV h °bmeJÜ MH I predlaga klub štev. 1.
v a i\ m; «	i «o j Pm'iU »e tudi članek v "Pro-
Predsednik zaključi »ejo ob 12.L^, „TMm k| ^ , ||a-|M
uri opoldan.	Zavedajoč se, da imajo tudi v-
4. »eja.	zorni drugovi preeej za»luge za
Predsednik otvori »ejo ob	1 uril to »ti»ko lista, se sklene, da »e »
popoldan	. fxiluo ailo priskoči na pomoč
tita se xapisnik dopoldanske ae. je, ter ae iatega z malimi popravki sprejme.
mi naročniki. Takoj na seji se je prvjč z denarjem, drugič z novi-blagajne #00.00, J. Janch $5.00,
Skupaj . ............JH5.608.51
Članov in članic 1. oddelka 1.
in 2. oddelka je......... .3818
Članov m članic 2. oddelka 1. in 2. oddelka je........829
— Skupaj.............4647
V oddelku zu otroke je 3297 o-trok.
dopise naravnost na glavnega tajnika 1» nikogar drugega. Denar naj m poiUja Poročila glavnih tajnikov ill po-edino poton. Poitnik, Expreanik. ali Bantnih denarnih nakazni». nikakor pa ae , ¿, :i	i,,»L,»v nmmmt* ,,.,
potnm privatnih fekov. Nakaaniee naj ae aaalovljajo: BI*« Novak, C«ii..ma«gh .•|wo«11»1 l>,»K»J««»ko\, sc U/aiilC na I^posit Bank, Conemaugh, Pa., ia tako naalovljene pošiljajo z mesecuini poroči-1 7114nje lom na naalov gl. tajnika.	v
' V slučaju, da opazijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake
Comanjkljivoati, naj to uemudonta naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v pri odnje popravi.
('ity' ,>a........ .$l,281.02j iaNdbjra|||0 in podpi™^ dal VI Jnrmaii #5.00, F. Bela/. *1.00.
gl. odborniki živei-i v Clevelandu, J. «v'gel 7Th% A. Bogatay «K2.00,
i -
Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st 8t., €hieago, III. Cenjena dmfttva, oziroma njih uradniki, ao uljudno jnoimi, pošiljati vse
O., uredijo vse zadeve in odstranijo zapreke med ondotnimi društvi, glede združitve ttDPZ. iu Sv. Barliare. »Sprejeto.
Poročila odbornikov. Br. Taurhar poroča o poneve-
A. Kohich $1.00, II. Stonič $1.00. F. Kosak $2,00, F. Česen *1.00. J. Meteklo $3.00, tí. Božeglav $5.00, F. Mu lev r¿.00. Jos. Skupek $2.00, a. dorse $2 00, J. F. H en vg man $1.00, Josefina Maž-gon $:! «), F. Zrberna $1.00, J.
reuj» pri |m>h1 u ji »tev .10 pu I»,v-]	steve Vu». ♦1.00. A
He,n.. iMMlajneinii tajniku ^«<-Li|a #|>u0 A su,	J.
mku. OuiMljrni ¡t po.ieviriTp.re.	„„ j ||oiel
ar $1.00,
eejino vsoto denarja steni, da je|L Pe^nko ^200, I, Zupane $2,
. !00; m redni	dne 10. febru-
Preide m na raamotnvanje gle- falaitieiral zdravnikove podpise.I y ^mf^k fiOe, Ana Svigel
de oddaje, začetek skupnega po- Omenjeni se sedaj nahaja v zapo-L^	^^ ^ y Mikše
slovanja, uložitev denarja za več- rti. Poroča tudi, da se je od strani j ^ (M) pflvej	jjrj.00, J Bra-
SKUPNA IN GLAVNA SEJA
glavnih odborov SDPZ. in S. P. dr. sv. Barbare, dne 80. januarja 1918 v Connemaugh, Pa.
Odpoklic.
Vsakega uradnika te organizacije se zamore odpoklical i potom splošnega glasovanja, {iko se mu dokaže sledeče:
a)	Da je za poslovanje svojega urada nezmožen ;ako svoje dolžnosti zanemarja; ako namenoma krši pravila in ruje proti koristim Zveze; ako nalašč ali radi malomarnost ovira splošno glasovanje ; ako je radi kriminalnega zločina obsojen v državno ječo.
b)	Ako katero društvo izpre-vidi, da je dotični zaslužil več kazni kot odpokKe, lahko vzame inr-eijativo in kazen predlaga; aiko dobi zadostno podporo in večina glasov, je sprejeta. Taka kazen postane pravomočna takoj, kakor-hitro je rezultat glasovanja naznanjen, v ivezinem glasilu.
5.)	Krajevna društva točka b) se ima glasiti:
44V četrti razred od izpolnjenega 45. do 55. leta startMti."
6.)	Člen sprejemanje novih članov: točka 1. se črta: 44kar je glavni pogoj" drugo ostane. Točka 16. (ali v drugem stanu). V točki 10. se uvrsti:
44Za pogrebne stroške sme zveza izplačati vsoto $125.00, to pa le ako je bil umrli član zavarovan nad $100.00 pri zvezi.
7.)	Člen pravice in dolžnosti članov v točko 3. se uvede:
a)	Pri vsaki obtožbi mora uvesti krajevni odbor preiokuVo in l>ozvati k seji tudi obtoženca. Povabi naj se ga osebno ali pa potem priporočenim pismom vsaj 72 ur pred sejo; enako se povabijo tudi priče.
b)	Zagovarja se lahko sam ali pa po zastopniku: slednji n oru imeti pooblastilo in mora biti član (ice) ,ki se ne sme v času zastopstva stati pod obtožbo. Obtožene člane(ice), ki se zaradi bolezni nc morejo udeležiti seje, niti se po-emeno zagovarjati ali dobiti namestnika, se zasliši po posebnem odposlancu društvenega odbora. Izvzeti so «mi, ki so v bolnišnici, ki imajo nalezljivo bolezen, ki oni, ki ao preskrbljeni z potnimi listi.
e) Obaodlm, ki jo izreče društveni porotni odbor, je veljavna in ne potrebuje drugega potrdilu. Obtoženec sc mora obvestiti'v teku 72 ur po obsedbi.
d) V teku 30 dni se ima ohto-ženee(nka) pravico pritožiti na glavni porotni odbor, kateri potem določi, če ae ramodl>a zavrže ali potrdi. Glavni odbor ima tudi pravico ic nekrat uvesti celo preiskavo. '
C) Vse apeln *ije, poslane na glavni porotni cd^O»*, miruj« hiti -razumljivo sestavljene in oprrn«-
ne t Vrtt»y potrebnimi iMinamt.
>.) Člau ,v»šl:o(ibe i« onemoglo točka 14 črla:
J/gnbo ud t se eWn!*> popolno-Ov' ranjen? iste^ri«, M se nad n rti j b. idr. se smatra od-
je obresti, itd.
Hiede oddaje premočenja
odbora dr. Sv. Barbare storilo vse
s i.»njene\.k l otr]>uosli i4iCpL"	sklene, <ia .>c i.sio prenese na ime
'J.) Člen oijo do?0t bc bolnikov. SDPZ., kako hitro je urejeno za in poikodv »ncivt loj. i. 5. ima »kupno poslovanje, urediti se ima bri ¡»oprr.	i..v« * iKniiot*. kakor zahtevajo tozadevna pravi-
očka 1:) >c ,'r .. -ie l izrab | la, namreč z podpisi predsednikov, l.tvanja od slr«»i: ataitodnjnl^cv, tajnikov in blagajnikov ter pred-•'•;>) Točki 1'j. se rt:;, ter s*» na-1sodnikov nadzornega odbora. Nadomesti :	—
dač $1.00, Jos. Turk $1.00. Mary
net mogoče da bi we stvar čim ! (¡abrenja 50c. F. Černe $3.00,
izravnala. Poročilo se vzame, na
Ludvik Medvedsek $1.00, J. Ro-
znanje, ter se sklene da prevza-Lanf ^ ^ j tSouirak $K00, F. me novi odbor to zadevo v «voj¡¿	M y Koračin $1.00, L.
delokrog da stvar uredi, ter dolg|	$L00 j ZuZpane	A
Iztirja v kolikor mu bodo mogoče.^ ... M Gorjup $1.00,
Ana Potnik $1.00. A. Krasna
Brat Novak poja>uuje da mu je odvetnik vedno svetoval v vsrh zadevah tičoče se združenja, na-svetoval je tudi da naj glavni in nadzorni* odbor društva Sv. Barbare obdržujo revizijo tu v Conemaugh ( ter da naj glavni tajnik takoj odpošlje vse glavne knjige v Conemaugh in naj skuša preseliti glavni urad u urad SDPZ. kar
valed
Taucharju predloženo sledečo Reaolucijo.
hitro inogoec, ter iz gotovega * i« J TV j-u.rj
. . 4 , ,. , 1918. v Conemaugh, Pa.sklene: vzroka eim preje tem bolje, ker .. tt o ■ n b . ,„uu uj ^ JI__1 »11. . .: *_ Ker l . S. Liberty Bondi miaj
lahko bi ae dogodil* ii morebitna opozicija zamogla zadrževati selitev «a nekaj časa. Pri sestavi pravil ter splošnega glasovanja se je gledalo dn je šlo delo čim
• • j 1 o -1	í te. Podpirana po br. Pavlovčiču,
preje izpod rok. Poročilo se uzame^	1 k	•»
11e znanje.
se odvetnika pozove na prihodnjo sejo na kateri naj navzočim predloži Deerec (sodnijsko dovoljenje za združitev iza 7. januarja 1918.
ter o njem podrobno poroča. Pod- ,iep P«dPir»> d? K® brzojavno
irja v KoiiKor mu noao lnogot Br. Prostor poroča o zadevi Louis Bavdeka. Poroča, da ima «-I$|~oo.'Klub je izdal tudi nabiral kar sledi rasmotrivanje kako bi I uienjenio več vsot denarja razpo- ne |M>je 7a (|0neske. Sodrugi bose denar, kateri je naložen na ban- sojenega. SDPZ. ima pravico isti|(|0 ^ pri|iko prijateljem lista, kah po 3% dvignil ter se naložil denar iztirjati še poleg tega, kar ^ pri8peVajo po možnosti, pri-v U. S. Liberty Bonde, ali pa kam jc prejela od suretv (o., ter da se poTO^amf kdor dobi polo v roko drugam, kjer bi nosil več obresti, bode ta denar iztirjal v kratkem naj naslika i>ole* svojega imena —tega se sprejme po bratu času.	! ameriškega bog» ($). in kdor
j- Podprcsediiik nima posebnega • ul\Ryu ^a je li*t 44 Proleta ree'* za poročati.	mogoče ugonobiti, se zelo moti.
... ...	. ! 'Poni. tajnik ¡11 blakajuik nima- Upravnik in ui»dnik opravita
.Skup™^«Uv», odbor SDPZ. .,r:j0 bn poroiati.	Joje . in m, Ji .udi pri-
n»*8voi| nej! L '(¡"T.iT	Pftrncl «•» <viiajo poroi-« Jos. sJpelk. kot poto-
S ' U JMllMa,J«i varščina «a glavne odbornike, ako valnega zastopnika Proletarea.
se uvidi potrebno. Želi, da se iz Sodrugom sirom Amerike kliee-čekovnega računa prenese nekaj mo. odzovite se!
tisočakov ter ue naloži obrestono-i Naj omenim še nekoliko o desno. Vzame naj se toliko da osta-ibati izredne seje. Prepričaui
ne na čekovni račun se $5000.00. amo, da so predlogi kluba štev.
Br. Hafner poroča, da so knji-1. pravi, ter se morejo urediti ge in računi pronajdeni pravilnim zdrave razmere v zvezi le s tem, vsote se vjemajo ter se s tem sa- ako se ti predlogi uveljavijo, in d o Valji. Izrazi željo, da bi bilo do- komur je za to, da se napravi bro, da bi bili tudi ostali nad-'red v zvezi, naj glasuje za nje ne zomiki navzoči zlasti od SDPZ. uec; samo intrigantje bodo gla-Poročila se vzamejo na znanje, j glede če si Hrvat, .Srb ali Slove-Br. I^avrie poroča, da je vedno!sovali proti. Glavnim odborni-reševal vse zadeve tičoče se pred.'kom pa, ki «oko pozabili, .da na-
Liberty t>oiuli miajo afoolutno varnost za nalb^en denar, se sklene soglasno, da ima bedoči glavni odbor nalagati zve-zin denar kar največ mogoče v is-
in soglasno sprejeta.
Brat Peteruel ,,redlaK» d« naj. . Xov?k	?» Pred"V'; __im______ ______ _____ . j sed n i k nadz. mlbora se 111 poslal
varftčin <kI uradnikov ikatere «hna on shranjene.
Br. Vidrich pre<liaga, br. Haf-
pira br. Hafner. Sprejeto.
pozove, da pošlje takoj vse varšči- por odlmra kar največ mogoče v čelujejo socialistični organiza-
ga oprosti. Soglasno sprejeto. Na- znlž»J° sv°Je uamrtnine, m nt,o
to predsednik zaključi sejo* ob Ol1^1 C',anI cl° h0iiai	o^toje-
uri zvečer.	K'1" organiaaeij, se na njih |H>lice
prilepi v to posebno napravljeno 3. seja dne 31. januarja 11H8. listino, ki bode označevala prenos Preda, otvori sejo ob 8 uri zju- P°d Charter SDPZ. t raj. Navzoči vsi razun br. Vrank | člani ki so bili pri obeh obstoje-
Kaučič.
Sle<li čitanje zapisnikov prejšnjih sej ter se iste z malimi popravki sprejme.	o
Slede poročila finančnega stanja obeh organizacij.
Za SDPZ. poroča br. Novak.
čih organizacij, imajo uposlati po svojih tajnikih svoje certifikate, v glavnui ura<l z označbo pri katerem društvu želijo ostati, da se jim izdela eertifikat v znesku v kolikor je bil zavarovan pri obeh organizacijah. (Označba pri kate
* Valed preobširnega poročila, le rem društvu želi član ostati, je le okraj*anp v zapisniku, za podrob-|v takih slučajih, kjer se društva
nonti glej priobčeni račun in poslovanje ko izide v glasilu).
SDPZ. ima po zadnjem proračunu 3J. dee. 1ÍM8. gotovine $56,845. SDPZ. iaia po zadnjem proračunu *31. decembra 1918 gotovine $56,845.14 Inventar ¡>o zadnji cenitvi .............. 8ÍH).8f>
Skupaj.........$57,735 00
(hnenjena vsola je naložena na raznih bankah 111 sicer po 4% obresti- razun dveh bank. Iste so izdalo poroštva. T. S. Liberty Bon-dov ima Zveza do sedaj za $5000.
Obveznosti na usmrtninah ima zvesa za $7711.31.
ne moreta ali nočeta združiti v e-110 samo).
Društveni tajniki dobijo v to potrebne li-stinc.
Društva Sv. Barbare katera se ne združijo 7. društvi SDPZ. dobijo iste nove številke iz gl. urada SDPZ. Takim društvom se priporoča, da si zberejo kako narodno ime, lahko si pa pridržijo tudi staro ime, ker v to se ne sili nobenega pač pa samo priporoča.
Vsem društvam se tudi priporoča, da si nc nabavljajo za enkrat regalij, zastav, znakov, itd., ker se-lahko dogodi, da se združitev v bližnji bodočnosti še v širftem obsegu izvrši še z drugim organizacijami, kar lahko povzroči, dn
Denarja mladoletnih dedičev v oskrbi pom. blagajnika pri SDPZ.¡se ime SDPZ. spremeni. Društva V Ameriki naloženega na obresti katera imajo znake, zastave in ►•kupnj $4082.84.	regalje, znmorejo iste tudi v na
V Mestni Hranilnici Ljubljanski dalje uporabljati, smoter In glavni
Kron 2711.(90 A. V
Članstva v vach oddtlkih ia cd-raúle je 2734 < lanov in ritnic, ter v otrošrkem cddelfcu 420 otrok.
Za S. P. D. Sv. Barbare, poroča br. PavlovČiČ.
jr da nastane bratska solidarnost med članstvom ko* ene or gamzacijc, kar bode vnem v korist.
Br. Petertiel poročn o zadevi v Moon Hun, Pa., katera imajo po., xnai, da je debar liai in la
tajniku br. Ivan A. Kakerju, da isti ni denar pravočasno pošiljal na zvezo. 2. Ker noče priznati izid volitve društvenega odbora za leto 1918. ter zahteva ponovno volitev, kljub temu, da nc bi bila volitev cdbomikov pravilni) v (Klena. 3. Da ni hotel podati društvenemu blagajniku razne informacije in knjige v pregled. Br. Novak poroča, da v resnici ni bilo enkrat ascsmenta pravočasno poslano na zvezo, te je br. Kakerja opomnil na ta nedoslatek, ni pa bilo nikake pritožile od strani članstva istočasno. (i lavni cd bor soglasno prizna polnomočno izvolitev novih društvenih odbornikov za leto 1918, ter poživlja br. Kakerja, da nemudoma odda novo izvoljenemu tajniku ves društveni imetek v kolikor sc nahaja v njegovih rokah. Ob enem naroči* gl. por. odlmru, da zadevo reši v omenjenem smislu.
Br. Oostiša prečita zapisnik zad. nje odborovc seje (Sv. Barbare), ter se istega odobri in sprejme.
Društvene zadeve.
Zadeva br. 8linončii\ član dr. št. 82. Omenjeni je posk< dovan na roki. Po zdravniški listini iu po izjavi vrhovnega zdravnika je roka za vedno neozdravljiva. Se sklene, da -.«e mu izplača vaota $250.00 za poškodbe, katera vsota se mu odšteje od njegove uifmrtninc.
(Koikv prihodnjič.)
Ako čital Proletarca. pa spe tedaj ga nokaži ie tovarlftu is mo
gres zavrgli, saj ste stvar tudi takorekoč tam prepekli iz resolucije v predloge. Mi smo proti kongresu pod vsako ceno. ker vemo, da je škodljiv za sedanji čas; ko pride ugoden čas zanj, 4>omo storili svojo dolžnost. Vprašal bi še sodruge, ali je to socialistično, da bi metali nas v masah iz organizacije, ki nismo nič zagrešili napram njej, kot da smo že precej koristnega dela napravili za organizacijo in tudi za socializem .'Ne sme se verjeti, da *e stvari tako la*hko uresničijo, kakor se mislijo: seveda ne kateri tudi trdijo, da bi se ne kongresu določilo urednikom, kaj smejo iu morajo pisati v listih; automate dobite, pa jih navijajte, da bodo godli. Nadzorstva nad našimi listi imamo pa sedaj po pravilih zadosti, kajti ne smejo se kršiti ne pravila niti ti principi, in ako bi bil Proie-tarée kaj takega storil, bi bil u rednik gotovo že prejel svojo kaxanf
Predlogi kluba itev. 1. so Pravi.
A. Bogataj, tajnik kluba 27.
.. Waukegan, 111. Odgovor na apel upravnika "Proletarca"!
Soc. klub *t. 4'» Waukcgan in N. Chieago. 111., jr na svoji zadnji meaečni seji pretresal vprn-Kan je. kako p(Hiiagati Prolelar-ru" iz finančne zadrege. Vsakovrstne načrte smo delali, jih ako-sa učil ti To bo dviavni dobiček ¡ro odobrili in zopet ovrgli, ker so del, kar lirtš lila m »aočil, česar | * pokazali nepraktične Prizna-ga priporoči, da bo tudi on to isve- vamo, da so razmere Izredne, ali
I daj f Zato je klub sklenil slede-
Če:	I
1.)	Da se za prvo pomoč enkrat da $5.00 |z klubove blagaj. ne, ker je res majhna. In če dajo vsi klubi po toliko, bo že nekaj zaleglo.
2.)	Da se ogitacija za uabl-ranje naročnikov podvoji. Kajti veliko je še tudi sodrugov, ki so člani kluba, a vendar niso naročeni 11a '4 Prole t arca". To nekam jako čudno zveni, kadar ta ali drugi reče; Jaz sem član soe. kluba in soc. stranke; ni pa ua-ročnik svojega glasila!
Soc. klub št. 45 je priiel do prepričanja, da bi se tudi naročnina lahko povišala vsaj za 50i\, tako da bi stal 41 Prolctarec" v*c leto $*4.50. To je naša sugestija. In nkč se ne motimo, če rečemo, da je list več vreden, če pogledamo dm*ge!
Da ne bo kdo tekel, da hočemo hvalisati, kaj da je: upamo, dn so čitatelji 44Proletarca ' dovolj pametni, da poznajo resnico.
Apeliramo na vse slov soe. klube, naj izrazijo svoje mnenje o povišanju naročnine na 14Prole-tarca*. Mi radi priznavamo, da si občni zbor 44Jugoslov. del. tisk. družbe' ni upal povišati splošna nezadovoljnost med naročniki, valed tega se nam zdi potrebno. da se klubi zavzamejo v ramo ukreniti!
Soe. klub št. 45 Waukegan iu N. Chieago priredi veselico s predavanjem in igro dne 10 marca t. 1. v Puiinovi dvorani. Natančnejši program objavimo v kratkem.
izredna seja našega kluba se ^ bo vršila v nedeljo 24. februarja 1918. v Narodni čitalnici 124 —lOth Str. 2 popoldan. Seja se vrši največ radi veselice, da se ukrene, kaj je še potrebo za veselico. »Pridite vsi, da bo delo u-spešne jše l
Tajnik.
Pueblo, Colo.
Tukaj smo imeli prav slabo vreme; sneg je padal, burja je pihala, da je bilo groza se pokazati izpod strehe. Toda dan je bil se žalostnejši. 27. januarja smo spremili k zadnjemu počitku našega sodruge Josepha Samca, katerega aiurti je kriv dananuji sistem. 'Pogreb je bil civilen ri polnoatevilen; pred krsto je korakalo članstvo J. S. klirba štev. 132 in društvo Orel št. 21, katerih organizacij je bil član od u-stanovitve. Bili so tudi italijanski in amerikanski soc. klubi v aprevodu. h val ju jem sc sodru-žicam, l:i so korakale z nami v tako slaliem vremenu iu so nosile vence za sodrugom. Hodružice Boltezar, Hadovich, Suiuina. Oki-čič, in tudi sodrugi so nosili vence z napisi na rdečem traku. Ob njegovem grobu so stali otročiči, sorodniki, prijatelji in znanci ter so jim lile solze po licih. Govorili so ob njegovem grobu predsednik društva Orel in tajnik, tudi od politične organizacije sta izrekla nagrobne govore sodruga tajnik J. S. kluba iu sodrug W. M. Lux v angleškem jeziku. Sodrug Samec je bil še mlad, komaj 44 let in je moral v črno zemljo v sled okrutnosti kapitalizma, kateremu je bil največji nasprotnik in se boril za socialistične principe in za svojo deco, da jo dostojno prelivi. .
Tukaj zapušča soprogo s sc«! -mirni nedoraslimi otroci, najmlajši še ni bil rojen, ko mu je očeta umoril današnji sistem kapitalizma v tukajšnji jeklami. Najstarejši sin je 16 let star, in dva brata sta v stari dnnovini ter starši in dve sestri, dva brata sta pa v ruskem ujetništvu.
Še enkrat se zahvaljujem vsem skupaj, ki so spremili našega sodruga k zadnjemu pivitku; naj mu bo lahka tuja zemlja. Njegovi družini pa izrekamo sožalie.
J. S. klnh št. 132, J. S. 7.
Cli, Wilner v New Yorku, ki je veletržec s živili, je nakupil p;e-tečeno let o 51,000 funtov surovega masla za zelo nirfko ceno ter g;' držal ves čas v skladišču, ker je čakal še na višjo ceno, akoravno In ga bil že lahko prodal z ogromnim dobičkom. Državni uradniki, ki .so zadnje čase presekovali razna skladišča, so našli to zalogo in io lak«»j zaplenili. Sedaj se je pro-dilo hiiipIo m drobno za ceno, k«-kOr .ie bilo kuplieno, rajnim r.a-vedom in dobrodelnim društveni.
B. F. Dr. 8v. Barbare Una pol težko«* gMb -.drulilve. tU. odltorlial* la tanj
vendar, kaj naj storimo, da bo M~t iJiaial tako, kakor ie do<*.
Nov naročnik na Proletarca postana nov bojevnik na osvoboditev delavstva.
HIMIMMIMMIII
Stranka,
ZAPISNIK H£JS EKflBKUTIVE JU.
» 4«« 94. novembra 1017.
Predseduj* Žikie. — Zapisnik aadnje aeje *e prečita iu vzame na Eiienje. Od* Itof, ki je imel nalogo dobiti informacije glede korporirauja fonda zvezne tiskarn««, da a« izogne slučajnim nepri-likam, izjavlja, du je to nemogoče.— V hI«'« I tega onlane denar tam, kjer je.
Nadzorni odbor poroča o Izidu gin sovanja glede ilelltve, kakor je bilo te r.nzuanjeuo v naših glasilih. Ker je ua podlagi oddanih glasov dobil« slo venska aekelja dovolj glanov, medtem ko hrvutaka u srbska uistu «lobili p«» trebuega Števila za ustanovitev sekcij, «laja g), odhot nit (Mullagi Za>eve resolucije — za omenjeni dve sekciji zadevo še enkrat na glasovanje. Ke xultat glasovanja o iuieiatlvl ae objuvi v Prolftareu iu Kadnički fttraii.
V o«! bor za Izdelan je načrta za nova pravila ,ki naj ae atrinjajo a preuredbo H. Z., so izvoljeni sodrugi Petrieh, Žikie in Hekulič. Obenem ae nalaga nadzornemu odboru, da sestavi inveu tar Zveze,
Prank Mavri«'*, zapisnikar.
I altih 8 od rti go v, tn to daruje vsaklordid $2.00, Frank Vrbaji $2 00, član po en dolar, dobi Proletarec j Joaip OaMar $&60, frssk Kom-
lepo avoto, s katero poravna v ti M $1.00, Anton Drailor $1.00. akarni dolg in ostala bo še avoti-1 r Formi CHty, Pa. —
ca v rezervi, ki je v sedanjih resnih Časih resnično potrebna. En dolar «a posameznika id mnogo, listu bo pa v taki množini poioa-gano. Morda ni bila podpora listu nikdar tako nujna, kakor je sedaj, zato je hitra akcija priporočljiva. Sodrugi! Pokažite, da se zavedate važnega trenotka. Izredni časi so in H vas kličejo na izredne akcije, Vue podpore je po Mlati direktno upravništvu Prode-tarcA, 400« W. Street, Chieago, ki bo objavilo klube, ki so iavNHli svojo socialistično dolžnost, ko je bila izredna potreba.
Tajništvo J. S. Z.
ZAPISNIK
izredne sej® eksekutlve J. 8. Z. dne 20 decembra 1917.
Navzoči so vsi člani gl. odbora, iz vzent&i Kaučiča. Tajniško V>če št. 1 v Penns. zastopa sodrug Lang. Pred seduje Hinich. A-
Tajnik Petrieh jtoročs, ns kakšen na čin in zakaj je sklicana izredna seja. Nato pojasnjuje Žikič, da je iniciativa, ki jo je sprejel gl. odbor glede avtonomnih sekcij in «lal članstvu na glasovanje, nepravilna. V pravilih aoeia-lističue stranke — pravi — je jasno rečeuo, da gl. o«ibor nima praviee iz«la jati iniciativnih predlogov. Vsled tega apetira na člane gl. odbora, da suspendirajo glasovanje o avtonomnih aekel* jah in da se skliče izreden kongres, ki naj spor v Zvezi reši.
Otvori se razprava, katere se udeleže vsi člani gl. odbora. Po vsestranski razpravi od strani čl. gl. odbora dobi beeedo sodr. Oermer, tajnik skupne stranke, ki apelira na člane gl. odbora, naj dobro premislijo, kako bodo rešili spor v Zvezi. Razdelitev Zveze, meni, ne bo prinesla stranki nobenega dobička," k večjemu škodo. <*V je gl. odbor atoril z izd njo iniciative napako in kršil pravila, je zaključek sam po sebi brez veljave.
Nato ae preide na glasovanje in predlog, da se glasovanje suspendira, je bil sprejet z devetimi proti petim glaso-turn: • •>"1 • •	«r'»
Proti predloga za sklicanje kongresa, ki je bil stavljen takoj na to, eo glasovali sodrugi Oodina, Šavs, Zaje, Di-mič, Hekulič in Petriek, medtem ko je devet članov glasovalo az kongres.
Nato ae preide ua Čitan je iniciative in predlogov za sklicanje izrednega kongresa. Pri tem se sprejme iniciativni. predlog kluba št. 10."», v Whiting, Ind., dn se da zadeva glede obdržavanjo članstva na splošno glaaovanje.
Za obdržavanje kongresa so predlo žena tri mesta: Chieago, Milwaukee in 'Cleveland. Za provizorični dnevni red so se postavile sledeče točke: 1. Ali naj se Zveza deli v avtonomne sekcije, nil naj ostane kakor jef 2. Ali se Zveza deli po strujahf
Kongrea bi ae obdrža val v mesecu aprilu. Obenem zaključi gl. odbor, da s»» preneha z osebno polemiko v listih.
F. Mavrič, zapisnikar.
SLOVENSKIM KLUBOM J. S. Z. V RESNO UVAŽEVANJE.
Upravništvo Proletarca je v predzadnji številki objavilo apel za podporo listu.Svoj <korak je ute meljilo z izrednimi gospod a rok i mi razmerami, ki so natstale, in v katerih se nahaja list, ne po lastni krivdi.
Sodrugi! Dolgo je že tega, kar nismo čitali v Proletarcu apelov za podporo, in lahko si mislimo, tla to ni bilo zato, ker «o bile gospodarske razmere lista sijajne, ampak da se vodstvo Hsta izogne neljubemu koraku, ki res ne razveseljuje nikogar. To je razumljivo. Kajti apeli ubijajo duševni entuzinzem — in verjemite sodru* iri! — tistim, ki jih prirejajo, v veliko večji meri, kakor tistim, ki jih čitajo in katerim so v večjem obsegu namenjeni. Da se je upravništvo vzlie tej strpljivosti odloči-lo izdati apel, je znamenje, da je podpora listu skrajno potrebna, če hočemo, da se vzdrži list dalje. Jugoslovanski socialistični klub štev. 1 v Chicagi, ki pozna razmere lista iz bližine, je že storil svoj korale in se odzval apelu tipravništva na ta način, da no sodrugi na sestanku skleniH, da daruje vsak član kluba po en dolar listu v podporo in da apelira na vse ostale slovenske socialistične kluln», da store isto.
Sodrugi! Akcija socialističnega kluba štev. 1 je posnemanja vredna! V Jugoslovanski socialistični zvezi je dane» okrog 1400 sloven-
VSEM JUGOSLOVANSKIM 80 OIALISTIČNIM KLUBOM NA ZNANJE.
Zadnji čas je prejelo tajništvo J. S. Z. več pritožb, da klubi niso prejeli glasovnic glede kongresa, ki so bile poslane dne 18. januarja t. 1. Vsled slabega vremena, ki je vladalo m deloma še vlada, je vsa pošta zakasnria, vsled česar je mogoče, da leže glasovnice kje na postajah, ki ne morejo eknpedirali pošte. Lahko so pa mogoče tndi drugi vzroki, da so glasovnice kje na pošti. Vsled tega velja počakati, da se vidi, kaj je vzrok, da klubi niso dobili jdasovnic. Dobro bi bilo ,da sporoči vsak klub, če je prejel glasovnice ali ne, ker bo na ta naftn tajništvu laglje soditi o usodi, ki je zadela glosovnice.AkO se torej prijavi do 20. februarja več klubov, ki niso dobili glasovnic, tedaj bo tajništvo smatralo prvo pošiljatev za izgubljeno m bo takoj razposlalo vsem klubom novo pošiljatev.
Vsled zelo nerednih zvez, ki so jih zakrivile vremenske in druge razmere, v katerih živimo, je torej priporočljivo, da klubi vse to vpoštevajo in za vsako pošiljatev iz urada J. S. Z. malo potrpe.
Tajništvo J. S. Z.
Cleveland, O.
Slovenski soc! klub št. 27 priredi dne 17. warca t. 1. veselico v proslavo stoletnice Karla .Marsa in obletnice ruske revolucije. Veselica bo spojena s predstavo, Sivimi slikami, petjem, deklamaeijo in govori, v
Vsa napredna društva v Cleve-landu in okolici uljudno prosimo, da ne prirede na omenjeni dan drugih veselic.
Omenjena veselica bo v Birkovi dvorani na €006 St. Olair Ave.
VeseliČni odbor.
nftdr Detroit, HI*. $1 00 - 1 Bramisfl, Oamp Urili, 0. $8 *
Tony Samec, M*d—1a«li, K
$1.00 — Louis PWinMmr, Luierne, Pa. OOe. Marlin Koatoloc, *M%at
Oity, fa 35o
Skupaj...........
Zadnji Ukai........... ttlft
m B,
V • t« ■«	M, —I,	w< ^ *
•	»t	H
NAZNANILO IN PRIPOROČILO. 1	/¿¿¿LJ&itl r
Sodrug Josip Skupek is Glav* landa, O, potuje a alatnino druga Trank Ometu,m ob tndi nabira murofeiifto sa Proletar en. Sod rogom in •ittpatitarjMi g* priporočamo v vseh odrih
gajte mu pri nabiranju naročnina sa Proletaroa, kakor tndi pri kup-diji. Sodmg Ceni jO frolotorc« le mnogo pomagal in nič tod ni kot prav, da ako kdo kaj potrobu ja, da kupi od svojih somiUjoni-kov.	Uprarrništro.
Zveza W. C. T. U. v Minnesot je krožila po državi prošnjo, da hi postala Minnesota vsa suha in dobilo se je sto tiso* podpisov. Prošnja zahteva, da »e zapre v*a industrija z opojnimi pijačami za Časa vojne.
Na isfotmrjajU sat
iiitttimiiimiMiiiiiNiiimiiMiitiNiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ne izgovarajte se, če trpite hu de bolestne V želodcu. 1 iah ko namrtč dobite Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino v vseli lekarnah in to zdravilo vam ho zanesljivo pomagalo, če imate želodec v neredu ter vam ho olajšalo vse bolečine. To vino vam bo spravilo zopet v pravi tir tudi črevesje. Ca jemljete redno Trinerjevo amertlfco grenko zdravilno vino, vas ne nadlegu^ejie-prebava, sabasanost, glavobol, slabo »panje, nervosnost, i. t. d. To zdravilo iseišča želodec, po-spesuje prebavo in povraluje zopet dober tek (okus). Cena $1.10. — Trinerjev Liniment in Sedative sa kašelj K'ough Sedative) naj bi imel vsakdo doma pri rokah, kor s temi zdravili se lahko ozdravi raznovrstne bolezni, ki nastajajo v tej sezoni (letni dobi). Trinerjev Liniment je izbor-no zdravilo proti inrazenju, iz-pahkom, nevralgiji in revmatis-mu; Trinerjev Cough Sedative daje pa zanesljivo odpomoč pri prehladih, kailju, vnetici sapnika, itd. Cene: Liniment 35 in v lekarnah, po pošti 36 in 60e. Jo«. Triner Company, Mfg. kemisti, 1833—1343 So. Ashland Ave., Chi-cago, J H.	(Advertis.)
Severova družinska zdravila
so obče priljubljena domač« zdravila, katera sc rabijo že zadnjih sedemintrideset let. So tedaj /reiskušena » in vredna vašega zaupanju.
s 2
Poročilo o rtzpečtnih zaimkih l S. L
januarju Itlt.
Mesto
Ark. 111.
M
.	17
.	40
,	50
.	20
tegan ..........17
Nokomla..............21
i i! 11 I
Ft. Smith Orient ... Chieago, 0 Virden Wsukegsn
11
40
. 4'
io i
USTNICA URBDNlfcTVA.
Junaku, ki se podpisuje John Urtin: Ne vemo prav, ali ste bolj zabit ali bolj zalumpan. Nekaj je od obojega v vas. Vsebina vašega takozvanega pisma dokazuje, tla ste tepec prve sorte in ne znate v dveh stavkih enako misliti; vaš izmišljeni podpis pa priča, da ste nepošten. Kajti samo lunipi napadajo v anonimnih pismih. Preden boste mogli komu dajati politične svete, bo steklo še veliko Mississippija v morje. 'Nekateri ljudje mislijo^ da prihaja človek po večkrat na svet; tolažite se torej s tem, da boste v kak&nem bo-(ločeni življenju nemara kaj pametnejši. Za sedaj bi bilo edino, da se poskušate kaj naučiti, ce niso vaši možgani preveč skisani za to. Jeste li razumjeli, gospo-dine Nitkoviču?
Detroit, Mich. — Predolgo za to številko. Priobčimo skrajšana prihodnjič.
LISTU V PODPORO.
Od Trookijovih knjig (Potrič) 50c. Slov. soc. klub it. 1, Chicago, 111. $26.00. — Frank Novak, Los Angeles, Cal. 50c. — Slovenski so* drugi is Clevedand, 0. in poslano po tajniku kluba štev. 27 A. Boga-ta ju $89.25 (Imena glej v dopisu). Slov. soc. klub štev. 196 $6.00. Jos. Brits $1.00, John Frank $1.00, Ant. Kral 60c, Jack Zajc 25c, L. Outman 25c. Vsi v White Valley, Pa. Slov. soc. klub it. 102 Johnston City, III. $10.00.—John Umek 25c, Fr. Masel 10c, P. Benedičift 25c, M. Setina 25c, Blaž Mexori 50c. Vsi v Oirard, Kans. — Slovenski soc. klub it. 10 Forest City, Pa. $15.00. — Frank Rataic $3.00, Mary Rataic $2.00, Rudolf Rauni-kar $3.00, Fany Ravnikar $2.00, Josip Pnviek $3.00, Karolina Pav-ick $2.00, John Murnich $3.00, John Ostanok $200, Frank Pav-
W. Frankfort ...	87
Staunton, 110..	90
Lincoln................13
Ls Salle...... .	28
Benld ..................S6
Springfield ....	20
Springfield .....	20
Auburn ................15
Staunton, 168...	00
Johnston City...	SS
Chicago, 20--------50
Witt ....................«
Whiting ..............63
Clinton ........	8
Gary................100
gkidmore ....... £
Kansas City ,. . .
- Ring© .........
" Stone City .... .
Mich. Detroit, 114----
M Detroit, 61.....
Minn. Chisholm ......
Mont. Bear Creek.....
" Red Lodge..........40
Mo. St. Louia ............66 10
Ohio Blaine ................84 ..
Ind.
Kana
20
8.40 16.43 20.00 10.50 8.40 7.15 8.20 6.05 2.60 4.60 7.00 5.00
Hi
15.00 11.85 lO.oo 1.45 10.25 .60 20.00
'JB
$ .85
28.05 28.25
8.80
p
00 100 do 16
I."
r
V <
1.40 10.00 20.00
8.70
• *e • •
1.50 8.00
2.75 3.50
«i	Cleveland, 71 ...	174	30
«4	Barberton .....	60	e •
«4	Cleveland, 7....	60	,
M	Piney Fork 2....	9	0 e
««		30	* 0
M	Mayanrd ......	16	e e
•«	Akron.........	24	, ,
M	Yorkvilie ......	43	e e
t«	Cleveland, 71 ...	100	10
«4	Neffs .........	13	
44	Youngstown, 18..	64	, .
44	Collinwood .....	71	
Pa.	Lawrence......	27	, .
44	Wick Haven ....	40	, ,
44	Moon Run......	30	13
44	Hendersville ....	18	4
4«	Atlaaburg......	27	e «
44	W. Newton.....	20	# ,
44	Farrell ........	100	e e
44	Homer City ....	35	4
44		5	12
44	McKeeaport ____	15	5
44	Ellsworth ......	70	4
44		15	. .
44	McKees Rocks . .	20	
44	Canonsburg ....	34	. .
44	Herminie. 69 . .. Pittsburgh .....	12	
44		50	,.
44		22	4
44	White Valley ...	56	1
44	Whitney.......	10	
44	S. View........	22	
44t		28	5
44	N. S. Pittaburg..	100	20
44	Ambridge......	30	,,
44	Farrell ........	HO	r
44	E. Pittsburgh ...	50	
44	Hurgettston ....	17	. •
44 44	BrouRhton ..... Fit* Henry.....	$	• •
44	Forest City	38	
44	Resding .......	2Q	, ,
«4 44	Hf-ntleyviile---- S S. Pittsburgh..	16 25	* *.
44	New Brighton . .	40	io
44	WoodtMSO' « • •	15	10
Weah.CVe»EhNb		10	e
44	Seattle ........	48	e e
Wia.	Milwaukee .....	64	20
44	Kenosha .......	00 30 13	10
44	W. Allis, 35.....		4
44	W. AIlls, 180____		10
Wyo.	Cumberland . . . .	7	. T
	Hudson \ . 4 4..	14	. 4
44	Rock Springs ...	22	%
44	Cambria .......	90	
N. T.	New York ......	10	
John	Tefan	18	. *
OHL N. 154..........		. '* 4 I	«t*
Org.,	N. 20..........		#
Orf.	N. 2r..........		
Or* N. 108..........			• «
Orir N .118. ■...»____			• *
Severn's Balaam for Lungs (*«verev Uuixam za pljuča j ,»ri-..
jet no zdravilo zoper kašelj, prehlad, liripuvost, kitiell pri .vnetju sapnikov, krčevito davleo in kftAelj pri
Cena 25 in V> eentov.
Severa'S Regulator (w<>v<,fov Hegulator) dragoeono sjiIohuo kre-i- i •	pilo za ieuske, ki tr|»e vsled bolesti lastnih
njihovemu sim»Iu.	" Cena t
Sevcra's Kidney and Liver Remedy (Zetove idrnviio za
■■■	* obisti in jetra) zoper
vnetje obisti lu mehurja, /fi.lr/au je aealniee, gosto sraluieo, aealne ii"j ri-like, otekanje nog vsled obisti bolezni, zlatenico in kis«*l iclodee.
Cena 7in * 1.2.1.
Severa's Skin Ointment (H,,vt,rovo Mazilo za koine bolezni)
zoper garje, kraste, liftaj, slani tok, spahkl, luskine-iu ra/ilražbe.	Cena ">0 eentov.
Severa's Balsam of Life (K,'v,,,'ov tivijenaki baizs») «plodno
krepčilo in zdravilo zoper jetrne ne-prilike, neprebnvnost, dolgotrajno zabasanost iu teiko prebavo.
Cena S."» eentov.
Severa's Nervoton (K,,verov Nervoton) uapeAns pomoč pri dufcevne
. potrtosti, uespi>čnosti, živčne onemoitlosTi, histeriji in nervosnosti.	(>ij«
Severa's Gothard Oil	Ootbsrdsko olje) dobro mazilo
ali liniment za revmatizm, nevralgiji, iz-vijenje, odrsn, otekline, otekle ¿leze, bolečine, krče, ckorelost, posledici revmatizmn ali pakostniee.	Cena 30 in 60 eentov.
Severa's Medicated Skin Soap («*verovo Zdravilno milo za
r koio) Čisto, antiseptično kožno milo, /a lobanjo, hue iu obraz. Izvrstno /a otroško koi»«|j, iu zn «n<i vanje lobanje, las in kože. .	Cena 2-i eentov.
Pišite po cenik Severovih zdravil. Severova družinska zdravila so na prodaj po vseli lekarnah, ako jih no dobite pri vašem lekarnarju, obrnite direktno na nas. Ali vedno se prepričajte in vprašajte prvo pri vašem lekarnarju.
Wo F. Severa Coo
Cedar Rapid«, Iowa.
= z
Ts6BIII8llllllliailllllllllllllftllllltSIIIIII«IIIB8IIIBIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIItllllllllllllKllllllllSlIlir;
7.50 3.00
2.75 3.00
39.90
..... 43.99
65.35 2.90
60.75 2.90
12.35 10.15
0.85 .40 .¿S
6.75 .50
Org. N. 182. . Org. N. 7« . Org. N. 67. . Org. N. 1» . . Org. N. 165 . Org. N. 188 . . Org. N. 35.. Org. N. 70.. Org. N. 18., Skupaj.
v
----- 3Vi5 249 Ü7
Rednilv znamk zaz^ečairlh
Duslnih...........
Izjemnih ..............
$926.85 $ 186.65 $178.54~
.........____ 3,215
............. 498
.t............ 37
1.00 3.40 24.15 6.20 6.00 .90 8.00 1.60 2.40 4.80 11.50 1.30 8.90 7.90 3.70 4.00 4.85 3.10 2.70 2.00 10.00 3.90 1.80 2.00 11.15 1.50 2.U0 3.40 1.20 7.00 2.60 5.75 1.00 2.20 3.05 12.00 3.30 17.00 5.00 1.70 2.70 2.00 3.60 2.00 1.60 2.50 5.00 2.70 1.00 5.30 7.40 7.30 3.40 2.25 1.35 1.35 2.40 10.10 1.40 2.35 10.00 23.10 23.00 10.00 1.00 .50 9.15 5.ÖO 45.07 .10 6.25 1.00 .80 16.15 $562.56
akupnJ V.. ........... ............ 3,750
TijsHtvs J. S. Z.
Največja slovriska zlatarska trgovina
FRANK Cerne
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prstane, broike, znprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po niski ceni.
Podružnica ColumbU Gramofonov in grsmofonskih plošč slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
PUite po ccnik, kateri s« Vam poilja brezplačno.
Najboljšo blago.	Najnižje cene.
ii=n-irar==i Eli-IBI^=1E]IhI
0
ve
adravi
PAZITE IN HRANITE
Narodni iarek pravi: «'Pazite na vag boli denar za črne dne-To pomen ja toliko kakor prvo pazite in hranite dokler sto fte ravi in mladi, da boste imeli nekaj za stara in onemogla leta. Vsak človek mora paziti in hraniti, ke le to je edina pot, ki vas votli v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nnntran, se luhko ceni kot itemeljni kamen poslopja za katerim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti na pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna pogača: kamen na kumen palača". Najtežje je početek uli brca početka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati vaS denar S« danes, nmp&k puzite, dn ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enegn dolarja dobite vnfio bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po obresti o<i njegn.
Pošiljamo denar v Italijo, Rusijo in Francosko.
Prodajemo prve posojilne mortguge (markečo) in dajemo v najem varne hranilne predale.
Sprejemo upise za parobrodno potovanje v etaro domovino po vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue lal and Avenue, Chieago, IU.
Kapital, vloge in prebitek znaia nad $0,000,000.
Bazlirite svoj« zasnjet Poučite ae e eocializmn! Razvedrite si duhal "Proletarec " ima v svoji književni zalogi sledeča kajige in brofiure. IVUlji-t« naročilo le danes:
Makrfm Oorkl: Mati, mehka reaba .............................00
Upton Sinclair (poalev. Jos. Zatrertalk lo It. Kaker): Diungel Povest
U ckicaikih klavnic ...........................................^
Carico Ferrl: Socializem io moderoa veda..........................50
Proletariat . . . . .................................................10
Kdo nničoje proUvajanje v malem .................................10
.................................................................
Socialistična knjitnlcs, 2 aTeika in "Nais bogaUtva" .............10
Kapi talil tičal razred , . . . . ..............................................10
Prof. Wahrarand (poslov. A. Kristan): Katolliko svetovno nazlranje
lo arebodna znanost.........................................98
O konsnmnlh ....................................................
Zadružna prodajalna sli konsum .................................
Katoliška corker In socializem .....................................
■porod papeža Alskoandra .........................................10
Vse te knjige io broiur« poti jemo polUloa prosto
PROLETABBO. 4008 W Slst St..	CHICAGO, I LUNO I H.
^ 'V P

V. E T A * E C
UTRINKI
iTraa tran»latien fUH Mth t h* poitmutn »t Cktsaso. F«b. 20. 191«. M r«<«;r«4 by tht »e« o< O t b. l»|T.)
Kar počtnja Nemčija na Ruskem, se ne more smatrati za uvaievanje načel, ki jih je izrazil predsednik Wilson. "Berliner Tageblatt" želi, da bi zavezniki izpremenili svoje vojne cilje. Nedvomno Id to želela tudi vojaAka in »tnperiulilW-na stranka ua NeiuAkeui. Toda 4a navidezno nedolžna želja ni nič drusega, kakor produkt cesarske prekanjene filozofije, ki gre za tem, da bi dosegla za Nemčijo vse, pustila pa vse aktualne evropske probleme nerešene in vse narode razun Nemčije brez zadoščenja.
(True translation filed with the poatmaatar at Chlca*o, Feb.
ItttH. a* required by tba art of Oct. 0.' 1017.>
* Poročila pravijo, da so avstri>ki vojaški •vetovalei nasprotni temu, da bi se njih vojaštvo |H»šiljalo proti ameriškim četam na zapadni fronti. —
To nastopanje, pravi poročilo, bo najbrže močno vplivalo na ton neinšdtega kanrelarja grofu von Hertlinga, ki misli v četrtek govoriti v rcjhstagu.
Nemško civilno prebivalstvo je skoraj do revolte razburjeno ob uiisli na novo drago ofenzivo na zapadli, pravijo današnja poročila iz Nem-
v . .
cije.
Neka vest pravi, da se je ta duh razširil tudi v armado.
Berlinsko poročilo pravi, da so splošno razburjenost in nevoljo povečali socialistični letaki, ki so ne tajno razdajali po mestu iu naznanjali, "da se pripravljajo pruski militarist i, da žrtvujejo. še en miljon nemških življenj za Hindenbur-gov skrajni poizkns na zapadni fronti."
Zaradi teh letakov je bilo več socialistov aretiranih.
(True translation filed with the po*tma«ter at Cbirajro, Feb. 20, 1D1S. a« required by the art of Oet. «. 11)17.)
Gospod Braun je Očitno pozabil vse o socializmu in je postal čistokrven cesarski Nemec. Mnogo reči je, v katerih se na strinjamo z boljAe-viki. Toda če je na svetu kakšna dežela, ki more biti rešena z revolucijo, tedaj je Memčija prva, ki potrebuje revolucijo sveta. Ker se tiče stoletja prednosti v gospodarskih, političnih in kulturnih zadevah, se zdi. da gospod Braun žalostno zamenjuje reči. Značaj nemške naprednosti kaže ka njuje reči. 'Značaj nemške naptednasti kaže kaj-zerizem, militarizem, imperializem in zatiranje. Na Nemškem ne vlada sedaj duh Goetheja, Kanta, Fiehteja, ampak 'hohenzollernski in luderdorf-ski. Nikdar ne morejo lioljševiki naprtiti svetu toliko gorja, kolikor so mu ga Hohenzollerni že naprtili.
t Trn« translation filed with the poatmantar at Chicago. Feb. 2«. ISIS. aa required by the act of Oct. 0. 1917.)
Bern, 17. februarja. — Zadnje vesti, ki so prišle sem, naznanjajo, da namerava Nemčija poslati vojaštvo v Ukrajino, da zasede važne točke pod pretvezo, da gre za ustanovitev reda.
(True translation filed with the postmaster at Chicago. Feb. 21. 191*. aa required by the act of Oct. S. 1917.)
Amsterdam, 15. februarn. — Kakor se poroča iz Berlina, je grof von Ilertling določil ,da od govori na zadnji Wilsono v mirovni govor dne 21. februarja.
Medtem so nemški socialisti naznanili, da izzovejo temeljito debato o načelih ameriškega predsednika. Njih oficialno glasilo "Vorwaerts" je že zafhtevalo, da mora biti nemški odgovor spravljiv in popustljiv. Drug socialistični list, "Volkswacbt" v Vrat »lavi (Breslau) upozarja svoje eitatelje, da "Američani prihajajo" in da je treba faktom jasno gledati v obraz.
"Frankfurter Zeitung" apelira na predsednika WiLsona, naj porabi svoj vpliv, da sklenejo zavezniki mir s "kompromisno pogodbo". List pravi:
"Zadnji govor predsednika Wilsons ni bojevit. Več je od njegovih prejšnjih govorov — gre namreč za tem, da dela v interesu miru.
Željo po miru s sporazumom, kakor jo je izrazil gospod Wilson, zastopa danes tudi večina rajhstaga."
"Berliner Tageblatt", "Vossische Zeitung", "Vorwaerts", "I^okal Anzeiger", "Frankfurter Zeitung" "Koelnisehe Zertung" in Bremener Weser Zeitung" so objavile popolno besedilo predsednikovega govora.
"Tageblatt" pravi:
"Zdi se, da želi predsednik nadaljevati kon-verzacijo, toda to je mogoče le tedaj, če iz«pre-mene zavezniki svoje vojne namene."
"Vorwaerts" pravi, da bo prvi predmet, o katerem bosta kaneelar in zunanji tajnik von Kuehlmann govorila pri svojem obisku pri cesarju Viljemu v glavnem stanu, neposredna objava litvinake neodvisnosti.
Dunajska "Zeit" dela primero med predsednikom Wilsonom in boljševiškim zunanjjtyi I ministrom Trockim. Oba, pravi, postavljata idealizem pred nujne praktične namene, le s to razliko, da je Trockij proletaričen, protikapitalističen sanjač, ne pa glavar kapitalistične dežele, ki se je, kakor pravi list, obogatila ob evropskem klanju. Trockij, pravi Omenjeni list, je za vsako ceno napravil konec vojni, medtem ko ni Wilson baje storil za bojujoče se narode nič, kar bi se dalo prijeti.
(Trt» translation filed with tha postmaster at Chlcaan. Feb. 29. 191*. aa required by the act of Oct. S, 1917.)
• Petrograd, 18. februarja. — Boljševiki so osvojili K i je v v bitki, ki se smatra za največjo v revoluciji. Tekom obleganja je bilo štiritisoč mož ubitih in 7000 ranjenih.
Ko so bile ulice polne mrtvih in ranjenih, so boljševi&ki zrakoplovei bombardirali mesto in po-množili zmedo in razdejanje.
V boju okrog Odese ob imeni morju je bilo na stotine ljudi ubitih, medtem ko so bojne ladje bombardirale mesto. Ali so zmago dosegli boljše-viki ali zmerni, ni določeno.
Medtem «o Rumunci doaegli kontrolo nad a-kermannkim okrajem v Be barabiji in baje napredujejo proti Odesi.
V Brobukiku, jugovzhodno od Minska, to poljske čete porazila Imljševike. O drugem oddel ku Poljakov se poroča, da prodira proti Smolensk u.
(Kijev je glavno mesto nove republike Ukrajine.)
(Tme translation filed with the post master at Chicago. Feb.
20. 191M, aa raquirad by the act of Oct. 6. 1917.)
London, 18. februarja. — Kodanjski dopisnik HxchaiiKc Telegrafi (Company poroča, da je nastal globok, resen razkol med Nemčijo in Avstrijo zaradi končanega premirja med central, silami in Rusijo In zaradi obnovitve vojnega stanja.
Avbtrijsko časopisje, pravi dopisnik, svari Nemčijo pred obnovitvijo sovražnosti, katerih Avstrija ne želi biti deležna.
Politradni "Fremdenblatt" molči, toda "Neu« Freie Presse* baje naglaša, tla ne meji Avstrija več z Rusijo in ni kakor Nemčija prisiljena obnoviti boj. Kdino, kar bi mogla storiti proti svoji volji, pravi list, bi bilo to, da bi varovala pronto Zvezo med monarhijo in Ukrajino.
"Zeit", ki ima tesne zveze z avstro-ogrskim zunanjim ministrstvom, pravi po poročevalčevi trditvi, da zunanji minister grof ("'ernin lahko nadalje nastopa kot posredovalec z zapadom; "za našo monarhijo — pravi — je vojna v glavnem končana in za enega naših nasprotnikov ni biv-stveno niti začela. Na milijone mislečih ljudi gleda sedaj na grofa ('črnina in predsednika Wilso-na."
<"'lanek se zaključuje s stavkom, o katerem pravi dopisnik, da je očitno naslovljen Nemčiji, in se glasi:
"Od naše strani ni bilo nikdar prekinjeno nakneuje za pozitivno pogajanje, in upati je, da tudi od druge strani ne bo prekinjeno."
Stockholm, 18. februarja. — V soeijalističnem glasilu "Vorwaerts" pravi Otto Braun v nekem članku, da nimajo nemški večinski socialisti prav nobene zveze ali simpatije za boljsevike. Ruske delegate v Brest-Litovsku dolii, da niso naniera-valiporabiti premirja za sklep miru, ampak le zato, tla bi Zanesli revolucijo na ozemlje centralnih sil.
Braun nadaljuje: "Upanje holjševikov na hitro revolucijo v Nemčiji je blazna samopreva-8 ra. Oni primerjajo ruski položaj z nemškimi rax-y merami ki so približno za eno stoletje v političnih, gospodarskih in kulturnih razmerah pred ruskimi. Na Nemčkem ni tal, kjer bi mogle uspevati boljševiške revolucionarne metode."
# «Petrograd, 18. februarja. — V celonočni bitki, med katero so v glavnem mestu potepeni vojaki oplenili trgovine z dragocenostmi in vinske zaloge, je bilo okrog sto oseb nabitih.
Po vsem Petrogradu se zdaj po dnevi in pomoči brezobzirno strelja, toda večinoma po mraku. Plenjenje, kateremu je sledilo streljanje, se jc zadnjo noč razširilo z Vernesenskega prospekta za katedralo sv. Izaka, v (»atonnajevo ulico, kjer so vlomili v privatna stanovanja in plenili.
Razkrili so zaroto, ki je imela namen, da se ugrabi boljševički ministrski predsednik Nikolaj Lenin. M. i^piridonov in mnogo drugih vitezev sv. Jurja je bilo aretiranih.
(True translation filed with the postmaster at Chicago, Feb. 20. 191*. as required by the act of Oct. 0. 1917.)
Ne more biti dvoma o tragični zmoti, ki so jo storili boljševiki, ko so «hoteli porabiti svoje idealistične nazore za dejanske razmere ruskega naroda. Gotovo niso anarhisti, a vendar vlada anarhija v mnogih krajih Rusije, ker smo smatrali na potrebe vzgoje in organizacije. Smatrajoči sami sebe za skrajno levo krilo revolucije, so se nenadoma našli med dvema ognjema in postajajo odgovorni za vsak zločin, ki se primeri kjerkoli v Rusiji, ker imenuje vsak pustolovec, ropar in pijanec samega sebe boljše vika, smatrajoč po krivem prostost nagonov za svobodo. Toda nikdar ni bilo vojne brez barbarizma in ne revolucije brez zločincev,. ki so se obešali zanjo. Ne zdvajajmo. Tiu|i za Rusijo pride čas rešitve.
(True translation filed with the postmaster at Chlcaao, Feb. 20. IW18, as required by the act of October 0. 1917.)
London, 14. februarja. — Grof Ladislav Sobanaki, zastopnik poljskega narodnega odbpra v Ijondonu, pravi v danes o-bjavljeni izjavi, da se dotika avstro-nemški mir z Ukrajino poljskih interesov. Mirovni pogoji, tičoči se meja ne le med Ukrajino in Galicijo, ampak tudi med Ukrajino in Rusko Poljsko menjajo mejo na škodo Poljske.
"Nova meja," pravi, "potegnjena od Tarno-pola na galhški meji do reke Buga, obsega veliko večje teritorije, kakor jih je obsegala prejšnja holandska gubernija, ki je bila ustanovljena pod despotizmom starega režima. Namen centralnih sil pri določanju poljskih meja je jasen. One ne žele le odškudovati Ukrajino za vse, kar da Avstriji, ampak rade bi tudi napravile trajno obreganje in nasprotje med sosedoma, ki bi lahko prišla do sporazuma in ustanovila prijateljske odnošaje, ki bi bili nevarni načrtom nadvlade in intrige, s katerimi so bili Ukrajinci izigravanj zoper Poljake."
Treba se je spomniti, da je vladalo nasprotovanje med Ukrajinci in Poljaki že davno, ker žive oboji skupaj, pogostoma v mešanih obči -nah v mnogih pokrajinah. Take razmere ne vladajo lc v Rusiji, ampak tudi v Galiciji. Avstrijska vlada je imela navado, da je izigravala Po-ljake in Ukrajince ene proti drugim, z namenom, da je oibema odtegovala njih pravice. Kaže se, da skušata Avstrija in «Netitfija sedaj ovekove-čiti to stanje zmede in zatrositi strup tudi v vse nove državne organizacije Nobene nove note ni v tej stari igri.
Pravi socialist aa tm« biti rasar visi ampak mora biti vedno aktiven vojak svoja stranka. Kdor noti svoja prepričanj« 1« sam v sebi, na koristi nié na sobé, na svoji stvari. Prapriéavati mora tista, ki is niso prepričani.
Pravi socialist hoče poznati ta-lave, zapreke, uspeha in napredek delavskega boja.
Na tej poti ga spremlja Proletary.
		
1 S- vrrov.t /(Il /(Il ilV|f	r.« v il.t v / (If / 0 ) (> j v dru/m.ih.	
		■
Liniment.
Za dobro in ua potno domaČo rabo bi morala vodno i moti to zdravilo voska družina, kajti to zdravilo kmalu odpravi bolečine v prsih, v križu, v kolku, ali kjerkoli •i t« bodi. ¿o oo to bolečine nastalo volod rev matoma, ali prehlada.
s
evera's
Gothard Oil
t
(Sovorovo Gothordsko olio) jo znano kot iz borno mazilo pri zdravljenju revmatizma. okoro-looti udov, hrbtobola in krtov. To zolo u» po ion lok, kojoga naj bi mola pri rokah voska družina. Natačna navodila so oznaiena na otoklonici.
Cona 90 in 60 centov. Na prodaj v vooh lekarnah.
vv F. si vi ha co. CLOAK HAPIDS, IOWA
PAIN-EXPELU
je postal domača beteda v vsaki slovenski druimi ^ # ^^ raJi ncprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in 9 t <m nadlogah.
Sedajne razmere oo na» primorale, povišati ceno na jS in 65 centov za steklena:o, ako hočemo, da ostane i*tt kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jam«tvo. da staro, dobro oredotvo * isto močjo tudi dobite. Nikar oe dajte premotiti z nujo ceno ničvrednih ponaredb.
Stsri, prsvi Pain-Kxpeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Lozol in na naie ime. Pravi Pain-Gxpeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nss. Steklenica za 6se. je ko-riotneja kot pa za 35C. ker oboega več kot dvakrat tolikb.
Fe AD. RICHTER A CO.
74-80 Washington Street, New York
1&Í
Central Hotel
Concmangk, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
CARL STROVER
Attorney at Law*
Zaatopa na vsak sodiščih.
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
Ali veste za letovišče Martin Potokarjaf Seveda. To je "VILLAGE INN" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cestne Jelez-iiiSke postaje, Lyons, lih Telefonska Številka 224 M.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
IA 460 6IUIB Ali.. KfROSNA, «IS.
Talafon 1199.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Okusno, hitro in trpeino dela za privatnike in drufitva. Sprejemamo naročile tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN.
1638 Blua I al and Ava., (Adv.)	Chicago, lil.
. SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD PORNI JEDNOTI.
Naročite ai devnik 'Trosve ta". List stane za celo leto $3 00, pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova druitva. Deset članov(ic) je treba za novo dru&tvo. Naslov za list in za tajništvo je: £067 So. Lawndale A ve Chicago, m.
Dr. W. C. Ohleiderf, M. D.
Zdravnik za notranje bolezni in ranocolnik.
ZdravniAka preiskava brezplačna — planati je le zdravila. 1924 Blue Ialand
Ave., Chicago. L'reduje ml 1 do 3 po pol.; od 7 do 9 evaéer. Izven Cliieaga ilveli bolniki naj piAejo slovensko.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE ZVANE "CLEARING HOUSE*. Kaj to pomeni za ljudstvo, če je banka pod nadzorstvom "Clearing Ilouaa".
V»e baake, ki imajo zvezo o Chicago Clearing House, 00 podvržene strogemu a^lzorovaaju od uradeikov toga zavoda. Pregledovanje računov in iaetja se mora vrfiiti najmanj enkrat na leto. Izvedenci natančno preiičejo stanje vsake banke. Vao gotovino prefitejejo, pregledajo vse note, varičine, vknjižbe in druge vrednostne listine, ne prepričajo o fondih, ki no naloženi v drugih bankah ia pregledajo knjige in račune. Če najdejo izvedenci kake slabo ali dvomljive vrednostne listine, oe te ne Itejejo več kot imovina banke. Ako se jo skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Če banka drzno Špekulira ia se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skirano, se mora takoj odstraaiti in nadomestiti z boljiim. Če vsega tega banka hitro ne popravi ia otori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clearing House.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te zveze, že to dovolj jasea dokaz, da ima dobro imovino, da je ajen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki ji bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je ilo na ali drugi banki slabo vsled paniko ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke ia ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt se je pokazal tako vspeien, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Cleartng House, sprejeli ta načrt.
American State Banka je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih račuaov.
American Rtate Banka pa je tudi pod driUvaim nadzorstvom ia odda vsako la^pet detajliranih računov o stanju Baeking Departmenta države Illinois.
Napravite NA&O banko za VAŠO banko in Val denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vpraiajte za eeznam nnftih First Gold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in $500.00 zlatih hlpotečnih bondov.
Naivečia «invanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna—
21
Blae lelaa* Avenoe, Chlcsfs, Ua.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiakarni
l/^ADAR potrebujete droitrene potrebščine kot zastave, kape, rt-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj. •> Vsa delo gsruitirsM.
eeeoeeeooeoeeeeeeeeoeeeoeseoeeesiMMf «seMMMeMš
Edini slovenski pogrebnlk
MARTIN BARETINČ1Č 324 BROAD STREET TU. 1475 JOflNSTOWN, PA.
ñM^WWWVAflAA^WSAMMVm/mftMWVtAAAmWWVVV^
predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
Blue Island Ave., vogal Looinio la IS. eeste.
Zaupno zdravilo dola čudeže
Rkoro le 30 let se Trinerjeve zdravila uspešno rabijo z največjim zaupa-njem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovntelja zatluii popolno zaupanje in Čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseli številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stalilče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v llodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodce in odstrani iz notranjščino drobovja vse nabrane nepotrebne in strupeno snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilno grenko koreninice ter krasno ioreče rudečo vino. V zadevi zabasanosti, noprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervoznosti, navadne slnboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premenibi ¿itju ali rudarje in druge delnvce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lok, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.	^
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, novralgije, lumbago, otrpelosti gložnjev In drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za ma/.anje po kopanju nog. Dobite je v vsoh lekarnah.
TRINERJEV ÀNTIPUTRIN
je izvrstno i^ prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno ra Izpiranjo grla in ust; istotako ra čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
Najnovejše nagrado so dobila Trlnerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Oold Modal San Francisco 1®15, Orand Prix—Panama 1916.
JOSEPH TRINER
MANUFACTURINC CHEMIST
1333-1343 South Ashland Art.	Chicago. III.