1 m mm ' ^-5 x 1'' - tih ■H BHHHKS I | til m l!|y E 263360 H) |H E. . ^■2 W Ki t> l ■ EE fBSSik 45 1 I m mžfci. GLASILO DELAVNEGA KOLEKTIVA C O L O It MEDVODE LETO XXII__________MAREC 1993 Št. 3 (236) Predpomladna epistola O čem govoriti, o čem pisati v teh - znanec zahodne ulice bi rekel: Dreckige Zeiten? V času, ko tehnološka revolucija izgublja svojo interesan-tnost, ko so Zeleni izigrali svojega Jolija in pokazali svojo konkretno politično nagoto, ko se korupcija pojavlja na vseh koncih tako imenovanega razvitega sveta, ko se smrt fašizma, nacionalizma in komunizma javlja kot njih novo rojstvo, ko maldi ne najdejo več trdne osnove, ko kapital spričo ekonomske krize izgublja svoje temeljne, ko pretekle vrednote srednje generacije izginjajo v nesmislu sedanjosti in ko delo, znanje, prizadevanje in volja kotirajo nižje od izkoriščanja trenutnega položaja v smislu: znajdi se, ko pesimizem množic žal ne more pretehtati navideznega optimizma vodeče strukture, ko vrednote duha kotirajo pod minljivo in sumljivo vrednostjo kapitala? Je bolje stisniti zobe in v zaščito lastne eksistence previdno molčati, počakati da ploha mine, ali pa v imenu zgodovinskega razvoja in lastne vesti biti glas vpijočega v puščavi; tuliti z volkovi ali pa blejati kakor ovca osamela v ogradi pred zakolom? Kako voz premakniti in pri tem ostati nenategnj enega hrbta? Vprašanja, ki razmišlju-jočem v današnjem trenutku ne dajo miru. Pravijo kvaliteta! Res je, vendar ni standarda, pa magari se mu reče ISO 9000, ki bi brez premikov v mišljenju, glavi spremenil poleg črke, številke tudi kanček našega dejanja vsakdanjega. Trnova je pot vseh, ki poskušajo na tem področju spremeniti vsaj decimalke - ostajajo večno nerazumljeno zapisani v zgodovini. Tudi zaradi naše zaplanka-nosti, lenobe, indolence, pritlehnosti in komodnosti. Naj mi oprostijo tisti, ki me v tem razmišljanju niste razumeli. To je skoraj tako, kot s poetom izpod STOLA - prekmalu se je rodil, pa vendar bi Slovencev bilo manj brez njega. Nekater pa boste razumeli, tako iz nove, kakor iz stare, tako mlajši, kakor starejši (po stažu). Verjamem, da bo med njimi tudi V.B.J. cs> ef Iz zdravstvenega doma Val sprememb ni zajel le gospodarstva, ampak tudi druga področja. O spremembah v zdravstvu je bilo moč veliko prebrati in slišati v javnih medijih. Če pa Vam ni vseeno, kaj bo z Obratno ambulanto DONIT -COLOR - Tovarna papirja Medvode, pa si preberite naslednje vrstice. Tistega davnega leta 1984 se je rodila v lepih, iz samoprispevka zgrajenih prostorih novega ZD Medvode služba medicine dela za zdravstveno varstvo delavcev Medvod. Preventivno zdravstveno varstvo (sistematski pregledi, sprejemi na delo) je izvajala ekipa sred. med. sestra + višja med. sestra z opravljenim podiplom. tečajem medicine dela + zdravnik specialist med. dela (dr. KO-DRIC-eva). Tovarne Color - Donit in takrat še Aero Medvode pa so imele urejeno tudi zdravstveno varstvo za svoje bolne delavce -tako imenovano kurativno obratno ambulanto, kjer sem delala skupaj s srednjo med. sestro. Mislim, da smo si delavci tovarn, njihovi vodilni in sami zdravstveni delavci kot izvajalci edini, da je bila taka organizacija kompleksnega zdravstvenega varstva na enem mestu v Medvodah dobra rešitev in je delo teklo brez večjih težav v obojestransko zadovoljstvo, na dobrem strokovnem nivoju. Ob takrat je preteklo skoraj 9 let in zgodile so se takrat neslu-tene gospodarske, predvsem pa politične spremembe. Prav tako kot v tovarnah, se je v ZD Šiška zmanjšalo število zaposlenih. Potrebno je bilo prerazporejanje delavcev znotraj ZD, ustrezno izobrazbeni strukturi. Delo v obratnih ambulantah se je združevalo in nastale so kombinirane preventivno-kurativne ambulante, kot je naša OA v Medvodah. Rada bi navedla prednosti zdravstvenega varstva delavcev na enem mestu ne glede na to, ali je to obratna ambulanta v sklopu medicine dela ali kakršna koli druga organizacijska oblika. 1.0 DELAVCI 1.1 delavci delovnih organizacij v Medvodah večinoma delajo v nezdravem okolju, izpostavljeni strupenim hlapom in prahu ter fizičnim naporom zaslužijo si redne preventivne preglede in pomoč zdravnika, ko zbolijo čim bliže in v čim krajšem času 1.2 tudi starostno, zlasti pa invalidsko upokojeni delavci naj bi bili deležni skrbne zdravstvene nege 1.3 pravilno bi bilo, da jih zdravi zdravnik, ki pozna njihovo delovno mesto in ve, čemu so izpostavljeni in kaj zmorejo 2.0 DELOVNA ORGANIZACIJA 2.1 Zdrav delavec predstavlja za podjetje velik kapital. Ne gle- KRVODAJALSKA AKCIJA V začetku februarja smo v Colorju spet organizirali krvodajalsko akcijo. Po pravici povedano sem se bal, da interesentov ne bo veliko. Na moje presenečenje pa jih je bilo več kot prejšnja leta. Med krvodajalci je bilo veliko mladih delavcev, ki so se akcije udeležili prvič, kar je zelo pohvalno. de na to, kdo bo lastnik podjetja in kakšna bo avtomatizacija proizvodnje, brez ljudi ne bo šlo. Tudi v primeru, da delavec začasno ali trajno ni več zmožen za svoje delo, ga je možno v dogovoru zdravnik - delodajalec prerazporediti na ustreznejše del. mesto in zmanjšati število bolniških izostankov - to pa je prihranek za tovarno. 2.2 Ugotavljanje določene obole-nosti pri delavcih (primer kožnega obolenja pri nekaj delavcih pri delu z novo snovjo) - takoj povezava s službo varstva pri delu in ustrezni ukrep - zaščita delavcev. 2.3 Če se preventivni zdravstveni pregledi izvajajo čim bliže delovni organizaciji, se ohranja z njo stalen stik, izguba časa za pregled je minimalna, prav tako so nizki potni stroški za obisk pri zdravniku 2.4 hitro prilagajanje zdravstvene službe "svoji" delovni organizaciji Nadaljevanje na naslednji strani V Colorju imamo tudi nekaj delavcev, kijih iz Zavoda za transfuzijo kličejo večkrat na leto na odvzem krvi. Za njihovo humanost je Svobodni sindikat vse udeležence krvodajalske akcije nagradil z majhno zakusko v gostilni "Bencak" pri Kolodvoru. «> ZaSSM.K. Nadaljevanje s prejšnje strani 3.0 ZDRAVSTVENI DELAVCI 3.1 Idealno bi bilo, da bi bil zdravnik pacientu vedno dosegljiv brez čakalne dobe, možnost naročanja (vizija privatnega zdravnika, nagrajevanega po delu) 3.2 ob uveljanjanju družinskega zdravnika naj bi imeli možnost obiskovati ambulanto tudi družinski člani -zdravnik pride tudi na hišni obisk 3.3 pacient naj bi čim več potrebnih preiskav opravil na enem mestu Tak način dela je v obratni amb. Medvode možen, vendar v taki organizacijski obliki še nejasen. Položaj naše skupne ambulante je skrajno nedorečen, odvisen od ureditve pogodbe med izvajalcem (ZD) in uporabnikom (delovne organizacije). Škoda bi bilo, če bi se dobro urejena medicinska dokumentacija in ugotovitve 9 letnega preventivnega dela razdrobila po okolnih dispanzerjih. Sklupnega imenovalca ogroženosti prebivalcev Medvod ne bi več našli. Čeprav smo se kadrovsko prepolovili, se skušamo v OA strokovno in organizacijsko prilagoditi potrebam delavcev. Spremenili smo ordinacijski čas in delamo v ponedeljkih popoldne od 13-19h. Zaradi preventivnih pregledov smo vezani na dopoldanski čas; če pa bo število le-teh manjše, pa bomo glede na želje delali popoldne še kak drug dan v tednu, da bodo delavci lahko obiskali ambulanto izven delovnega časa. Trenutno je dela v ambulanti za našo ekipo ob ordinadjskih urah, ki jih priznava in plača ZD, preveč. Enako pa velja tudi za splošne ambulante zdrav, doma, kjer so čakanja pri zdravniku še daljša; žal so tudi normativi in temu se zaenkrat ne da izogniti (zlasti ne npr. ob epidemijah gripe, kot je bil slučaj letos). Z večino pacientov se poznamo že 9 let. Dobro se razumemo. Ni prav, da bi mnogim, ki še delajo, ali pa so ostali začasno brez njega, vzeli še ambulanto. Res je, da je število zaposlenih manjše. Vendar so delavci, ki niso več formalno zaposleni v podjetju (upokojitve, presežki del. sile), še vedno živi. In tudi zbolevali bodo ter potrebovali zdravnika. Kam bodo šli? Naslednjič: Napotitev delavca na preventivni pregled ^ dr. Jelka Premelč OA DONIT - COLOR - Tovarna papirja Goričane PRENAPETE MISLI PESEM... V SLUČAJU SKRAJNE NEVARNOSTI SI ŠKORPION ZABODE ŽELO V LASTEN HRBET! Kupido baklo, ki z njo vžiga v nas ljubezen, je odložil in zaspal, *** a ena izmed nimf mu jo tačas KAŠA JE ŠE PREVROČA - POČAKAJMO, DA SE OHLADI! ugasila je v studencu sred dobrave. * * * In vodo v njem je žgoči vir ljubezni PAMETNEJE JE MOLČATI, ČEZ SMETI PA PLAHTO DATI! na večno zgrel; nastale so toplice, *** ki še dandanes lečijo bolezni LEPŠE S SVETOM PAČ SHAJAŠ, ČE GA HVALIŠ, NIČ NE GRAJAŠ srca vseh vrst, kot povedo ženice. *** V očeh predrage pa je oni dan KAR JE GRDEGA OBRNI; VSE NA LEPO STRAN PREVRNI. Kupido baklo spet prižgal in vnel *** mi, za poskus, z njo prsi Ves bolan SNS pohitel sem po lek srca v kopel, ZMAGALI BOMO, ČE NAS BODO PUSTILI?! a, žal, zaman: kopel, ki naj pomaga, v pogledu svojem skriva moja draga. delno popravljena celoletna humoristična stran Slovenca (časopisa iz leta 1928) (Zgodovina se ponavlja.) <=» W. Shakespeare LETNI DOPUST PO NOVEM! Po sklepu DS, ki je skupaj s sindikatoma podpisal aneks k A točki 73. člena podjetniške kolektivne pogodbe bomo izračunali dopust po naslenji tabeli: a) delovna doba stopnja zahtevnosti del delovna doba l-lll IV-V VI-VII do 5 let 18 19 20 5 do 10 let 20 21 22 10 do 15 let 21 22 24 15 do 20 let 22 23 25 20 do 25 let 25 26 27 nad 25 let 28 28 28 Kot skupno delovno dobo v tem primeru štejemo vso zavarovalno dobo, ki se delavcu prizna, razen dokupljene zavarovalne dobe. b) pogoji dela V odvisnosti od pogojev dela se delavcem prizna naslednje: točke na pogoje dela štev, dni dopusta 16-17 4 11-15 3 5-10 2 1-4 1 c) socialne in zdravstvene razmere materi /oče samohranilec/ za vsakega otroka do 7 let starosti 2 dni samohranilkam, samohranilcem s šoloobveznimi otroki 1 dan delovnemu invalidu II. kategorije 3 dni delovnemu invalidu III. kategorije 2 dni - invalidom s telesno okva- ro do 40% 2 dni - invalidom s telesno okva- ro do 50% 2 dni - delavcu s telesno okvaro najmanj 60% 4 dni - delavcu, ki varuje in neguje težje telesno ali zmerno, težje in težko duševno prizadeto osebo 5 dni Dopust se odmeri do leta, v katerem otrok dopolni 7 let in se ne odmeri v letu, v katerem je otrok rojen. d)starost Delavcem z dopolnjenimi 50 leti starosti pripada v koledarskem letu, v katerem to starost dopolnijo 5 dni letnega dopusta. «> M.B Pokojninsko dobo je spet mogoče dokazovati z izjavami prič Ustavno sodišče Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti določbe 308. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po kateri se od uveljavitve zakona pokoninska doba ne more več dokazovati na podlagi izjav prič, odločilo, da se ta odločba razveljavi. To pomeni, da je dokazovanje pokojninske dobe z izjavami prič spet možno. Po določbi 194. člena temeljnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz 1. 1964 so lahko zavarovanci in druge osebe do 31. decembra 1966 vlagali zahteve, da se jim na podlagi izjav prič ugotovi posebna doba, do 31. decembra 1967 pa tudi zahteve, da se jim ugotovi zavarovalna doba. Po preteku tega roka pa so lahko še v naslednjem letu vlagali zahtevke le tisti, ki tega iz kakršnegakoli razloga niso mogli storiti prej. Na pobudo dveh zavarovancev je ustavno sodišče začelo postopek za oceno ustavnosti 308. člena zakona in se odločilo, da razveljavi določbo tega člena. Svojo odločitev je ustavno sodišče obrazložilo s tem, da je pokojninska doba podlaga za pridobitev pravice do pokojnine in drugih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja s katerimi se zagotavlja socialna varnost Velja torej splošno pravilo o uporabi norme za pravilno ugotovljeno stvarno stanje; to pa se ugotavlja z vsemi možnimi dokaznimi sredstvi, saj sicer stvarnega stanja ne bi bilo mogoče povsem ugotoviti, s tem pa bi bila tudi napačno uporabljena norma. Zavoljo teh razlogov je ustavno sodišče ugotovilo, daje določba 308. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v nasprotju z ustavo, in jo je tudi razveljavilo. Zahtevo za ugotovitev pokojninske dobe na podlagi izjav prič lahko vložijo tudi tisti zavarovanci, katerih zahtevki so bili do objave odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu negativno rešeni, ker dokaz s pričami ni bil dopusten, saj v takšnih primerih ne gre za obnovo postopka. Prav tako lahko zahtevo vložijo tudi zavarovanci, ki takšne zahteve še niso vložili, ker jim je bilo znano, da dokazovanje s pričami ni možno. Tudi v takšnih primerih je treba predlagane priče zaslišati ter o zahtevi meritorno odločiti. Zahteve zaugotovitev pokojninske dobe na podlagi izjav prič lahko torej vlagajo vsi zavarovanci in druge osebe /bivši hlapci, dekle, ki so delali po kmetijah i.p.dV na zavodu za invalidsko zavarovanje v Ljubljani ne glede na to, ali so tako zahtevo že kdaj vložili ali ne. «> M.B. GRE RAZVOJ EVROPSKE POVRŠINSKE OBDELAVE POHIŠTVA V SMERI VODNIH LAKOV? Je bil naslov letošnjega 22. Lak-seminarja v Rosenheimu. Temu naslovu se žal ni bilo mogoče izogniti, kajti v prelomnem času, ki za marsikatero državo ni le političen, ampak predvsem z gledišča stroke pragmatičen, je težko ne glede na obdan ost z vsemogočnimi informacijami izjaviti: To je pot, ki brezmadežna pelje v neoporečnost površinske zaščite, torej po kmečno lakiranje pohištva (ta pojem lahko poljubno razširimo na celotno področje od široke potrošnje do antikorozije). Vsako razširjanje nujno potegne za seboj ali detajlizem ali površinsko obdelovanje, zato ostanimo pri pohištvu, Evropi, nemški in EGS regulativi, potem in stranpotem, iskanjem in brezplodju. Da je letošnje leto resnično prelomno, nam pove že podatek, da so se Rosenheima udeležili predstavniki 20-ih vodilnih proizvajalcev osnovnih surovin, skoraj ravno toliko lakarjev in proizvajalcev aplikativnih naprav, poleg njih pa še udeleženci inštitutov in visokih šol. Pisana druščina Nemcev, Avstrijcev, Švicarjev, Nizozemcev, Špancev in Francozov, je bila, skromno rečeno, požlahteno z dvema Slovencema (Color in Helios) ki kljub številčni premoči žal ali na srečo nista okusila posebne obravnave. Vsebina tridnevnega seminarja je torej že v najavi obetala zanimivo in v času ekološke prebujenosti sveta še kako aktualno problematiko. Kam "mašira" razvoj? Postopnost nemške poti se je obrestovala, saj se EGS skoraj popolno prilagaja njihovi regulativi, ki ureja z zbiri predpisov, navodil in priporočil tako področje zraka, vode in odpadnih snovi. V svetovnem merilu je tako: TA Luft, TA Abvvas-ser, in TA Abfall komplet najpopolnejše državne ekoregulative. Postopnost sprejema te regulative je vključevala tako pripravo ustreznih surovinskih rešitev, izdelavo aplika- tivnih naprav, odgovarjajočih sistemov površinske zaščite in ne nazadnje rešitev reciklaže, čiščenja, odstranjevanja in vzdrževanja obratov, okolja in dežel. Kar je bilo moderno - dovoljenem, priporočeno ali dogovorjeno lani, je letos že lahko pozaba. Alternative, ki so še lani veljale kot neoporečne, letos omenjajo le kot slab primer, zavoženost. Kako stvar iz-gleda v številkah? Dovoljene meje skupne eimisije z novih lakirnic so omejene na 50 mg skupnega organskega ogljika na m3 oz. 2 kg organskih hlapnih snovi na uro. Uvedeni bodo t.i. E KO AUDITI, torej sistem EKO urejenosti dobaviteljev oz. vrednotenje prizadevanja firme v smislu ekologije in vzdrževanja okolja. Bežen vpogled v številke nam odkrije kriminalno stanje stare celine. Skupna emisija hlapnih polu-tantov dosega 10 mio t/letno od tega prispeva barvarska industrija ca 1.5 mio/t. Cena odpadkov narašča, in č smo lani vrednostih odpadno goščo na 1000 DEM/t, seje letos njena cena dvignila na skoraj 3000 DEM/t in se strmo dviga. Vsako investicijo linije ali lakirnice bo potrebno vrednotiti ne le v luči ekonomije in energije ter kvalitete, ampak predvsem v luči ekologije, kar pomeni ustreznost regulativi, ki se stalno izpopolnjuje in postaja strožja iz meseca v mesec. In kakšne rešitve se nam kislo nasmihajo v ozadju teh 3 TA (Techi-sche Anforderung)? Kaj nudi današnja industrija kot EKO varianto NC, KT in PUR lakom? Vsekakor je na pohodu voda! Današnji razvoj ponuja 3 glavne skupine veziv za proizvodnjo vodnih sistemov: - fizikalno sušeče disperzije (akri-latne d PUR in emulgirana nitro celuloza) - enokomponentna vodora-zredčujoča veziva, ki utrjujejo pri sobnih temperaturah - dvokomponentna" - temperaturno utrjujoča veziva - UV utrjujoča veziva Za področje lesne industrije so najbolj zanimiva poleg UV predvsem dvokomponentna poliuretanska veziva, ki bodo svetu ponujala v bližnji prihodnosti najverjetneje v treh variantah. Mislim, da bomo o generacijskih imenih, kot so: SINA-QUA, UBATOL, VVALORAN, NEO-RAD še slišali. Poleg sestave lahko tehnološko vplivamo še na ustreznejšo aplikacijo (valjčno, polivanje, umakanje ali potapljanje, ES in HVLP brizganje) ter nenazadnje na metode in načine odstranjevanja oz. čiščenja in recikliranja eventuelnih odpadnih snovi. Sežig odpadkov ne pride več v poštev, in to ne le zaradi stroškov, ampak zaradi dodatnega obremenjevanja okolja. Osnovna filozofija v površinski zaščiti kaže v smer čim manjšega vnašanja škodljivih snovi in odpadkov v proces in čim ustreznejšem recikliranju le-teh v okviru proizvod-no-predelovalnega procesa. Nekaj možnosti je že tehnološko obdelanih, druge pa še čakajo na konkretizacijo. Takoje ultra filtracija že blizu praktične uporabnosti, coaguliranje in sušenje trdnih odpadkov, izm-rzovanje, sistem kabin, ki v proces vračajo neoporečni overspray itd. to je le nekaj alternativ, ki bodo morda tudi ekonomsko zaživela v zgodbi, ki se ji reče EKO LOGIJA, ki je predraga za visoko razvite družbe in ki nam bo prav gotovo zagrenila naš jutri 1. c& ef Minuta za zdravje na delovnem mestu zase! Posledice opravil, pri katerih pretežno sedimo, stojimo ali se premalo gibljemo, so premajhna pre-krvljenost vseh organov, tudi možganov, zaradi česar občutno popušča delovna vnema. Zaradi dolgotrajne enostranske statične drže telesa pa se defromirajo ali enostransko izrabijo posamezni sklepi, posebej boleče občutimo izrabo hrustanca v medvretenčnih sklepih, na tilniku in v križu. Ta dva predela sta zaradi oblikovanosti hrbtenice najbolj nenaravno obremenjena in izpostavljena statičnim pritiskom. Kako torej preprečiti škodljive vplive dolgotrajnih statičnih obremenitev na organizem? Naj vam ne bol žal minutke ali dveh, da opravite nekaj gimnastičnih vaj kar na sedežu, za pisalno mizo, ob podbojih vrat - skratka na delovnem mestu. In učinek kratkega aktivnega odmora med delom? Večja delovna storilnost, več zdravja in vitalnosti, več dobre volje in zadovoljstva pri delu. Poskusite! Vaje za raztezanje hrbtenice v vratnem in ledvenem predelu, za krepitev hrbtnega in trebušnega mišičja, za sprostitev vsega telesa: 1.0 SEDE NA STOLU 1.1. Pretegnete se z rokami in nogami na vse strani. "Podaljšajte hrbtenico", da zapokali vsi sklepi. Globoko vdihnite 1.2. Z rameni mehko zakrožite naprej - nazaj; izmenično z eno ramo gor, z drugo dol. Za prožnost ramenskega sklepa. 1.3. Glavo sproščeno spustite na prsi, globoko dol, težka je. Počasi jo dvignete in vajo ponovite. Večkrat globoko prikimate. Močno odkimavate v obe smeri. Počasi in globoko krožite z glavo v obe smeri. Raztezanje in krepitev vratnih mišic. 1.4. Sede na stolu se zravnate v hrbtenici. V desni roki imate svinčnik, dignete ga čez glavo in ga prenesete za hrbet. Levo roko skrčite za hrbet in ga primete od spodaj. Izmenično to povaljate. Za prožnost ram in moč hrbtnih mišic. 1.5. Udobno sedite z iztegnjenimi nogami. Dvigajte in spuščajte prste na nogah. Sedite s prekrižanimi nogami: - s stopalom proste noge večkrat zakrožite v eno in drugo smer. Nogi zamenjajte. - nogo, ki je na tleh, dvigajte na prste, z njo dvigate tudi prekrižano nogo. Za prožnost in trdnost gležnjev in stopal. 1.6. Obe nogi dvignete od tal in jih držite nekaj sekund v zraku. Držo sčasoma podaljšujete. Za krepitev stegen in trebušnih mišic. 1.7. Stisnete stegna, zadnjične mišice in mišice medeničnega dna, da vas kar dvigne na stolu. Napnete trebušne mišice in zadržite nekaj sekund, še zadržujete, nato se sprostite. Večkrat! Za krepitev vseh medeničnih mišic. 1.8. Stol premaknete ali ga obrnete vstran: - stopala dvignete od tal in strižete z istegnj enimi nogami - s prsti nog rišete v zraku ležeče osmice (nekaj sekund) - z dokami objamete koleno ene noge in se z njim dotaknete brade; zadrži-te; nogo zamenjajte - dvignete obe koleni, ju objamete z rokami in pritegnite k telesu, zadržite. Za krepitev stegen in trebušnih mišic, za raztezanje hrbtenice. 1.9. Roke sklenete ne mizi ali še bolje - na kolenih. Nanje se naslonite s čelom ali z licem. Postopo- naredi nekaj ma se zavestno sproščajte v vseh sklepih, mirujete. Za raztezanje hrbtenice in sprostitev. 2.0 OB DELOVNI MIZI Stopite en korak stran od mize. 2.1. Z rokami se oprete na mizo in se globoko predklonite. Zibate se s telesom gor in dol, tako da začutite vse sklepe. Za prožnost mišic na zadnji strani telesa. 2.2. Iz opore na mizi v globokem predklonu kot prej prenesete težo naprej in se naslonite na stegnjene roke. Pri tem zravnate telo in dvignete glavo. Za krepitev rok in hrbtnih mišic. 3.0 OB STENI 3.1. Ob steni stojite tako, da se je s hrbtom dotikate: - počasi zdrsnete v polpočep in se spet zravnate. Za krepitev stegen. - z glavo se dotikate stene. Počasi sukate glavo v levo in desno. Postopoma odmikate hrbet, da začutite odpor stene. Za krepite vratnih mišic. 3.2. Stojite z obrazom obrnjeni k steni: - dvignete se na prste in z obema rokama sežete kvišku. Iztegujete se čim više ob steni. - z eno roko se skušate dotakniti stene tim više nad sabo. Izmenično iztegujete eno in drugo roko. Za raztezanje hrbtenice in ramenskega sklepa. 4.0 VISENJE Čim večkrat se pasivno obesite: na podboje vrat, na okenski okvir ... v katerikoli višini. Z nogami se opirate na tla in sproščeno visite. Raztegujete vse sklepe, predvsem hrbtenico. «> Gizela Kurbos si. H NAGRADNA KRIŽANKA ŽREB JE ODLOČIL V prejšnji številko Colorje-vih informacij smo objavili nagradno križanko in zanjo prejeli 36 rešitev. Komisija v sestavi Nada Miatovič, Joži Likar in Dane Založnik je opravila žrebanje razpisanih nagrad. Žreb je odločil, da prejme prvo nagrado - Bukolit, garnituro za 10 nV GORDANA FABIANI, drugo nagrado - 2 1 barvnega Aquales brezbarvni prejme SREČO VIRANT, tretjo nagrado - dva spraya pa prejme MARJANA VODLAN. Izžrebanci lahko nagrade dvignejo po izidu glasila v ka-drovsko-splošnem sektorju. ČESTITAMO NAGRADNA KRIŽANKA SESTAVIL: TRANCl ROZMAN MESTO V ISTRI OBEH DEL JE DILNEGA PRIBORA AMERI- CIJ OSLOV GLAS Ž.AMET KILO -GRAM DUŠAN TREBŠE BOLGAR MESTO ?OLME\ SVETO n PISEMSKA OSEBA BRUSNI KAMEN \MAKED- PEKA ALTRED NOBEL VABA RUSKA KA m iUW7 SREČA MUSLI- MAN- STVO MESTO V ANGLIJI KALIJ ČEVELJ OREL IZ GERMAN MITOL. KEMIČNI EL E METU MOLIB- DEN izmis- lek VIŠNJA NADAV OZE- BEK REMŠ- KAR NASELJE PRI HOTENTOTIH POŠKODBE AUSTRI- JA AKAD. NASLOV PRIVEZ i CIZMA NAC. Tm, VAL-VISCIPL. DRŽAVA PRI ŠPANIJI JUG. U. ARMADi GL MESTO ANGLITE E TU DOMAČA ŽIVAL DVOJICA ITI (PO HRV) PREB. ASIRIJE ALUMI- NIJ JOD PEC MOŠKO IME MESTO V ŠVICI DRUŠTVO telesc invalid. U.ARIVA- TVRIST (Milan) ŽEN- IME DEL OBRAZA UUBLJ. LOKAL NIKAL -NICA' ~ PRVA ČRKA ABECEDE____ ZADNJE PREDI- VO ŠVEDSKA PATRICIA O' KDOR VAJE DNINO AMER. KOS. M. SMUČ. KLUB ŽENSKO IME OS.ZAin mtzA SEVERNI ODTEK ZAUPAN LETA KAZ ZAIMEK KRTOVA POT ODD. TEHN-KONT■ KALU TUJE MOŠKO IME OGLAS MAJHNA JADR- NICA COLORJEVE INFORMACIJE izdaja pogodbena organizacija Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor Marko Ažman, Frane Erman, Mateja Gabrovšek (odgovorna urednica), Milena Kržin, Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik Urednik fotografije Franci Rozman. Tisk: Tiskarna Planprint, Ljubljana Po mnenju ministrstva za informiranje štev. 23/260-92 šteje glasilo med proizvode infromativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. Bukolit, garnitura za 10 m2 2. 21 Aquales brezbarvni 3. dva spraya Izrezke z vpisano reštivijo pošljite v kadrovsko-splošni sektor z oznako "Nagradna križanka". Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 15. aprila 1993. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!