vfovVVVVVv
cmnv$v
Številka 5-6
Leto XI.
28. VI. 1973
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
Da ne pozabimo naše preteklosti
Dan borca in dan vstaje slovenskega ljudstva nas spominja na našo preteklost in velik krvni davek, ki ga je plačalo naše ljudstvo za svobodo. Kadar človek razmišlja o narodno osvobodilnem boju v letih 1941 — 1945 se mu odkriva bistvo tega boja, da je bila težnja večine naprednih sil osvoboditev človeka izpod okupatorjevega jarma in spom preteklosti. Kdor razmišlja tako, ima vsekakor prav, vendar je tak pogled enostranski, ker nima tretje dimenzije. Veličastno in zgodovinsko dejstvo daje našemu boju poleg osvoboditve idejna vrednota, ki jo je revolucija sprejela kot bojno sredstvo in jo imela za osnovo in obliko nastajajoče nove družbene ureditve. Revolucija jugoslovanskih narodov je bila težka, polna samoodre-kanja in trpljenja — skratka grozovita. Ta njena lastnost je izvirala iz nepomirljivih antagonizmov nasprotujočih si sil, ki so si stale nasproti iz oči v oči ter se borile ene za staro druge za novo. V tem neenakem boju ni bilo sentimentalnosti saj se je šlo za biti ali ne biti. Med naravo boja obeh strani je bila velika razlika. Nasprotne sile je vodil nagon slepega sovraštva uničiti vse kar teži za naprednim socializmom. Narodnoosvobodilna vojna je nosila v sebi pečat gradnje novega sveta, ki bo poln človečnosti in pravičnosti. Dokazov za takšno idejno u-smirjenost naše revolucije ne manjka. Zato je nujno, da si podobo tega boja pogosto pokličemo v spomin, če jo hočemo posredovati sedanjim in prihodnjim generacijam takšno kakršna je bila in ne izkrivljeno.
Narodnoosvobodilni boj ni bil samo rušenje mostov, železnic, ubijanje sovražnika, treskanje bomb in granat. Prav toliko kot to je bil ta boj šola tovarištva, skromnosti, človečnosti, nesebična skrb za ranjence in bolnike, premagovanje telesne in duševne izčrpanosti je bil tudi gradnja velikega in trajnega miru sredi krvave vojne. Ta čas, ko je partizan uničeval sovražnika ni niti za trenutek izpuščal iz zavesti, da to počne v prid ustvarjalne prihodnosti. Kdor je imel vse te vizije pred seboj ni pomišljeval ali bo vse dočakal, če pride iz tega viharja. V tem boju je vstrajal zato, da bodo generacije, ki pridejo za njim uživale sadove njegovega trpljenja. Naš mladi rod, ki prevzema to bogato dediščino
bo lahko gradil samo na idejnih pridobitvah tega boja samoupravno družbo.
Prav je, da v sodobnem času razmišljamo o pridobitvah na-narodnoosvobodilnega boja naših narodov. Živimo v času, ki ga označujemo s potrošniško družbo, ki se odmika od duhovnega ustvarjanja in odnosa človeka do človeka.
Zadnja leta so težave z nabavo bombažne preje vedno večje ter se ta problem iz leta v leto stopnjuje. Vzrok za tako stanje je preorientacija predilnic na sintetične preje, kjer je boljši zaslužek. Pomanjkanje bombažne preje pa postaja s stalnim višanjem cen bombaža na svetovnem tržišču in ob istočasni zamrznitvi cen bombažne preje vedno bolj kritičen.
Glede na tako visoke cene bombaža na svetovnem trgu se predilnice raje odločajo za izvoz bombažne preje, kjer dosežejo dosti boljšo ceno ob takojšnem plačilu in pridobitvi pravice do 20 % retencijske kvote. Savet tekstilne industrije Jugoslavije je že dal predlog za zvišanje cen bombažne preje po posameznih številkah, kar ne sme v povprečju znesti več kot
Izročilo NOB pomeni in bo pomenilo našemu ljudstvu branik njemu tuje ideologije, kot so sebičnost, grabežljivost in socialna neenakost. Nadaljevanje revolucionarnih kvalitet NOB bo bolj kot vse drugo pripomoglo delovnim ljudem, da se bodo izognili slepih smeri, ki se že izgubljajo vanje. Moralna preobrazba družbe, ki se kaže lahko
8%. Iz obvestil, katere smo dobili od predilcev, bo po novem predlogu znašalo povišanje cen za naše podjetje cca 15%, kar vsekakor ne bo majhen problem, da bomo te povečane stroške nadoknadili, ker s povišanjem cen preje, ki veljajo od 23. aprila, ni rešeno vprašanje cen gotovih proizvodov. Te se bodo rešile po sprejetju sporazuma med republikami.
Pomanjkanje bombažne preje se čuti tudi v naši proizvodnji, saj se nam tu pa tam pojavljajo zastoji, kateri pa k sreči niso tako veliki, da bi bistveno vplivali na našo dosedanjo plansko proizvodnjo. Najbolj pereče so nizke številke prej, kjer je malo vloženega dela in veliko materiala. Pri nas je to Nm 20/1 in Nm 28/1 v glavnem za volek, v manjši meri Nm 28/1 za zan-
ič v stalnem revolucionarnem gibanju je v moči delavskega razreda in v njihovem odločujočem vplivu. Takšne vrednote pa na človeka ne prehajajo same od sebe im čez noč, kajti vedno smo pod vplivom silnic, in ide-logij, ki so tuje socializmu. Najvišje človeške cilje po katerih stremi večina naših ljudi bomo dosegli le z organizirano akcijo zavestnih sil z zvezo komunistov kot vodilno idejnopolitično silo, ki je ne smejo bremeniti posamezniki, kateri še vedno nosijo dednost preteklosti. Zveza komunistov^ s svojo moralno podobo, kakršna je bila v vsem svojem obstoju ne ponuja samo svojega programa in lepih besed ampak krepi v človeku sproščenost, vliva mu pogum in krepi zavest v njegovi vlogi kot nosilec in graditelj nove družbe. Zveza komunistov noče vladati namesto ljudi, nasprotno, ustvarja razmere, usposablja ljudi, da bi sami urejali svoje družbene odnose, svoje življenje. Ona veruje v ustvarjalne sile človeka in zna ga voditi, kajti zmaga našega Narodnoosvobodilnega boja je pridobitev vseh, ki so se v njem bojevali pod vodstvom KPJ. Tako kakor so si naši narodi priborili svobodo in neodvisnost tako si bomo zgradili tudi samoupravni socializem, če se bomo trudili za uresničitev idejnih smernic ZKJ pod vodstvom tov. Tita.
kasto osnovo pri valk-frotirju in pletenem frotirju. Te kritične številke se nam je posrečilo nabaviti iz Pakistana im v zadnjem času tudi iz Turčije. Da bi si zagotovili čim bolj sigurno nemoteno proizvodnjo, si še naprej skušamo preskrbeti te najbolj deficiterne preje. Tako imamo naročeno 60 ton Nm 28/1 iz Turčije, ki je izredno dobre kvalitete. Toda tudi na tem tržišču je že teže dobiti prejo, ker se že pojavljajo japonski kupci, pri katerih cena ni važna, samo da dobijo prejo.
Zaradi velikega povpraševanja bombažne preje in slabim izgledom za pridelek bombaža vsled poplav v Ameriki in suše v Turčiji,_ se trend cen bombaža in preje še naprej dviguje.
J. M.
A. K.
Problematika bombažne preje na svetov, tržišču
Uvedba (novih) Work factor časovnih normativov
v šivalnici
Že v avgustu 1971 leta je bilo sklenjeno na skupni seji poslovnega odbora za organizacijo in razvoj podjetja ter odbora za organizacijo proizvodnje, da se pristopi k uvedbi vnaprej določenih časov na področju tehničnih normativov in sicer zaradi velikih problemov, ki nastopajo pri določevanju časovnih normativov. V podjetju smo se odločili za sistem Wark factor čisto iz praktični razlogov. Seznanjeni smo bili, da ZZA Iskra Kranj razpolaga z ustrezno a-meriško licenco in, da vrši vse usluge priučevanja in uvajanja ljudi (analitikov) na delovnem mestu. Za uvedbo omenjene metode nas je pritegnilo tudi dejstvo, da je Iskra začela uvajati sistem tudi v drugih tekstilnih tovarnah kot so Rašica in No-voteks.
V sodelovanju z našim podjetjem je ZZA Iskra — samostojni oddelek za študij dela — izdelal dva elaborata, enega ki zajema kompleksno uvajanje sistema v vso tovarno in katerega izvedba bi trajala daljšo dobo. Pri tem so nam predlagali koncept, da bi uvajali Work factor istočasno v vseh obratih. Izvedba tega programa bi zahtevala angažiranje na eni strani velikih finančnih sredstev, na drugi strani pa je to skoraj nemogoče izvesti zaradi omejenega števila ljudi — strokovnih analitikov, ki bi delali na merjenju dela. Tudi zaradi pomanjkanja izkušenj na tem področju, smo se odločili za koncept postopnega uvajanja novega sistema. Najprej naj bi uvedli Work factor v enem obratu s pomočjo zavoda in pri tem usposobili kader, ki bo sposoben sam naprej uvesti metodo še v ostale obrate podjetja. Kot prvi obrat je bil izbran šivalnica, ker je prevladalo mnenje, da bi ravno tu najlažje uvedli nov sistem merjenja dela.
Merjenje dela v šivalnici je bilo začrtano s projekti, ki ga je za nas izdelal ZZA Iskra v lanskem letu. Aktivnost na uvajanju sistema merjenja dela se je pričela z izobraževanjem štirih analitikov in nato z uvajanjem le-teh.
Predhodno je bila izvršena vzorčna analiza na desetih proizvodnih mestih v okviru cele tovarne, ki jo je izvedel zavod Iskra.
Mislim, da je prav, da se nekoliko seznanimo z novim sistemom merjenja dela. Work factor je sistem z vnaprej določenimi časi. Posamezno delovno operacijo analizirano na posamezne gibe ali elemente dela. Iz tabele prečitamo čas, ki je potreben za izvršitev določenega giba. V tabeli je podan standardni čas t. j. praviloma tisti čas, ki ga rabi povprečno izkušen delavec, ki dela spretno in prizadevno in v stalnih delovnih okoliščinah zato, da opravi delovni ciklus ali operacijo na e-noti ali predmetu v skladu s predpisanim postopkom in v
specifični kvaliteti. Za naše razmere je Work factor tempo o-ster. Ža primer: človek hodi s takim tempom, če prehodi v 1 uri 5 km. Merjenje dela s standardnimi časi ima prednost pred klasičnim merjenjem s štoparico v tem, da so ugotovljeni časi z analizo točno določeni in ima delavec zagotovilo, da so dela po storilnosti na enaki ravni in da mu ni treba več delati kot drugemu, da doseže normo. Pri a-naliziranju delovne operacije moramo ovrednotiti vsak gib in ugotoviti nepotrebne gibe. S tem najbolj smotrno urejamo delovno mesto ter skrajšamo potreben čas za določeno delo in pravilno določimo časovne norme.
Časovno razpredelnico za gibanje po WF-u so sestavili tako, da zadovoljuje vsem tipom fizičnih gibov, ki jih kakorkoli o-pravljamo med delovno operacijo.
Kadar posamično gibljemo z delom telesa, vplivajo na porabljeni čas 3 spremenljivke:
—	del telesa (npr. prsti, laket, život)
—	dolžina poti gibov
—	težavnosti giba ali faktorji dela (teža ali odpor, usmerjanje, varnost krivi gib in toleranca cilja).
Prisotnost ene od navedenih težavnosti določa gibanje z enim faktorjem dela. V razpredelnici lahko odčitamo ustrezno časovno vrednost. Vrednosti v časovni razpredelnici so izražene v časovnih enotah WF osnovnega ali hitrega postopka. Vsaka časovna enota hitrega postopka znaša 0,001 minute in se imenuje 1 CEH.
Pri uvajanju meritve dela po WF sistemu smo se najprej lotili popisa obstoječega stanja na večini delovnih mest v šivalnici, ki so bila doslej normirana, od rezanja po dolžini do adjustira-nja.
Med prvimi fazami dela smo obdelali delovno mesto širinslto robljenje. Poleg analiz obstoječega stanja smo napravili tudi analizo za predvideno stanje delovnega mesta. V predvidenem stanju smo nekoliko spremenili delovno mesto. Spremenila se je razporeditev strojev, ki omogoča na eni strani lažje delo večjih artiklov zaradi širšega prostora na enem delovnem mestu in na drugi strani postavitev večjega števila strojev. Med izboljšave na delovnem mestu štejemo stojala za brisače.
Izdelali smo analizo za ročna dela na delovni fazi, izmerili strojni čas robljenja za posamezne dimenzije in artikle brisač. Meritve so bile izvršene na strojih s povprečnim številom obratov (Singer 7, 12,14 in Nechi 2, 4, 5). Necchi stroji imajo nekoliko večje število maksimalnih obratov, t. j. vrtljajev v praznem teku stroja, če pedal pritrdimo do konca. Za izračun časov šivanja smo isti artikel dali na o-be vrsti strojev in izmerili število obratov oz. vbodov in strojni čas za obe strani brisače ter izračunali dolžino vboda iz dolžine robljenja / 2x (širina brisače + 6 cm za zatrjevanje) /, dejanska števila vbodov na 1
cm ter obratov. S pomočjo števila vbodov preračunanih na standardno gostoto 2,5 vboda na cm oz. dolžine vboda 4 mm smo izračunali strojni čas za zarobljenje enega komada. Cisti čas za izdelavo enega komada smo dobili s seštevanjem strojnega časa in manipulativnega časa. Ker se dolžina vbodov spreminja, smo preračunali število obratov na standardno dolžino vboda.
Pri izračunu smo upoštevali dodatni koeficient in sicer tako,
Morda si bo res kdo zastavil vprašanje kdaj bo konec zbiranja sredstev z raznimi prispevki bodisi delovnih organizacij ali posameznikov. Temu najbrž ne bo konca. Od skupnih pomoči je družba bila odvisna in bo. Ljudje si morajo med seboj pomagati, ker si tudi vaščani skupaj gradijo vaško pot, občani zbirajo sredstva za ceste, šole itd. V Jugoslaviji je organizirana velika akcija za gradnjo spominskega doma v Kumrovcu, to ie v rojistni vasi predsednika republike tov. TITA. Spominski dom je obveznost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. V tem domu bo skupno ognjišče narodno osvobodilnih borcev in mladine Jugoslavije. Prostor, kjer bo naša mladina na neposreden način doživljala bitnost in kontinuiteto naše revolucije ter veličino življenjske poti in dela njenega začetnika in voditelja tov. TITA. Akcijo za zgraditev spominskega doma vodi zvezni zbor, sestavljen iz številnih predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij SFRJ. Gradnja doma bo stala približno 10 milijard S din. V njem bodo knjižnica, čitalnica, fotodokumentacija, kinoteka, likovna zbirka spominskih predmetov. Velika dvorana s 300 sedeži bo opremljena s sodobnimi na-
da smo_čisti WF čas povečali za 4,85 % in dobili izdelavni normativ. Na širinskem robljenju smo upoštevali naslednje dodatke: likvidacija pretrga sukanca, menjava igle, okvara stroja, službeni pogovor, premestitev, razno (npr. sestanek), ni dela, osebne potrebe itd.
Dodatni koeficient smo določili s takozvano metodo trenutnih opažanj MTO. Zajeli smo vsa delovna mesta v šivalnici, (Nadaljevanje na 3. strani)
pravami ter se bo uporabljala za seminarje, simpozije, koncerte in druge predstave. Rekreacijski del doma bo vseboval med drugim 130 sodobnih ležišč in 500 sedežev v restavraciji. Izgradnja doma v rojstnem kraju tov. Tita bo povezovala mladino Jugoslavije, ki bo dobila v tem domu svoj center. Prav tako bo dom povezoval in vplival na razvoj pokrajine na obeh straneh Sotle, našega Kozjanskega in hrvaškega Zagorja, ki sta sedaj slabo razvita območja.
Akcija zbiranja se bo nadaljevala v vsej Jugoslaviji do konca leta 1974. Z najskromnejširni prispevki vseh državljanov — od pionirjev do upokojencev, delavcev in kmetov, pripadnikov JLA, dijakov in študentov, zgradimo spominski dom v Kumrovcu, ki bo zbirališče borcev in mladine iz vse Jugoslavije. Naša delovna organizacija je v ta sklad po sklepu delavskega sveta prispevala svoj delež v višini 20.000,- din. Ne glede na ta prispevek pa apeliramo tudi na vse člane delovne skupnosti naj tudi sami prispevajo svoj delež k tej akciji. Prispevek za zgraditev spominskega doma bo izraz solidarnosti in patroatizma vsakega državljana socialistične federativne republike Jugoslavije.
Adjustirnica v novi hali
GRADNJA SPOMINSKEGA DOMA V KUMROVCU
(Nadaljevanje z 2. strani) posebej strojna delovna mesta in ročno delo. Istočasno smo snemali vse dejavnosti, ko delavec dela (produktivno delo, likvidacija pretrga itd.) in ko delavec ne dela, (službeni pogovor, osebne potrebe itd.) Po MTO metodi večkrat dnevno obiščemo delovno mesto in v trenutku, ko ga pogledamo, registriramo, katero dejavnost opravlja. Na papirju so podane dejavnosti delavca in v trenutku opazovanja vpišemo črtico v ustrezno kolono dejavnosti, ki jo delavec opravlja. Po 4750 opazovanj ih na strojnih delih smo prešteti vse črtice za posamezno dejavnost in primerjali s celotnim številom črtic (opazovanj) ter rezultate izraziti v odstotkih. Za izračun dopolnilnega koeficienta smo sešteli vse črtice za zgoraj navedene dejavnosti, ki jih upravičeno priznamo in razdelili s
skupnim številom opazovanj (črtic), ko delavka dela. Omenjena statistična akcija je trajala 16 delovnih dni.
V adjustirnici smo posneli vse artikle, ki so bili v proizvodnji. Artikle smo ločili po načinu pakiranja v dve skupini in sicer za domači trg in artikle, ki se pakirajo v vrečke oz. za izvoz. Najprej je bilo potrebno statistično ugotoviti koliko odvečnih nitk je treba očistiti na posameznem artiklu. Tako smo dobili povprečno nastopanje nitk ma brisači in s pomočjo analize za striženje, pobiranje in za po vlečen je ene niti, smo izračunali čas za čiščenje brisač. Posneli smo opis dela in analizo za zlaganje in po zahtevi delovnega naloga tudi sortiranje, vlaganje v vrečko, pripenjanje itd. Seštevek časen' vseh potrebnih delovnih faz nam je dal čisti čas, ki odpade na en komad.
Pri analizah nismo upoštevali priprave in donos materijala ter listkov, kar bi to delo opravljala servirka. Pri snemanju smo upoštevali določen način dela, samo potrebne gibe in dolžine posameznih gibov in pri tem gledali na to, da so zadovoljene tudi kvalitetne norme, ki zaihte-vfjjo, da mora biti brisača natančno očiščena, pravilno zložena in vstavljena v vrečko tako, da ima vez kot končni izdelek estetski izgled. Ta kriterij velja tako za artikle, ki se delajo za domači trg kod za izvoz.
Časovne norme po Work fac-torju so bile sprejete na 6. redni seji Sveta DE šivalnica dne
4.	maja 1973. Veljajo za določen način dela in se lahko spremenijo samo, če se bistveno spremeni organizacija dela v enoti oz. delovin pogoji na delovnem mestu.
M. A.
Gibanje gospodarstva v občini Kamnik
V	mesecu maju je občinska skupščina obravnavala gibanje gospodarstva za preteklo leto. Glede na to, da je ta tema zelo pomembna, je bil sklep skupščine, da te podatke obravnavajo vse gospodarske organizacije v občini. Tako je o tem razpravljal na zadnji seji tudi naš DS. Podatke pa objavljamo v našem časopisu da bo o tem seznanjen tudi celotni kolektiv.
CELOTEN DOHODEK:
Gospodarske organizacije občine Kamnik so v letu 1972 dosegle 1 milijardo 93 milijonov celotnega dohodka, kar je za 27 % več kot v leta 1971. Lansko povečanje je bilo za 1% nižje kot v letu 1971, kar kaže na u-mirjenejša gospodarska gibanja v preteklem letu. (V SRS 23% oz. 29 o/o).
Nižji celotni dohodek kot v letu 1971 so dosegli edino v Mizarski delavnici Motnik (indeks 86).
DRUŽBENI PROIZVOD:
Družbeni proizvod (dohodek in amortizacija) je v gospodarstvu občine Kamnik znašal v letu 1972 408 mil. din, ker predstavlja povečanje napram letu
1971	za 23 %.
V	gospodarstvu SR Slovenije se je družbeni proizvod povečal za 24 %.
Dohodek na zaposlenega zmanjšan za vpliv cen, je v letu
1972	v popvprečju za 3,5 % večji kot v letu 1971. V industriji se je produktivnost povečala za 3,3%; dohodek je namreč v industriji porasel za 15,7%, proizvajalčeve prodajne cene za 8,1 % in število zaposlenih za 3,6%.
Pri industrijskih podjetjih u-gotavljamo najvišji porast produktivnosti pri Menini (indeks 121,3) in Rudniku kaolina (115,1) produktivnost pa se je zmanjšala pri Svitu (indeks 88,4), Titanu (98,0) in v Tovarni usnja (99,8).
LIKVIDNOST:
Terjatve kamniškega gospodarstva do kupcev so 31. 12.
1972 znašale okrog 17 milijard SD in so se napram letu poprej znižale za 8 %.
Obveznosti do dobaviteljev pa so znašale 11 milijard SD in so v primerjavi z prejšnjim letom porasle za 3 %.
Škarje likvidnosti se torej zožujejo, saj je obsolutna razlika med terjatvami in obveznostmi zmanjšala z 10 na 6 milijard SD, torej zmanjšanje za 40 %v
Kljub porastu obveznosti, lahko gibanje v likvidnosti kamniškega gospodarstva ocenimo za pozitivna. Udeležba terjatev v strukturi obratnih sredstev se je namreč zmanjšala na 37,7 % napram 47,7 % v letu 1971.
V obvezni multilateralni kompenzaciji je z območja občine Kamnik sodelovalo 17 gos-nodarskih organizacij, ki je prijavilo 61 mil. ND terjatev. Skupno pa je bilo poravnanih 59% celotnega prijavljenega zneska terjatev.
Največ sodnih izvržb kot tudi akceptnih nalogov je v letu 1972 prejelo podjetje Svit, Tovarna usnja in Podjetje Kamnik.
RENTABILNOST:
Rentabilnost se je v kamniškem gospodarstvu zmanjšalla za 21 % in v industriji v povprečju za 25% v primerjavi z letom 1971.
Samo dve industrijski podjetji sta imeli višjo rentabilnost kot v letu poprej in sicer Rudnik kaolina (za 7%) in Tovarna usnja (za 5%).
Nalbolj je rentabilnost padla v Titanu (za 33%) ter v Svitu, Podjetju Kamnik in Menini (v vseh treh po 32 %).
Tako nizka rentabilnost je izkazana predvsem iz dveh vzrokov: zaradi sorazmerno nizke-va porasta dohodka (če ne bi u-Doštevali odpisov terjatev in zalog v skupni vrednosti 4,6 mil. din, bi bil dohodek za 1,3 višji) in zaradi vpliva cen pri domačem kot tudi uvoženem materialu (revalvacija).
Posamezne gospodarske or-ganizacije so bile namreč prisiljene uvoziti manjkajoče količine materiala po višjih cenah.
ZAPOSLENOST IN OSEBNI DOHODKI
Gospodarske organizacije v občini so v letu 197'2 zaposlovale 7.500 delavcev, kar je za 315 ali 3,6 % delavcev več kot v letu 1971. Na novo so največ delavcev zaposlili v industriji, gradbeništvu in v obrti, v ostalih področjih pa ni bilo bistvenih sprememb. Na večjo zaposlenost v industriji je vplivala predvsem Tovarna usnja, ki je razširila obseg poslovanja in zato na novo zaposlila 221 delavcev. Povprečno število zaposlenih pa se je zmanjšalo pri Rudniku kaolina (31), Svitu (29), Titanu (14) in podjetju Kamnik (18).
Povprečno izplačani neto osebni dohodki na zaposlenega v gospodarstvu so v letu 1972 znašali 1.778 dim in so bili za 18% višji od povprečja v letu 1971 ter kljub relativno hitremu porastu še niso dosegli republiškega povprečja, ki znaša 1.895,— din. (Svilanit 0 OD 1.730,— din in smo bili nekoliko pod občinskim povprečjem.)
Naj višje povprečne izplačane OD izkazuje Veterinarski zavod 2.882,— din, Alprem 2.308,— din, Komunalno podjetje 2.190,— din Zarja 2.157,— din, Menina 2.072,-din, Rudnik kaolina 2.015,- din, Kočna 2.014,- din in podjetje Kamnik 2.011,- din. Sedem delovnih organizacij je torej izplačevalo povprečni OD nad 2.000,- din. Povprečen OD pod sredstev je gospodarstvo občine 1.500,- din sta izplačevala le Mi-ustvarilo 146 din celotnega do- zareka obrtna delavnica Motnik hodka (v letu 1971 pa 150 din). (1.278,- din) in gostišče »Pri Gro-Samo dve industrijski pod j e- gu« (1.382,- din), tji sta presegli, pričakovanja ter Pregled vrednosti celotne ust-poslovali bolj ekonomično v le- varjene industrijske proizvodnje tu 1972 kot 197.1: Rudnik kao- v letu 1972 kaže, da je bil pelina (indeks 107) in Tovarna us- stavljen plan proizvodnje v de-nja (indeks 102), Živilska indu- lovnih organizacijah za leto 1972
EKONOMIČNOST:
Ekonomičnost gospodarstva v občini se je v letu 1972 zmanjšala v povprečju za 3 % oz. v industriji za 4% napram letu 1971. Na 100 din porabljenih
stri j a je ostala na isti ravni.
Najbolj se je ekonomičnost poslabšala v Svitu (indeks 89) in v Titanu (indeks 94).
izpolnjen 96,6 %-no. Povečanje vrednosti ustvarjene industrijske proizvodnje v primerjavi s preteklim letom pa znaša v indeksu 114,2%.
Rezervoar za mehko vodo, za potrebe barvarne
Tehnične novice
—	Klimatska	naprava v novi
konfekciji,	kjer je začasno
locirana pakirnica, še ni dokončno montirana, ker podjetje KLIMA Celje ne dobi na tržišču vsega potrebnega materiala. Rok za dovršitev klimatske naprave je bil 15. maj. Podjetje ima v pogodbi za zakasnitev roka predpisane penale.
—	V podjetje so v zadnjem ča-
su že prispeli:
stroj za pakiranje brisač od nemške firme BECK, od firme GUNNE je prispela prva brezoolnična statev širine 220 cm,
na carini se nahaja barvni 250 kg aparat firme JASPER, od švicarske firme BENINN-GER je prispelo novo angleško snovalo.
Razgovor s proizvajalci
Na razgovor sem povabil nekaj delavcev iz delovnih enot in jim zastavil vprašamija s področja poslovnega življenja podjetja. Na vprašanja so odgovarjali vsak s svojega stališča in o mnenju delavcev okolic v kateri delajo.
1.	Ali menite, da je delavska kontrola v podjetju potrebna in bo njeno delo uspešno?
Odgovarja ZORMAN Francka iz gospodarsko finančne službe:
Po mojem je prav, da se je ustanovila delavska kontrola. Kolikor je meni znano, ni ne vem kakšnih nepravilnosti, toda če ljudje vedo, da je za njimi kontrola in nadzor, se bolj trudijo pri izvajanju določenih nalog in se zavzemajo, da bo storjenih čim manj napak. Zdi se mi, da je tako prav.
Na vprašanje odgovarja KUHAR Franc, delavec iz barvarne:
Tudi meni se zdi prav, da se je ustanovila delavska kontrola. Ne vem pa, kako bo delavska kontrola izvajala svoje naloge. Menim, da bi morala delavska kontrola opozoriti vodstvo podjetja, da se le nekoliko preveč porabi sredstev za potovanja v inozemstvo. To menim za primere, ko poslovnost nujno ne zahteva, da potuje vsak, ki nima v podjetju odgovornih nalog.
Delavska kontrola mora opozoriti tudi še na pravilno porabo sredstev za dnevnice in potne stroške. Zdi se mi, da je precej nadur, na kar naj bi delavska kontrola opozorila vodstvo delovne organizacije.
Odgovarja PLAHUTA Štefka, delavka iz DE šivalnica:
Meni se zdi v redu, kajti pričakovati je, da se bo sedaj vsak še bolj trudil pri izvajanju delovnih nalog. Mislim sicer, da v podjetju ni kakih večjih napak rdi zlorab, vsaj jaz ne vem. Toda vsi imamo kod samoupravljal ci pravico ugotavljati napake in se zavzemati, da te tudi odpravimo.
Na vprašanje odgovarja GRABNAR Anica iz tkalnice fro-
tiria:
Delavska kontrola je po mojem mnenju potrebna. Člani kontrole pa morajo biti pri svojem delu objiketivni in paziti, da ne bodo delovne napake o-cenjevali vsak iz svojega stališča in s tem povzročali prepir in nezadovoljstvo.
Na vprašanje odgovarja TRO-BAVŠEK Anica iz šivalnice:
Delavska kontrola je potrebna. da se izvaja kontrola potovanj v inozemstvo, dnevnic, nadur itd. Naloga kontrole na ni samo v tem, da ugotavlja in kontrolira, ampak da o ugotovitvah obvešča tudi delavce.
Na vprašanje odgovaria KLANČAR Anton iz konfekcije frotirja:
Po mojem mnenju je prav, da se v podjetjih ustanavljajo delavske kontrole. Vprašanje je samo, ali se bodo ugotovitve in
sklepi delavske kontrole tudi izvajale. Saj vemo, da se velikokrat sprejmejo lepi sklepi in koristni zaključki, a vendar ostane vse pri starem. Če bo delavska kontrola tako delovala, njeno delo ne bo učinkovito.
2.	Kaj menite, ali imamo v delovni organizaciji možnost, da ustanovimo več TOZD-jev?
Z. F.:
Svilanit je že imel tako-rekoč izpostavljene delovne enote, kot npr.: Šmarca, Mekinje in Perovo. Naloga delavcev je torej, da odločijo na osnovi ustavnih dopolnil o organiziranju TOZD. Po mojem mnenju, če bi šli v Svilanitu na ustanavljanje teh organizacij bi bilo to neracionalno. To utemeljujem s tem, ker bi se povečala režija, administracija, skratka, nastali bi večji poslovni stroški. V tem primeru bi živela vsaka organizacija od svojega dohodka. Ne vem kaj bi bilo, če bi recimo ena enota težko poslovala in bi delavci tako rekoč v eni tovarni prejemali osebni dohodek z bistvenimi razlikami. Mislim, da mora biti Svilanit kot temeljna organizacija enoten. Res je, da se dajo stroški ustvariti in deliti po zaokroženih enotah, vendar takšna delitev po mojem mnenju ne bi bila ekonomsko koristna.
K. F.:
Na to vprašanje bi jaz takole odgovoril. Ker smo vsi pod eno streho je prav da jemljemo vsi iz ene vreče. Govori se, da bi se eventuelno svila formirala v TOZD. Morda je to trenutno ugodno spričo dosega letnih poslovnih^ uspehov. Najbrž pa bi bilo težko za svilo in seveda v takem primeru za katero koli enoto, če bi morali vsa bremena prenesti delavci dotične temeljne organizacije.
Že dalj časa se govori, da bi bila DE svila samostojna, vendar v zadnjem času, ko je vprašanje zrelo, ni slišati takih teženj.
P. Š.:
Glede tega sem mnenja, da ostane tako kot je sedaj. Mislim, da bo najmanj problemov, če vsi ustvarjamo skupaj, ker smo za eno ograjo in vsi skupaj tudi trošimo.
G. A.:
Če lahko povem svoje in mnenje tkalk s katerimi delam je, da ostane Svilanit kot ena TOZD s tem, da se pravice samoupravljanja čim bolj približajo delavcem v enoti. Še dobro se spominjamo kako je bilo pred nekaj leti težko Svili in če smo takrat z njo delili dobro in slabo, potem je prav, da tako delamo tudi v bodoče.
T. A.:
Moje mnenje in mnenje delavk iz šivalnice je, da ostanemo skupaj. Šivalnica ni postavila pogoie, da bi se formirala kot TOZD. DE svila je po mojem mnenju predvsem odvisna od modne muhe. Ena kravata veliko stane, zato vsak dobro premisli kadar se odloči za na-
kup. S frotirjem je stvar drugačna. Danes še tako zaostal človek potrebuje brisačo, ker je tako rekoč sestavni del našega življenja, saj nas spremlja od jutra do večera. Zato menim, da ostanemo skupaj tudi v bodoče.
K. A.:
Tudi moje mnenje je tako, da ostanemo skupaj. Morda mi niso vse stvari povsem jasne, vendar ne najdem odgovora, kdo bi temeljno organizacijo reševal, če bi poslovala z izgubo. Upal bi se trditi, da je večina ljudi za to, da ostane Svilanit ena TOZD.
3.	V podjetju se izvajajo obsežne investicije. Kakšno je vaše mnenje o upravičenosti teh investicij ?
Z. F.:
Mislim, da so investicije potrebne in da vodilnim delavcem delovne organizacije lahko zaupamo to veliko nalogo, da jo bodo dobro izpeljali. Če ne bi bilo smelih odločitev v preteklosti, se najbrž Svilanit iz obrtniških delavnic ne bi razvil v moderno industrijo.
Najbrž so bile odločitve težke, kajti tudi v preteklosti ni bilo lahko graditi in če so odgovorni delavci organizacije v preteklosti izpeljali gradnjo, obnovo in modernizacijo tovarne, smo lahko prepričani, da bo tudi v sedanji investicijski gradnji dosežen uspeh. Ni rečeno, da se tudi v tem lahko ne pojavijo težave in problemi, toda ob takih pogojih prodaje kot je trenutno na domačem in tujem trgu ni bojazni, da se razširitev tovarne ne bi izpeljala.
K. F.:
Meni osebno se zdi prav, da smo se spustili v to gradnjo. Samo eno vprašanje bi rad zastavil:	Zakaj zavzamemo prostor
samo v širino, se pravi delamo nizko gradnjo, namesto da bi šli v nadstropno gradnjo? Zavzeli bomo celotno površino zemlje, v kasnejši razširitvi tovarne pa bo nastal problem. Če bi gradili v nadstropjih bi bili stroški manjši in za manjši denar večja delovna površina. Podana so tudi kritična mnenja s strani delavcev, zakaj kar naprej v gradnjo, pozabljamo pa na delavca, kajti osebni dohodki so že dalj časa na določenem nivoju. Delali smo tudi za menzo in namesto da bi šli v gradnjo le te, so se investicije usmerile drugam. Zaradi podražitve malice so postali ljudje še bolj kritični, ker v podjetju res ni ustrezne družbene prehrane.
Dovolite tov. Kuhar, da vam zastavim še eno vprašanje. Ali menite, da delavci vedo od kod sredstva za izvajanje investicij?
Najbrž, da večina tega ne ve. Morda se nekateri o tem niso spraševali, drugi pa, če so bili o tem informirani, najbrž vsega ne razumejo, kar ne bom trdil, da marsikateri delavec, ne ve kakšni fondi so v delovni organizaciji. Zdi se mi, da smo v ta namen vlagali sredstva v dolo-
čen sklad, iz katerega sedaj denar črpamo, da lahko gradimo.
P. Š.:
Tudi meni se zdi prav, da smo šli v to gradnjo. Po mojem mnenju najbrž ne bo problem, da se izpelje ta naloga, saj so ljudje, ki so sprejeli tako odločitev to vprašanje temeljito proučili, kaj se bo gradilo, do kdaj se bo zgradilo in vir denarnih sredstev.
Tudi vam Štefka bi zastavil eno vprašanje:
Vi ste ena prvih delavk, ki se je naselila v pravkar zgrajeno novo halo. Ali po vašem mnenju prostori funkcionalno in po pogojih dela delavcem ustrezajo?
Po mojem mnenju so prostori funkcionalni in s stališč delovnih pogojev ustrezajo. Menim pa, da je bila pri preselitvi storjena velika napaka in te ne smemo več dopustiti. Zidarji so se namreč komaj umaknili že smo mi iz šivalnice zasedli prostor. To je bilo sicer po prvem maju, vendar se je vreme ohladilo, hala pa je bila brez ogrevanja. Zavedati se moramo, da je bilo v enoti veliko nezadovoljstvo, posebno pri delavkah, ki smo bile prve v tej hali. Ne bom trdila, ali je razlog velike odsotnosti delavcev prehlad zaradi tega, ker so delali v hladnem prostoru ali nevolja, ker jih je zeblo. Dejstvo je, da je bilo iz tega oddelka veliko ljudi v bolniškem staležu in skoraj nismo mogle izvajati delovnih nalog, kar je še danes čutiti.
K. A.:
Menim, da ljudje niso proti gradnji, negodujejo pa zato, kakor je rekel že tov. Kuhar, ker se ne gradi menze. Morali bi preje narediti menzo, kod je bilo rečeno in šele potem ostalo. Res pa je tudi, da smo potrebni delovnih prostorov še posebno delovna enota kjer delam. Imamo res slabe delovne pogoje, obljubljeni so nam bili sicer novi delovni prostori, stvari pa so se vse drugače zasukale. Zdaj ne vemo, čemu so nam bili obljubljeni novi delovni prostori, mi delamo pa še vedno v starih.
G. A.:
Tudi jaz se pridružujem mnenju, da koraki niso preura-njeni, ko smo pristopili k novi gradnji. Zdi se mi, da bi bilo škoda še dobre tkalske stroje vreči iz proizvodnje. Zavzemati se moramo tudi, da odpravimo nočno delo, zato je prav, da se tkalnica razširi in tako poveča proizvodnja na račun nočnega dela.
T. A.:
Prav je, da se gradi, vendar če se gradi je treba voditi tudi račun o delovnih pogojih in se zavedati, da delavni pogoji včasih ne ustrezajo. Ta primer se je zgodil ravno zdaj v novi hali, ko hala ni bila ogrevana in nas je delavce zeblo, ker se med delovnim časom ne gibljemo.
Tudi me delavke v šivalnici smo bile neštetokrat slabe volje zaradi neustreznih klimatskih naprav.
(Nadaljevanje na 5. strani)
(Nadaljevanje s 4- strani)
Za ustrezne delovne pogoje se moramo zavzemati. Odgovorni delavci, ki izvajajo investicije mora jo o tem razmišljati še preden se prione z gradnjo.
4.	Problem družbene prehrane je prisoten že dalj časa, posebno pa meseca maja, ko so se začeli deliti boni za regresiranje. Kako vi gledate na ta problem?
F.	Z.:
Problem družbene prehrane ne bo rešen vse dotlej, dokler ne bomo zgradili lastne obratne menze. Dokler ne bomo imeli lastne kuhinje, kjer bo mogoče dobiti dve ali več vrst jedil, bo ta problem rešljiv.
K. F.:
Dokler ne bomo imeli lastne menze bo vedno problem glede malice. Ljudje so se navadili na to, da dobijo malico v podjetju, ki je primerna za večino.
Vi delate v šivalnici in delavke iz šivalnice so le malo uživale toplo malico. Kaj menite iz kakšnega razloga?
P. S.
Nekatere tarnajo zaradi prebavnih težav in ker jim malica ni odgovanjala so jo opustile in so iz tega razloga raje jedle hladna živila. Zdi se mi, da je prav, da so se pričeli deliti boni, kajti kdor hoče toplo malico je še vedno lahko uživa, ostali pa si kupijo po želji.
K. A.:
Jaz o tem ne bi imel kaj posebnega reči, ker tople malice nisem užival zaradi bolezni na želodcu. Topla malica ni bila v redu, kajti popoldanski obroki so bili verjetno skuhani že dopoldan in v tem primeru je bila hrana postana. Zdi se mi, da bi bilo prav, da se zgradi nov obrat družbene prehrane.
Kakor vem so se talke precej posluževale tople malice. Kaj pa vi menite o tem?
G.	A.:
Res je, da je večina tkalk jedla toplo malico. Sedaj, ko se je podražila, pa so se skoraj vse odjavile. Razlog ni morda samo podražitev, ampak tudi kvaliteta, ker je prevečkrat slanina. Po drugi strani pa tudi to, da sedaj vsak dobi bone in si lahko kupi kar si želi.
Tov. Anica, kaj menite ali bi bilo če bi se delavcem počitek delil, kot se ta praksa že uveljavlja v nekaterih delovnih organizacijah, s tem, da bi imeli delavci zajtrk okoli 8. ure in kasneje še 15 minut odmora, ker jih dosti doma ne zajtrkuje?
T. A.:
Po mojem mnenju to nebi bilo dobro. Mislim, da počitek v jutranjem času ne bi prišel do izraza, ker bi se porazgubil. Zdaj pa delavci le lahko hodijo na malico in se istočasno še sprehodijo po parku.
Rešitev ureditve dobre družbene prehrane je samo v tem, da se zgradi novo menzo.
5.	Kaj menite ali smo dovolj storili na področju rekreacije in
počitka delavcev na predstoječo turistično sezono?
Z. F.:
Zdi se mi, da smo storili korak naprej, ko smo v lanskem letu kupili dom na Rabu. Kako delavci koristijo počitniške kapacitete podjetje ne vem, toda po mojem je v Novigradu bolj prijetno. Tu imajo posebno starši z malimi otroci boljše ugodnosti, ker je lep borov gozdiček in prostor za igre, kjer se otroci lahko bolj sprostijo. Medtem, ko je na Rabu v tem pogledu nekoliko slabše. Iz tega razloga je pritisk za letovanje s strani delavcev večji za Novigrad kot za na Rab. Na Rabu sicer nisem bila, vendar sem slišala, tudi pozitivno oceno.
K. F.:
Jaz sem bil lansko leto na Rabu in sem se kar dobro počutil. Tudi hrana je bila v redu, saj v tisti Skupini, kod sem bil jaz. Pripombo imamo samo v tem, ker ni bilo mogoče dobiti hladne pijače. Predlagam, da se to vprašanje letos uspešno reši.
P. Š.:
Na Rabu nisem bila, vendar mislim, da se vse majhne napake dajo odpraviti in jih ne smemo gledati s previlikimi očmi. V Novigradu sem že bila in se mi zelo dopade.
K. A.:
Jaz nisem bil ne na Rabu in ne v Novigradu, vendar slišim, da je večji pritisk v Novigrad. Izrečene so bile kritike, da gredo tja posamezniki večkrat, medtem ko nekateri ne morejo dobiti prostora, posebno starši z otroci, ki ne morejo preje na počitnice pred zaključkom pouka.
G. A.:
Zdi se mi, da bi bilo prav, da se razporeja ljudi v počitniške domove tako, da gredo enkrat na Rab, enkrat pa v Novi-grad. Pot na Rab je nekoliko dražja, posebno za tiste družine, ki nimajo lastnih prevoznih sredstev. Morda bi bilo prav, da se tistim delavcem, ki nimajo prevoznih sredstev omogoči letovanje v Novigradu.
T. A.:
Jaz sem bila lansko leto na Rabu in mi je bilo prav všeč. Res je, da je le nekoliko doleč, vendar je bilo lani kar v redu, ker je vozil tovarniški kombi
S sprejetjem ustavnih a-mandmajev in iz njih izhajajočih zakonov, ki so že v veljavi, se je pred nas postavila zahtevna naloga, da organiziramo naš sistem samoupravljanja tako, kot določa Ustava in zakon in da samoupravni sistem omogoči vsakomur uveljavljanje njihovih pravic in dolžnosti.
V ta namen je DS imenoval komisijo v sestavi Ribaš ing. Slavko kot predsednik, Konda Alojz kot namestnik in kot člane Drobnič Silva, Zobavnik Stane, Žavbi Pavle, Pregl Miha in VViegele Bogo.
Komisija si je v prvi fazipo-
tja in nazaj. Medtem ko je letos urejen prevoz preko »Alpe Adria«.
Iz Kamnika sploh ni mogoče priti na Rab s prvim avtobusom, ker pelje prezgodaj, medtem ko z drugim, ki gre nekoliko kasneje, pride vožnja ravno v največji vročini.
Tudi sama delam v komisiji za raizporejanje delavcevv počitniške domove in lahko rečem, da je bil pritisk za Novigrad večji kot za Rab, saj je bilo vloženih kar 12 prošenj na 1 izmeno (za tri hišice). Komisija je razporedila tiste, za katere je menila da je najbolj pravično.
Mislim, da ne smemo zapostavljati Raba, ker sem prepričana, da se bodo naši delavci letos tam bolje počutili kot lani.
6.	Kakšno je vaše gledanje na novi sistem nagrajevanja, ki je bil letos sprejet?
Z. F.:
te izhajam iz tega, da je bil izid glasovanja po enotah 70% ZA potem mislim, da je novi sistem boljši od prejšnjega. Toše pravi, da je večina le mnenja, da bo sistem prinesel nekaj novega. To pa bomo konkretno videli pri delitvi dohodka za mesec maj.
Prepričana sem, da je bil ta sistem dograjen v želji nagrajevanja po rezultatih dela.
K. F.:
Jaz pri komisiji nisem sodeloval, vendar če bo tako kot je povedano, upam, da bo dobro.
P. Š.:
Delavci v glavnem čakajo, kaj bo prinesel junij. Na to po novem izplačilo, potem bomo pa povedali ali je dobro ali slabo.
Jaz mislim, da bo veliko boljše za vse, slabše ne bo.
K. A.:
Kakor jaz slišim, večina tega sistema ni poznala im če bi to bolj poznali bi bil verjetno rezultat glasovanja drugačen. Jaz osebno lahko rečem, da za sistem nisem glasoval.
Kljub temu, da je bilo o tem veliko napisanega in povedanega, ljudje niso vedeli kako bo ta zadeva izpeljana in kakšen bo končni rezultat glasovanja. To vsaj lahko trdim za našo e-noto, ker nam je delavcem šele zdaj nekoliko bolj jasno, kako se bo to nagrajevanje odvijalo.
stavila naslednje cilje:
1)	Informirati člane delovne skupnosti in člane družbeno političnih organizacij o pomenu ustavnih amandmajev.
2)	Organizirati razpravo po Svetih DE glede možnosti organiziranja posameznih TOZD.
3)	Na podlagi mnenja svetov DE in družbeno političnih organizacij izdelati elaborat o možnosti organiziranja TOZD in njihovega poslovanja.
Razprava po svetih DE je dala naslednje zaključke:
1)	Svet DE šivalnica:
G. A.:
Tudi jaz lahko rečem, da nisem bila o tem kaj bolje seznanjena, ne morem pa trditi ali bo dobro ali ne. To bomo videli ob prvem izplačilu osebnih dohodkov.
Mislim, da toliko več denarja tudi ne bo kod ga nekateri pričakujejo.
T. A.:
Jaz msilim, da so našo enoto malo preveč »zašili«. Nam so vpeljali še Work Factor, ki je povezan z nagrajevanjem. Takrat ko so ga vpeljavah v šivalnico nas ni nihče poučil, kako se mora opravljati to ali ono delo. Na osnovi tega so nam povečali še normo. Mi pa ne moremo toliko napraviti kot preje, poleg tega pa se je poostrila še kontrola, saj se gleda prav na vsako nitko. Po mojem mnenju so to preostri kriteriji. Morali bi nam preje povedati kako se mora z uvedbo Work Factorja opravljati posamezne faze dela.
Saj ne trdim, da je vse dobro kar napravimo, vendar pa se mi zdi da je kontrola le nekoliko preostra.
Morda ima kdo od vas kakšno vprašanje, ki ga želi zastaviti?
K. A.:
Jaz bi samo to vprašal za DE konfekcijo frotirja, zakaj so kvalificirane šivilje tako malo ocenjene. Zdi se mi, da ni vseeno zarobiti brisačo ali sešiti plašč.
G. A.:
Jaz bi predlagala, da bi nam uredili vhod v tkalnico, ker je sedaj predolga pot skozi tovarniško območje na delovno mesto. Še težje pa bo v jesenskem in zimskem času.
T. A.:
Veliko vprašanj me tišči, vendar bi želela samo to, da se zapre prostor med šivalnico in adjustimico, ker se sedaj opravljajo gradbena dela in se v prostoru kjer delamo praši in nas nato ta prah in pesek preveč moti pri delu.
Ostali trije udeleženci razgovora niso imeli posebnih vprašanj, zato sem končal z njimi ta razgovor, ki ga posredujem članom delovne skupnosti in se jim za sodelovanje lepo zahvaljujem.
Svilanit naj bo 1 TOZD. Več pristojnosti glede odločanja naj se prenese na SVET DE.
2)	Svet DE tkalnica bombaža
Svilanit naj se organizira kot 1 TOZD. V primeru, da se DE svila organizira kot samostojna TOZD, DE 13 temu ne bi nasprotovala. V tem primeru se formira bombaž kot TOZD, vključujoč vse proizvodne DE iz bombaža, kot tudi pomožne obrate in strokovne službe.
SDE 13 predlaga tudi, da naj bodo osnove našega samoupravnega sistema delovne skupine.
Urednik Konda Alojz
Delo komisije za izvedbo ustavnih amandmajev
3)	Svet DE barvama
Svilanit naj bo organiziran kot 1 TOZD. Ce pa se organizira DE svila kot TOZD, pa naj se ustanovi TOZD bombaž, skupno s pomožnimi obrati in strokovnimi službami.
4)	Svet DE konfekcija frotirja
Svilanit naj bo 1 TOZD.
5)	Svet DE pomožni obrati
Če se bo DE svila formirala v samostojno TOZD, naj se pomožni obrati vključijo v bodočo TOZD bombaž, skupaj s strokovnimi službami.
6)	Svet DE svila Preanalizira naj se pozitivne
in negativne strani TOZD. S takimi podatki na j se prikaže obstoječe stanje DE svile in perspektive nadalnjega poslovanja kot TOZD.
7)	Svet DE splošno kadrovske službe
Svilanit naj se organizira kot 1 TOZD.
8)	Svet DE komercialna služba
Svet nima konkretnega stališča in prepušča odločitev o tem proizvodnim DE.
9)	Svet DE proizvodno tehnična služba
Svet nima konkretnega stališča in prepušča odločitev o tem proizvodnim DE.
Iz kratkega povzetka sklepov svetov DE o bodočem samoupravnem organiziranju naše delovne organizacije lahko zaključimo, da je mišljenje vseh svetov DE, razen DE svila, ki se bo odločila na podlagi rezultatov analiz, da se organiziramo kot 1 TOZD s tem, da se korigira naš dosedanji samoupravni sistem tako, da se čim več pristojnosti odločanja prenese na zbore DE, Svete in delovne sku-
pine.
Nadaljna aktivnost komisije se je odvijala v smeri priprave analize poslovanja DE svile. Ko-misijaje pripravila material in ga prilaga temu poročilu kot priloga. Z analizo bo seznanjen tudi svet DE svile, tako, da bo na osnovi tega lahko zavzel določeno stališče.
V aprilu letošnjega leta je Zvezna Skupščina, upoštevajoč ustavne amandmaje, sprejela Zakon o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register. Po tem zakonu smo dolžni izpeljati kontituiranje naše delovne organizacije in sprožiti postopek vpisa konstituiranja v sodnem registru.
Zakon predpisuje celoten postopek, ki poteka takole:
1)	Izvoli se delovno telo (komisija), ki pripravi organiziranje TOZD.
2)	Komisija izdela analizo pogojev za ustanovitev TOZD in jo dostavi delovni skupnosti.
3)	Delavci v delih delovne organizacije obravnavajo pismeno analizo.
4)	Delavci v delovni organizaci-ii odločajo o organiziranju TOZD in o tem sprejmejo u-strezne sklepe.
5)	Vpis predznambe sklepa ou-stanovitvi TOZD (v sodnem registru gospodarskih organizacij).
6)	Sklep o ustanovitvi TOZD se v roku 8. dni pošlje drugim TOZD oziroma delom delovne organizacije.
7)	Delovne Skupnosti drugih TOZD ali delov delovne organizacije lahko v 30 dneh po vročitvi sklepa iz točke 6. sprožijo spor pred ustavnim sodeščem, da ni pogojev za ustanovitev TOZD.
7a) Predznamba spora iz točke
7.	v registru gospodarskih organizacij,
7b) Ustavno sodišče odloča o sporu
7c) V 30 dneh po sprejemu sklepa iz točk 4. in 6. se lahko začne spor pred gospodarskim sodiščem, o tem, ali so prizadete pravice in interesi drugih organizacij, delovne organizacije ali medsebojne obveznosti.
7d) Predznamba spora iz točke 7c v registru gospodarskih organizacij.
8)	Sklep o ustanovitvi postane dokončen.
9)	Sklene se samoupravni sporazum
10)	V primeru nesoglasja mogoč spor pred Ustavnim sodiščem.
lOa) Ustavno sodišče odloča o sporu.
11)	Izdela se in obravnava predlog statuta TOZD, sprejme se statut TOZD, eventuelno pred tem statutarni sklep, ki začasno nadomešča statut.
12)	V večjih TOZD se izvoli delavski svet.
13)	Izdela se in obravnava predlog statuta delovne organizacije.
14)	V register delovnih organizacij se vpiše konstituiranje delovne organizacije.
Ta postopek velja za vse delovne organizacije, ne glede na to ali so organizirane kot TOZD ali ne. Seveda, če se delovna skupnost v skladu s postopkom ki ga predpisuje zakon, odloči, da bo organizirana kot ena TO-ZČD, potem odpadejo nekatera dejanja, ki so bila navedena v poteku postopka, in ki se nanašalo na stanje, ko obstoja več TOZD (točka 5, 6. 7, 7a, 7b, 7c, 7d, 8, 9, 10, lOa, 11).
Razumljivo je, da se je komisija odločila, da bo postopala po postopku, ki je določen z
zakonom. Glede na to, bo nadaljnje delo usmerjeno predvsem v izdelavo analize pogojev za ustanovitev TOZD, pni čemer bo upoštevala dosedanje zaključke Svetov DE in organov družbeno političnih organizacij.
V analizi pogojev za ustanovitev TOZD bo prikazano sledeče:
1.	Obstoječe ekonomsko in finančno stanje delovne organizacije in posameznih delov.
2.	Ugotovitev, kateri deli delovne organizacije pomenijo delovno celoto in izpolnjujejo druge pogoje, da se organizirajo kot TOZD.
3.	Določitev sredstev delovne organizacije s katerimi bodo upravljali delavci v morebitnih TOZD.
4.	Ugotovitev terjatev in obveznosti delovne organizacije ter možnosti njihove razporeditve med TOZD.
5.	Ugotovitev investicijiskih naložb v posamezne TOZD.
6.	Pogoje za pridobivanje dohodka in dobička, ki bi ga po teh pogojih mogle doseči posamezne TOZD.
7.	Osnove, na katerih bi bilo možno urediti odnose med posameznimi TOZD.
Na podlagi izdelane analize bo izvršena razprava in odločanje o možnostih za ustanovitev TOZD po delovnih enotah. Zaključki zborov delovnih enot bodo narekovali naše nadaljnje delo v skladu s postopkom, predvidenim z zakonom.
Prav gotovo je potrebno, da se v reševanje tega pomembnega vprašanja vključijo tudi družbeno politične organizacije naše delovne organizacije. Njihovi sklepi in priporočila bodo služila kot vodilo nri delu komisije, kot tudi pri samem odločanju na Zborih delovnih enot.
RIBAŠ ing. SLAVKO
5. redna seja UO DITTA
Dne 5. 6. 1973 je imel UO DITTA 5. redno sejo, oz. prvo po izrednem občnem zboru. Diskusija je bila zelo živahna, na seji pa so bili sprejeti sledeči sklepi:
—	Organizira naj se srečanje s predilnico Litija. To srečanje naj ne bi bilo samo na športnem področju, ampak naj bo cilj tudi spoznavanje medsebojne problematike v obeh podjetjih.
—	Društvo je bilo zadolženo za izdelavo normativov za varno delo. Ker posamezniki, ki so bili zadolženi za izdelavo normativov še niso končali dela,
se jih pokliče na odgovornost.
—	Pregleda naj se pravilnik o nagrajevanju na področju tehničnih izboljšav in pripravi konkretne predloge za e-ventuelne spremembe, kar naj bi imelo za cilj spodbuditi vsakega delavca, da sodeluje na področju racionalizacije.
—	Ustanovi naj se komisija in da konkretne predloge, da bo novo snovalo BENINNGER maksimalno izkoriščeno.
PETER LIPOVŠEK
Tehnične novice
Tudi Lojze in Jože morata marsikaj podreti in zopet pozidati
—	Skladišče gotovih izdelkov se je začasno preselilo v prostore skladišča surovin, s čemer je omogočena nemotena gradnja nove proizvodne hale.
—	Težko pričakovane električne ure so končno le montirane. Ker so ure na vseh važnejših mestih, ne bo potrebno predčasno zapuščati delovnih mest, kar se je do sedaj zelo rado dogajalo.
—	Adaptacija prostorov^ bivše pakirnice se je že pričela in
dela tečejo po predvidenem . proiU'pi^ ■ i fr-o, da lahko računamo. da bodo prostori pripravljeni za montažo novih strojev, ki pridejo koncem avousta ali v začetku septembra.
— Glavna kanalizacija in kanalizacija meteornih vod je v glavnem dokončana, ravno tako tudi cesta — glavna vpadnica v podjetje tako, da se lahko vrši nemoten promet, kljub veliki gradnji v podjetju.	J. M.
eeeeeeeeeee®'
ZAHVALA
Zahvaljujem se delavcem barvarne za izrečeno sožalje in venec, ki so ga kupili delavci in položili na grob mojega očeta Serša Pavla.
SERŠA IVAN
ZAHVALA
KLEMEN Marija, delavka iz tkalnice frotirja, se zahvaljujem delavkam iz previjalnice za izraženo sožalje in venec ob tragični smrti mojega očeta Serša Pavla.
Še enkrat najlepša hvala.
Gasilci so se dobro odrezali
Ogled gasilskega muzeja v Metliki
Naši gasilci na gasilski prireditvi v Črešnjevcu
Naši gasilci posebej pa dekleta so uspešno nastopili na občinskem gasilskem tekmovanju. Ženska desetina je poleg ostalih nastopajočih dosegla prvo mesto. K temu rezultatu je vsekakor največ doprinesel tov. Vrhovec Bogo, ki je vstrajno in po-
trpežljivo vadil z dekleti. Ob koncu vaj pa je nesreča čakala njega. Padel je iz ponija in se hudo telesno poškodoval s kompliciranim zlomom noge. Želimo mu skorajšnjega okrevanja in da se kmalu vrne kod mentor med naše gasilke.	-da
********************************* **************
Upravni odbor je sklenil organizirati strokovni izlet v Belo krajino, če se bodo gasilci do razpisa občinskega tekmovanja v iKamniku, dobro izurili. Zavzeli so se in o-pravljenih je bilo 100 ur vaj. Za uspešen trud jim je bil odobren izlet kot nadomestilo za izgubljeni čas. V Metliki so si ogledali zgodovinski in gasilski muzej. Član tega muzeja je tudi
IGD Svilanit. Popoldne so se na povabilo GD Črešnjevec udeležili še proslave otvoritve gasilske motorke.
Ženska desetina je bila edina med gasilci, zato so bila dekleta deležne še posebno pozornost. Mnogi so spraševali od kot so in na ta način tudi gasilci prispevajo k renomeju tovarne Svilanit.
Ob pogledu na raženj se je mnogim zahotelo sočne pečenke
Zgodba
Gospod Koritnik!
Gospod Koritnik je bil službeno tudi tovariš, saj je bil u-radnik. Kadar je šel skozi tovarniško halo, kar ni bilo prepogosto, saj ni hotel, da bi kdo o njem kaj slabega mislil, je nosil glavo visoko dvignjeno in obrnjeno malce postrani, da je njegov aristokratski nos prišel bolj do izraza. Veste, marsikomu je že dokazal, da so bili njegovi predniki fini ljudje. Doma je imel gospod Koritnik tudi klavir, seveda od prednikov. Resda neuporaben, kar pa ni mogel nihče vedeti, saj je lepo zloščen stal v dnevni sobi. Čisto neuporaben pa le ni bil, saj je njegov sin vanj skrival kriminalke in stripe im vse kar mu gospod Koritnik ni dovolil. Njegov sin je bil vendar lepo vzgojen in niti malo pokvarjen ko ta današnja mladina; celo pri birmi je bil. Denarja mu ni dajal za takšne reči. tistih nekaj stotakov, ki mu jih je odštel vsak mesec je bilo za gledališče in knjižnico. Gospod ‘ Koritnik je imel tudi ... oprostite, malce me je zaneslo, saij sploh nočem opravljati, le tako mimogrede sem omenil nekaj stvari.
Gospod Koritnik, v službi tovariš Koritnik, je prišel oni dan na delo ob pol sedmih. Vratar ga ni opazil, saj je ravno zapisoval delavce, ki so zamudili. Prišel je torej tovariš Koritnik v pisarno in se oddahnil, ker šefa ni bilo nikjer opaziti. »Hvala bogu«, si je mislil, saj res ni treba, da stalno coklja tod okoli. Malo dela človeku ne škodi in vzel je v roke časopis, da bi pogledal včerajšnje rezultate. »Pre-
snete barabe, izgubljajo tekmo za tekmo, mi, skupnost pa plačujemo in garamo zanje. Ha, ampak prišel bo čas in javno bomo to ožigosali in ukinili dotacije. Mi, tovariši ne bomo podpirali takšnega nogometa, ki naj bi bil, pravzaprav bi moral biti zabava in ventil duševnega sproščanja množice«, se je razvnel toariš Koritnik in se tako razjezil, da mu je kavica v sapniku napravila resnične težave, ki jih je poplaknil s konjakom iz spodnjega predala. Oh, oh, kar malce pogrel ga je ta^ konjak in enolončnica mu je šla zelo v slast, čeprav je obenem pomislil, da imajo slabo kuharico, ki poleg tega, da ne ve nič o kuhi, polovico mesa kar sama pospravi.
Šesti člen božje zapovedi se
tudi ne izvaja.
Ni malo tistih, ki neznajo razlikovati kaj je tuje in kaj ne, zato se jih družba otepa z vsemi sredstvi. Razni zmikavti^ še posebno radi napadajo družbeno imovino. Seveda tudi privatna ni izvzeta, še posebej, če je dana prilika na raznih sejmih, razstavah in samopostrežnih trgovinah. V tržaškem listu »Gospodarstvo« piše, da so v letu 1972 v ZR Nemčiji v 85 trgovinah veleblagovnega koncema Karstadt zalotili 29.000 tatičev. Pri letni inventuri je manjkalo blaga po prodajalnah za 69 milj. mark. Vodstvo trgovine ugotavlja, da primanjkljaj raste iz leta v leto. Seveda gre nekaj tudi na račun razbitja in razsipa.
Tovariš Koritnik je šel po malici v proizvodne prostore in takoj je opazil kup nepravilnosti, ki jih je v potu isvojega obraza uspel odstraniti, pri tem pa si umazal tudi roke. Seveda jih je obrisal v svetlosive hlače, kupljene v »boutique«, prosim! Doma bo gospa seveda jezna in tudi slišal bo kakšno, saj mu je nič-kolikokrat že svetovala, naj nosi haljo, narejeno po meri, ki se mu prav lepo poda.
Druga kavica je bila malce premočna, saj mu srce, kljub njegovim najlepšim letom rado ponagaja. Srca, dragi moji, ne gre kar tako obremenjevati. Pravzaprav je tovariš Koritnik premalo utrujen: popoldne bo šel na TRIM stezo, blizu je tudi bife, da si bo potem lahko
Kovanje v novi Jugoslaviji
Na podlagi pridobljenih izkušenj stoletnega taljenja železa, delovnih navad in modemizacije železarn, so v preteklosti slovenske železarne odigrale posebno pomembno vlogo pri obnovi in industrializaciji Jugoslavije po letu 1945. V dveh desetletjih so dale tržišču okrog 7 milijonov ton raznih jeblenih izdelkov in tako prispevale velik delež pri izgradnji tovarn in komunikacij.
Slovenija je med deželami ev-rope z najibogatejšo zgodovino pridobivanja, izdelave in predelave jekla. Jesenice in Ravne imata že večstoletno tradicijo pridobivanja železnih in jeklenih izdelkov.
privezal dušo. Zvečer pa bo popeljal svojo soprogo malo ven, saj je tako srečna, če ni vedno med tistimi štirimi stenami njune nove hiše.
Premišljeval je tovariš Koritnik, same lepe misli so se mu podile po glavi in sam ni vedel kdaj je sredi dela zadremal. Ker ga ni nihče poklical je tovarno zapustil šele ob pol treh in vratarju se je kolcnilo, ko ga je videl odhajati ob tej uri.
Gospod Koritnik, ki sedaj ni bil več tovariš, je spotoma zavil v bife in ob pol štirih je negotovo stopal proti domu. Videl sem ga in ni se mi zdel podoben ne gospodu z aristokratskim nosom, ne tovarišu, le tovarišu, le rahlo pijan se mi je zdel.
T. K.
HUMOR
V MESNICI
»To je pa čudno, da nikoli nimate prašičjega mesa!«
»Kaj bo čudno, saj telečjega tudi nimamo!«
SPOMIN
Neka žena si je kupila zlatega hrčka. Soseda se čudi: »Zakaj ste kupili zlatega hrčka saj kolikor vem sploh niste prijateljica živali?«
»Res je, saj jih tudi sedaj ne maram! Veste zlati hrček me živo spominja na mojega pokojnega moža!« odvrne žena.
»Na pokojnega moža? Kako to,« začudeno vpraša soseda.
»Veste zlati hrček ves dan spi, ponoči pa začne pohajkovati in tak je bil tudi moj mož.«

Zanimalo vas bo
Št. 5-6 — junij 1973
Kadrovske vesti Zanimalo vas bo
KADROV SKA
PRIŠLI V PODJETJE:
(za nedoločen čas)
Štrajhar Jana	v	DE	10
Dragoš Valerija	v	DE	11
Podrzavnik Ivan	v	DE	13
Štergelj Matilda	v	DE	13
Gradišek Joži	v	DE	14
Lampret Marija	v	DE	14
Dragoš Marija	v	DE	14
Štrajhar Marjeta	v	DE	14
Rijavec Alojz	v	DE	15
Podobnik Gregor	v	DE	15
Kladnik Franc	v	DE	15
Golob Mihael	v	DE	15
Grabnar Dragica
v proizvodno tehnično DE Bajc Martina
v komercialno DE (za določen čas)
Maček Andrej	v	DE	13
Gašparič Verona	v	DE	14
Šuštar Alojzija	v	DE	14
ODŠLI IZ PODJETJA:
(iz delovnega razmerja za nedoločen čas)
—	Klun Cecilija iz DE 10 — sporazumna razrešitev
—	Kunstič Anica iz DE 10 — samovoljna zapustitev dela
—	Hribar Ivanka iz DE 13 — lastna odpoved
—	Novak Vladislav iz DE 13 — lastna odpoved
—	Gradišek Jožica iz DE 14 — med poizkusno dobo
—	Zajc Olga iz DE 14 — sporazumna razrešitev
—	Šorn Kristina iz DE 14 — sporazumna razrešitev
—	Kosi Erna — iz DE 14 — samovoljna zapustitev dela
(iz delovnega razmerja za določen čas)
—	Gašperin Marjetka iz DE 11
—	samovoljna prekinitev pogodbe
—	Reberšek Terezija iz DE 10
—	samovoljna prekinitev pogodbe
NESREČE PRI DELU ALI NA POTI:
—	Jeras Frančiška iz DE 14 — obratna nezgoda
—	Pavlič Manija iz DE 10 — obratna nezgoda
—	Trebižan Helena iz DE 13 — obratna nezgoda
—	Humar Maks iz DE 15 — obratna nezgoda
—	Lombergar Milena iz DE 13 — na poti na delo
POROKE:
Mali Tončka por. REMS Krapež Boris
Rožanc Natalija por. KRAPEŽ Mali Milan
Poljanšek Majda por. MALI Klemenc Milka por. KUHAR Balantič Stanislava por. SRŠEN Kuhar Antonija por. SLAPNIK Ros Marija por. SKORNŠEK Novoporočencem želimo na novi življenjski poti mnogo sreče in osebnega zadovoljstva.
ROJSTVA:
Na jedilnem listu živali so tudi nerabni predmeti.
Človekov jedilni list je sestavljen iz raznih vrst mesa živali ah rastlin v tej ali drugi obliki. Toda na živalskem jedilnem listu najdejo marsikaj', kar je povsem neuporabno. Medeninasti hrošč je stare kosti, ščetke, gobe za umivanje, usnje, papir, perje, lepilo, krzno in še vsemogoče rastlinske in živalske snovi. V želodcu morskih požeruhov somov so našli konzervne škatle, čevlje vreče, ovčje kosti, poleg vseh mogočih rib, rakov in drugih morskih živali. Tudi divji prašiči žro vse kar jim pride pod zob. Takih vsejedcev bi lahko našteli še mnogo! Poleg njih je znanih tudi mnogo izbirčnih »Metk«, ki jim teknejo n. pr. samo te in te živali samo ta in ta rastlina. Med žuželkami poznamo več takih izbirč-nežev: že koloradskemu hrošču tekne v glavnem le krompirjevo listje, gosenicam kapusovega belina predvsem zelje, drugim zopet samo volna, roževina itd.
Orkester žuželk
Poletje je tu. V tem letnem času se narava razbohti v vsej svoji veličini. V zeleni gosti travi bomo slišali šelestenje kobilic, na morju ropotanje škržatov in v vinogradih cvrčanje čričkov. Te živalice kar tekmujejo med seboj, za pridobitev naslova najboljšega godca. Naj-brže vsak ne ve, kje imajo skrita svoja godala. Najboljši »solisti« tega orkestra so murni, poljske kobilice, zelene kobilice, kukci, škržati in še druge žuželke.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Uredniški odbor je prejel 12 rešitev križanke. Od teh sta bili samo dve pravilno rešeni in tako je žreb dodelil MARTINC Francki, L nagrado KONČNIK Lenčki, 2. nagrado
Pravilna rešitev križanke je sledeča:
Murne, ^ ki se radi vgnezdijo pri ognjišču ali za pragovi vrat, skoraj vsi poznamo. Na levem trdem krilu imajo nekakšno strgalo, na desnem pa rašpo. S tem drgnejo eno ob drugo. Cvrčanje pa je različno in ima svoj namen. Enkrat je to snubljenje samice, drugič svarilni znak, največkrat pa pomeni: »Tukaj sem«!
Najbolj prodirljiv in vstrajen glas ima drevesni muren, ki venomer ponavlja svoj »čri-i, čri-i«. Njegovo cvrčanje je snubilni klic in sicer prav nenavadna ljubezenska pesem, zakaj samica je gluha, ker nima služnega organa.
Poljske kobilice godejo z nogami. Stojijo nekako na prednjih nogah in dvigajo krepke zadnje noge tako visoko; da se stegna drgnejo na malih trdih čepkih, ki jih imajo na krilih. Tako nastane zvok, ki poleti in jeseni odmeva po travnikih.
Najbolj glasni godci v orkestru žuželk so bobnarji, katerih zastopniki so škržati. Ta glas pozna vsak potnik sredosemske-ga morja. Spominja na hrešča-nje krožne žage. Zvočni organi škržatov tičijo tesno pod krili na obeh straneh trebuha. To sta dve majhni jamici z velikimi pokrovi, ki jih za ojačanje glasu žuželka dvigne ali spušča. V teh jamicah so bobniči ali zvočne membrane in ojačevalec, ki je sestavljen iz zganjene membrane in tako imenovanega reflektorja ter cevke, skozi katere prihaja zrak. Najprej sprožijo mišice zvočne membrane in zrak v jamici v tresla j e. Le-ti razširjajo zganjeno membrano, ojačevalec treslaje še bolj poja-ča, končno popustita pokrova, izhod je prost in v naravo plane oglušujoče cvrčanje.
Najbolj čudaški izjem vseh bobnarjev pa je brez dvoma ku-kec, znan tudi kot mrtvaška tira. On muzicira tako, da trka z glavo ob les. To trkanje, s katerim koplje rove v lesnem tramovju, ali starem pohištvu, traja lahko tudi več let.
Med žuželkami, ki zaradi medsebojnega sporazumevanja tako-rekoč zavestno muzicirajo, je še druga kategorija žuželk, ki povzročajo šume in glasove le kot stranski glasovni produkt ali muzikalno spremljavo.
»KAMNIŠKI TEKSTILEC« GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK KONDA ALOJZ NAKLADA 700 IZVODOV KRŠKO
TISKA: »PAPIRKONFEKCIJA«
Praznik Breda — hčerko Golob Jožica — hčerko Močnik Ivanka — sina Ručigaj Pavla — sina Repnik Štefka — sina Šuštar Marija — hčerko Kos Marija — hčerko Krapež Nataša — hčerko Kuhar Milka — sina Mali Jožica — sina Rems Tončka — sina
Vodoravno: 1. up, 3. ar, 4. g, 9. JŽ, 11. los, 14. kolo, 17. ps, 19. ole, 20. at, 21. Eva, 22. bor, 23. Ip, 24. kadet, 27, ri, 28. al, 30. leto, 31. in, 32. ča, 34. uh, 36. Živel 1. maj praznik delovnega ljudstva, 44. SLO, 46. ko, 47. aka, 49. et, 50. ad, 51. tara, 53. rž, 55. tlak, 56. Rim, 57. že, 59. dom, 60. čar, 66. TT.
Navpično: 2. pretovoriti, 3. au, 4. gorila, 5. kobila, 6. kamele, 7. robide, 8. delegat, 9. jak, 10. ŽT, 15. kanon, 16. lirik, 26. vila 29. pust, 35. hlače, 38. jeleni, 39. raketa, 40. zarota, 41. debata, 42. nadure, 43. gemini, 33. rja, 45. oral, 48. kit, 52. ara, 54. žleb, 55. trik, 57. žena, 58. eros, 65. gol, 66. tm, 69. ra, 70. sa.