Poštnina plačana v gotovini.
Cena 3 din, za Italijo 1.40 L.
Številka 28
Spored od 7. do 13. julija 1940
Izvlečki sporedov inozemskih postaj
KONCERTI RESNE GLASBE Nedelja:
9.10 Beromunster: J. S. Bach: Maša
v h-molu. 17.05 <H6rby: K. komorne glasbe. 18.25 Praga: Komorni koncert. 20 Bukarest: Orkestralni in pevski
20	30 Sofija: Violinski 4.
21-45	Sottens: 4 ruske glasbe. 21.30 Beromunster: Francoska orgelska glasba.
8-50 Italija: Orgelski koncert.
Ponedeljek:
11.30 Italija: Komorna glasba. 22.10 Italija II.: Komorna glasba. 17.35 Praga: L. v. Beethoven: Sonata za gosli in klavir op. 23.
19	Sottens: Violinski 4.
20.10 Budapest: Orkestralni 4. 20.30 Sofija: Simfonični 4.
21	Praga: Simf. 4 češke Filharmonije.
21 Horby: Simfonični 4 (Beethoven,
Schubert). 23 Praga: 4 češke glasbe.
Torek:
12.20 Italija: Komorna glasba. 21 Italija I.: Simf. vokalni 4. 19.16 BukaTest: Violinski in klavirski koncert. 19.45 W. A. Mozart: Klavirski 4 v B-duru.
20	Sofija: 4 Dahlke tria.
20-30 Bukarest: Simfonični 4 RO. 22.30 Brno: W. A. Mozart: 4 za flavto in harfo. 23 Praga: .4 češke glasbe.
Sreda:
14.15 Italija: Operna glasba. 21.30 Italija I.: Komorna; glasba. 17.35 Praga: V. Novak: Klavirski
kvartet v c-molu, op. 7. 20.30 Bukarest: Simfonični ž, RO.
21	Prsga: 4 češke glasbe. 22.10 Budapest: Orkestralni 4. 23 Praga: 4 češke glasbe.
Četrtek:
13.15 It.: Simfonični koncert. 20-30 Italija I.: Simf, koncert. 20.15 Budapest: Orkestralni in pevski 4.
20-40	Horby: Violinski in klavirski koncert.
21.20 Sottens: Schubert: Kvartet, op. 125.
21.35 Beromunster: W. A. Mozart:
Simfonija. 22.35 Praga: M. Reger: Trio, op. 77-23 Praga: 4, češke glasbe.
Petek:
21 It. I.: Izbrana glasba.
22-10	Italija II.: Simfonični koncert. 18.15 Praga: 4 komorne glasbe.
21 Praga!: /, češke Filharmonije.
21-10	Budapest: Violinski 4 g. Zlat-ka Topolskega.
21-30	Horby: Mozartov koncert.
22-10	Beromunster: M. Glinka: Trio za klavir, klarinet in fagot.
23 Praga: 4> češke glasbe.
Sobota:
21 Italija I.: Komorna glasba. 22.10 It. II.: Operna glasba.
20	10 Budapest: Orkestralni 4-20-30 Sofija: Instrument. 4.
LAHKA GLASBA 17-05 Praga: 4 z-2'bavne glasbe.
18	Sofija: Zabavni 4.
21.55 Sofija: Lahka in plesna gl. 22.10 Budapest: Pisan 4. 22.20 Praga: Zabavni 4.
Ponedeljek:
17.30 Sofija: Pisan 4.
19	Beromunster: Zabavni 4.
21	Italija I.: Operetna glasba.
22	Sofija: 4 plesne gl>alsbe.
22.10 Budapest: Ciganski orkester. 22.1-5 Horby: 4 lahke glasbe.
Torek:
17-15 Budapest: Ciganska glasba.
19	Sofija: 4 narodne glasbe. 20.05 Horby: 4 lahke glasbe. 22 Sofija: Plesna glasba.
Sreda:
11 Italija: Operetna glasba. 19.30 Horby: Kabaret.
20	10 Praga: 4 lahke glasbe. 20-55 Beromunster: Pisan spored, 22 Sofija: 4 narodne glasbe. 22.30 Praga: 4 zabavne glasbe. 23.20 Budapest: Ciganski orkester.
Četrtek:
22.10 Italija II.: Operetna glasba.
17-30	Sofija: 4 zabavne glasbe.
19-25	Brno: 4 zabavne glasbe. 22 Sofija: Plesna glasba.
22.10 Budapest: Ciganski orkester.
Petek:
16 Praga: Zabavni 4. 18.30 Sofija: Bolgarski plesi. 20.40 Beroinunster: 4 zabavne gl. 23.20 Budapest: Ciganski orkester.
Sobota:
16 Praga: Pisan 4.
17.15 Praga: 4 zabavne glasbe.
18-30	Sofija: Domača glasba. 20.45 Sottens: Pisan večer.
21	Brno: 4 zabavne glasbe.
22	Sofija: 4 narodne glasbe.
22.10 Budapest: Cigatnski orkester. 22-30 Praga: Pisan koncert. 22.15 iHorby: Plesna glasba.
OPERE IN OPERETE
Nedelja:
20-30	Italija I.: »Ugrabitev v Seraj-lu« - opereta.
19.30: H6rby: Opereta.
Sreda:
19.35 Budapest: Verdi: »Rigoletto« (Plošče).
19.50 Sofija: Donizetti: »Lucija
Lammermoorska«. 20.30 Horby: R. Wagner: »Valkira«, 1. dej.
Petek:
20 Sofija: Rossini: »Seviljski brivec«.
DRAME IN ZVOČNE IGRE
Ponedeljek:
20.25 Beromunster: »Ozdravljenje slepega« - zv. igra.
Torek:
2010 Brno: »Potujoča muza«, zvočna igra.
20-30	Sottens: Veseloigra.
Četrtek:
21-45	Praga: 4 Fischer: »Simplicius Simplicissimus«, zv. igra.
Petek:
20-05 Brno: »Bregulja«, zv. igra.
21 Horby: »Daird Balfour«, zv. igra.
Sobota:
15 Sottens: Shakespeare: »Na Tri kralje« - drama v 4 dej.
KNJIŽEVNA PREDAVANJA
Četrtek:
17.30 Praga: češka knjiga.
19 Beromunster: Spomini na švedskega pesnika Venerja Heiden-stama.
Petek:
20.40 Praga: Književno pred.
Sobota:
14.50 Beromunster: »Poletje« - knji-ževno-glasbena oddaja,
ZANIMIVOSTI
Nedelja:
19.45 Budapest: Reportaža z nogometne tekm ,ied Madžarsko in Nemčijo.
Torek:
17-15 Praga: Predavanje o. J. Do-brovskem.
19.15 Beromunster: Mednarodna kronika.
Sreda:
19 Beromunster: Veliki stili evropskih umetnosti, pred.
20.40 Brno: Evropska morja. Predavanje.
Petek:
20-20 Beromunster: Najprej kruh, potem kultura\? Pred.
TEDNIK ZA
letnik xii. . številka 28	/	J
NAROČNINA: Mesečno din 12.—. Pri plačilu v naprej dobi naročnik popust, ki znaša za četrt leta din 11.—, za pol leta din 27.—, za celo leto din 64.—. Nakazati je torej za četrt leta din 25.—, za pol leta din 45.—, za celo leto din 80.—. Popust velja le pri plačilu v naprej. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. tel. 31-90. Ček. rač. uprave: Ljubljana 15.228.
Univ. pral Marij Osana - šestdeseiletnik
Univ. prof. ing. Marij Osana.
Član uprave radiofonske postaje in njen tehnični vodja g. univ. prof. Marij Osana je pred nekaj dnevi dopolnil šestdeseto leto. V svoji veliki skromnosti je znal ta dogodek tako prikriti, da izanj ni nihče vedel. Tadia kaj pomeni g. prof. Marij Osana za našo postajo in tudi za radiofonijo v naši državi, ve vsak, ki spremlja razvoj našega radia, še več, ime g. prof. Osane je znano daleč po svetu kot odličnega strokovnjaka in sodelavca v mednarodni radiofoniji in ga večkrat srečamo na važnih in odgovornih mestih.
Za nas je g. prof. M. Osana »oče slovenske radiofonije«. To ime mu bo ostalo v zgodovini. Brez njega bi bili Slovenci najbrž zelo kasno prišli do svoje postaje; on je njen pobuditelj in resnični utemeljitelj. Vse tehnično delo izza prvih začetkov, graditev postaje, njena spopolnitev in vzgoja tehničnega osebja je bila v njegovi skrbi; prav taiko leže vse tehnične in druge priprave za novo 20 <kw. postajo v Ljubljani oz. Domžalah in 5 kw. rele jsko postajo v Mariboru na njegovih ramah. Odličen strokovnjak in plemenit človek je g. prof. Marij Osana
v svoji veliki skušenosti in modrosti najdragocenejša moč naše postaje, zato mu v vsej hvaležnosti do njegovega dela ne želimo samo nadaljnjih znanstvenih uspehov, ampak vsega dobrega in še mnogo let.
Osana Marij, elektroinženjer je bil rojen 18. junija 1880 v Trstu, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo; maturiral je 1. 1900. Od 15. leta dalje je bil v počitnicah volonter v tržaških električnih podjetjih. Po maturi se je vpisal na pravno fakulteto v Gradcu, 1901 naredil izpit iz opisne geometrije in šel na strojno-elektrotehnični oddelek tehnične visoke šole na Dunaju, opravil 1903 prvi državni izpit. 1904-5 v Gradcu odslužil vojaško leto in v decembru 1906 na Dunaju naredil 2. državni izpit. V juniju 1907 je šel kot gradbeni pripravnik v službo pri poštnem in telegrafskem ravnateljstvu v Trstu in po opravljenem izpitu bil v januarju 1909 imenovan za namestnika šefa gradbene telegraf-sko-tehnične sekcije v Pulju, kjer je v avgustu 1909 napredoval za gradbenega adjUnkta in bil teoretično in praktično zaposlen pri podmorskih kablih in telefonskih vodih na veliko daljavo. V avgustu 1914 je šel kot gradjevodja telegrafskega oddelka na fronto v Galiciji in bil od decembra 1914 do avgusta 1917 izključno pri poveljstvu 4. armade, kjer je imel priliko v izdatni meri uporabljati splošno znanje elektrotehnike in specialno telegrafije, telefonije in radia. V avgustu 1917 je prišel kot telegrafski svetovalec (ravnatelj) na italijansko fronto, bil do februarja 1918 do-
G. univ. profesor ing. Marij Osana pri delu v svojem laboratoriju.
deljen nemški komandi, potem do konca vojne 6. armadi, kjer je bil odgovoren za ves telegrafski in telefonski promet, a je tudi spravil v obrat velika pokvarjena omrežja za razsvetljavo (Udine, Vittorio Veneto). V novembru 1918 je stopil kot višji gradbeni komisar v službo pri novi poštni in telegrafski direkciji v Ljubljani, postal 1923 inšpektor I. razreda, 1925 direktorjev pomočnik. V letu 1920 in 1921 je bil honorarni predavatelj iza elektrotehniko na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Od februarja 1922 do 31. januarja 1923 je bil delegat-strokovnjak ministrstva pošte in telegrafa pri reparacijški komisiji v Parizu in Berlinu, predpisal tehnične pogoje za izdelavo in dobavo raznih aparatov, avtomatskih telefonskih central in vsakovrstnega telegrafsko-telefonskega materiala, sklenil z nemško vlado pogodbo, nadzoroval fabri-kacijo v vseh večjih nemških tovarnah in bil poleg tega jugoslovanski izvedenec za elektrotehniko pri reparacijški delegaciji v Wiesbadenu. Od decembra 1923 je na ljubljanski tehnični fakulteti predaval o šibkih tokih do marca 1926, ko je kot načelnik telegrafskega in telefonskega oddelka v ministrstvu pošte in telegrafa prevzel vodstvo telegrafske in telefonske službe v kraljevini. 26. januarja 1928 je bil imenovan za izredinega, 22. januarja 1933 pa za rednega profesorja na tehnični fakulteti ljubljan. univerze. V studijskem letu 1934-35 je bil dekan tehnične fakultete. Strokovna dela: Izgradba podmorskega telegrafskega in telefonskega omrežja na Jadranu (1909—13); izgradba jugoslovanskega telegrafa, telefona in radia in vpeljava avtomatskih telefonskih central v Ljubljani, Zagrebu, Novem
Sadu in Belgradu; ureditev visokofrekvenčnega laboratorija v elektrotehničnem institutu ljubljan. univerze (1928—30); podrobno izdelani projekti za temeljito modernizacijo in
Konec francoskega
Pod naslovom »Konec francoskega radia« so prinesli časopisi dne 25. junija t. 1. sledeče poročilo :
Po določbah premirja med Francijo ter Italijo in Nemčijo morajo radijske oddajne postaje v nezasedenem delu Francije ustaviti nadaljne poslovanje. Danes poldnevi so te postaje še normalno delale, zvečer ob 21.30 je po njih še govoril predsednik francoske vlade maršal Petain. Nato so sledila še poročila in nekaj običajnega programa. Ob 23. uri (po francoskem času o polnoči), so še vse postaje s plošče ponovile govor maršala Petai-na, ki vsebuje tudi glavne določbe z Nemčijo in Italijo sklenjenega premirja. Osebno se je potem oglasil na radiu notranji minister Ibemagerey, ki je apeliral na francoski narod, naj ostane priseben in pogumen. Za njegovim a,pelom se je točno ob 23.30 (ob 0.30 francoskega časa) oglasil zopet radijski napovedovalec z besedami: »Emisija francoskih radijskih postaj je s tem končana«.
Ker napovedovalec ni, kakor druge večere, sporočil, kedaj se bo radio oglasil jutri, je verjetno, da so v smislu določb o premirju francoske radijske postaje s tem do nadaljnjega prenehale oddajati.
izboljšanje telefonskega prometa v Jugoslaviji. Strokovne publikacije so izšle v časopisu Telegraph und Tele-phon. (Iz S. B. L.)
radia
Mislimo, da so oddaje francoskega radia ustavljene le začasno in da bodo Francozi novim časom in novim razmeram odgovarjajoče uredili kmalu vprašanje radia in radijskih sporedov. Ce vrtimo gumb na lestvici radijskega sprejemnika, pogrešamo sporedov francoskih radijskih postaj, prvenstveno lahko in resno glasbo, zlasti tedenske simfonične koncerte, operne prenose, odlična predavanja itd.
Na tem mestu je prav, če se dotaknemo v splošnem radiofonije v Franciji v času pred sedanjo vojno. Ra-diofonija v Franciji se je v zadnjih letih tako izpopolnila, kot imalokje drugod. Zasluge za to je imela deloma država, ki je na vse načine podpirala razvoj radia in njegove razširitve med narod, deloma pa zasebne družbe, ki so se prizadevale za splošno izboljšanje radijskih postaj, ki so jih imele v lasti. Država in zasebniki so se zavedali velikega pomena, ki ga ima radio v sodobnem svetu. V zadnjih letih je potrdilo število radijskih naročnikov, da Francija v radiofoniji naglo napreduje. Dobro izpeljano radijsko omrežje je omogočalo poslušanje raidia prav vsem krajem Francije. Pred letom dni je država zgradila pri AUouis-u, 15 km daleč od Bourgesa, torej v srcu Francije, novo 450 kw ra-
dijsko ipostajo. Ta nova postaja je bila ena izmed najmočnejših in tehnično najbolj dovršenih evropskih radijskih postaj.
Kar tiče sporedov francoskih radijskih postaj, moramo reči, da so bili med najboljšimi in tudi najbolj priljubljenimi. Predavanja v francoskem radiu so bila na izredni višini, poljudna, vsebinsko izbrana in tehnično na moč lepo prednašana. Francozi so v tem oziru res mojstri.
Kar tiče glasbenih sporedov, ni nudila nobena država toliko raznolikosti kot Francija. Če kje, je mogel razvajeni radijski poslušalec po mili volji zbirati glasbeni spored pri francoskih postajah. Ce ei hotel Beethovna, Mozarta, Ravela, Verdija, Chopina, Purcella itd. — pogledlati si moral v francoski radijski spored in si gotovo dobil po svoji izberi.
Odlični so bili prenosi opernih predstav pariške l'Opera Gomique, dalje izvedbe zvočnih iger, prenosi dramskih predstav iz gletdlališč itd.
Pred vstopom v vojno je Francija morala spremeniti deloma sporedi, ker je povečala poročevalsko službo. Tedaj je prevzel vodstvo francoskega radia znani književnik Georges Duha-mel in izvedel organizacijo francoskega radia odlično.
Med sedanjo vojno smo zasledovali po francoskem radiu razvoj dogodkov, junaških bojev francoskega naroda, slišali smo klice na ipomoč ranjeni Franciji in končno žalostno uso-idio poražene Francije.
Francoski radio, ki je pomenil veliko v evropskem kulturnem svefu, bo verjetno pričel tudi v novih razmerajh s svojim iplodnim delom.
Iz filma »Vdova« z Emrno Grammatico
v naslovni vlogi. Film ima na sporedu kino »Union«.
L. v. Beethoven
(K reproduciranemu koncertu simf. glasbe 11. t. m. ob 21.15.)
Doba, v kateri je Beethoven živel in doraščal, je bila doba prosvitljeno-gti. Dr. Mantuani takole opisuje vplive, ki so usmerjali njegovo mišljenje: Mož, ki je neomejeno gospodoval nad mišljenjem in stremljenjem, nad voljo in naziranjem Beethovnovim, je bil Herder; nanj naš mojster prisega. Oba sta prijatelja — da ne rečem oboževalca prirode. Herder strastno ljubi glasbo, istotako Beethoven. Verski nazori našega mojstra se krijejo s Herderjevimi. Ta uči, da je religija zadeva srca, za katero ni veljavnih pravil. Beethoven pravi: Religija in generalni bas sta zase stoječi stvari, o katerih se ni prerekati. Heridler zahteva, da naj človek spoznava Boga kot očeta, a sebe smatra kot živ ud njegov. Človek bodi med ljudmi člo-večanski in deluj talko, kakor oni, ki je ustanovil pravilo za človeštvo. Dalje pravi, da je edini smoter človeškega bivanja na zemlji ta, da se duševno izpopolnjuje in odlikuje v huma-niteti. Beethoven piše: o nežnem čutu blagohotnosti, obžaluje, da se mora odrekati oddihu v človeški družbi, finim pomenkom in vzajemnim srčnim izlivom. Kliče božanstvo za pričo, da živi v njegovi duši človekoljubje in nagnjenje do dobrotvornosti. Versko je bil v bistvu indiferent. Saj je tudi Herder, njegov mentor iste smeri, dasi je učil, da biva nald1 vidnim svetom osebni Bog. O tem je tudi Beethoven estetsko prepričan, vendar pa njegovi tozadevni pojmi niso mogli biti povsem jasni; to dokazuje raJba njegovih izrazov, ki jih rabi sinoni-mično za pojem Bog: sreča, nesreča, usoda, previdnost, božanstvo, bogovi — tudi Bog. Poleg teh duševnih problemov je pa Beethoven nosil v sebi tudi osnovno potezo svoje mladostne dobe: izrazito veselje do — estetskega in materialnega — uživanja. Nasprotje metdl hrepenenjem po veselju in 'krutim 'odrekanjem užitka tvori osnovno programsko točko v njegovih glasbenih delih. V tej točki je bil naš mojster brez odporne sile, tako napram vabečemu veselju, kakor proti odklonljivi usodi ter ni našel ravnovesja. In še nekaj dr. Mantuani v »Času« povdarja: Beethoven je bil nenavadno nadarjen in primoran že v nežni mladosti pečati se z njo. Tudi tu je imel može, ki so vplivali nanj, a niti eden ne toliko, kakor literati na splošno prosvetnem poprišču. V Bonu so bili zanj pomembni: Neefe, oba Čeha Rejcha, Italijana iLucchesi in Mattiolli ter mnogi Nemci (Ries, Romberg). Poleg osebnega vpliva teh mož je dobival Beethoven mnogo pobude po skladbah velikih mojstrov (Bach, Handel, Haydn, Mozart), ki so pospeševale napredek že v Bonu.
Ampak nihče ni imel toliko odločilne sile, da bi ga mogel napotiti v iz-vestno smer. Pri Haydenu se je želel naučiti tajnih zakonov skladanja, a je bil razočaran. Haydn je poučeval
po stari metodi na podstavi cerkvenih tonov, dočim jih je proglasil Albrechts-berger, 'ki je vodil Beethovnove študije v kontrapunktu in fugi, za staro šaro brez pomena. Ta nesoglasja med slovitimi teoretiki so vzbudila v Beethovnu domnevo, da so še skriti zakoni na tem polju — in začel jih je iskati. Tako je postal, kažipot s tem, da je iskal in našel, vezal in razdru-ževal, samolastno odstranjal razpadajoče dele in jih nadomeščal z lastnimi. Z žilavo pridnostjo se je povzpel ob svoji izredni nadarjenosti do one popolnosti, ki mu je omogočila položiti v Skladbe njegovo osebnost, njegov subjektivni jaz in jih prepojiti z njegovo indiviidualiteto. Kakor je bil nesamostojen v gospodarskem življenju in splošni omiki ter odvisen od vnanjih vplivov in trenutnega raz-
Mladi pevci in pevke s Trate so nastopili z uspehom v radiu preteklo nedeljo (30. junija ob 17.30).
položenja — v isti meri je bil samostojen v vseh zadevah, tičočih se glasbene umetnosti kot take. Tako je postal veliki Beethoven.
V kotičku »Deset minut zabave« smo slišali (20. junija razne anekdote. Med njimi so bile deloma dobre, deloma manj dobre. Toda danes nimamo namena govoriti o njihovi kakovosti, temveč o podajanju anekdot. Izvajalo jih je več članov in članic in sicer na ta način, da je eden izmed njih pripovedoval okolnosti, v katerih se godijo, drugi pa so vodili dvogovor. Gotovo je, da ima tak način podajanja neko barvitost, ker sodeluje pri tem več oseb. Toda smisel anekdote je čim večja jedrnatost in enostavnost; zato se nam to ni zdelo posebno posrečeno, ker je pokvarilo bistveni slog anekdot. Največjo mikavnost imajo pač le iz ust prvovrstnega pripovedovalca. Za to pa je potreben prav poseben dar, ki je eden izmed najredkejših. Le malokdaj naletimo na ljudi, katerih pripovedovanje anekdot res zabavno učinkuje. Pripovedovalec, ki ga vidimo, ima lažje stališče, ker mu lahko pomaga Izrazita mimika. Pred mikrofonom pa je navezan zgolj na glas in izraz v njem in zato je treba za učinkovito predlnašanje anekdot v radiu posebne pozornosti.
KAKO BI IZPOLNILI ODMORE MED ZVOČNIMI SLIKAMI?
Ljubičeva zvočna; šala, ki so jo igrali člani radijske igralske družine v soboto 22. junija, je bila vsebinsko prav kratko-časna in dobro zaigrana, če pa premišljujemo razvoj naše zvočne igre pri nas, vidimo, da so se udomačili nekako enotni načini zvočnih iger, ki sicer niso slabi, a se jih poslušalec s časom vendarle naveliča. Tako na primer izpolnjuje prehod med dvema zvočnima slikama navadno glasba. M sobotni so pevske ilustra-
tivne točke v smislu naslova prav prijetno zaokrožile dejanje ln izpolnile nekatere odmore, reproducirana glasba pa je dejanje bolj raztrgala kakor povezala. Ali ne bi kazalo premišljevati o tem, kako bi na kak drug učinkovit način izpolnili odmore med zvočnimi slikami, če že morajo biti z nečem izpolnjeni ?
PO IZIDU PEVSKE TEKME BI
RADI SPOZNALI ZMAGOVALCE
Pevska tekma, ki jo je priredilo Narodno gledališče v Ljubljani, je nudila tudi poslušalcem radia priliko, da se prepričamo, kako lepe naravne in šolane glasove premore Slovenija. Pevsko tekmo moramo imenovati pravo senzacijo. Poslušalci radia smo samo pogrešali, da ob koncu tekme nismo slišali nagrajenih zmagovalcev. Ker spričo bližajočega se konca operne sezone ni upanja, da bi nam jih gledališče v doglednem času predstavilo, bi bili upravi radia nadvse hvaležni, če bi povabila zmagovalce pred mikrofonom in nam jih predstavila). Prav radi bi pa tudi videli1 njihove slike v tej reviji.
KAJ BI SI ŽELELI V PRIHODNJEM RADIJSKEM LETU
Bližajo se počitnice, ki zajamejo deloma tudi naš radio. Pa tega smo že vajeni, saj vemo, dla gre velik del stalnih sotrudnikov na počitnice in da je treba na vseh koncih in krajih mašiti nastale vrzeli. Prav radi potrpimo — saj drugega nam ne preostaja — in se tolažimo z mislijo, na bomo zato v jeseni teim bolj zadovoljni z novimi presenečenji, ki nam jih bo pripravilo vodstvo radia, želeli bi, da bi uvedli kake nove točke, ki jih do-
slej še nismo imeli. Morebiti bi poslušalce radia zanimal pouk bridge-a? V ženski uri bi rade slišale kaj o kozmetiki.' Ne pozabite na reportaže, ki jih je bilo v zadnjem času malo! Ne zanemar-
Beg Ben — zazvene udarci ure v stolpu londonskega parlamenta, oglasi se napovedovalec: »This is London calling!« in prične z običajno dnevno oddajo. Tedaj prisluhnejo k radijskim aparatom milijoni prebivalcev obširnega angleškega imperija. V sedanjih časih, ko je ves angleški imperij v vojni, je kratkovalovna londonska radijska postaja postala še bolj središče dogodkov vsega imperija.
Po tej kratkovalovni postaji je tako rekoč vezan vsak Anglež, ki živi v kolonijah in vsak prebivalec katerekoli britanske kolonije, 'ki se je navezal na angleško življenje.
Glavni namen, kateremu služijo oddaje angleške kratkovalovne postaje, je zveza s prebivalci kraljestva onstran morja in obenem služi ta »postaja kot oficielno stališče Anglije do dogodkov širnega sveta. Kadar otdda-ja kratkovalovna postaja Daventry, tedaj prisluhne svet. Danes je ta postaja postala še bolj merilo za presojo svetovnih dogodkov. Poročevalska služba je bila znova spretno preurejena in danes ni skoro jezika, v katerem .ne bi oddajala londonska kratkovalovna postaja.
Spored izven poročil je preprost, enostaven in sestavljen iziključno po željah angleških poslušalcev »onstran morja«. Ves spored mora izražati tisto povezanost, iki vlada med Angleži. Umetniki, politiki, znanstveniki, ki prihajajo iz kolonij v London, so povabljeni pred mikrofon. To je za An-
jajmo v nacionalni uri Slovencev! Kaj, če bi našli kakega gledališkega škrata, ki bi nam od časa do časa izdal kake vesele zgodbice iz gledališča ? želimo si čim več novega, sodobnega!
gleža dogodek, kateremu mora dati viden poudarek. Spored angleške kratkovalovne postaje se tiska v milijonih izvodov in pošilja po vsem širnem imperiju.
Leta 1927 je pričela British Broad-casting preko kratkovalovne postaje Chelmsford s poizkusnimi oddajami. L. 1931 so pritegnili tudi kolonije k sodelovanju. Pri tem so prevzele kolonije in domione tudi precejšen del stroškov za oddaje in vzdrževanje kratkovalovne postaje. Leta 1932. 19. decembra so se oficielno pričele prekomorske oddaje. V Daventry so zgradili obsežna radijska poslopja. V teku let so dozidavali nove prostore in so bila 1.1937 v glavnem vsa dela dovršena.
Trobila
V vrsti pihal slede v partituri — trobila. Tako po načinu proizvajanja tona kot tudi že na zunaj (po rumen-kasto-zlati barvi) jih ločimo od pihal. Trobila delajo iz kovine — večinoma medenine, — imajo popolnoma drugačno izdelavo kot pihala, po zvočni barvi se razlikujejo tako med seboj kakor tudi od ostalih inštrumentov orkestra. V gotovih sestavnih delih si med1 seboj nalikujejo: imajo kovi-nast ustnični nastavek, na katerega se opro ustnice, s čimer povzročijo zvok. Isto vlogo, kot jo ima pri piha-
Prvotno so bile oddaje iz Daven-tryja razdeljene v pet smeri. Ker pa so se oddaje, namenjene eni smeri, slišale dobro tudi v drugi smeri, so označili posamezne sporede s številkami in niso več napovedovali imenoma te ali one smeri. Oddaje so uredili časovno tako, da jih je mogel po-, slušati čim večji del imperija.
Pri sporedu so polagali veliko važnost na poročevalsko službo, ki je bila urejena tako, da so mogli po vsem širnem angleškem imperiju vedeti za vse pomembnejše svetovne dogodke zadnjih 24 ur.
Kar tiče glasbenih sporedov, so razdelili tako, da so primerno razvrstili domačo glasbo (angleško), svetovno in glasbo kolonialnih narodov.
Pred leti so Angleži uvedli na tem kratkovalovnem radijskem omrežju obširno poročevalsko službo ne le za kolonije, ampak tudi za Evropo. V Daventry so postavili nove oddajne prostore.
Ko je stopila Anglija v vojno, je radijsko poročevalsko in propagandno službo še bolj spopolnila in oddaja danes skoro v vseh evropskih jezikih.
lih — razven flavte — ustnik, imajo pri trobilih — ustnice: z njimi določujemo višino tona kot tudi njegovo jakost. Resnični usmerjevalec ustnic je končno igralčevo uho: med slušnim organom in ustnicami deluje gotova zveza ali z drugimi besedami: igralec mora imeti dober posluh. Gotova napetost ustnic da ton gotove višine: različna napetost ustnic povzroči različno visok ton. Razumljivo je, da mora igralec imeti zlasti dobro v oblasti napetost svojih ustnic, ker je sicer v nevarnosti, da nameravani ton ne zadoni.
Rog.
Prvo mesto med trobili zavzema rog in to v več ozirih: tako po zvočni značilnosti, dalje po stališču, ki ga zavzema zlasti v orkestru, potem tudi po težavnosti igre kot take — in še marsikaj drugega.
*
Rog ima ozko imenzurirano trobljo, t. j. cev, ki se na koncu razširi v širok lijak. Cev je zavita v krogu, ustnik je precej plitev — pri II. in IV. rogu (v orkestru) pa delno globlji, da nižje tone lažje prinese. Rog spada k tako izvanim naravnim inštrumentom, to je, da proizvajamo ž njim brez pripomočkov samo naravne
This is London calling!
F parcialne tone s pomočjo večjega ali manjšega zračnega pritiska. Uglašen je navadno v F, tako, da transponira čisto kvinto navzdol. Pišemo ga sicer V violinskem ključu: vendar tako, da pišemo v violinskem 'ključu note za rog čisto kvinto višje, v basovskem pa čisto kvarto nižje, kar je ostanek nekdanje stare pisave. Z večjo ali manjšo napetostjo ustnic proizvajamo le različne delne tone: za donenje
vmesnih — kromatičnih tonov — pa pridejo pri rogu in vseh ostalih trobilih vnoštev — ventili: to so ponaj-več gumbi ali zamaški, ki jih pritisnemo navzdiol, ki tako odpirajo pot zraku v dodatne manjše cevi, s čimer ravno temeljni ton znižajo. Na ta način pridemo do popolne tonovske lestvice rogove ga obsega od 'Fis — c3 po pisavi; po zvoku pa oktavo manj od ^ — f2.
Pregled dela šolskega radia
Šolski radio, ki je ustanova sekcije JUU, je zaključil v šolskem letu 1939-40 z Vidovdansko proslavo deveto leto svojega obstoja.
Radijska oddajna postaja je tudi v minulem šolskem letu pripomogla z denarno podporo, da sta bili v programu 2 tedenski oddaji, in sicer v torek in petek od 11. do 12. ure. Le meseca junija je bila radi skrčenega urnika po ena tedenska oddaja in to v petkih. Kraljevski banski upravi je bila poslana prošnja, da vstavi v svoj vsakoletni proračun neko vsoto za nabavo šolskih radio aparatov. Prepis je bil poslan kmetijskemu oddelku s prošnjo, da podpre našo vlogo. Tako bi polagoma vsaj nekaj šol dobilo potrebne radio aparate.
Odbor je na svojih sejah posvečal največ pažnje programu oddaj, ki so bile jako pestre po vsebini in obliki ter so poudarjale domorodni princip in dvigale narodno zavest. Od 65 oddaj je bilo 6 proslav, 1 akademija, 7 pokrajinskih oddaj, 2 igri, 8 kramljanj z mladino, 2 dialoga z glasbenimi vložki, 6 dialogov, 1 razgovor v obliki reportaže, 4 raizgovori učencev, 5 glasbenih predavanj z glasbenimi vložki, 3 predavanja kombinirana z recitacijami in ploščami, 4 predavanja iz glasbenimi vložki in 16 predavanj.
Po vsaki šolski radijski uri je bila napoved novic, ki so bile vzgojnega, gospodarskega, nacionalnega, higienskega in poučnega značaja. Napovedovalec novic je vodil tudi obširno, živahno dopisovanje z mladino, ki je kritizirala oddaje, mu izražala svoje želje glede teh in mu sporočila mar-sikako zanimivost iz svojega življenja in o svojem domačem kraju. To so zvedeli tudi mnogi drugi poslušalci, ker je napovedovalec kramljal z mladino o teh dopisih.
Za bodoče šolSko leto prosimo ponovno tovariše in tovarišice, da se prijavijo za šolske radijske ure, da izvežbajo svoje mladinske pevske zbore za vzoren nastop in da sestavijo z mladino pokrajinske oddaje. Te naj podajo točno sliko domačega kraja, značilnost tamošnjega ljudstva, domače šege in navade, povesti, pregovore in sploh vse, kar je tipično za pokrajino. Domače pokrajinske oddaje so važne zlasti radi domovinske skupnosti, ki se mora pri mladini vedno gojiti. Zato pričakujemo, da
dobimo čimveč prijav, katerih izvedbo bo poslušala mladina z zanimanjem in veseljem.
Beograjska radijska postaja v državni lasti
Belgrajska radijska postaja je v smislu sporazuma med dosedanjim lastnikom »Radio PTT Belgrad« in državo z današnjim dnem prešla v državne roke. Radijsko postajo je država odkupila za 6,600.000 din. Radijsko postajo bo vodil posebni državni odbor. Za predsednika tega odbora je imenovan dr. Vojislav Janjič, bivši minister. V odboru so še Predrag Milojevič, šef osrednjega tiskovnega urada, inž. Vojislav Popovič, načelnik poštnega ministrstva, dr. Vuk-čevič, šef kabineta min. brez portfelja dr. Konstantinoviča in druga.
Opera v Niči.
Vloga radia v letalstvo
Tudi s pomočjo radioreflektorjev se da voditi letalo, kadar nastopi megla, noč ali slabo vreme. Prej opisana načina sta zahtevala precej časa in iz-vežbanosti telegrafistov, zato so se začeli posluževati enostavnejše priprave, namreč radioreflektorjev. Na obalah morja so posebni svetilniki, ki kažejo ladjam smer. Človeški konstruktivni duh je prav iste postavil tudi na letališčih, vendar ipa so ti letalski svetilniki različni od morSkih, kajti namesto svetlobe, oddajajo elektromagnetne žarke. Ti radiorefleik-torji se dele v direktne in vrteče. Prvi namreč oddajajo le v eno smer, medtem ko drugi dajejo znak le tedaj, kadar so usmerjeni na sever, ter se obračajo s hitrostjo 2° na sekundo.
Vsekakor sta obe vrsti dober pripomoček za varnost letenja. Direktni radioreflektorji pa imajo še to lastnost, da se da dobiti s kombinacijo Morsejevih znakov samo v eni smeri zvok, ki ga oddajajo prekrižane antene, ter taiko točno zazna telegrafist v letalu, ali je letalo izgubilo pravo smer. Kot zadnja izpopolnitev radio-tehnike v službi letalstva je pač avtomatski radio kompas.
Vsi ti načini so služili za upravljanje letala v gotovem intenererju ter v horizontalni liniji. Sedaj pa je treba izvesti tudi pristanek, ki pa ga vreme in nevidljivost tereina preprečujeta. Tudi ta problem so učenjaki na tem polju rešili s pomočjo elektro-magnetskih valov. Obstoja več nači-
nov pristajanja, a vendar se bomo omejili samo na princip tako zvanega spuščanja »ZZ«. Za sam pristanek je pripravljena posebna priprava, ki točno označuje smer, v kateri mora letalo pristajati, ter v trenutku, ko letalo to pripravo preleti, preneha oddajati svoj znak. S tem pilot točno zazna položaj, kjer se nahaja, ter pusti svoje letalo mirno drseti proti zemlji.
Moremo pa popolnoma z gotovostjo trditi, da ni samo poštno in prometno letalstvo pridobilo mnogo z izumom teh radijskih priprav, pač pa še prav posebno vojno letalstvo. Ce pogledamo samo izvidniško letalstvo, bomo uvideli, da bi bilo njegovo delovanje izredno težavno, Odnosno skoraj, nemogoče, brez pomoči radia. Vse, kar vidi izvidnik iz svojega izvidniškega letala, lahko s .pomočjo radia še isti
trenutek sporoči oddelkom vojske, ki operirajo na zemlji. Organizacija uporabe lovskega letalstva sloni danes na dirigiranju z zemlje. V trenutku, ko prekoračijo sovražne letalske armade najskrajnejše opazovalnice tik fronte, se dvignejo lovske eskadrile ter se s pomočjo radijskega javljanja usmerijo proti sovražnim bombarder-skim eskadrilam. Jasno se vidi, da je res tako tudi v sedanji evropski vojni vihri. Nad Severnim morjem stalno patrulirajo skupine vojnih letal, ki svojim poveljništvom ves čas javljajo svoja opažanja. V primeru, če se na morju pojavi kak parnik sovražne narodnosti, pošljejo ta patrolna letala takoj poziv najbližji bombarderski formaciji, ki izvrši svojo nalogo.
Neizpodbitno je dejstvo, da predstavlja sedanje letalstvo tako v vojni kakor v miru, izredno važen faktor.
Poletni dež
Večer je legel na zemljo in vonjave belih rož so se prelivale pod rumenim nebom.
Pallieter je bil miren in je počasi kadil svojo pipo; slonel je ob drevesu ter ogledoval svoj pravkar pograbi jeni vrt. Mogočna slast svetlobe in zraka mu je v tej1 večerni uri globoko prevzela dušo in zdaj je vladala velika tišina v njegovem srcu.
Dim, ki je vstajal iz dimnikov be-ginskega dvorca, se je prelil v belo črto, ki je negibno obvisela pred drevjem v drevoredu.
Trije čisti glasovi zvona so zado-neli iz zvonika, kakor bi trikrat potrkal na Pallietrovo srce.
Mali zvonik se je črno odražal na nebu, rumenem kakor ambra, in Pallieter je počasi korakal čez nasip proti samotnemu, belemu begimskemu dvorcu.
Sivi somrak je drgetaje legal na belo zidovje in plošče tlaka so bile bele. Hiše so se zdele dvakrat tako visoke, ker so bila vrata zaprta; tišina jte napolnila ceste. Le dve lasta-vici sta visoko nad zemljo ščebetaje šinili skozi zrak.
Pallieter je stopal po prstih, prisluškoval tišini in krenil v cerkev. Nikogar ni bilo v njej. Lesketajoči se stoli so stali resni v vrsti in večna luč je bila kakor oko. Usediel se je in v nepretrganem, globokem miru je poln pokoja zatisnil oči. Njegova duša se je odprla in vse drugo je bilo kakor pozabljen sen ... tako je sedel.
Ko je stopil iz cerkve, ni 'bilo nebo več rumeno; sivi oblaki so ga zastirali, toda dan še ni bil mrtev.
Doma so bila vsa vrata odprta na stežaj, v hiši je bilo še temino, žive duše nikjer...
Pod previsno streho je zagledal bliskajoče se konice težkih kos in zahotelo se mu je, da bi kosil. V vrtu je veselo požvižgaval kos in Pallieter je ; dejal:
Odšel je kosit na konjski pašnik. Nabrusil je jeklo, da je odmevalo
daleč v tihi, težki večer. Vodil je koso po travi, trava je padala in jeklo je brnelo.
Pallieter je na široko zamahoval in se ogromen in teman risal v bledi svetlobi umrlega dne; blesk luči je ostajal na njegovi kosi.
Nenadoma je zašumelo v travi in v somračju je zagledal šopek rumenih cvetlic, nad njimi pa belo Mariekino glavo. Razveselil se je, ona pa se je približala in polna občudovanja rekla:
»Zdelo se mi je, kakor bi velikan kosil.«
»Daj, da poduham,« je dejal Pallieter in nagnil svoj obraz k mehkim cvetlicami.
»Zate sem jih nabrala,« je tiho za-vriskala Marieka.
»Vonj tvoje duše je v njih; ah, pri-dli...« Vzel je cvetlice in jo hvaležno pogledal. Čutil je, kakor bi bil otrok.
»Pridi,« je zašepetal, »sedi k meni in mi povej, kje si jih natrgala.«
Usedel se je v pokošeno travo in si položil šopek v naročje. Sedla je kraj njega in počasi pripovedovala, da sta šli s Charloto h kapeli sv. Ane molit; spotoma je od nekega kmeta izprosila te lepe cvetlice, ker si je on, Pallieter, tolikokrat poželel njih medenega vonja.
Molčala sta. Mahoma je Marieka preplašeno rekla:
»Kapljica! Dežuje!«
Pallieter je stegnil roko in velika kaplja je čofnila nanjo.
»Dobra je kakor topljeno maslo,« je dejal.
In iz nevidnega neba je tu pa tam padla velika kaplja dežja. Zdaj sem, zfdlaj tja. Cula sta jih paditi na drevje, čutila sta jih na svojih rokah in na nosu in kako so se izgubljale v natrgane cvetlice. Včasih jih je padlo več hkrati, kakor bi jih usul iz perišča. Potem je bilo spet vse tiho in čez nekaj srčnih utripov si začul zopet tu in tam katero. Vsaka kaplja je imela svojo posebno vrednost.
V miru zmaguje nad prostorom, veže zemlje, katere ločijo oceani ali visoka, neprehodna planinska pobočja, prenaša ter zbližuje kulture sosednih narodov, v vojni pa predstavlja močno ofenzivno sredstvo ter čuva svobodno nebo, ki ga čisti sovražnih letalskih formacij.
Pri vsem tem nikakor ne smemo pozabiti, da pripada velik delež pomena, ki ga ima letalstvo za vse človeštvo na zemeljski površini, tudi izumom moderne radiotehnike, ki se ji je po dolgem in trudapolnem prizadevanju in eksperimentiranju končno vendarle posrečilo najti sredstva, namreč letalske radijske instrumente, s katerimi je dana prilika letalcem, da morejo tudi ponoči, v megli, oblakih in neurjih, popolnoma s sigurnostjo leteti skozi zemeljsko atmosfero.
Vonjave cvetlic so se jele širiti po zraku in se p ".časi in razburjajoče prelivale okrog njiju; iz gladkega ko-sovega grla so se trgali zvonki glasovi; bili so razkošja in radosti polni, radosti nad poživljajočo vodo na njegovem majhnem telesu. Pallie-tru se je zdelo, kakor bi ponoreli ptič prepeval z eno teh prijetnih kapljic v grlu, tako so dtrobili, plesali in se prevračali ti svetli glasovi po zraku. Med njimi jih je nekaj sam užival, dolgo zategoval in zopet presekal, da so se mu potem kristalno čisti kakor gladka krogla, stikljali iz grla.
V kuhinji pa so se Češčena si Marije brez prestanka vrstile druga za drugo. Zdelo se je, kakor bi molitev rasla.
Pallieter je obliznil kapljico s svojih ustnic, pogledal Marieko in ganjen dejal:
»Marieka, ali ni to večer, da bi se človek raztopil?«
Pogledala ga je in ni odgovorila. Prijel jo je za mokro rOko in jo skril pod svoje prste.
»Ah, Marieka!« je dejal in bi najrajši stri njeno roko, kajti srce se mu je širilo v ljubezni. Bilo mu je, kakor da se mu bo duša iztrgala iz prsi.
Potegnil jo je bliže k sebi, ona pa je pobesila glavo in skrila svoj obraz.
»Marieka!« je vzdihnil še enkrat, pa se ni ganila in je molčala. Velike kaplje dežja so počasi in težko udarjale na listje; kos je prepeva je izsr-kal poslednji blesk svetlobe iz neba. V kuhinji je vse utihnilo. Mahoma je rumena luč zalila okno in Oharlota je zaklicala na pragu: »Pridita brž, dež pada in večerja je skoraj že kuhana!«
Marieka je potegnila roko iz objema Pallietrovih prstov, vstala in brez besede odšla.	t-
Pallieter je obležal, kjer je bil, in dušilo ga je čustvo sreče, da ga tudi Marieka ljubi; zleknil se je in užival rahli dež, ki je lil nanj kakor balzam in omama.

TEDENS
OD 7. DO 13 VII
POREDI
LETO 1940
OUddfu 7. fuUfu
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
8.00: Jutranji pozdrav.
8.15: Koncert: rog igra g. Veledino-vid Stevo, pri klavirju g. prof. M Lipovšek: Bach: Pomlad. Noctur-no. MiiUer: Romanca v B-duru. Schumann: Večerna pesem. Sanjarija. Mozart: Koncert v D-duru.
9.00; Napovedi, poročila.
9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve: Foerster: Slovenska maša v čast sv. Cecilije.
9.45: Verski govor (p. dr. Tomaž Kurent).
10.00: Le brez skrbi (plošče): Mun-sonius: Le brez skrbi, polka. Moj ritem, fox. Gerlach: Prsti plešejo, polka. Zander; Java, valček. Vold-stedt: Veseli bratci, valček.
10.15: Slovenske narodne poje g. Ivan Ahačič ob spremljevanju Gorenjskega tria: Gor čez izaro — Kje so tiste stezice — Sontr pojd — Glej, kak mimo gre — Adijo pa zdrava ostani — Pojdem u rute — Ko .pti-čica na tuje igre — Fantje se zbirajo — V Smihelu jaz kajžco imam — So ptičice zbrane — Vsi so prihajali — Ko dan se zaznava.
11.00: Nedeljski koncert Radijskega orkestra: Balfe-Weninger: Uvertura iz op. Ciganka. Lohr-Huber: Kjer Prien šumi, valček. Schon-herr: Slovenska nedelja, potpuri. Jaikl: Vesela plesalka, polka-mazur-ka. arr. Urbach: Schubertove skladbe fantazija. Jaki: Slovenski biseri, potpuri. Coates: Otroška suita: Otroški ples — Intermezzo — Plesni prizor. Ipavic: Elska, polka.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Pevski zbor »Sava« z Jesenic: Venturini: Ujedinjena domovina. Mirk: Na trgu. rus. nar. Dvanajst razbojnikov. Venturini: Lovska. Adamič: Zdravica. Venturini; Zvezde žarijo. Hajdrih: Morje. Zaje: Slava delavstvu. Jereb: Pelin roža. O kresu. Aljaž: Na dan.
14.00; Vesele orkestralne točke (plošče): Hašler: Venček Hašlerjevih pesmic. Koračnica Pražanov. Sup-pe; Kaj pride iz višave, varijacije. Komzak; Resne in vesele. Strauss: Vesela vojna. Becucei: Moj zaklad.
Rixner: Kukavica in škrjanček. Gangelberger; Valčkova noč.
(Odd. prekinjena od 14.30 do 16.30.)
16.30: O naraščaju ZFO.
17.00: Kmetijska ura: Gospodarska navodila in tržna poročila.
17.30; Veselo popoldne. Trio (kitara, hav. kitara, harmonika) in samospevi (g. Drago Žagar, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek): Lazare: Kraljica polja, fox. Moretti; V Parizu so lepa dekleta, valček. De Rosse: Tam na Ha vaju, tango. Dvorak: Kukavica. Zelo dekle travo. O duša draga. Kolama; Honolulu, fox. Eugvale: Karolina Monn. Dino Ali-veri; Pridi spet, slowfox. Nedbal: Oči. Hašler: Stare topoli. Temav-ski; E ti mlinar jeva Ančka. Stolz: Češka polka, fox. Waldteufel: Gozdno veselje, valček. Jurmann: Danes sem dobre volje, slowfox. D'Albert; Sinici dlrozg žgoli. Nie-wiadomski: Mati moja. Tri ptičke. Rosas: Čez valove, valček. Pesem gitare, tango. Mackeben; Belami, fox. Strauss: Donavski valovi, valček. B. Sčefc; O j kukavca. Bod moja. Trije kovači.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura: Trgovska šola beograjske trgovske mladine (Sta-niša Korunovič) Bgd.
19.40; Objave.
20.00: Poskočni napevi (plošče): Jungherr: Na bregu, polka. Profes: Hišica v Parizu, valček. Koehler: Pesem iz filma »Kodrolašček«. Wild: Kmečki fant, polka. Franc Blon; Stari grad, koračnica. Viktorija. Porschmann; Pik as, polka. Vacher: Piacenza, fox. Ehrlich: Koračnica čistilcev. Koračnica kopačev.
20.30; Pevski in orkestralni koncert slovanske glasbe. Sodeluje g. Andrej Jarc in Radijski orkester. Dirigent: D. M. Šijanec: Dvorak: Moj dom, uvertura. Smetana-Sedlbauer: Večerne pesmi. Mysliveček-Šijanec; Simfonija A- dur »Zvončki«; Allegro — Cantabile — Presto. Pro-chazJka-Šedlbauer: Zvezfdie žarijo. Poslednja noč. arr. Urbach; Iz vrelca Čajkovskijevih melodij, fantazija. Mirk-Šedlbauer: Kateri kerub.
Dev-Šedlbauer; Ptička, pesem. Še-dlbauer: Jugoslovanska rapsodija.
22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Mandoline in balalajke (plošče): Margutti; Španska serenada (ork. mandolin). Costa: Serenada, Mesečina. Črne oči. Siede; Anamit-ski čarovnik. Indijski svatbeni sprevod. Črni kozaki. Ruske pesmi. Sommerfeld: Moja lepotica. Nežna stvarca. Ukrajinski venček. Koro-busca. Sommerfeld: Neapelj. Por fin toros, paso doble.
Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6.45 Budnica. Telovadba. O- •• 9-30 Prenos bogoslužja. 11.50 • o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato plesna glasba. 13 Narodne pesmi. 13.30 Napovedi. • . 13.40 O- 14 40 14 50 O- 15 55 Kmetijsko predavanje. 16-15 Pisan koncert. V odmoru od 17-15 do 17-25 Kmetijski nasveti. 18 Plesna glasba (£))• 19-10 •■ 19.20 Nacionalna ura. 19 40 Narodne pesmi. 20 40 Operna glasba. 21.40 Napovedi. • . 22 Prenos iz kavarne. 22.40 •-22.50 Plesna glalsba (Q)-
BEOGRAD D.
Val. dolž.: 6.100 kc. 1 kw.
YUA 49,19 m. - 6.45 7 Jutranji 7.45 časopisni pregled. 9.50 Prenos bogoslužja. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v franc. 14 $ (Radio Beograd). 14.40 ••
YUB 49,18 m. - 6100 kc. 10 kw. - 19 &
jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19-50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21-20 Predavanje. 21-40 •. 21-55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22-25 Angleška ura. 22.40 •-
YUF 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -01.55 Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -03.00 Oddaj«; za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
7 O- •■ O- 11 Prenos maše iz Marijine cerkve. 12 Zvonjenje. 12.03 •. 12.15 Tamburaški 4- 12.45 4 lahke glasbe. 13.15 Reportaža. 13.30 O- 17-20 •- 17-30 Pisan spored (0). 18.30 Katedralis: Iz zgodovine Zagreba. 19.05 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 20 Pevski koncert Anči-ce Mitrovič. 20-30 Recitacije. 20.45 Zborov 4- 21-15 Lahka glasba. 21.45 Šport. 22 Napovedi. •. Objave. Plesna glasba.
BRNO 922-325.4 32 kw
6.45 Isto kot Praga. 12.30 4 RO. 13 30 Praga. 15-20 Reportaža. 15-15 Pisan 4. 21 Pisan večer. 22 Praga.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6.45 Oče naš. 7.05 O- •- 7-30 4 lahke glasbe. 8 Predavanje. 8-05 4 RO (Brno). 8.45 Delavska ura. 9 Mladinski zbor poje. 9.20 O- 9-30 Predavanje. 9.45 4 RO (Brno). 10.15 Verski govor. 10.30 Prenos bogoslužja. 11.40 Moravske pesmi. 12.10 •- 12-30 Brno. 13-30 Orkestralni 14-15 O- 14-30 Kmetijska oddaja. 15-05 O- 15-20 Reportaža. 15.50 Pisan 16-20 Mladinska ura. 17 05 Koncert zabavne glasbe. 17 35 Operna glasba. 18 25 Koncert komorne glasbe. 19 Natpovedi. •. 19-25 O- 19-40 Zabavni koncert. 20-40 Predavanje o filmu. 21 češke narodne pesmi (RO. 22 Napovedi. •. 22.20 Zabavna glasba.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. 6.10 Lahka glasba. 6.30 4 narodne glasbe. 7 Jutrainji pozdrav. •. Koledar. 7.15 4 lahke glasbe. 8 Prenos bogoslužja. 10-30 4- 11-40 Predavanje. 11.55 Narodna glasba. 12.30 •. 12-50 Operetna glas.ab 13-30 4 lahke glasbe. 16 Kmetijska oddaja. 17 Otroška ura. 18 Laika in plesna glasba. 19 Uverture k operetam. 19.15 Valčki. 19.30 •. 20 Violinski koncert g. V. Avramova. 20.30 O- 22.20 Lahka glasba. 21.45 •. 21.55
Lahka in plesna glasba.
*
BEROMtiNSTER 540-556 100 kw
6.40 O- 7 • ■ 7.10 O- 9 Švicarske pesmi. 9-10 J. S. Bach: Maša v h-molu. 10
Katoliško bogoslužje. 10-45 Komorna gl. 11.30 Branje. 12 & RO. 12.30 •. 12-40 Zabavni 13.40 Branje. 14 Harmonikarji igra!jo. 14.30 Pevski 15 O- 15-45 Lovska glasba. 16-30 4 plesne glasbe. 17 Našim vojakom. 18 šahovski kotiček. 18.20 O- 19 Iz zgodovine krščanstva. -Predavanje. 19 20 O- 19-30 •. 19.40 šport. 19.45 Zvonjenje. 20 Zvočna igra. 20 50 Arije antiche. 21.20 Pisan spored. 21.30 Francoska orgelska glasba. 22 •-22-10 Plošče.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
8 O- 8-45 9 Prenosi bogoslužij. 12.30 Orkestralni 4. 13.45 •. 14 0 15 Kmetijsko predavanje. 15.45 Ciganski orkester. 16.30 Predavanje. 17 •. 17.15 4 kvinteta. 18 PredaVanje. 18.20 4 vojaške godbe. 19.15 19.25 Pevski 4. 19-45 Prenos z nogometne tekme med Madžarsko in Nemčijo. 20-15 O- 20-30 Predavanje. 20-40 Lahka glasba. 21.40 • 22-10 Pisan 4. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23-20 Ciganski orkester.
BUKAREST 1875.160 150 kw
8-30 Prenos bogoslužja. 12 Napovedi. Objave. 12.02 Harmonika. 12.25 Orkestralni koncert. 12.35 Kronika. 12-45 Nadaljevanje koncerta. 13-50 •. 19-02 Nacionalna ura. 19.20 Pevski 19.40 •.
20	Orkestralni in pevski koncert. 21.15 • - 21.35 O- 22.15 Plesna glasba (0).
HoRBY 265-1131 100 kw
9.10 Predavanje. 10.05 O- 11 Prenos bogoslužja. 12.40 •. Napovedi. 15 O-16-15 Otroška ura. 16.45 Pevski 4. 17-05 Koncert komorne glasbe. 17.30 Recitacije. 18 Večernice. 19 •. 19.30 Opereta.
21	Reportaža. 22 •. 22.15 # RO.
Iz filma »V imenu zakona«. Kino Union.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored1:
8.15 •. 8.50 Orgelski koncert. 10 Kmetijska ura. 11 Bogoslužje. 12 Nabožno čtivo. 12.20 Operna glasba (plošče). 13 čas. •. 13.15 4 orkestra Angelini. 14 • O- 14-15 Slušna prireditev. 17 O- Cas-17.30 Vojaški program. 18 Vesti. 18.10 4 orkestra Storaci. 19.15 Reklamni 4. 19.40 Šport. O-
I.
20 6as. •. 20 30 »Ugrabitev iz Seraj-la« - opereta. 22.45 •. 23 Pisana gl.
n.
20 Cas. •. 20.30 • v maltesčini. 20-40
•	v španščini. 20.50 • v angl: 21 • v franc. 21-10 • v turščini. 21.20 • v bolgarščini. 21.30 • v srbohrvaščini. 21-45
•	v madžarščini. 22 • v rumunščini. 22.10 4 orkestra) Gallino; vmes ob 22.30
•	v angl. 22.45 •- 23-15 • v franc. 23-30
•	v srbohrvaščini. 23-35 • v grščini. 23.40 • portugalščini. 23.50 • v španščini. 24 O (simfonična glasba).
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
8 Telovaldba. 8.15 Telovadba. 9.10 O-10 Bogoslužje. 11.40 •. 12 Opoldanski 4 RO. 12 50 čtivo, nato nadaljevanje koncerta. 14 Bogoslužje. 15.20 4 delavskega pevskega zbora. 16 Vojaška godba. 18 Igra. 19 •. 20 Veseloigra. 20-15 Schu-bertov večer. 20-35 Slušna igra. 21-35 Slušna slika. 22 •. 22.15 O- 22.20 Plesna glasba.
KoNIGSBERG 291-1031 100 kw
5 Jutranji 4; vmes ob 6 •. 7 Narodna glasba). 8 Pisane melodije. 9 Vesele melodije. 10.05 Objave s fronte. 10-30 Italijanska glasba na pihala. 11 Opoldanski 4. 11.30 •. 13 •. 13-15 O- 14 Zabavni 4. 15 Popoldanski 4. 16 •. 16.15 Popoldanski 4. 17.30 Objave. 19 •. 19.15 Zabavni 4. 21 •. 21.30 4 pihal. 23 •.
SOTTENS 443.1-677 100 kvv
6.55 O- 7 7.10 O- 8.45 Prenos bogoslužja. 9.45 Plošče. 10 Protest, bogoslužje. 11 Nedeljski 4 (0). 12 0. 12-44 Napovedi. •. 12.55 Plošče. 13.45 Zabavna! glasba (0). 14 Kmetijsko predavanje. 14.15 Reportaža. 15 Klavirski koncert. 15.45 športna reportaža. 16.45 0 17 Pesmi. 17.15 Orgelski koncert. 17.45 Našim vojakom. 18.50 Protest, verski govor. 19.05 0 19-15 Predavanje. 19.50 •. 20-15 Klavirski koncert. 20-45 Zvočna igra. 21-05 0 21.15 Predavanje in 4. 21-45 Koncert ruske glasbe (RO). 2220 •.

LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05; Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Kjer jie pesem, je veselje (plošče) : Švarc: Kjer je pesem je veselje, susedska polka. Vacek; Pridi k nam. Beneš: Tvoj foto. Kjer zvezdice sevajo. Šafranek: Tako črne so tvoje oči. Horaček: Tvoje gosli, cigan. Kovarik: Praga poje. Hašler: Ve krasne oči. Saj je to vseeno.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi. »
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Offenbadh: Uvertura k opti. Lepa Helena. Vačkar: Solnčni dnevi, pesmi za dobro voljo. Fedte-degni Španska ljubavna serenada. Joh. Strauss: Potpuri iz opte. Netopir. Leemans: Orientalska parada. Viternik: Iz preteklih dni, valček. Tichy: Jugoslovanka, polka.
14.00: Poročila.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura; »Spasovdan« v našem narodu (Jelica Belovič) Bgd.
19.40: Objave.
20.00: Izseljenski kotiček.
20.10: Ljudsko zdravje v Sloveniji: Splošne zdravstvene razmere (gospod dr. Ivo Pire).
20.30: Večer Društva ljubljanskih konservatoristov: Bach: Koncert za violino in klavir v a- molu (violina: Jelka Stanič, klavir: Primož Ramovš). Martinu: Carillos, Tango, Scherzo. Mendelssohn: Rondo capriccioso (klavir: Heda Bajde). Beriot: Scene de iballet (violina: Jelka Stanič, klavir: P. Ramovš). Chopin: Nokturno v b-molu. Valček v f-molu (klavir: MilevaPrin-čič). Debussi: Dva preludija (klavir: Herta Seifert). (Strauss: Po-mlaldlni zvoki. Verdi: Arija Violete iz op. Traviata (sopran: Nada Stritar, spremlja Radijski orkester). Puccini: Arija iz op. Madame But-terfly. Verdi: Arija Gilde iz opere Rigoletto (sopran; Marija Tiran, spremlja Radijski orkester). Mozart: Rondo v G-duru (iz koncerta v G-duru — flavta: Ivan Kni-fic, spremlja Radijski orkester). Mozart; Exsultate, jubilate, mote-ta (sopran: Milica Polajnar, spremlja Radijski orkester).
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: V oddih igra Radijski orkester:
Ondraček: Es- As, polka. Kliment: Čar goZdla, valček. Jaki: Potovanje po Sloveniji, potpuri. Rathike: Veseli postiljoni, karaikt. Wetzel: Oprosti mi, tango-serenada. Hart-
mann: Štirje asi, valček-mozaik Lindemann: Liliputanci prihajajo, karakt.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6	Budnica. Telovadba. O- Jed- Ust. •-11-50 • o vodn. stanju. 12 Zvonj., nato 4 narodnih pesmi. 12.45 4 BO. 13.30 Napovedi. • . 13.50 Slavni pevci (O1). 14.20 Dvorakova dela (0). 14-40 •. 17.45 0 18 Predavanje. 18-20 Pesmi. 18.50 O 19.10 •- 19.20 Nacionalna ura. 19.40 4 Havajskega! kvarteta. 20-10 Sonata za čelo in klavir. 20.40 Zvočna igra. 21.40 Napovedi. •. 22 Operne arije. 22-40 •-
BEOGRAD D.
Val. dolž.: 6-100 kc. 1 kw.
YUA 49,19 m. - 6.45 •. 7 Jutranji 4. 7.45 časopisni pregled. 13-30 Radiodnevnik. 13.50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40
YUB 49,18 m. - 6-100 kc. 10 kvv. - 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Predavanje. 21.40 •. 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40 •.
YUF 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -
01.55 Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kvv. -03-00 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
7	O- •■ O- 12 Zvonjenje. 12-03 Plošče. 1230 •. 1310 4 (Q). 1355 •. 17 20 17.45 4 moškega vokalnega kvarteta. 18.15 Glasbeno predavanje. 19.05 •. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 •• 20 Prenos. 22 •■. Napovedi. Objave. Plesna glasba;
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Praga. 9.15 Praga. 13.15 Predavanje. 14 Praga. 17-20 Predavanje. 19 Praga. 19.25 M. Ostrava;. 20-30 Nar. pesem.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnica. Telovadba. 0. •. Koledar. 9.15 O- 10 •. 10-10 0. 10.45 ženska ura. 11 Orkestralni 4. 12.15 •. 12.30 Salonska glasba. 3 0. 13.20 Nadaljevanje 4 salonske glasbe. 15 Pisan 4. 15-50 16 6 RO. 16.30 4 na harfi. 16.50 Pevski 4- 17.20 Predavanje. 17.35 L. v. Beethoven: Sonata za gosli in klavir, op. 23_. 18 Predavanje. 18.15 0. 18.35 Reportaža. 19 Napovedi. • . 19.25 M. Ostrava. 20.30 Narodna pesem. Predavanje. 21 Simfonični koncert češke Filharmonije. 22 •. Napovedi. 22.40 0. 23 Koncert češke gl.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica in pozdrav. 5.50 četrt ure telovadbe. 6 05 Koračnice. 6-15 •■ 6.30 4 narodne in lahke glasbe. 6.40 Koledar. 0. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12-15 • . 12-35 Nadalj. 4- 13 Lahka in plesna gl.
17.30 Pisan 4,. 18.45 Predavanje. 19 Mladinska ura. 19.30 •. 19-50 4 lahke glasbe. 20 Narodne pesmi. 2030 Simfonični koncert. 21.25 4 lahke in plesne glasbe. 21.45 •. 21.55 Predavanje v atagl. 22 Plesna glasba.
*
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.20 Telovadba. 6.40 Plošče. 6.45 Poročila. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. •. 12.40 0. 16.30 ženska ura. 17 i triaJ. 18 Otroška ura. 18.30 O dresuri divjih živali. 19 Zabavni koncert. 19 30 •. 19 40 Naše gore. Pred. 2005 W. Burkhard: Himna za ork. op. 57. 20 25 »Ozdravljenje slepega«, zv. igra. 21 Oddaja za izseljence. 22 •. 22.10 Za lahko noč.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 1210 | RO. 12 40 •. 13 30 4 RO. 14.30
•	. 16.15 Predavanje. 17 • v slov. 17.15 Klavirski 4. 17.45 Predavanje. 18.15 Madžarske pesmi. 19.15 •. 19.25 Saksofon. 19.40 Predavanje in 0. 20-10 Orkestralni koncert. 21.40 •. 22.10 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23-25 Ciganski orkester.
BUKAREST 1875.160 150 kw
12 Napovedi. Objave. 12 10 Opoldanski 4■ 12.35 Napovedi in kulturna kronika. 12.45 Nadaljevanje koncerta. 13.15
•	. 13-35 Pisan koncert. 14 Zanimivosti. 18.50 • v madžarščini. 19 Napovedi. 19.01 Književna kronika. 19-16 Klavirski 4■ 19-40 ». 20 O. 20.15 Predavanje. 20.30 Stravinsky: Glasbeno predavanje in koncert. 21.15 •. 2130 Pevski 4. 2150 Zabavna glasba (0). 22.40 • v francoščini, nemščini, angleščini in italijanščini.
HoRBY 265-1131 100 kw
12.05 4 laMce glasbe. 12.30 •. 13 Godba in petje. 13-30 Recitacije. 13.45 Lahka glasba, 14.45 Pogovor. 17-05 Domača glasba. 17.20 Predavanje. 17.45 0 18.45 Predavanje. 19 •. 19.30 Predavanje. 19.45 4 vojaške godbe. 20-30 Predavanje. 21 L. v. Beethoven: Simfonija št. 5. Fr. Schubert: Simfonija št. 7. 22 •. 22.15 0.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored:
7.30 •'. 8 čas, O. 8-15 •. 11 Operna glasba (plošče). 11.30 Komorna glasba. 12 Borza (0). 12.20 Delavska ura. 13 čas. •. 13.15 4 orkestra Gallini. 14 14.15 Simfonična glasba (0). 14.45 •. 15 Borza. 16-40 Mladinska ura. 17 Čas.
•	. 17.15 0 17.30 Vojaški program. 18 Vesti. 18.10 Kmetijska ura. 19.15 Poljudna ura. 19.45 Pisana glasba (0).
I.
20 •. čas. 20-30 4 orkestra Cetra. 21 Operetna glasba. 21.45 Simfonični koncert. 22.45 23 Pisana glasba.
n.
20 čas. •. 20.30 • v malteščini. 20.40
•	v španščini. 20.50 • v angl. 21 • v franc. 21.10 • v turščini. 21.20 • v bolgarščini. 21.30 • v srbohrvaščini. 2145
•	v madžarščini. 22 • v rumunščini. 22.10 Komorna glasba. 22 30 • v angl.
R.O. RADIJSKI ORKESTER 1 § kONCERtj ® POROČILA j O PLOŠČE (jT)~
22.45 •. 2315 • v franc. 2330 • v srbohrvaščini. 23 35 • v grščini, 23 40 • v portug. 23-50 • španščini. 24 Operna glasba (O)-
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 7.15 Telovadba. 8-30 Bogoslužje. 12 Opoldanski 4. 12-30 14 Plesna glasba (O)- 14-40 Nordijske pesmi. 15 Popoldanski $. 17 Slušna prireditev. 17.40 •. 17-50 O- 18-20 Chopinov 4. 19 •- 20 Veečerni 20-55 čtivo. 21.15 Kino orgle. 21-30 O- 21-45 4 kvarteta. 22 • . 22-20 Komorna glasba.
KONIGSBERG 291-1031 100 kw 5.10 Jutranji vmes ob 6 •. 7.10 Zai-bavna glasba. 9 Koncertna ura. 11 Opol-
danski 4. 11.30 •. 13-15 O- 14 Zabavni 15 16 •. 16-25 Zabavna glasba. 17.30 Sodobnosti. 18 Objave s fronte. 19 • . 19.15 4 RO. 20.25 Beethovnov večer. 21 21.30 Zabavna glasba. 23 •.
SOTTENS 443.1-677 100 kvv
6-55 O- 7 • - O- U Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Plošče. 12.45 Poročila. 12.55 Pisan reproduciran konc. 17 Beromunster. 18 Predavanje. 18.10 O- 18-40 Književno predavanje. 19 Violinski koncert. 19.20 4 tria. 19 50 20 Predavanje. 20.15 O- 20.30 Zvočna slika. 21.45 Predavanje. 22 Glasbeno predavanje. 22.20 Poročila.
Tjfrmjk p. julifa
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisarn venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Vaški umetniki (plošče): Vaški umetniki (s^kstet citer). Umetnost in narava (isti). Dietrich: Bo že enkrat spet drugače (šramel). Slovo od gora. Treplan za ples (Hojerjev trio). Valček Ančka (isti). Vacek; Vdova, polka (godbe na pihala). Mareš: V omami. Sem hodil za Savo (šramel). Naš humor, koračnica (isti). Predi, predi, valček (isti). Prešerna koračnica (ci-traški trio).
12.30: Poročila, objave.
13.00; Napovedi.
13.02; Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Flotovv: Uvertura k op. Alessandro Stradella. Delibes: Fantazija iz op. Lakme. Rebikov: Romanca brez besed. Bernard: Slovenski smo fantje, ipotpuri. Jaki: Priznanje, polka-mazurka.
14.00: Poročila.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura: Luis Leger, slovanofil preteklega stoletja II. del (dr. Tomisl. Jagič) Zgb.
19.40: Objave.
20.00; Gospodarski pregled (g. Drago Potočnik).
20.10: Zakoni in tajne človeške duše (g. prof. E. Boje).
20.30: Pevski in orkestralni koncert. Sodeluje; gdč. Tea Laboš, profesor M. Lipovšek (spremljava) in Radijski orkester: Vilhar: Nezakonska mati. Škerjanc; Počitek pod goro. Vizija. Massenet: Uvertura iz opere Fedra. Pavčič: Uspavanka št. 2. Gotovac: Zašto smo se sreli. Cilea: Fantazija iz opere Adriana Locou-vreur. Šimunič: Pri kamenitih vratih. Sirola: Jutro je hladno. Grgo-ševič: Došli su orači. Lalo: Fantazija iz op. Kralj Ysa. Gotovac: Pe-
sem o dunji iz op. Morana. Jutranji spev Morane.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Za ples (plošče): Olivieri: Pridi spet, fox. Goletti: Serenada noči, slowfox. Dobeš: Pojte z menoj, valček. To je najlepši valček. Mo-lina Shahn; Na livadi, tango. Ser-veto: Mamica, tango. Karvas : Dragi fant, swing. Ježek: Stonoga, swingfox. Thierney: Modre oči, valček. Caryll: Lepa gospa, valček. Yrueh; Kadar je mesečina, tango. Schneider: Tetegi - tango. Furber: Jaz in moje dekle, fox. Lambeth wolk.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. O- Jed- list- •■ 11-50 • o vodn. stanju. 12 Zvonj., nato O- 13 4 narodnih pesmi. 13.30 Napovedi. • ■ 13 50 O- 14.20 O- 14-40 •- 17-45 Narodna glasba (plošče). 18 Kultura našega jezika. Predavanje. 18.20 Bachova dela (O)- 19-10 •- 19-20 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20 Dnevna reportaža. 2010 Simfonični koncert RO. 2140 Napovedi. •. 22 Vokalni | ge. Ev. Valjali. 22.30Plesnaglasbal (O)- 22-40 •-
BEOGRAD D.
Val. dolž.: 6.100 kc. 1 kw.
YUA 49,19 m. - 6-45 7 Jutranji 4. 7.45 časopisni pregled. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40
YUB 49,18 m. - 6.100 kc. 10 kvv. - 19 $
jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21.20 Predavanje. 21.40 21.55 Francoska ura. 22-10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
YUF 19,69 m. - 15 240 kc. 10 kvv. -01.55 Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15 240 kc. 10 kw. -03.00 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
7 O- •■ O- 12 Zvonjenje. 12.03 Plošče. 12.30 13.10 4 (O)- 13-55 •- 17-20 •. 17-45 Pevski 4 ge. Jelice Telišmam-Simu-tovič. 18.15 Iz hrvaške književnosti. 19.05
•	. 19 20 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 Koncert Dahlke tria. 21 Recitacije. 21.15 Ruske romance. 21.30 Tamburaški 22
•	. Napovedi. Objave. Plesna glasbal.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 do 8 Praga. 12 Predavanje. 12-10 Praga. 12-30 M. Ostrava. 13 30 4- 13 50 O- 14 Praga. 17-30 Otroci igrajo in pojo.
18	Praga. 18.40 Predavanje. 18-55 Praga. 2010 »Potujoča muza« - zvočna igra, 21.30 4 RO. 22 Praga'. 21-30 A.Mozart: Konc. za flavto in harfo. 23 Praga.
PRAGA 470,2-852.5 120 kvv
6 Budnica. Telovadba. Q. •-. Koledar. 8 4 lahke glasbe. 10 •. O- 10-45 Moravska Ostrava. 11 Pisan 4. 12-15 •- 12-30 M. Ostrava. 13-30 Kmetijsko predavanje. 13.40 O- 15 Pisan 4. 15-50 •- 16 4 RO. 16.30 4 pesmi Huga Wolfa. 16.45 Lahka glasba. 17-15 Predavanje o J. Dobrov-skem. 17.30 Pevski 4. 18 Predavanje. 18.20 Mandolinski 4. 18-40 Delavska ura.
19	Napovedi. •. 19.25 Orkestralni 4. 2010 Brno. 22 •. Napovedi. 22-30 Brno. 23 Koncert češke glasbe.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica in pozdrav. 5-50 četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6.15 6-30 4 narodne in lahke glasbe. 6-40 Koledar. O- 11 I lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12.15
•	. 12.35 Nadalj. 4. 13 Lahka in plesna gl. 17.30 Družinska ura. 18 4 komorne glasbe. 18.20 Lahka in plesna glasba. 18.45 Predavanje. 19 Narodna glasba. 19.50 O- 20 Koncert Dahlke tria (klarinet, vi-oloncello, klavir). 20.30 Vokalni 4. 21 Saksofon. 21.25 Lahka glasba. 21 45 •.
22	Plesna glasba.
*
BEROMUNSTER 540-556 100 kvv
6.20 Telovadba. 6-40 Plošče. 6-45 Poročila. Plošče. 11 Sikupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. •. 12.40 Zabafvni 4. 16.30 Obisk pri Švedskem zdravniku. 17 4- 18 Predavanje. 18.20 O- 18-35 Zdravstveno pred. 19 Neapeljske pesmi, 19.15 Mednarodna kronika. 19.30 •. 19.40 Zvonjenje. 19.45 W. A. Mozart: Klavirski koncert v B-duru. 20.15 Zvočna igra. 22 •. 22-10 Branje.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
12.10 Orkestralni 4. 12.40 •. 13.30 O-14-30 •- 16-10 ženska ura. 17 • v slovaščini. 17.15 Ciganski orkester. 18-15 Predavanje. 18-45 Orgelski 4. 19.15 •. 19 25 O- 20-05 Zvočna igraj. 20.35 Zborov 4. 21.40 22.10 4 vojaške godbe.
23	• v nemščini, ital., angl. in franic.
BUKAREST 1875.160 150 kw
12 Napovedi. Objave. 12.10 Opoldanski 4- 12-35 Napovedi in kulturna kronika. 12-45 Nadaljevanje koncerta. 13-15 • - 13-35 Pisan koncert. 14 Zanimivosti. 18-50 • v madižalrščlni. 19.01 Zdravstveno predavanje. 19.16 Violinski In klavir-
ski koncert. 19 40 •. 20 O- 20.15 Predavanje. 2030 Simfonični BO. 21.15 •.
21.30 Nadaljevanje $. 22 Zabavna glasba (Q). 22-40 v francoščini, nemščini, angleščini in italijanščini.
HdBBT 265-1131 100 kw 12.05 Harmonika. 12 30 •. 13 | lahke glasbe. 14 Recitacije. 14-30 Godba in petje. 17.05 Mladinska ura. 17-40 O-18-40 Angleščina. 19 •. 19-30 Klavirski 4. 19.45 Predavanje. 20 05 Koncert lahke glasbe (RO). 21 Predavanje. 21.30 Zborov 4. 22 •'. 22.15 Koncert lahke gl.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored:
7.30 Poročila. 8 Cas. O- 8-15 Poročila.
11	4 tria Chesi. 11.30 O- 12 Borza in O-
12	20 Komorna glasba. 13 Čas. •. 1315 Pisan 13.40 Operna glasba (plošče).
14	14.15 4 orkestra Cetra'. 14.45 •.
15	Borza. 16.40 Mladinska ura. 17 Čas.
•	• 17-15 O- 17-30 Vojaški program. 18 Vesti. 19.15 Poljudni
X.
20 •. Cas. 20-30 Pisan 4. 21 Simfonič-no-vokalni koncert. 22 Večerni 4. 22-45
•	. 23 Pisana
n.
20 Cas. •. 20-30 • v malteščini. 20-40 • v Španščini. 20-50 • v angl. 21 • v franc. 21.10 • v turščini. 21.20 • v bolgarščini. 21-30 • v srbohrvaščini. 21-45
• v madžarščini. 22 • v rumunščini. 22.10 4 orkestra Gallino. 22-30 • v alngl. 22 45 23.15 • v franc. 23 30 • v srbohrvaščini. 23-35 • v grščini. 23.40 • v portug. 23-50 • v španščini. 24 Vokalni 4.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 7-15 Tel. 8-30 Bogoslužje. 12 Opoldanski vmes ob 12-30 •- 14-20 O- 14-30 Pisan 4. 17.40 •- 17.50 Harmonike. 18.15 4 vokalnega terceta. 19 •'-20 Slušna igra. 20.30 4 orkestra. 22 22.15 O- 22.20 Plesna glasba.
KGNIGSBERG 291-1031 100 kw
5-10 Jutranji $; vmes ob 6 7-10 Dopoldanski 4. 9 Vesela ura. 10-05 Pisan 4. 11 Opoldanski 4. 11.30 •- 12 Opoldanski 4 RO. 13 •- 13-15 Popoldanski 4. 14-45 Popoldanski 4. 16 •. 16-15 Narodne pesmi. 16.45 Popoldanski 4. 17-30 Sodobnosti. 18 Objave s fronte. 18-45 Politični pregled. 19 •. 19.15 Zabavni 4. 21 •. 21.30 Nočna glasba. 23
SOTTENS 443.1-677 100 kw
6.55 O- 7 •- O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12-30 Plošče. 12-45 Poročila. 12.55 Pisan reproduciran konc. 17 Prenos. 18 Predavanje. 18-20 O- 18-30 Predavanje. 18-40 O- 19 Telovadba. 19.10 Plošče. 19.30 O- 19 50 •. 20 Odmevi iz raznih krajev. 20.30 Veseloigra. 22 20 Poročila.
&W(LCL 10: * juliju
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00; Slovanski skladatelji (plošče): Cajkovskij: Slovanska koračnica. Dvorak: Slovanska rapsodija. Rimski Korsakov: Dubinuška. Borodin: Knez Igor — Polovska koračnica. Smetana: Braniborci, fantazija.
12.30: Poročila, objave.
13.00; Napovedi.
13.02: Radijski pihalni kvintet: Doli-nar; Fanfara. Žita: Hujaja, slovaška koračnica. Papš: Hrepenim po domovini, valček. Voldan: Vltava, polka. Capponi Ušak: Ruska melodija. Ples škratov. Jansky: Cvetka, polka. Ziifcny: Sirota, valček. Foer-ster: Planinska. Šedlbauer; Fanfara. Ipavec: Domovina. Jansky: Srečni dan, polka.
14.00; Poročila.
18.30: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (g. prof. Mir. Adlešič).
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura: Predavanje inšpekcije Nar. obrambe.
19.40: Objave.
20.10: Zavarovanje samostojnih stanov (g. Rudolf Smersu).
20.30: Pevski koncert: g. Friderik Lupša, član Nar. gledališča, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek: Čajkovski: Jolanta, arija kralja. Dvorak: Rusalka, arija povodnega moža. Massenet: Lucia Idi Lammermoor, arija Raimonda. Bučar: Delavec. Prelovec: Mrzeča je zunaj trda noč. Pavčič: Pa moje ženke glas.
21.15: Koncert tria Dahlke: Bruch: 4 fantazije op. 83 za klarinet, čelo in klavir. Weber: Duo konzertante (klarinet in klavir). Beethoven; Trio, op. 11, B- dur.
22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Lahka orkestralna glasba (plošče): Pierne: Koračnica malih svinčenih vojakov. Gounod: Žalna koračnica lutk. Kotscher: Veseli bratci, polka. Vejvoda: Češka polka. Ruthenfranz: Kapriciozni fox (2 klavirja). Guecchi: Valse capri-ce. Chopin: Fantazija po Chopinu. Rixner: Hopsasa, polka. Winkler: Scampolo, koračnica. Freundorfer: Kmečka dekleta. Planinke.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. Q. Jed. list. •. 11-50 • o vodn. stanju. 12 Zvonj., nato 4 narodnih pesmi. 12-45 4 na kitari. 13 Narodni RO. 13.30 Napovedi. •. 13-50 Klavirski 4 G. Stojkoviča. 14.20 Toti dal
Monte poje (O). 14.40 •. 17-45 Zdravstveno predavanje. 18-05 Zabavni | (0). 19-10 • - 19 20 Nacionalna ura. 19-40 Ruske romaince. 20-10 Uvod v prenos. 20-15 Verdi: »Otello« - lirična drama v 4 dej. (O). V odmorih ob 21.40 22.40 •.
BEOGRAD n.
Val. dolž.: 6100 kc. 1 kvv.
YUA 49,19 m. - 6.45 • . 7 Jutranji 4. 7.45 Časopisni pregled. 13.30 Radiodnev-nik. 13.50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40
YUB 49,18 m. - 6100 kc. 10 kw. - 19 4
jugoslovanske glasbe. 19-10 •- 19-20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19-50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20-35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21-20 Predavanje. 21-40 •- 21.55 Francoska ura. 22-10 Italijanska ura. 22-25 Angleška ura. 22-40 •-
YUF 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kvv. -01-55 Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15.240 kc. 10 kw. -
YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -03-00 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
7 O- •- O- 12 Zvonjenje. 12-03 Plošče. 12-30 •- 13-10 4 (O) 13-55 •- 17-20 •-
17-45	4 L. Pranberger. 18.15 Katedralis: Iz zgodovine Zagreba. 18-30 Književna kronika. 19.05 •- 19-20 Nacionalna ura. 19-40 •- 20 O P® željah. 20-30 Prenos | iz Ljubljane. 22 •<- Napovedi. Objave. Plesna glaisba.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 do 8 Praga. 9.15 Praga. 10.45 Ženska ura. 11 M. Ostrava. 12-10 Praga. 13.50 O- 14 Praga. 16 M. Ostrava. 16-30 Pesmi Fr. Schuberta. 16-50 M. Ostrava. 17.20 Predavanje. 17-35 Praga. 18 Predavanje. 18-15 O- 18-25 Pisan spored. 19.45 Reportaža. 20-10 Praga. 20-40 Evropska morja - predavanje. 20-55 Praga.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnica. Telovadba. 0 •. Koledar. 9-15 O- 10 10.30 ženska ura. 11 Moravska Ostrava. 11.55 Kmetijska ura. 12.15 •. 13 4 orkestra FOK. 13.30 O- 15 4. 15-50 •- 16 M. Ostrava. 16-30 Pevski 4. 16.50 M. Ostrava. 17.35 V. Novfik: Klavirski kvartet c- mol, op. 7. 18 Brno.
18-25	Rportaža. 19 Napovedi. 19-25 Pevski 4. 19.45 Reportaža. 20-10 Koncert lahke glasbe. 20-40 Brno. 21 Koncert češke glasbe. 22 • - 22-30 Koncert zabavne glasbe. 23 4 češke glasbe.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5-45 Budnica in pozdrav. 5-50 Četrt ure telovadbe. 6-05 Koračnice. 6-15 •-6.30 4 narodne in lahke glasbe. 6-40 Koledar. O- 114 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12-15 • - 12-35 Nadalj. 4. 13 Lahka in plesna gl.
17-30	Otroška ura. 18-30 Plesna glasba.
18-45	Predavanje. 19 Violinski koncert. 19.30 19 50 Donizetti: »Lucija Lam-mermoorska«. 21-45 •- 21-55 Predavanje v ital. 22 Narodna glasba.
*

»Je res, da si zaldiel v loteriji 500 din?« »Samo približno. Prvič jih ni bilo 500, ampalk le 50, drugič to ni bilo v loteriji, ampak pri konjskih dirkah in tretjič, jih nisem dobil, ampak plačal.«
BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.20 Telovadba. 6-40 Plošče. 6-45 Poročila. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. •. 12.40 4. 16-30 ženska ura. 17 »Pesem iz tujine«. 18 Otroška ura. 18-30 Fantazije zal klavir. 19 »Veliki stili evropske umetnosti. Pred. 19.20 4 baročne glasbe. 19 30 •'. 19-43 Domač spored. 20-35 Predavanje. 20-55 Pisan spored. 22 •- 22-10 Ciganske pesmi.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 4 RO. 12.40 •. 13-30 4 vojaške godbe. 14.30 •'. 17. • v slov. 17-15 O-
18	Predavanje. 18-30 Ciganski orkester. 19.15 •. 19-35 Verdi: »Rigoletto« (Q)-21-40 •. 22-10 Orkestralni #. 23 • v nemščini, ital., angl. in franc. 23-20 Ciganski orkester.
BUKAREST 1875.160 150 kw
12 Napovedi. Objave. 12.10 Opoldanski 4■ 12.35 Napovedi in kulturna kronika. 12.45 Nadaljevanje koncerta. 13.15
•	. 13-35 Pisan koncert. 14 Zanimivosti.
19	01 Predavanje. 19-16 4 rta violončelu. 19.40 •• 20 4 na flavti. 20.15 Predavanje. 20 30 Simfonični koncert RO. 21.15
•	. 21-30 Nadaljevanje <?,. 21-55 Zabavni koncert (Q). 22-40 •' v francoščini, nemščini, angleščini, ital.
HoRBY 265-1131 100 kw
12-05 O- 12-30 13 4 lahke glasbe. 14 Predavanje. 14-20 Recitacije in glas-
ba. 17.05 Recitacije. 17.30 O- 18.15 Vojaška oddaja. 18.45 Predavanje. 19 19.30 Kabaret. 20 Predavanje. 20 30 R. W»gner: »Valkira« - J. dej. 21.30 Reportaža. 22 •• 22.15 Plesna glasba.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored: 7.30 Poročila. 8 Cas. O- 8-15 Poročila. 11 4 orkestra Storaci. 11.30 Operetna
glasba (plošče), 12 20 Delavska ura. 13 čas. •. 13.15 4 orkestra Cetra. 14 •. 14.15 Operna glasba (plošče). 15 Borza. 16.40 Mladinska ura. 17 čas. •. 17.15 O-17.30 Vojaški program. 18 Vesti. 19.15 Poljudna ura. 19.45 Za filateliste.
20 čas. ••. 20.30 Tridejanka. 21.30 Komorna glasba. 22.15 4 orkestra Angelini. 22 45 •• 23 Pisana glasba.
II.
20 čas. •. 20.30 » v malteščini. 20-40
•	v španščini. 20-50 • v angl. 21 • v franc. 21-10 • v turščini. 21-20 • v bolgarščini. 21.30 • v srbohrvaščini. 21 45
•	v madžarščini. 22 • v rumunščini. 22.10 Večerni 4• 22-30 • v angl. 23-45 •• 23-15 • v francn. 23-30 • v srbohrvaščini. 23-35 • v grščini. 23-40 • v portugalščini. 23-50 • v španščini. 24 Pisan 4 (O)-
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 7-15 Tel. 830 Bogoslužje. 12 Opoldanski 4; vmes ob 12-30 •- 14 čtivo. 14.20 O- 14-40 Danske pesmi. 15 Popoldanski 4. 17-40 •- 17-50 O- 18 >B°-hem« - odlomki (Q). 19 •. 19-30 Predavanje. 20 4 orkestra. 21-20 Večerni 4. 21.50 Zvočni film. 22 •. 22.15 Q- 22-20 Nočni 4.
KONIGSBERG 291-1031 100 kw
5.10 4 pihal; vmes ob 6 7-10 Zabavna glasba. 9 Dopoldanski 4. 9.30 Koncertna ura. 11 Opoldanski vmes ob 11.30 •. 13 •- 13-15 Q. 15 Popoldanski 4. 16 •• 16-15 Zabavni 4- 17-05 Petje. 7.30 Sodobnosti. 18 Objave s fronte. 19
•	. 19.15 Zabavni 20-25 Petje. 21 21.30 Nočni 4. 23 ••
SOTTENS 443.1-677 100 kw
6.55 O- 7 •■ O- U Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Plošče. 12.45 Poročila. 12.55 Pisan reproduciran konc. 17 Bern. 18 Klavirski 4. 18.20 Predavanje. 18.30 O- 19-50 Predavanje. 19-30 O-19.50 •- 20 I skladb A. Mottu. 20-35 Zvočna igra. 21-25 4 B-O. 21.55 Jazz (Q)-22-20 Poročila.
v
<11. * (idiia
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 12.30: Poročila, objave.
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15; Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Pisano polje (plošče): Lindsay Theimer,- Zvonovi iz Vinete. Rust: Moderni orient (wurl. orgle). Gra-nados: Španski ples. Bochmann: Ljubavne sanje (kom. orkester). Wagner; Bosanci pridejo, koračnica. Kotlar: Monte Kristo, valček. Fučik: Ideali sanj (sal. orkester). Bund; Nocoj bomo plesali, španska koračnica. Kletsch: Gosli sanjajo, poč. fox. Joost: Muhasta polka (harmonika in orkester).
13.00: Napovedi.
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Offenbach - Binder: Uvertura k burleskni op. Orfe.i v •podzemlju. Waldteufel: Polarna zvezda, valček. Lindemann: Ples mladih pomorščakov. Brodil: Ciganski potpuri. Groitsch; Zongler, karakt. E. Buder: Hrepenenje, tango. Zeller: Potpuri iz opte. Rudarski paznik. Cerin: Koračnica po narodni pesmi: IŠkrjanček poj!
14.00; Poročila.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura; Predavanje Min. za telesno vzgojo.
19.40: Objave. 20.00: Deset minut zabave. 20.10: Slovenščina za Slovence (gospod dr. Rudolf Kolarič).
20.30: Akademski pevski kvintet: Vodopivec; Na poljani. Ipavec: Lastovki v slovo. Vol ari č: Izgubljeni ovet. Poerster: Večerni ave. Hajdrih: Nisem Nemec. Gašparič: Kosa. Aljaž; Divna noč. Hajldirih: Slovo. Adamič: Završki fantje. Ne-dved: Ljubezen in pomlad. Kocjan-čič: Popotna pesem. Mašek: Mlati či.
21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe: Beethoven: Koncert v D- duru, op. 61, za gosli in orkester : Allegro ma non troppo — Larghetto — Rondo allegro. Fric Kreisler (gosli), oilkester državne Opere v Berlinu, dirigent: dir. L. Bleeh.
22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za dobro voljo (Radijski orkester) ; Gregorc: Paradna koračnica. Leopoldi: Flora, valček. Meyer-Hel-mund: Pavlova, baletni prizor. Ada-mič-Sedlbauer: Venček Adamičevih. Rust: Pri vodnjaku, perzijska slika.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6	Budnica. Telovadba. Q. Jed. list. •. 11-50 • o vodn. stanju. 12 Zvonj., nato zabavni 4 (O). 12-45 Predavanje. 13 Narodne pesmi. 13.30 Napovedi. •. 13.50 Gounod: I. in II. dej. opere »Faust« (O)- 14.40 17-45 Dijaška ura ($ otrok iz Beograda). 18-30 4 BO. 19.10 •- 19.20 Nacionalna ura. 19-40 Narodni RO. 20 Zalbavna ura. 21 Dnevna reportaža. 21-10 Narodne pesmi. 21-40 Napovedi. •. 22 Mozart: Koncert za gosli in orkester. 22-40 •-
BEOGRAD O.
Val. dolž.: 6-100 kc. 1 kw.
YUA 49,19 m. - 6.45 •■ 7 Jutranji 7 45 Časopisni pregled. 13 30 Radiodnevnik. 13-50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40 •'.
YUB 49,18 m. - 6-100 kc. 10 kw. - 19 4 jugoslovanske glasbe. 19-10 •. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20.50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21-20 Predavanje. 21-40 •- 21-55 Francoska ura. 22-10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40 •.
YUF 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -01-55 Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15.240 kc. 10 kw. -03 00 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
7	O- •■ O- 12 Zvonjenje. 12.03 Plošče. 12 30 1310 4 (O)- 13 55 •- 17 20 •. 17.4Z5 Pesmi. 18 šlagerji. 19.05 •- 19-20 Nacionalna ura. 19.40 20 Zborov 4. 20.30 Klavirski 4. 21 Pevski 4. 21.30 Recitacije. 21.45 šlagerji. 22 •. Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 do 8 Praga. 9-45 Praga. 12 30 Moravska Ostrava. 13.40 Praga. 17 4 na dveh klavirjih. 17.30 Pregled književnih novosti. 17.45 O- 18 Pisan 4. 18.40 Delavska ura. 19.25 Koncert zabavne glasbe. 2M0 Praga.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnica. Telovadba. Q. • . Koledar. 10 •• O- 10-45 ženska ura:. H Pisan 4-12.15 •- 12.30 M. Ostrava. 13-30 Brno. 15 4. 15.50 6 salonske glasbe. 17 Brno. 17.30 češka knjiga, 18 #. 18 40 Delavska ura. 19 Napovedi. •. 19-25 Brno. 21-15 Koncert Fischer: »Simplicius Sim-plicissimus«, izvočna igra. 22 Napovedi.
•	■ O- 22-35 M. Reger: Trio, op. 77. 23 Koncert češke glasbe.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5-45 Budnica in pozdrav. 5-50 Četrt ure telovadbe. 6-05 Koračnice. 6-15 • -6.30 4 nairodne in lahke glasbe. 6-40 Koledar. O- 11 <?> lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12.15
•	. 12-35 Nadalj. 4- 13 Lahka in plesna gl. 17 30 Koncert zabavne glasbe. 18-45 Predavanje. 19 Narodna glasba. 19.30 •• 19.50 | lahke glasbe. 20 Romance. 20 30 Pevski 4- 21 O- 21-25 Lahka in plesna glasba. 21.45 •. 22 Plesna glasba.
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.20 Telovadba, 6 40 Plošče. 6-45 Poročila. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. • 12.40 O- 16-30 Za bolnike. 17 Lausanne.
18	Reportaža. 18-20 Mladinska ura, 19 Spomini na švedskega pesnika Vernerja Heidenstama. 19 20 Švedska glas. 19.30
•	. 19.40 Kmečka glasba. 20.15 Dobrodelni koncert. 21 Pevski 4. 21.35 W. A. Mozart: Simfonija. 22 •. 2210 Nekaj tuje glasbe.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
12.10 Pevski 4. 12.40 •. 12-55 4 na violončelu. 13.30 Koncert lahke glasbe. 14.30 •. 16.15 Ukrajinska oddaja. 17 • v slov. 17.15 Ciganski orkester. 18 Predavanje. 18-20 O- 19-15 19.25 Klavirski 4. 19 40 Recitacije. 2015 Orkestralni in pevski koncert. 2140 •. 22.10 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, ital., angleščini in franc. 23.25 O-
BUKAREST 1875.160 150 kw
12 Napovedi. Objave. 12.10 Opoldanski 4. 12-35 Napovedi in kulturna kronika. 12.45 Nadaljevanje koncerta, 13-15
•	- 13-35 Pisan koncert. 14 Zanimivosti.
19	01 Zdravstveno predavanje. 19.16 Pevski 4• 19-40 20 O- 20-15 Predavanje. 20.30 Instrum. 4. 20.50 Simf. 4 (Q). 21.15 •. 21.30 Pevski koncert. 21-50 O 22.40 • v francoščini, nemščini, angleščini, italijanščini.
Ht>RBY 265-1131 100 kw
12.05 Lahka glasba. 12.30 •. 13.10 Plesna glasba. 13.40 Predavanje. 14-10 4 lahke glasbe. 17.05 Večernice. 17-30 Petje. 17-45 Koncert RO. 18-40 Predavanje. 19 •. 19.30 Zanimivosti. 20 40 Vi-
olinski in klavirski koncert. 21-10 Reportaža. 22 22.15 Orgelski 4.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored: 7.30 Poročila. 8 čas. O- 8-15 Poročila.
11	£ tria Ohesi. 11.30 Operna glasba (Q).
12	Borza (Q)- 12-20 Slušna slika. 13 Čas. •. 13.15 Simfonični koncert. 14 •. 14.15 Pisan 4. 14.45 •. 15 Borza. 16-40 Mladinska ura. 17 •. čas. 17-15 O- 17-30 Vojaški program. 18 Vesti. 1915 Komorna glasba (O). 19-30 Pisana gl. (O)-
I.
20 čas. •. 20-30 Simfonični koncert. 21-45 4 orkestra Cetra. 22-10 Slušna slika. 22-20 Operna glasbal (Q)- 22-45 •-23 Pisana glasba.
II.
20 čas, •. 20.30 • v malteščini. 20-40
•	v španščini. 20.50 • v angl. 21 • v franc. 21.10 • v turščini. 21.20 • v bolgarščini. 21-30 v srbohrvaščini. 21-45
•	v madžarščini. 22 • v rumunščini. 2210 Operetna glasba. 22 30 • v angl. 22 45 2315 • v franc. 23-30 • v srbohrvaščini. 23-35 • v grščini. 23-40 • v portugalščini. 23.50 • v španščini. 24 Itailijansko-španska glasba.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 7.15 Tel. 8-30 Bogoslužje. 12 Opoldanski 4; vmes ob 12-30 •- 14-20 O- 14-30 Popoldanski 4 orkestra. 15-20 'Beethovnove skladbe. 17.40 •. 17.50 O 18.15 Pesmi. 19 •. 20.10 O- 20-50 Slušna igra. 21-10 O- 21-30 Slušna slika. 2 •-22-15 O- 22.20 Plesna glasba.
KONIGSBERG 291-1031 100 kw
5-10	Jutranji 4; vmes ob 6 •- 7-10 Zabavni 4. 9 Pisana ura. 9-30 4 RO. U Opoldanski koncert. 13 •- 13.15 4 orkestra Dobrindt. 16 •. 16-15 Solistovski 4. 16.45 Zabavna glasba. 17.30 Sodobnosti. 18 Objave s fronte. 18-45 Politični pregled. 19 •. 19.15 Zabavni $.21 •- 21-30 Nočna glasba. 23 •-
SOTTENS 443.1-677 100 kw
6-55	O- 7 O- H Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Plošče. 12-45 Poročila. 12-55 Pisan reproduciran konc. 17 Lugano. 18 Zai bolnike. 18-10 O- 18-20 Predavanje. 18-35 Predavanje. 18-40 O' 19-20 Predavanje. 19.30 O- 19-50 •- 20 Odmevi iz raznih krajePv. 20-30 Vokalni kvartet. 20.50 Predavanje. 21.20 Schubert: Kvartet op. 125. 22 O- 22-20
<T)atek 12. t«tiM
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00; Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00; Naši zbori (plošče): Pojdem u rute (Št. JaJkobski oktet). Treba k'ni (isti). Kocijančič: Vinska (APZ). Marolt: V kloštr bi rada šla (APZ). O j ta mlinar (zbora iz Radiš in Sel). V hredič (isti). Premrl; Jezus rože je sadil (Jadranski stražarji). Bravničar; Dva polža (isti). Pregelj: Mamica moja (isti). Adamič; Mrzel veter (isti). Hor-jančice so dro lepe (izbor iz Sel). Tam kjer teče 'bistra Žila (zbor iz Sel). Večni Buh (isti).
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Pregelj: Pozdrav Rogaški Slatini, (koračnica. Ziehrer: Peštanski otroci, valček. Castrucho-Harald: Rosario, argentinski tango. Nelson: Fantazija iz opte. Princesa gramofona. Jaki; Gasilska koračnica. Pahor: Venček šaljivih in veselih narodnih pesmi. Lohr: Predrzni vrabci, karakt. interni.
14.00: Poročila.
14.10: Turistično poročilo Tujskopro-metne zveze.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20; Nacionalna ura: Zagrebški proračun pred 400 leti (Srdja Djokič) Zagreb.
19.40: Objave.
20.00: Navodila planincem.
20.10; Ali se more žena uveljavljati v vsaki obrti (gdč. Fr. Gruden).
20.30: Vijolinski koncert: g. docent Karlo Rupel, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek: Mozart: Sonata v G- duru. Brahms: Sonata v A- duru. Kune-Humi Stara priča. Adamič-Ruipel: Andantino. Paganini; Kaprica (13). Kaprica (20). Sonatina.
21.15: V sodobnem ritmu (plošče): Brown Vejvoda; Beer Barrel, fox-polka. Jary Batz; Same laži, tango. Mills: Boomps a Daisy. Magidlson: Music, maestro, plase. Guecchi: Valse caprice. Ruthenfranz; Ka-priciozni fox, Helgar Balz: Kairo, poč. fox. Stilimann; Taboo, fox. Voehrs Jezews'ki; Beneška noč, tango. Mohr Richter: Pesem ibrez besed, tango. Kramer; Klarinet postopač, mazurka. Mauri; Polka Veronike.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15; Za boljšo voljo (Radijski orkester) : Rozman: Srečni lovec, koračnica. Parma; Pozdrav Gorenja ški, valček. Lipovšek: Nočna pesem. Lehar; Potpuri iz opte. Grof
Luksemburški. Joh. Strauss: Za dobro voljo, valček.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6	Budnica. Telovadba. Q. Jed. list. •.
11-50	• o vodn. stanju. 12 Zvonj., nato narodne pesmi. 12.45 Zabavni $ RO. 13.30 Napovedi. •. 13.50 Pesmi. ' 14.20
0-	14-40 •- 17-45 O- 18 Vzgojno predavanje. 18.20 Narodne pesmi in glasba. 19-10 •- 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Narodna glasba. 20.10 4 R. komornega zbora. 20 30 Narodne pesmi. 21.40 Napovedi. • . 22 Koncert Dahlke tria. 22 40 •-
BEOGRAD H.
Val. dolž.: 6-100 kc. 1 kw.
YUA 49,19 m. - 6.45 7 Jutranji 7-45 časopisni pregled. 13.30 Radiodnevnik. 13-50 • v franc. 14 | (Radio Beograd). 14.40 9.
YUB 49,18 m. - 6-100 kc. 10 kw. - 19 $
jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura;. 21.20 Predavanje. 21.40 •. 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40 •.
YUF 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -
01-55	Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -03-00 Oddaja1 za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
7	O- •- O- 12 Zvonjenje. 12.03 Plošče.
12-30	•- 13.10 | (O). 13-55 •. 17-20 •-17-45 Pevski & Lucije Lepušič. 18.15 Predavanje. 18 50 športna •. 19.05 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 Iz hrvaške Zknjiževnosti. 21.40 Recitacije. 21-55 O-22 •- Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 do 8 Praga. 10.45 ženska ura. 11 Praga. 12.30 M. Ostrava. 13.30 Praga. 13.40 Pevski 14 Praga. 17-10 Zdravstveno predavanje. 18 Praga. 18.40 Predavanje. 19.25 Pesmi in melodije. 19.50 Predavanje. 20-05 »Breguljai« - zvočna igra. 20-55 Praga.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnica. Telovadba. Q. 9. Koledar. 10 •'. O- 10.45 ženska ura. 11 t zabavne glasbe. 12.15 •. 12-30 M. OstraVa. 13.30 Predavanje o nemškem letalstvu. 16 Zabavni koncert. 16 30 Predavanje. 16 40 Nadaljevanje zabavnega koncerta. 17.25 Komorna glasba. 18 Predavanje. 18.15 Koncert komorne glasbe. 18 40 Delavska ura. 19 Napovedi. •. 19.25 Brno. 20.10 Pevski $.. 20-40 Književno predavanje. 21 Koncert češke Filharmonije. 22 •. Napovedi. • . 23 Koncert češke glasbe.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica in pozdrav. 5-50 četrt ure telovadbe. 6-05 Koračnice. 6-15 •-
6-30 | narodne in lahke glasbe. 6-40 Koledar. O- 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12-15 • - 12-35 Nadalj. $. 13 Lahka in plesna gl. 16.30 # lahke in plesne glasbe. 17 Narodni plesi. 17-30 Družinska ura. 18 Lahka in plesna glasba. 18-30 Bolgarski plesi. 19 | na flavti. 19-30 •- 19-50 Q. 20 Rossini: »Seviljsld brivec«. 21.45 •. Nato: Plesna glasba.
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.20 Telovadba. 6.40 Plošče. 6.45 Poročila. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. •. 12.40 Zabavni L 16.30 O življenju kač. 17 Lugano. 18 Otroška ura. 19 Plesna gl. 19.30 •• 19 40 Reportaža. 2010 W. 2020 Najprej kruh, potem kultura? -Pred. 20 40 Zabavni koncert. 21.30 Zanimivosti. 22 •. 22.10 Glinka M.: Trlo za klavir, klarinet in fagot.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 1210 Ciganski orkester. 12.40 •- 13 30 Jazz. 14.30 •. 16.10 Mladinska ura. 17
•	v slov. 17.15 O- 17-45 Predavanje.
18-15	Madžarske pesmi. 18-40 Šport. 19.15
•	- 19-25 Zvočna igra. 20-55 Predavanje. 21.10 Violinski koncert g. Zlato Topol-skega. 21-40 •- 22-10 O- 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23.20 Ciganski orkester.
BUKAREST 1875.160 150 kw
12 Napovedi. Objave. 12-10 Opoldanski 12-35 Napovedi in kulturna kronika. 12-45 Nadaljevanje koncerta. 13-15
•	- 13-35 Pisan koncert. 14 Zanimivosti.
19-01	Predavanje. 19-16 Romance. 19.40
•	. 19.55 Leoncavallo: »Pagliacci« (O)-21.10 2125 Mascagni: »Cavalleria ru-sticana« (O)- 22-40 • v francoščini, nemščini, angleščini, italijanščini.
HoRBY 265-1131 100 kw
12-05 Plesna glasba. 12.30 •- 13 Petje. 13-20 Recitacije. 13-45 Lahka glasba'. 14.45 Za družinske matere. 17.05 Otroška ura. 17-30 O- 18-30 Vojaška oddaja. 19 •• 19-30 Predavanje. 20 Rapsodija na napev G. Gershwlna. 21 »David Balfour« - zvočna igra. 21.30 Mozartov koncert. 22 22.15 J. Straussov koncert.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored:
7.30 Poročila. 8 čas. O- 8-15 Poročila. 11 I orkestra Cetra. 11.30 Poljudni program. 12 Borza in O- 12-20 Delavska: ura. 13 Čas. • . 13-15 Reklamni program. 13-25 Pisan 14 •. 14.15 # orkestra Angelini. 14.45 •'. 15 Borza. 16.40 Mladinska ura. 17 •. 17-15 O- 17-30 Vojaški program. 18 Vesti. 19-15 Komorna gl.
I.
20 čas. •. 20-30 Reklamni 21 Izbrana glasba. 22-10 I orkestra Angelini. 22-45 9 . 23 Pisana glasba.
n.
20 čas. •. 20-30 • v malteščini. 20-40
•	v španščini. 20-50 • v angl. 21 • v franc. 21-10 • v turščini. 21-20 • v bolgarščini. 21.30 • v srbohrvaščini 21-45
•	v madžarščini. 22 • v rumunščini.
2210 Simfonični koncert. 22.30 • v angleščini. 22.45 •• 2315 • v franc. 23 30 • v srbohrvaščini. 23.35 • v grščini. 23-40 • v portug. 23.50 • v španščini. 24 Pisana glasba (O)-
KOPENBAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 7.15 Tel. 8.30 Bogoslužje. 12 Opoldanski 4\ vmes ob 12 30 •. 14 Operetna glasba (O)- 14-30 4 RO. 17 Predavanje. 17-40 •. 17.50 O- 19 •'- 20 Pisan večerni f 20-50 Slušna slika. 21 Slušna prireditev. 22 22.15 O- 22-40 Orgle.
K6NIGSBERG 291-1031 100 kw
5.10 Jutranji 4; vmes ob 6 •. 7.15 Zabavni 4. 9 Pisana ura. 9-30 4 orkestra.
11 Opoldanski koncert. 11.30 12 Opoldanski 4. 13 •. 13.15 O- 14-15 Popoldanski 4• 16 •- 16-15 Pesmi in klavir. 16-45 Zabavna glasba. 17-30 Sodobnosti. 18 Objave s fronte. 19.15 Večerni 4. 21
•	. 2130 4 RO. 23 •'.
SOTTENS 440.1-677 100 kvv
6-55 O- 7 •. O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12-30 Plošče. 12-45 Poročila. 12-55 Pisan reproduciran konc. 17 Lugano. 18 Predavanje. 18.10 O- 18 35 Zborov 4. 19.05 Gledališka kronika. 19.15 Predavanje in koncert. 19.40 O1- 19-50
•	. 20 Našim vojakom. 20.30 Klavirski koncert. 20.45 Zvočna slika. 21-10 Pevski 4. 21.45 Glasbeno predavanje. 22-20 Poročila.
Se-b&ta 13. jii li ja
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15; Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Plošča za ploščo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Plošča za ploščo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes.
14.00: Poročila.	_
17.00; Otroška ura: Pavlihove zvijače. Lutkovna igrica v treh slikah. Nastopajo: Pavliha — graščak — grajski lovec.
17.30: Med igračami (plošče): Engle-mann; V prodajalni igrač, suita. Poldini: Lutka pleše. Lia'diov: Škat-Ijica z godbo. Povvell: Kodrolašček.
17.50: Pregled sporeda.
18.00; Za delopust igra Radijski orkester; Pozdrav z Bleda, koračnica. Kick-Kletzki: Zveneče barve, valček. Cerin; Iz vrela ljubavi, suita veselih in otožnih dekliških pesmi. Nie Jupp: Morda sem jaz ti sreča, tango. Ketelbey: Japonski zaslon, karakt. Rossow: V jasminovi utici, gavota.
18.40; Masa in poedinec (g. dr. Emil Hrovat).
19.00: Napovedi, poročila.
19.20; Nacionalna ura; Likovna umetnost in narodna zavest (prof. Stane Kregar) Ljubljana. 19.40: Objave.
20.00; Zunanjepolitični pregled (gospod dr. Alojzij Kuhar).
20.30; Groga Kozol — Pisan večer. Napisal Fr. Milčinski; izvajajo člani Radijske igr. družine.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15; Za dober konec igra Radijski orkester; Gregorc: Slavnostna koračnica. Kriiger-Hauschmann; Vedno imam srečo, interm. Kalman: Potpuri iz opte. Vražji jezdec. Gade: Podoknica Rosmarieji. Kriiger-Hauschmann: Na deželi, polka interm. Vodopivec: O j majolčica, koračnica.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. Q. Jed. Ust. •. 11-50 • o vodn. stanju. 12 Zvonj., nato 4 RO. 13 Narodne pesmi. 13-30 Napovedi. • . 13-40 O- 14-20 G. Ilija Todorovič igra na saksofon. 14-40 •- 17.45 Narodne na harmoniki. 18 Predavanje. 18-20 O po željah. 19.10 •- 19-20 Nacionalna ura. 19-40 Ruske romance. 20-10 Narodni RO. 20-40 Zabavni koncert RO. 21-40 Napovedi. •. 22 Prenos Iz kavarne. 22-40 •- 22.50 Plesna glasba (O)-
BEOGRAD H.
Val. dolž.: 6-100 kc. 1 kvv.
YUA 49,19 m. - 6.45 •. 7 Jutranji 4. 7.45 časopisni pregled. 13-30 Radiodnevnik. 13.50 • v franc. 14 # (Radio Beograd). 14.40 •'■.
Iz filma »Vdova«. Kino Union.
YUB 49,18 m. - 6.100 kc. 10 kw. - 19 4
jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Predavanje. 21.40 •. 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
YUF 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -01.55 Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -
. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
7 O- O- 12 Zvonjenje. 12.03 Plošče. 12.30 13.10 | (O)- 1355 17 20 17.45 O- 19-05 •. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 Zvočna igra. 21 4 moškega vokalnega seksteta. 21.30 Pojoča žaga. 21.45 šlagerji. 22 •• Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 do 8 Praga. 11.55 Kmetijsko predavanje. 12.10 Praga. 12.45 M. Ostrava. 13.45 Praga. 17 Delavska ura. 17.15 Praga. 19 Praga. 19.25 Mladinska ura. 20 05 Praga. 20.10 4 RO. 20-40 Praga. 21 Koncert zabavne glasbe. 22 Praga.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnica. Telovadba. O- Koledar. 10.45 ženska ura. 11 Orkestralni 4. 11.25 Pevski in orkestralni 4. 12.15 12.45 M. Ostrava. 15 Pisan 4. 15.50 • ■ 16 Zabavna glasba. 17 Delavska; ura. 17.15 Koncert zabavne glasbe. 17.45 Predavanje. 18.05 Koračnice. 18.30 O- 19 •■ 19-25 Brno. 20-10 Brno. 22 •. Napovedi. 22 30 Pisan
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5 45 Budnica in pozdrav. 5-50 četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6-15 •-6-30 4 nairodne in lahke glasbe. 6.40 Koledar. O- H I lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12.15 • . 12.35 Nadalj. 4- 13 Lahka in plesna gl. 17-30 4 lahke in plesne glasbe. 18 Delavska) ura. 18.30 Domača glasba. 19 Mandoiinski 4. 19.30 •. 19-50 4 lahke gl. 20 Pevski 4. 20 30 Instrumentalni 4. 21 Serenade. 21-25 Lahka glasba. 21-45 •'-
21-55 Predavanje v franc. 22 Narodna gl. *
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.20 Telovadba. 6-40 Plošče. 6.45 Poročila. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Naipovedi. •. 12.40 Operetna glasba. 13-15 Predavanje o notranji politiki. 13.30 Delavska ura. 13.45 4 harmonikarjev. 14 Kramljanje. 14.30 Angleške pesmi. 14.50 Poletje. Književno glasbena oddaja. 16 Domača gl. 16.30 Predavanje. 16-50 O- 17 ženeva. 18 Mejna straža v rimski dobi. Predavanje. 1820 Dve sonati za gosli. 19 Zvonjenje. 19.15 Predavanje. 19.30 19 40 Pisan večer. 21 Predavanje. 21-30 4. R. seksteta. 22 22.10 Nadaljevanje ^ R. seksteta.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
12.10 Balalajke. 12.40 •. 13.30 0-16.15 Predavanje. 17 • v slov. 17.15 4
RO. 18 Književno predavanje. 18.30 Ciganski orkester. 19.15 19-25 Valčki. 19.40 Predavanje. 20.10 Orkestralni 4 21.40 •• 22.10 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23-20 Plesna glasba (0).
BUKAREST 1875.160 150 kw
12 Napovedi. Objave. 12.10 Opoldanski 4- 12-35 Napovedi in kulturna kronika. 12.45 Nadaljevanje koncerta. 13-15
•	- 13.35 Pisan koncert. 14 Zanimivosti. 19.01 Gledališka in filmska kronika. 19.16 Pevski koncert.. 19.40 20 O-20.15 Predavanje. 20.30 Plesna glasba. 21.15 •• 21.30 Nadaljevanje plesne gl. 21.50 Valčki (O). 22-15 Zabavna gl. (0). 22.40 • v francoščini, nemščini, angleščini, italijanščini.
HoRBl* 265-1131 100 kvv
12.05 Lahka glasba. 12-30 •- 15 4 lahke glasbe. 16 Predavanje. 17-05 Harmonika. 17-30 Reportaža. 18 Zvonjenje. 18.10 O- 19 •. 19-30 4 lahke glasbe. 20 Kabaret. 21 Plesna glasba. 21.30 Predavanje. 22 •'. 22.15 Plesna glasba.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored1: 7.30 Poročila. 8 čas. O. 8.15 Poročila. 10-30 šolska ura. 11 Simfonična glasba' (O). 11-30 4 orkestra Storaci. 12 Borza in 0. 12.20 4 orkestra Cetra. 13 čas. •. 13.15 Pisan 4. 1 •. 14.15 4 orkestra Angelini. 14.45 •'. 16-40 Mladinska ura. 17
•	. 17-15 O- 17-30 Vojaški program. 19.15 O- 19.40 Ura za turiste.
I.
20 čas. •. 20.30 Operna glalsba. 21 Komorna glasba. 21.45 Slušna igra. 22 45 •■. 23 Pisana glasba.
II.
20 čas. •. 20.30 • v malteščini. 20-40
•	v španščini. 20-50 • v angl. 21 • v franc. 21.10 • v turščini. 21-20 • v bolgarščini. 21-30 • v srbohrvaščini. 21-45
•	v madžarščini. 22 • v rumunščini. 22.10 Operna glasba. 22 30 • v angleščini. 23.45 •. 2315 • v franc. 23-30 • v srbohrvaščini. 23.35 • v grščini. 23-40
•	v portugalščini. 23-50 • v španščini. 24 Plesi in,pesmi (0).
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 7.15 Tel. 8-30 Bogoslužje.
12	Opoldanski 4; vmes ob 12-30 •. 14 Operna glasba. 15 Popoldatnski 4- 17-40
•	- 17-50 O. 19 •- 20 Pisan večerni 4. 20.30 Kabaret. 21 čtivo. 21.20 0 22 •. 22.15 O. 22-20 Plesna glasba.
KONIGSBERG 291-1031 100 kvv
5 Jutranji 4- 6 7 Zabavni 4. 9 Otroški vrtec. 9.30 Dopoldanski 4. 11 Opoldanski 4. 11.30 •'. 12 Opoldanski 4 RO.
13	•. 13.30 0 14.15 Popoldanski 4. 16
•	. 16-15 4 RO. 17.05 Pesmi iz 30 letne vojne. 17-30 Sodobnosti. 18 Objave s fronte. 18-45 Politični pregled. 19 •. 19.05 Zabavni 4. 21 •. 21.30 4 orkestra Eysoldt. 23
SOTTENS 443.1-677 100 kw 6.55 O- 7 •. 0. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 1230 Plošče. 12.45
Poročila. 12.55 Pisan reproduciran konc. 14.15 0. 14.35 Predavanje. 14-45 0 15 Shakespeare: »Na tri kralje«. 17 Pisan koncert. 18 Zvonjenje. 18.05 Otroška ura. 18.30 0 19 Predavanje. 19.15 0 19-50 •. 20 Odmevi iz rajnih krajev. 20.30 švicarske pesmi. 20.45 Pisan večer. 21.10 Zvočna igra. 21 30 Operetni napevi. 21.50 Plesna glasba (O). 22.20
V poletju.
ITALIJANSKE RADIO POSTAJE
		Prvi program:	
kHz	m	postaja	kw
1059	283,3	Bari I	20
986	304,3	Bologna	50
536	559,7	Bolzano	10
1429	209,9	Milano III	1
1429	209,9	Napoli H	1
713	420,8	Roma I	100
1429	209,9	Torino III	5
1104	271,7	Tripoli	50
1492	201,1	Venezia	5
1429	209,9	Verona	0,25
		Drugi program	
kHz	m	postaja	kw
565	531	Catania	3
1258	238,5	Firenze II	1
1140	263,2	Genova I	10
814	368.6	Milano I	50
1348	222,6	Padova	0.25
565	531	Palermo	3
1222	245,5	Roma II	60
1348	222,6	S. Remo	5
1140	263,2	Torino I	30
1140	263,2	Trieste	10
		Tretji program	
kHz	m	postaja	kw
1357	221,1	Ancona	1
1357	221,1	Bari II	1
610	491,8	Firenca I	20
1357	221,1	Genova II	5
1357	221,1	Milano II	4
1303	230,2	Napoli I	10
1357	221,1	Roma III	1
1357	221,1	Torino II	5
Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. — Uredništvo in uprava: Miklošičeva 7, Ljubljana. Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj).
f-
Dva odlična brata
sta osemelektronski in petelektronski aparat
RADIONE tipa 740 W in 540 W
Oba sta izdelek slovite dunajske tovarne ing. Nik. Eltz. -Imata sedem krogov, tri valovna območja, modeme jeklene elektronke, magično oko. regulator za selektivnost, zvočno kompenzacijo, prvovrsten koncertni zvočnik.
Tipa 740 \\ ima 8 elektronk, dvojno prestavo, dvojno magično oko, zaporo zoper motnje, rabi le 50 vvattov toka ter stane 6300'— Din
Tipa 540 W ima S elektronk in rabi le 40 »attov toka. Stane 4600' - Din
„Radio" fv Ljubljani
Miklošičeva cesta 7 Telefon 31-90
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
RADIO
NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE SREDSTVO ZA SEZNANJANJE Z DOGODKI DOMA IN NA TUJEM; SKRBI ZA POUK ZABAVO IN RAZVEDRILO; NUDI NAJCENEJŠI UMETNIŠKI U Ž I T E K.
DOLŽNOST VSAKEGA ZAVEDNEGA SLOVENCA JE, DA SE UVRSTI MED RADIJSKE NAROČNIKE j
I	PRI	i
I i
I
RADIOFONSKI ODDAJNI POSTAJI
V LJUBLJANI
BLEIWEISOVA 54
J1
kw
120
7
150
120
220
500
80
1
5
60
35
150
50
16
150
100
1
120
200
100
60
150
0.
25
60
20
100
10
35
.100
1
20
10
20
1
10
20
4
40
10
0,
30
20
1
4
0,
10
50
10
10
10
1
1
0.
1
0.7
10
10
7
10
50
120
100
JL
10
100
10
10
3
3
100
50
15
10
100
5
10
15
25
10
20
1
1
10
15
20
20
20
20
20
100
20
120
100
10
100
20
70
10
1
100
20
10
120
120
55
postaj na dolge in normalne valove
kc	m
704	426.1
704	426.1
705	425.5
713	420.8
722	414.5
722	415.5
731	410.4
731	410.4
731	410.4
731	410.4
731	410.4
734	408.7
740	405.4
740	405.4
749	400.5
749	400.5
749	400.5
758	395.8
767	391.1
767	391.1
776	386.6
776	386.6
776	386.6
785	382.2
795	377.4
795	477.4
804	373.1
804	373.1
804	373.1
804	373.1
804	373.1
814	368.6
823	364.5
823	364.5
832	360,6
832	360.6
832	360,6
841	356.7
850	352.9
850	352.9
850	352.9
850	352.9
859	349.2
859	349.2
868	345.6
877	342.1
886	388.6
886	338.6
895	335.2
895	335.2
904	331.9
913	328.6
913	328.6
922	325.4
932	321.9
937	320.2
941	318.8
941	318.8
950	315.8
959	312.8
959	312.8
968	309.9
968	309.9
968	309.9
968	309.9
977	307.1
986	304 3
986	304.3
995	301.5
1004	298.8
1013	296.2
1013	296.2
1022	293.5
1022	293.5
1031	291
1031	291
1040	288.6
1040	288.6
1050	285.7
1050	285.7
1059	283.3
1068	280.9
1068	280.9
1077	278.6
1086	276.2
1086	276.2
1095	274
1095	274
1104	271.7
1122	267.4
1122	267.4
1122	267.4
1122	267.4
1131	265.3
1140	263.2
1140	263.2
1140	263.2
1149	261.1
1149	261.1
1149	261.1
1158	259.1
1167	257.1
1172	256
1176	255.1
1176	255.1
1185	253.2
1185	253.2
1195	251
kw
ko
m
Postaja in država

Elista (Rusija)	2.5
Malmberget (švedska)	0.2
Valencia EAJ 71 (Španija)	1
Rim X (Italija)	120
Jaarsveld-Hilver. X (Holand.)	20
Harkov RW 4 (Rusija)	10
Madrid EAJ 2 (Španija)	5
Sevilla (Španija)	5
Jaen EAJ 70 (Španija)	1
Assiot (Egipt)	1
Turi (Estonska)	50
Saransk (Rusija)	1
Munchen (Nemčija)	100
čeboksary (Rusija)	5
Marseille PTT. (Francija)	100
Pori (Finska)	1
Ordjonikidze (Rusija)	10
Bremen (Nemčija)	100
Scottish Reg (Anglija)	70
Buorghead (Angleška)	60
Stalino RW 26 (Rusija)	10
Toulouse PTT. (Francija)	120
Sortavala (Finska)	0.2
Leipzig (Nemčija)	120
Barcelona EAJ X (Španija)	7.6
Lwow (Polska)	50
Wales Regional (Anglija)	70
Ponmon (Anglija)	5
Kursk (Penmon (Anglija)	5
Kursk (Rusija)	2.5
Solun (Grčija)	15
Milan I (Italija)	50
Bukarest (Romunija)	12
Radio 37 (Francija)	2
Kijev (Rusija)	35
Stavanger (Norveška)	10
Stavanger (Norveška)	lu
Berlin, Witzleben (Nemčija)	100
Porsgrunn (Norveška)	20
Sofia (Bolgarija)	100
Zaragoza (Španija)	20
Valencia (Španija)	1.5
Simferopol RW (Rusija)	10
Strasbourg PTT. (Francija)	120
Poznan (Polska)	20
London Reg. (Anglija)	70
Graz (Nemčija)	15
Celovec (Nemčija)	5
Heisingfors (Finska)	lo
Limoges PTT. (Francija)	0,5
Hamburg (Nemčija)	100
Dnepropetrovsk (Rusija)	10
Radio-Toulouse (Francija)	60
Brno (Cehoslovaška)	32
Bruselj II (Belgija)	15
Engels RW 55 (Rusija)	1
Goteborg (švedska)	10
Radio Alger PTT. (Alžir)	11.5
Breslau (Nemčija)	100
Kalinin (Rusija)	2.5
Poste Parisien (.Francija)	60
Madrid EAJ 7 (Španija)	1.3
Odesa RW 13 (Rusija)	10
Radio-Agen (Francija)	2
Uhta RW 67 (Rusija)	2
Ireland Reg. (Anglija)	100
Danzig I (Nemčija)	24
Bologna (Italija)	50
Hilversum II (Holandska)	60
Bratislava (Cehoslovaška)	13.5
Midland Reg. (Anglija)	70
Cernigoj (Rusija)	4
Barcelona EAJ 15 (Španija)	3
Krakow (Polska	10
Konigsberg (Nemčija)	100 Radio Club Port. (Portugal.) 5
Leningrad (Rusija)	10
Rennes PTT. (Francija)	120
Krasnodar RW 33 (Rusija)	1
Weat Regional (Anglija)	50
Bari I (Italija)	20
Radio-Citž (Francija)	2
Tiraspol RW 57 (Rusija)	10
Bordeaux Lal. (Francija)	30
Falun (švedska)	2
Zagreb (Jugoslavija)	0.7
Vinnita RW 75 (Rusija)	10 Radio Normandie (Francija) 20
Kuldiga (Letonska)	50
Alexandria I (Egipet)	1
North East Reg. (Anglija)	60
Nyiregyhaza (Ogrska)	6.2
2 belg. postaji (Belgija)	0.065
Horby (švedska)	100
Turin I (Italija)	7
Genua I (Italija)	10
Trst (Italija)	10
London National (Anglija)	20
Scottish National (Anglija)	50
North National (Anglija)	20
Košice (Cehoslovaška)	10
Monte Ceneri (Švica)	15
Prešov (Slovaška)	3
Kopenhagen (Danska)	10
Malta-Projekt. (Malta)	—
Harkov RW 20 (Rusija)	10
Niče Corse PTT. (Francija)	60
Frankfurt a. Main (Nemčija)	25
1195	251	Freiburg i Br. (Nemčija)
1195	251	Kassel (Nemčija)
1195	251	Koblenz (Nemčija)
1195	251	Trier (Nemčija)
1204	249.2	Katovice (Poljska)
1213	247.3	Lille PTT. (Francija)
1222	245.5	Narvik (Norveška)
1222	245.5	Rim II (Italija)
1231	243.7	Gorlitz (Nemčija)
1231	243.7	Troppau (Nemčija)
1240	241.9	Cork (Irska)
1240	241.9	Eskilstuna (švedska)
1240	241.9	Saffle (švedska)
1240	241.9	Varberg (švedska)
1240	241.9	OrebrS (švedska)
1249	240.2	Saarbrucken (Nemčija)
125S	238.5	Salamanca (Španija)
1258	238.5	Riga (Letonska)
1258	238.5	Koruna (švedska)
1258	238.5	Firenca II (Italija)
1267	236.8	Linz (Nemčija)
1276	235.1	Radio-Mediterrane
(Francija)
1276	235.1	Varna (Bolgarija)
1576	235.1	Frederihstad (Norveška)
1285	233.5	Aberdeen (Anglija)
1285	233.5	Dresden (Nemčija)
12S5	233.5	Krf (Grčija)
1288	239.9	San Sebastian (Španija)
1294	231.8	Vorarlfeerg (Nemčija)
1294	231.8	Voralberg (Nemčija)
1303	230.2	Danzig II (Nemč-ja)
1303	230.2	Neapel I (Italija)
1312	228.7	Karlstad (švedska)
1312	228.7	Malmo (švedska)
1312	228.7	Norrkoping (švedska
1312	288.7	Trollhattan (švedska)
1321	227.1	Magyarovar (Madžarska)
1327	226.1	San Sebastian (Španija)
1330	225.6	Hannover (Nemčija)
1330	225 6	Unterweser (Nemčija)
1330	225.6	Magdeburg (Nemčija)
1330	225.6	Stettin (Nemčija)
1330	225.6	Stolp (Nemčija)
1339	244	Lodz (Polska)
1339	224	Montpellier
Languedoc PTT. (Francija)
1348	222.6	Catolico (Portugalska)
1348	222.6	Cairo II (Egipet)
1348	222.6	Padova (Italija)
1348	222.6	Dublin (Irska)
1348	222.6	Ile-de-France Francija
1348	222,6	Konigsberg
Lokalsender (Nemčija)
1348	222.6	Rjukan (Norveška)
1348	222.6	Salzburg (Nemčija)
1348	222.6	Tampere (Finska)
1357	221.1	Ancona (Italija)
1357	221.1	Notodden (Norveška)
1357	221.1	Genua II (Italija)
1357	221.1	Milan II (Italija)
1357	221.1	Turin II (Italija)
1357	221.1	Roma III (Italija)
1357	221.1	Bari II (Italija)
1366	219.6	Bord. Sud-Ouest (Francija)
1375	218.2	Basel (Švica)
1375	218.2	Bern (Švica)
1384	216.8	Varšava II (Polska)
1393	215.5	Radio-Lyon (Francija)
1402	214 '	Ornskoldsvik (švedska)
1402	214	Halsingborg (švedska)
1402	214	Hudiksvall (švedska)
1402	214	Umea (švedska)
1402	214	Stara-Zagora (Bolgarija)
1411	212.6	Halmstad (švedska)
1411	212.6	Porto (Portugalska)
1411	212.6	Uddevalla (švedska)
1411	212.6	Chisinau (Rumunija)
1420	211.3	Vittoria EAJ 62 (Španija)
1430	211.3	Vaasa (Finska)
1420	211.3	Tunis (Tunis)
1429	209.9	Kaiserslautern (Nemčija)
1429	209.9	Milan III (Italija)
1429	209.9	Aleksandrija II (Egipet)
1438	208.6	Miskolcz (Madžarska)
1447	207.3	Kalmar (švedska)
1447	207.3	Burgos EAJ 2.7 (Španija)
1447	207.3	Boras (švedska)
1456	206	Tour Eiffel (Francija)
1465	204.8	Pecs (Madžarska)
1465	204.8	3 belg. postaje (Belgija)
1474	203.5	Bournemouth (Anglija)
1774	203.5	Plymouth (Anglija)
1474	203.5	8 belg. postaj (Belgija)
1483	202.3	Gavle (švedska)
1483	202.3	7 belg. postaj (Belgija)
1483	202.3	Rario-Nimes (Francija)
1492	201.1	5 belg. postaj (Belgija)
1492	201.1	Upsala (švedska)
1492	201.1	28 span. postaj (Španija)
1500	200	23 span. postaj (Španija)
1500	200	7 belg. postaj (Belgija)
1500	200	Pietersaari (Finska)
1500	200	Kristinehamm (švedska)
1515	198	Jonkoping (švedska)
1522	197.15 Helsinki II (Finska)
1530	196.1	Karlskrona (švedska)
1734	173	Liepaga (Letonska)
0.5 2 2 12 60 0.2 60 5 11.2 1 0.2 0.2 0.2 0.2 17 20 15 0.2 1 15
0.8 2.5 1 1
0.25 5 1 5 5
0.5 10 0.25 2.5 0.25 0.25 1.25 1 2 2
0.5
2 5 2