290. številka Ljubljanu, v ponedeljek 16. decembra. XXII. leto, 18811 SLOVENSKI MRI Izhaja vsak dan mvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeraan za avstro-ogerske dežele za vso leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za i eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah at. 13. Uprav ni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dnnaji 14. decembra. V naslednjem hočemo čitateljem podati tesno podobo parlamentarni!) dogodkov tega tedna. — V seji 10. t. m. razdelila je vlada cesarske naredbe glede državnih podpor zaradi škode po povodnjih na Koroškem in Tirolskem in zaradi nadloge po slabi letini v Galiciji in na Šlezkem. Slovenski poslanci kazali so na jednake razmere po slovenskih pokrajinah in upajo, da ne brez uspeua. Razdelil se je tudi načrt zakona za napravo dru-zega tira na jedoem delu Karol Ludovikove želez niče. Da ima popolnenje te gališke železnice v prvi vrsti le strategičen pomen, ni dvombe. Domobranski minister je odgovarjal na Lippertovo interpelacijo o znanem dogodku mej polkovnikom in neaktivnim podčastnikom, rekoč da je podčastnik sicer svoje kaznovanje sam prouzročil s svojim nespodobnim in nespoštljivim vedenjem, da pa je vender polkovnik prekoračil meje zakona, kateri ne dopušča, da se neaktivne osobe kaznujejo po vojaškem oblastniku ter pristavil, da bode polkovniku njegovo postopanje zagovarjati pred vojaškim sodiščem. Minister se je jako požuril z odgovorom na to interpelacijo, ni mu pa bilo dosti mari, ko so lani Mla-dočebi ga iuterpelovali zaradi psovanja češkega, jezika po nekem častniku. To je ministru očital po8l. Engel v po/nejšem govoru. — Vsprejel se je na to zakon o vojaškem naboru v drugem in tretjem branji. Tausche je utemeljeval svoj predlog, da se izvoli odsek za posvetovanje o spremembah zakona proti živinski kugi, z ozirom na velike škode, ki se gode živinoreji po raznih kužnih boleznih. Gr. Coronini stavil je predlog, da se spremeni carinski tarif v tem zmislu, da bi se uvažal bakreni vil.rijol brez carine, da se bode mogoče uspešno braniti škodi po peronospori. Ta predlog se je precej vzel v pretres in upamo, da bo na korist avstrijskemu vinarstvu tudi vsprejme. Sicer pa slišimo, da namerava vlada sama pospeševati produkcijo tega vi-trijola in nadejamo se torej, da se vitrijol ne bode drugo leto tako drago plačeval kakor letos. — V obrambo domačega vinarstva sprožila sta tudi Adami-e in bar. Moscon interpelacijo ua poljedelskega LISTEK Kranjsko muzejalno društvo in njegovo delovanje. (Konec.) Vrhu vsega tega pa so ga tlačila še mesta ee svojimi predpravicami in gosposke z brezkraj-nimi terjatvami, ki so so skoro dan na dan množile. Znano je, da so takrat smatrali trgovino kot poseben privilegij meščanov in zato je prepovedal cesar Fridrik kmetom da ne smejo se živino, vinom, žitom in drugo brano na deželi kupčevati ali o cerkvenih semniih takošno blago prodajati, nego da morajo vse, kar bi radi prodali, v trge in mesta pripeljati. To pa je nusprotovalo starim običajem, po katerih so tudi kmetje o semanjih dneh prosto prodajali svoje izdelke in pridelke. Pri cerkvi sv. Ivana v Bohinj i bila je n. pr. navada, da 80 na vneboliod in o bv. Ivanu Krstitelju po volji prodajati smeli in kupovati, ne da bi bili morali na Bled ali v Radovljico hoditi po svoje potrebščine. To pa je blejska gosposka Bohinjcem prepovedala in radovljiški ministra, da se novi nasadi z ameriško trto oproste davka za 10 let. Pri tej prilikj naj opomnimo, da je dr. Ferjančift ie pred nekolikimi dnevi izročil v finančnem mimsterstvu prošnjo Vipavskih občin za odpis davka zaradi škode po peronospori in da je to prošnjo priporočil re ferentu in finančnemu ministru. V tej seji vršile so se -dopolnilne volitve v različne odseke in voljen je bil dr. Ferjančič v odsek za spremembo volilnega reda, kar je dobrega pomena za predlog slovenskih poslancev o volilni reformi na Koroškem. Ker se državni zbor odslovi že 19. t. m., je ne glede na tvarino, ki stoji na dnevnem redu malo upanja, da ta in drugi volilni predlogi pridejo na prvo branje pred Božičem. — V seji 12. t. m. stavili so dr. Derechatta i. dr. na ministerskega predsednika interpelacijo zaradi razpusta društva „nemških visokošolcev s Češkega" v Gradci. Namestništvo v Gradci ukrenilo je razpust, ker je to po svojih pravilih nepolitično društvo imelo v svojih prostorih razobešene podobe nemških cesarjev, Bismarcka in Moltkeja ter podobo spomenika na ustanovljenje nemškega cesarstva v „Niederwalduu. S tem je stopilo na politično polie. Da nismo v zvezi z Nemčijo, bi se taki v okvir veleizdaje spadajoči čini ne zavirali z golim razpustom društva. Gradec se posebno odlikuje po činih te vrste. Ravno isti poslanec še vedno čaka, kedaj bode vlada odgovorila na njegovo interpelacijo, zakaj ni pred tremi leti dopustila, da se v Gradci slovesno praznuje 70letnica Bismarckova. Vergani in tovariši predlagajo, da vlada izda zakon o agentih za izseljevanje in da ustanovi državno pisarno za poizvedbe o izseljevanji. — Grozovitosti, ki se svetu razkrivajo v porotni razpravi v Wadovicah opravičujejo take uredbe. Ta moderna kupčija z ljudmi pa ni raz širjeua le po Galiciji, nahaja se po vsej državi, ne le z istimi izrastki, kakor v Galiciji. Tudi v Ljubljani bo nahaja. Omenimo naj še, da je Lienbacber odložil svoj mandat v budgetnem odseku in gotovo zato, ker mu niso več izročili justičnega referata in mu dali referat o poštah. — Skrajni čas je bil, da so Lienbacherja odpravili od justičnega referata. On, ki čini z Zallingerjem dvojico, ki pridno »podkupujeta stališče nemškib konservativcev, ki zvesto stoje na desnici, se tudi v j us tir nem poročilu ni meščani so dali razglasiti, da ne sme nikdo na deželi ne prodajati, ne kupovati, nego jedino le v Radovljici, in kdor bode kje drugodi prodajal, ta zapade kazni od pet mark, naj bode rokodelec ali pa gostilničar. Poglavitni uzrok nezadovoljnosti kranjskih kmetov pa je bil, da so graščaki samo na to mislili, kako bi mogli svoje dohodke pomnožiti s kmetskimi doneski in rabotami. Res je, da so bila vsa ta plačila in vse te rabote v urbarjih zabeležene, ali ravno vsled doplačil za turških vojen pomnožili so se davki tako grozno, da kmet ni več vedel, ali plačuje svojega gospodarja pravične terjatve, ali pa mora nove davke skladati. Graščine so namreč vedno več plačil in rabot od kmeta terjale, da bi ne bile na izgubi v očigled novim stroškom za deželno obrambo. Kdor pa ni hotel ali mogel teh pomnoženih davkov opravljati, prišel je v zapor, ali bil je celo usmrtjen. Da bi se temu izognili, zapustili so mnogi svoja zemljišča in se podali v mesta, ali pa so si poiskali milejšega gospodarja zunaj dežele. Ker pa tako zapuščeno zemljišče ni nič neslo, morali so sosedni kmetjo tem već plačevati, da gospodar ni mogel zdrževati, da ne bi tolmačil svojih nazorov v začudenje zbornične večine. Spominjamo se, da je tudi o resoluciji slovenskih poslancev, da bi se pri imenovanji auskultantov davala prednost onim, ki znajo slovenski, predlagal prehod na dnevni red. Temu pa zbornica ni ugodila Omenjali ste že, da je postavljenih za spodnjo gimnazijo v Ljubljani 3000 gld. v proračun za */■ leta in za kranjsko gimnazijo potrebna vsota za "/s leta- Kakor motivi pravijo, ima se Kranjska gimn»zija popolnem opustiti. Slovenski poslanci imeli bodo težavno stališče ker je minister drugo gimnazijo v Ljubljani izigral proti Kranjski. To pa jih ne bode motilo, ker spodnja gimnazija v Ljubljani nikakor ne dela odveč Kranjske, Če ee v poštev jemlje število učencev. Dverjeni smo torej, da se bode naglašala potreba in sicer cele gimnazije v Kranji prav v zmislu sklepa deželnega zbora kranjskega Pretresovanje mornarskega reda počasi napreduje, čemur se ni čuditi, ker je tvarina tako specijalna, da ne more v tej burni dobi vzbuditi občnega zanimanja. To pretresovanje je bilo pretrgano tudi po debati o budgetnem provizoriji. S tem predmetom se nam je obširneje baviti. Dosedaj ni bila navada, da bi se pri budgetnem provizoriji debatovalo in se na to tudi desnica ni pripravljala. PaČ pa je imela levica svoje nakane, a spodletele so ji. Ta debata je pomenljiva za politično situacijo. Treba se je spominjati dogodkov, ki so se vršili letošnje poletje. Zmaga Mladočehov in ž njuni po-množenje nasprotnikov verske šole, dala je povod odstopu kneza Liechtensteina. Govorilo in pisalo se je, da odpade njegov klub od desnice. Oteženo stališče Staročehov, pooštrenje razmer v posameznih pokrajinah vsled deželnozborskih volitev in razprav, vse to je kazalo, da ne bode več solidarnosti mej državnozborsko večino. — Levica je po svojih načelnikih svetu povedala, da bode oslabljenje in napake večine obračala v svojo korist. — Napravila je torej vojni načrt. Prišla je z interpelacijami v prvo sejo, 1. kaj misli vlada glede češkega državnega prava, 2. zakaj vlada prepoveduje izjave nemških občin in društev proti sklepom deželnega zbora češkega. S tem se je dal Bignal za boj. A prav iz zasede napadla je levica vlado in desnico pri debati o budgetnem provizoriji. — Plener govoril je bil na izgubi. Kmetje so dobro vedeli, da s tem gosposko v zadrego spravijo in zato so n. pr. Stu-dorčani v Bohinji celo pred cesarja poslali svoje pritožbe se žuganjem, da bodo svoja zemljišča zapustili, ako se ne bode cesarsko veličanstvo ua njih prošnje oziralo. Še hujše pa se je godilo podložnim kmetom onih graščin, ki so bile v najem dane raznim podjetnim špekulantom. Lastniki in oskrbniki takošnih graščin so le na to gledali, kako bi čim več dohodkov in dobitkov od najetih posestev izterjali, čeiavno so se bili po reverzih zavezali, da ne bodo od kmetov več zahtevali, nego je v urbarjih pred pisano. Na take reverze se najemniki neso mnogo ozirali, nego skušali so ne le v urbarjih zabeležene pristojbine, temveč tudi deželne in izvenredne davke za dotična posestva od podložnih kmetov izviti. In ravno ta okolnost je kmete najbolj razkačila, ker neso mogli razumeti, zakaj morajo zakupnike še posebej plačevati. In ravno cesar Friderik III. je imel navado vsa knežja posestva v najem dajati. Tako nahajamo koncem XV. in začetkom XVI stoletja sledeča posestva na Kranjskem, ki so bila raznim nižjim plemičem zastavljena: Fužine (Bela- nenavadno silovito, očital je viaiii, da se iz gole samopašnosti oklepa ministerskih stolov, da ji ni nikaka žrtva prevelika, da ji je ustava blago, s katerim — podlo trguje, samo, da se na krmilu vzdržuje. Zahteval je odgovor na interpelacijo zaradi češkega državnega prava in sicer nujno, ker cela Avstrija (!) hoče vedeti, kaj vlada o češkem pravu misli. — Nikdar se ni še v Avstriji slabše vladalo, kakor sedaj. Avstrija je danes predmet obžalovanja ali škodoželjnosti cele Evrope. Nemci v svoji ueiz-rečni nadlogi in stiski niso najhujšega koraka storili s tem, da so izstopili iz deželnega zbora češkega, priti ima še hujše. Nehote ue je človek vprašal, kje se pripravlja ta punt, katerega s tako strastnimi besedami propoveduje načelnik opozicije. Istinito, v tej meri Plentr še nikdar ni prekoračil meje zmernosti. Vsakemu novincu v politiki je bilo jasno, da strastne besede nimajo dejanske podlage, da takih razmer, kakor jih je govornik slikal, nikjer ni; a jasno je bilo vsakemu, da je to napad na vlado in sistemo, od katerega si je levica obetala gotovega uspeha. — Polastil se je bil zbornice neki nemir in po govoru Riegrovem, kateri ni tako srečno improviziral, kakor po navadi, se vznemirjenje na desnici ni poleglo. — Umrl je nemški pesnik Anzengruber in to je dalo povod, da se je seja na predlog Verganija že ob Vi 2. uri zaključila, da je bilo mogoče njegovim čestilcem pogreba se udeležiti. Po seji tega dne in pred sejo druzega dne bil je ministerski svet in tam se je določil odgovor na napade levice. Precej v začetku seje poprime besedo ministerski predsednik, zavladala je tišina po zbornici iu z neko njemu nenavadno odločnostjo in vzvišenostjo odbija napade Plenerjeve. Ministrov odgovor kulminiral je v izreku, da obžaluje, da je Avstrijec na tako poniževalni način o avstrijskih notranjih zadevah govoril in da ga to ne bode motilo, hoditi po isti poti, po kateri je dosedaj hodil s pomočjo večine ter da upa uspeh doseči. — Utis ministrovega govora je bil mogočen, desnica mu je burno pritrjevala in levica je imela Čut, da je temeljito tepena. Plener se je umikal, odgovor njegov bil je prazen in dolgočasen. Zmago desnice dovršil pa je moravski posl Žaček, kateri je v nemar pusteč vso diplomacijo neusmiljeno strgal krinko raz obraz opozicije in jo osvetljeval z njenimi lastnimi čini iz one dobe, ko je ona imela popolno oblast in je dovedla državo na rob propada. Žačekov govor ima splošno vrednost in kazalo bi podati ga doslovno slovenskemu občinstvu. Poročevalec dr. Kath-reinu ni preostajalo kaj govoriti iu je bilo prav, da se ni spuščal v stvar, temveč ker se je izvoje-val boj na češkem bojišči. — Po tako silnem nastopu levice bi bil človek mislil, da bode ona vse sile napela, da vsaj pri glasovanji vzmore. Levica je sicer glasovala proti, a skrbela je zato, da ne spravi desnice v manjšino, ker pred glasovanjem ostavilo je mnogo njenih članov zbornico. Deželni zbor goriški. Zadnja seja dne 2 6. novembra 188 9. (Dalje.) Popoludne ob 8*/i un nadaljuje seja. Poslanec vitez Tonkli pojasni v daljšem govoru svoje in svojih somišljenikov mnenje o tej zadevi, pohvali deželni odbor, da se je skrbno in požrtovalno trudil izvršiti prejeto nalogo; hvali tudi predloženi načrt nove norišnice, kateri ustreza po vsem znanstvenim in zdravstvenim zahtevam. On in tovariši bi rado-voljno za to glasovali, da se na podlagi tega načrta zgradi btaznica — če bi bilo sploh mogoče — toda v današnjih prežalostnih razmerah, katere je že popisal, ko je utemeljeval svoj predlog zastran državne podpore in katere je še živeje naslikal vitez dr. Pa jer v motivaciji svojega predloga zastran zgradbe železnic, — nikakor ne kaže lotiti se podjetja, katero bi po predloženem načrtu stalo 420 tisoč goldinarjev. — In če bi šlo samo za to vsoto, koja bi se poravnala v 50 letih, naj bi že bilo, toda po zgradbi nove blaznice zvekšali bi se tudi letni stroški za * prehranjenje umobolnikov, oziroma za vzdržavanje novega zavoda do 40.000 gld. in vsled tega bi trebalo vsako leto tudi večih doklad. To pa je ravno, kar mora vestne poslance strašiti v sedanjem zelo neugodnem položaji. Za zgradbo manjših poslopij, katera bi se potem dozidavala, tudi ne mara glasovati, ker bi tako dozidavanje prizadelo še veče stroške. — Govornik se tudi ne more ujemati z Kojčevim predlogom, po katerem bi ae imela zgraditi istočasno blaznica in bolnica in obe skupaj za manjšo vsoto, kakor je po načrtu določena samo za blaznico. Taka zavoda bi bila z ozirom na obstoječe potrebe po vsem nezadostna in dežela bi imela potem še veče stroške za prebranjenje svojih bolnikov, prvič, ker bi se morata prehranitnina v novi bolnici povekšati in drugič, ker bi morala potem — zaradi pomankanja prostora v tukajšnji — še več bolnikov zahajati v Tržaško bolnico. Ker bi se vsled] tega povečala premena občinam, glasoval bo on s svojimi somišljeniki proti odsekovemu in Rojčevemu predlogu. Ker se ne oglasi noben govornik več zaključi predsednik splošno razpravo. Dr. Roj ie se oglasi za besedo, hoteč kot poročevalec manjšine zagovarjati svoje predloge. — Poslanec Pa jer pa ugovarja, da naš deželni opra-vilnik ne pozna poročevalcev manjšine in da po skleneni splošni razpravi ima pravico govoriti samo še odsekov poročevalec. — On nima sicer nič zoper to, da tudi poslanec Rojic razvije svoje razloge, vender pa naj se poprej o tem glasuje, ali se mu ima izjemno dovoliti beseda ali ne. Ko zbor dovoli, razloži dr. Rojic v obširnem govoru svoje nazore in študije o zgradbi deželne blaznice in bolnice. — Kor je njegov referat slovenski pisan in ker je slovenskim poslancem že iz priobčenih brošur znano, kar namerava govoriti — zato, da ustreže izraženi želji, pravi, bo govoril italijanski. — Dr. Verzegnassiju kaže, da je zato mogoče sezidati oba zavoda za manjšo vsoto, kakor jo deželni odbor predlaga samo za blaznico z 220 posteljami skoro jednako, kakor je predlaga deželni odbor samo za blaznico z 206 posteljami; potem, ker se oddelek za navadne bolnike zida ceneje od blaznice in pa zato, ker bi se opustile olepšave, kakeršue so popisane v VVaidmannovem, po deželnem odboru priporočenem načrtu. Sploh mu je imenovani inžener sam zatrdil, da je pripravljen izročiti deželi za 350.000 gld. dovršena oba zavoda — po govornikovein nasvetu. (Konec prih.) peč), Radovljica, Smlednik, Kamenik gorenji, Primskovo, Naklo, Postojna, Vipava, Senožeče, Prem, Zajčjek (Haas berg), Logatec, Predjama, Lož, Reka, Devin (Duino), P a z e n (Mitterburg), Ribnica, G o d n i k ^(Guteneck), Ortenegg, Gaigau, Višnja gora, Kostanjevica, Do b r ep o I j e, Sibenek, Oal lenberg, Svibno (Scharfen-berg), Poljane in K o a t e 1. (A. Globočnik, Ueber-blick der Vervvaltunga und Rechtsgeschichte des Landes Ki a in, Laibach 1888). Kmetje so začeli počasi premišljevati, da vsi ti davki ne gredo v cesarsko blagajno, nego da jih graščaki ali pa njib oskrbniki v svoj žep utaknejo in za to se ni čuditi, ako so se začeli tudi dobro-mišlječi kmetje proti svojim gosposkam puntati. Tako so se že i. 1490 LoČani, Selčani in Železni-karji pritožili pri briženskem škofu, da ne morejo več tako neznosnih davkov plačevati. Škof je nevoljne kmete podučil, kam da gredo vsa njih plačila in jih zagotovil, da loška graščina ne bode novih davkov upeljevala, kakor to sosedne gosposke delajo. Ali previdni kmetje takim zagotovilom neso mnogo verovali, nego šli so 1. 1515 do cesarja sa- mega in tam zagotovili, da ne bodo drugih davkov plačevali, razven ako bode N. VelečaiiBtvo te od njih v pismu zahtevalo, ki bode zapečaćeno na ob-činarje poslano („in eiuem versperrtera prief zwi-schen die gemain"). V takem slučaji pa da bode „N. Veličanstvu s telesom in premoženjem, čez dan in ob noč, z vsem kar bode ono od njih zahtevalo poslušni in podložni." Najbolj so se pritoževali gorenjski kmetje, da morajo svojim graščakom preveč rabotati in prevečkrat vino ali drugo blago dovažati (tovoriti). Pa tudi drugi novi davki bo jih težili, n. pr. da so morali pri kupovanji ali prodajanji tako velikanske odstotke plačevati. Če je podložen kmet umrl, morali so dediči najboljega vola („Sterbocbs") graščaku pripeljati in ako je hišna gospodinja umrla, morala je družina njeno najboljo obleko graščini izročiti. Če je kedo hotel nove hiše ali gospodarstvena poslopja zidati, moral je visoko zidarino plačati in ravno tako tudi o prodaji hiš ali zemljišč deseti del vsote graščaku oddati. Kdor je pa kaj zatajil ali se pri plačevanji zakasnil, ta je moral znatno globo v denarjih plačati, katero je gospodar poljubno odmeril. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 16. decembra. V četrtek imu državni zbor poslednjo sejo pred Božičem in se leva zopet snide koncem ja-nuvarja. V prvej polovici januvarja bode pa deželni zbor češki nadaljeval zborovanje. Dvorni svetnik Lienbacher je izstopil iz budgetnega odseka, ker mu letos neso izročili poročevanja o proračunu ministerstva pravosodja, o katerem je on poročal več let, ter so ga bili odločili le za poročevalca o poglavji „Pošte". Zakaj da desnica ni izročila prvo-omenjenega referata Lienbacherju, ni težko uganiti, če bo pomisli, da ta mož več ne hodi ukupe z desnico in zlasti nasprotuje težnjam slovanskih narodov. — StaroČeški listi so precej zadovoljni z izjavami grofa Taaffeja, vendar „Politik" misli, da bode moral nastopiti drug pot, če hoče doseči svoj smoter. Nad strankami more vlada le tam stati, kjer imajo stranke blizu jednak smoter in vse vodi patrijotićno čuvstvo. Pri nas pa ni tako, saj je Taaffe sam indirektno moral karati opozicijo. Taaffe se mora bolj opirati in ozirati na desnico, ki je v desetih letih dovoljkrat jasno pokazala patrijotizem svoj. .Narodni Listy" pa mislijo, da bode osoda vlade Taaffejeve kmalu odločena, Če se ne nastopi drugega pota. V petek zvečer so se na Dunaji na ulici 8tepli nemškouarodni proilnemitl in dr. Pattaja pristaši. Trije pristaši Pattajevi so z nožmi ranjeni, pa tudi dr. Pattaj sam je dobil nekaj udarcev. Policija jih je razmirila in zaprla šest osob. V u a nje države. V Srbijo se je priselilo že 7800 Črnogorcev. Ker se jih vedno več priseljuje, je vlado jelo skrbeti, kam jih hoče naseliti, in je zatorej naznanila Črnejgori, da novih priseljencev sedaj ne more več vsprejeti. 2000 Črnogorcev, ki so že bili pripravljeni, da se izselijo v Srbijo, je zatorej moralo ostati doma Vest, da se je ruski carjevič zaročil z grško princesinjo Margareto, se zanikava. Zadnja leta se je mnogo o tem pisalo, katero princezinjo vzame carjevič za ženo. Imenovala se je neka he-senska, grška in črnogorska princesinja in glede na te vesti snovalo razne politične kombinacije. Sedaj se pa vidi, da nihče nič gotovega ne ve, in da najbrž še ni nič definitivno odločenega. Nek irancoakl list priobčil je pismo Bou-langerjevo, v katerem general pobija misel, da bi bil izid volitev drugačen. Če bi se bil on pred volitvami vrnil v Francijo. On ve, da bi pristaši njegovi ne bili zato dobili ni jednega glasu več. Vlada bi pa bila njega lahko poslala v Numeo in stranka njegova bi bila razpala. Le največji nasprotniki njegovi so želeli, da se povrne v Francijo, da bi ga lažje uničili. Če bi se dežela zaplela v vojno, se bode pa vrnil, da bode branil domovino pred sovražnikom. — Zbornica francoska je vsprejela tajne zaklade s 332 proti 192 glasom. Opozicija je bila napela vse sile, da bi pri tej priliki vrgla vlado, pa se jej ni posrečilo. Minister Constans je pri tej priliki stavil zaupno vprašanje. Torej se je sedaj zopet pokazalo, da ima sedanja vlada dovolj močno večino zase in je torej pričakovati, da se bode dlje časa obdržala. Posebno več novih poslancev je odločno za vlado, ker spoznava, da vedno menjavanje vlad škoduje ugledu države. V grdl&i zbornici je predlugal vodja opozicije, Delvanuis, da naj se premeni zbornični volilni red. Opusti naj se zopet pred tremi leti uvedeni listni skrutinij in zopet uvedo volitve po arrondis-sementih Število poslancev, ki se je bilo skrčilo na 150, naj se zopet pomnoži vsaj na 240. Delyannis zahteva za svoj predlog nujno obravnavanje, o vlad- Čuditi 86 moramo zares, da so gorenjski kmetje tako nasilstvo toliko časa prenašali in da se neso silovitih sredstev posluževali, nego da so se postavnim potom se svojimi pritožbami na cesarja obrnili in za pomoč prosili. Posebno so prosili, naj se jih obvaruje prevelikih rabot in prisiljenih tovoritev. Za tim pa so zahtevali naj bi smeli prosto po graščinskih gozdih pasti in potrebna drva pobirati, po jezerih in rekah ribariti ter na planine svojo živino goniti. Radovljski kmetje so se pritože vali pri cesarskih svetovalcih, da jim Krevgovi hlapci (Kreyg je bil najemnik blejske graščine) branijo, njih drobnico (ovce in ovne) po navadnih potih čez Škrbino v Tolmin, ali čez Krmo v Boleč in potem dalje čez Kobarid na Laško goniti, da se tam čez zimo prehranijo. (Takrat kmetje še neso skrbeli za zimsko krmo, nego so gonili po zimi svojo drobnico na Laško, a nasproti Lahi svojo po leti v tolminske in bolske gore). Najbolj pa je kmete razdražilo, da se graščaki neso držali predpisanih davkov in da so svojevoljno spremenili pristojbine, ki so bile v urbarjih zabeležene. Ako se graščaki neso več držali pravno določenih rabot in plačil, tedaj tudi kmetje neso nih krogih ;o pa preverjeni, da bode zbornica ta predlog odklonila. Na Špaujakeni t-o občinske provincijalne volitve jako potrle republičansko stranko. Voljeni so največ monarhisti iu se da iz tega sklepati, da ni kmalu pričakovati kacega državnega prevrata. Miuisterstvo se bode v km ' ■■n nekoliko prenovilo. Odstopili bodo finančni, vojn. in pomorski minister. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je frančiškanskemu konventu v Kamniku za popravila v cerkvi in samostanu 300 gld. — (Dnevui red seji Ljubljanskega občinskega sveta) v torek 17. dan decembra letos ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Naznanilo predsedstva. 2. Dopolnilna volitev v upravni odbor mestne hranilnice namesto g. Ignacija Kotnika. 3. Finančnega odseka poročilo o mestnih računskih zaključkih za 1888. leto. 4. Stavbinskega odseka poročili: a) o „filharmonične družbe" prošnji za premembo stavbinskih Črt na dveh straneh gledališkega pogorišča; b) o prizivih v stavbinskih stvareh. 5. Vodovodnega odseka poročilo glede električne razsvetljave pri vodovodni napravi v Klečah. 6. Obč. Bvet prof T. Zupana samostalni predlog za podporo knjižnici družbe sv. Cirila in Metoda. 7. Vsprejem občanov. — (Gospod Ivan Hribar,) glavni zastopnik „ Sla vi jeu deželni poslanec in mestni odbornik Ljubljanski, pristopil je, mudivši se te dni na Du-uaji, „ Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji" kot ustanovni k ter izroči) v roke društvenega blagajnika 6 2 gld. 5 0 nove., z besedami dvahi šestdeset goldinarjev 50novč. Iskrena bodi hvala blagemu dobrotniku revnih slovenskih velikošolcev Dunajskih. — (Zabavni večer „ Pisatel j s kega društva") bode v sredo 18. decembra v stekle nem salonu čitalnične restavracije. Čital bode goBp. prof. Š. Rutar spis: „Na gospesvetakem polji". Gosp. Pianecki pa bode iz prijaznosti igral več komadov na citrah. Gg. društvenike vabi k temu večeru odbor. — (Iz Gradca:) V soboto 14. t. m. bil je na tukajšnjem vseučilišči promoviran doktorjem prava g. Radoslav Toplak, bivši predsednik akad. društva „Triglava", c. kr avskultant, znan kot izvrsten pravnik in narodnjak. — (Hripa) se tudi po Ljubljani širi. Včeraj je obolel g. prof. dr. Vale nt a. — (Umrl) je v soboto g Josip Potrato, umirovljeni deželnega sodišča svetnik v Kranji, v 75. letu dobe svoje. — (V blazni ci v Feldhofu) umrl je g. Aleksander Altenburger, računski revident v Ljubljani. — („Matica Slovenska") opozarja vse one društvenike, ki so ji letos ua novo pristopili in imajo tedaj le II. del »Erjavčevih izbranih spisov", da dobe tudi lahko še vedno prvega in sicer proti založni ceni 70 kr. — (Podeljevanje obleke ubožnim otrokom.) Včeraj dopoludne ob 11. uri vršila se je v Čitalnični dvorani lepa dobrodelna slavnost, delila se je obleka revnim učencem in učenkam. 40 imeli več zakonitega temelja, na katerem bi lahko svjj pravni položaj nasproti gosposkara branili. Zato pa so začeli povsodi glasno zahtevati svojo „staro pravdo". Pritožbe na deželnega kneza, brižinskega škofa in cesarja neso nič pomagale, ker so najemniki in oskrbniki kar tajili, da bi bili oni kako novost upeljali, in tako so morali kmetje 1. 1515. za orožje zgrabiti. Četrta zgodovinska razprava v „Izvestjib", katero je napisal glmnazijalni profesor in marljivi društveni tajnik g. Julij Wallner, nam pripoveduje, kako se je slavni kranjski junak Herbar d VIII. Turjaški prizadeval, da bi bleško gospoščino kot dedno najemščino svoji rodbini pridobil. Ali ker je bil prijatelj protestantske novotarije se mu to ni posrečilo, akoravuo je sam cesar Maksimilijan II. 1. 1573. pri tridentiuskein kardinalu škofu za Her barda posredoval. Mesto njega bil je Ježef Len-kovič iz Freientburna za glavarja iu najemnika na Bledu imenovan. Prirodopisne razprave muzeja lm h „Izvestij" so: Prineski k ornitologiji Kranjske (f Dežman) „My-cologia Carniolica" (W. Vosb) in „O Litajskih rudninah na Kranjskem (W. Voss). Čeravno strogo znanstvena, vender je najvažnejša tudi za praktično dečkov in deklic dobilo je popolno zimsko obleko od nog do glave, po vrhu pa še peciva, dva dečka in dve deklici pa so bili posebej obdarovani. Slavnost, katero so s svojim pobodom povekšali: deželni predsednik baron W inkler, njegova soproga gospa baroninja Winkler, knezoškof dr. Misija in mnogo občinstva, pričel je ravnatelj Praprotnik s primernim nagovorom, po katerem se je vršilo podeljevanje. V imenu deklic zahvalila se je mala deklica in govorila toli čvrsto in razločno, da bo poslušalci bili kar zavzeti. Po zahvali od strani dečkov nagovoril je še knezoškof dr. Misija obdarovane dečke in deklice in jim na srce polagal, da naj bodo vedno ubogljivi. Podeljevauje obleke praznovalo je včeraj svojo pet ind vajset letnico in če pomislimo, koliko otrok je bilo v tem času obdarovani h, koliko veselja vzbudile so narodne blago-delne dame v srcih nežne mladine, moramo pač priznavati, da smejo s ponosom ozirati se nazaj na pretekla leta, v katetih so toliko blažega in dobrega storile. Posebna hvala bodi torej vsem izrečena, posebno pa cesarskega svetnika soprogi gospej Mariji Murnikovi, poleg nje pa blagim damam: gospej P r e m ko v i, M o o s o vi, gospicam: Marijani Souvanovi, Lujizi Orelovi.Kleinovi, Prem-k o v i in dr. — (Slovensko gledališče.) Včeraj predstavljal se je zopet „Revček Andrejčeku. Misel, da se prirejajo po znižani ceni ljudske predstave, bila je jako srečna. Kakor zadnjič pri igri .Mlinar in njegova hči", teko je bilo tudi včeraj gledališče prenapolnjeno, da je bilo težko preriti do sedeža. Igralo se je jako dobro. Gosp. Borštnik igral je „Revčka Andrejčka" izborno isto tako gospa Borštnikova, g. Sršen in g. Danilo in drugo osobje v manjših ulogah, izmej katerih se nam zdi potrebno, posebno omeaiti g. Verovška, ki v zadnji čas vidno napreduje in se je včeraj v ulogi županovi uprav odlikoval. Tudi g. Lovšin (Domen) bil nam je popolnoma po godi. — (Klub slovenskih hici k lis to v „Ljubljana") priredil nam je v soboto v dvorani tukaj šnje čitalnice izredno prijeten „družbinski zabavni večer". Gospoda reditelja Milan Levstek in Ivan Ogorelec sta s sodelovanjem svojih tovarišev vsestranski skrbela, da je bila zabava raznovrstna, mikavna in da smo se prav srčno radovali. Vojaška godba svirala je razvun hicikliške koračnice razne druge večinoma slovanske skladbe, biciklisti piikazovali so živo podobe v si kovitih skupinah in težavnih pozicijah, > čuli smo ubrani bi-cikliški zbor in čveterospev „Pihaj vetrič" (gg. Pribil, Pelan, Št a me ar, Dečman) naposled pa g. Gričarja, ki nam je prav vrlo prepeval baš za ta večer zloženi kuplet. Bilo je tudi več nagovorov, izmej katerih omenjamo govor g. Levstek a, ki je v toplih besedah pozdravil vse goste, izmej živih podob pa nam je najbolj ugajala trojica kolesarjev, ki so v jako težavnih pozicijah na biciklu po svoji opravi sestavljali narodno trobojuico. Večer bil je krasen in elegantno prirejen. Gospodje biciklisti neso štedili ni truda, ni časa, ni novcev, da so le povabljeni gostje bili zadovoljni. To pa se je doseglo v polni meri, vsi gostje bili so polni hvale na lepem večeru. Gospodje kolesarji izdali so ta življenje druga razprava, ker pripoveduje, da so se celo na mušicah in rakih glive zaredile, kakor na listji vinske trte, kjer provzročujejo vsem znano bolezen „Peronospera viticola." Pri rakih se glive pokažejo na spodnji strani zadnjega telesa, razjedo njih mišice in sleze ter naredijo, da raki v 12 do 18 dnevih brezdvojbeno poginejo. Tudi ribe imajo že svojo smrtrionosno glivo „Saproieguia lerox", ki se je opazila v ribnjakih Podturnom in na Studencu. Izvestjem je pridejana arbeologičoa karta Kranjske od gosp. vladnega svetovalca A. Globoč-nika, ki natančno in jako pregledno kaže vse tiste kraje, kjer se je dozdaj že kaj predzgodovinskega ali rimskega našlo. Karta je z velikim trudom sestavljena in zaslužuje torej vse naše priznanje. Iz tega opisa se razvidi, da je „Muzejalno društvo* dobro razumelo svoj poklic in da se je marljivo poprijelo delovanja na izbranem si polji. To delovanje pa bode postalo Še bolj uspešno in obče-koristno, ako pristopi društvu mnogo novih udov. Za tri goldinarje letnine dobi vsak ud „Izvestja" in ■me vedno brezplačno obiskovati vse muzejalne zbirke, porabljati bogato knjižnico in po svoji volji V društveni sobi učiti se. S. R. večer razven ilustrovanega kupleta tudi štiri strani obsežen list „Šaljivi Kolesar". Glava listu je prav dobro ilustrovana, na prvi stran* je pesem „Koles a rsk a", na dragi strani „Dirka na Vrhniki", potem mnogo kolesarskih, deloma ilustrovanih dovtipov. »Šaljivi Kolesar" je sploh tako dobro uredovan, da nam je prav žal, da ga ni več, kakor samo jedna številka. V imenu vseh povabljencev usojamo se gospodom biciklistom za preprijetni večer izrekati najiskrenejo zahvalo. — (Domača slikarica gospodična Ivana Kobilca) otvorila je včeraj v dvorani tukajšne realke razstavo svojih slik in se tako občinstvu predstavila kot prava umetnica. To nam bode putni I vsak, kdor obiše izredno to razstavo, na katero sme Ljubljana biti ponosna. Gospodična Kobilca razstavila je, kakor se čita na vabilu, 31 umetuiških proizvodov svojih. To je veliko število, katero nam pa še bolj iinponuje, ako si ogledujemo sliko za sliko, jedno lepšo od druge. Težko se je odločiti, katerej bi dali prednost, kajti vse se odlikujejo po svežem, krepkem koloritu, po pristni karakteristiki in tehniški završenosti. V portretih kaže gospodična Kobilca nenavadno silo. To vidimo zlasti pri portretih njenih roditeljev (štev. 25 in 26) in druzih znanih osob Ljubljanskih (gospdč. Souvnnova, gospodični Baumgartnerjevi, g. Baumgartner, gospa Schafer itd ) Ti potreti slikani so štev. 20 —26. v oljnatih, štev. 27. — 31. v suhih barvah, izdelani pa uprav izvrstno, kakor se vsakdo lahko na svoje oči prepriča. Tem 31 številkam dodala je gospodična Kobilca še troje manjših brez številk Na paleto n. pr. naslikala je v pomanjšani obliki „Citrarico" in „Mamico kavopivko", na navadno šolsko tablico pa žolto rožo in šnpek cvetlic tako pristno, da bi gledalec kar roko stegnil po lepih cvetkah, femej množine jak i srečno in umno mej zelenjem razstavljenih slik ugajale so nam izredno: „Holandsko dekle", .Skrinja stare matere", „Citrarica" in pa omenjeni portreti, katerih nekateri so uprav mojsterski. Razstava je bila danes in včeraj dobro obiskovana. Včeraj došlo je kacih 150 osob. Naj nihče ne zamudi ogledati si to razstavo, krasne umotvore ženske roke, umetnic^ Ljubljančanke! — (Oprostilni listki.) Ljubljanski župan je tudi letos pozval prebivalstvo Ljubljansko, da bi se oprostilo novoletnega in godovnega čestitanja s tem, da vzamejo oprostilne listke v prid mestnega ubožnega zaklada. Trgovca gospoda Karo! Karinger na Mestnem trgu št. 9 in Albert Schiill jr na Kongresnem trgu št. 7 sta blagovoljno prevzela raz-pečavanje oprostilnih listkov. Vsak oprostilni listek velja 50 kr. Imena dobrotnikov se bodo objavila. — (Okrajni zastop Celjski) bode imel svojo prvo redno sejo dne 28. decembra t. I. dopoludne ob 9. uri v Koscherjevi dvorani. Na dnevnem redu je ob jednem pregledovanju letnega računa za 1. 1888 in proračunov za leti 1889 in 1890. To se je skupilo zategadelj, ker je prejšnji okrajni zastop že bil razpuščen začetkom 1889-, novi pa še le potrjen koncem avgusta t. 1. Kakor razglašeni oklic kaže, sme vsak, kdor spada pod Celjski okn.j, pregledati zgoraj navedeni t ni račun in pa proračune v pisarni okrai epa :r.stona. — (Iz Borovnice) se . •> poroča: Včeraj -šuji veliki lov g. Galle-ta v Borovniško-Vrhniških hribih obnesel se je prav dobro. Udeležilo se ga je nad 40 lovcev in so ustrelili 25 srn. Jeden Ljubljanski lovec bil je celo tako srečen, da je z jednim strelom podrl dva srnjaka, kar je res izjemen slučaj. — (V M o t n i k u ) razpisana je služba učitelja in vodje. Služba spada v III. razred in učitelj ima tudi prosto stanovanje. Prošnje do konca t. m. Telegrami Slovenskemu Narodu": Dunaj 15. decembra. V javne bolnice došlo je včeraj jako mnogo za hripo obolelih oseb. Popoludne imel je vrhovni zdravstveni svet dve uri sejo, pri kateri so bili tudi ravnatelj občne bolnice in ravnatelji drugih bolnic. London 15. decembra. Hripa se tukaj širi, osobito v okraji Westend. Še več nego ljudje, trpe konji na tej čudni bolezni. Dunaj 16. decembra. Včeraj bilo v cesarskem dvorci dve uri trajajoče ministersko posvetovanje. Cesar in vsi nadvojvode pojdejo za Ganglbauerjevim pogrebom. Rim 16. decembra. B Ca pitan o Fracassa" kategorično izjavlja, da doslej v Italiji še ni bilo nobenega slučaja hripe. Madrid 16. decembra. Mnogo oseb, mej njimi štirje ministri, za hripo zboleli. Obe mladi sestri kraljevi tudi bolni. Razne vesti. * (Nemški cesar) se je izrazil proti poslancu Mickelu, da ne priznava sedanjih strank v Nemčiji. On pozna le dve stranki, jedna je zanj, druga pa zoper njega. * (V Sebastopolji) prijeli so Angleža, ki je risal načrt mestnih utrdb. Pa tudi več drugih šumnih tujcev se baje potepa ob Črnem morji, o katerih se domneva, da so vohuni. * (Kaj stane sneg občino Dunajsko?) Spravljanje snega, ki je dosedaj pal, stane Dunajsko mestno občino že lepo vsoto 275 000 gld., pri tem pa še ni uštet prvi okraj, kjer mora sneg spravljati transportna družba. * (Misija japanske ga princa Arisu-gave Takekita). Japanski princ je prišel v važni zadevi v Evropo. Japanska vlada hoče odpreti tujim državam vsa pristanišča, zvito pa bode povišala carino od blaga s 5 na 7 odstotkov. Doslej je bilo odprtih tujcem le 7 pristanišč. Poleg tega predlaga japanska vlada, da se odpravi konzularno vodstvo v Japanu, in da bode prepire mej Japonci in inozemci razsojevalo najvišje sodišče japansko, pri katerem se bode pomnožilo število evropskih prisednikov, toliko, da bodo imeli večino v senatu. O tem se sedaj vrše pogajanja. Zjedinjene države in Nemčija so že pritrdile predlogu, dočim Anglija ugovarja premembi. Na Dunaji je imel princ nalog avstrijsko vlado pridobiti za namere japanske vlade. Pogodbe o tej zadevi sklenile se bodo s tujimi državami v obliki trgovskih pogodeb na dvanajst let. Meteorologično poročilo. prinaša v 23. številki naslednjo vsebino: Alternativa. — Slovenska kmečko-trgovska družba ob Dravi in Donavi. — O kritiki dr. Mah niča. II. K nasprotniŠkim razpravljanjem o nam očitanem razširjanju protestantskih načel. (Dalje.) — Povadil.sja kuvšin p6 vodu hoditi* . . . OčrWi iz ruskega življenja, spisal RtSSčin. (Konec.) — Živi, živi duh slovanski! — 30. marcija 1889. — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. „SLOV ANSKI SVET" izhaja po dvakrat na mesec, vselej IO. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju „SLOVANSKEGA SVETA" v Gorico. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta J gld., za četrt leta i gld. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno l gld. 80 kr., četrtletno 90 kr. •Tjr „LJUBLJANSKI ZFON" Ni. jI za vse ieto gld. 4.60 ; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. r fuj e? i ; 15. decembru. Pri Malici: Majo, FrOhlich. Stein, Cachi, Htittig, Seidner, TVndlur, Theiner, Maryn, Armstronv /. Dunaja. — Schuhitz iz Radovljico Pri Momi : Lowenbai:h, J-tfllč, "NVeislein. Tseliudi I Dunaj«. — H mes., Trnovskn ulice fit. 3. za vratnim katarom. 15. decembra: Antonija Smerdu, trgovka, 59 let, Poljske ulice it. 14. za spr denjeni želodca. Tržne cene r LJiiliIjćini dne 14. decembra t. I. ti. kr P&enica, hktl. . j 6 66 Špeli povojen, kgr. . — • &— Surovo maslo, - ■ — Ječmen, . 4 55 Jajce, jedno : . , . — O '08, . 3 10 Mleko, liter .... — Ajda, . 5 16 Govejo meso, k^r. Piobo, _ . 4 6« Telečjo „ i — Koruza, . 4 r.r> Svinjsko » a — Krompir, * . 3 35 KoStrunovo „ „ — Lrfjča, Grah, n . 12 - Piš.-uiec...... — ■ . H> — Fižol, . H - Seno, 100 kilo . . . a Maslo, kgr. ■ 1 - Slama, n „ . . . '2 Mast, . 1—66 Drva trda, 4 rjmutr. T spt-h fri&en . — 50 „ mehka, 4 „ 4 kr 66 90 3 8 56 50! 54 32 85 17 32 50 25 25 Q čaa opazovan j a Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm « 7. zjutraj 7 37 6 um. 14° C si. SVZ. obl. ■a 2. popol. 7380 mm. 1 6° C m. vzb. obl. 000 mm. S. zvečer 7395 mm. 1 2° C m. vzb. obl. Srednja temperatura 14°, za 24° nad normalom. JZDio.z^.a.JsJSia, borza dne" 16 decembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta .... gld. 86-10 — gld. Srebrna renta.....„ 86 50 — „ /ilata renta.......108 05 — , V , marčna renta.....100*90 — , \kcije narodne banke. „ 919— — , kreditne akcije .... f 31750 — ( [.ondon. . . , 117-25 — , Napol...... . y-32«/t — , kr. cekini , 5-57 — . IpmSke marke , ^7 60 — 4°/0 državno srečke iz 1. 186» 'J60 gld. 132 gld Državne srečke iz I. 1«64 100 , 173 „ Igerska zlata renta 40/„ ... 100 „ .'gerska papirna renta 5°/„ . . 98 „ >% štajerske zemljišč, odvez, oblig. — ,, i)tinava reg. srečke 5°/0 100 gld. 121 „ žemlj. obć. avstr. 4l/,°/0 zlati zast. listi . 1D» „ Kreditne srečke . . . 100 gld 186 „ ftudolfbve srečke ... 10 , 20 „ \kcije anglo-avstr. ba ike . . 120 „ 148 „ 1rammway-druAt. velj 17u gld. a v '222 daDes 8595 86 35 108-05 100 85 918 — 316 75 117-40 * 32'/, 5 58 57 70 30 Kr. 85 30 n 50 25 ,. 25 „ T6 , 20 75 Zahvala. Za čast, katero ste izkazali p. n. domačinci, druitveniki čitalnico in Ljuhljančanje v mnogoštevilni udoležitvi pri pogrebu našega nenadoma umrlega, ljubljenega in nenadomestljivega očeta, o'.imuni brata in strijca, gospoda Frančiška Graul-na mizarskega mojbtra v Gorenji Šiški, kakor tudi za prelepo vence, zahvaljujejo se gi-njene^a srca 1030) -ŽSLlVLJOŽl, Čudovite kapljice > sv. Antona Padovanskega. To priproBto in naravno zdravilo jo prava dobn-dejna pomoč in ni treba mnogih bosedij, da so dokiiže njihova čudovita moč. Če su le rabijo nekoli o dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu naj-trdovratiiejse želodčne "bolesti. — Prav izvrstno ustrezajo zoper he-morojidc, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, bozjast, zoper bitje Brca ter Čistijo pokvarjeno kri. — One ne preganjajo samo omenjenih buloznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vBako boleznijo. Prodajajo so V vseh glavnih lekarnicab na svetu; za naročbo in tioAiljatve pa jedino v lekarni CriHto-folettt v Cjoriei ; v I.jnl»l juni v lekarnab U. pl. Trukocijr iu G. Plv«oll ; v Trat u v lekarnah C. faueitl in G. II. Itovla: v lfeljnku v loka ni dr. Kiuii|»f°: v 1'onIoJIiiI v lekarni Fr. Itav« Hr<-i< li. 1348—8, Naznanilo. Zaradi preobilega druzega posla oddam takoj na račun od litra vina ali piva staro svojo gostilnico. Gostilnico oddam le znanemu in poštenemu gostilničarja in zahtevam tudi kavcijo. Prodam tudi lO.OOO litrov prav dobrega starega vina proti gotovemu plačilu. — Natančneji pogoji zvedo se pri lastniku gostilnice v Kravji dolini na mitnici (šrangO- (1029) 1 4! - (2 ' " šE) V „Narodni Tiskarni" i Ljubljani prodajajo ae 1. zvezek: 2. zvezek : 3. zvezek: 4. zvezek B. zvezek: 0. zvezek: 7. zvezek 8. zvezek po /iii/aui za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žoln i r. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz ltt. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Ol>raz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja političnega agitatorja. I. Lena Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta teubah. Izviren historičen roman iz sedem-najstegi veka slovenske zgodovine. I. Cvet in sad. Izviren roman. II. Bela ruta, bel denar. Povest. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po 1 gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve \ „Zbrane spise" po ' 50 kr. izvod, ako / si naroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (37—37) NARODNI TISKARNI" Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12. VIZITNICE v elegantni obliki priporoča .NARODNA TISKARNA4. Važno za bolne na prsih in plučih! Neobhoden za kašelj, hripu-voHt. zasllzeni«'- katar, oMlovNki kašelj, in za take, ki želč ohraniti »i čist in glasen glas; za skrofulozne, kr-vične, slabotne, bledičn« in krvirevn« je sok iz planinskih zelišč s primešanim podfosfornasto kislim apnom in železom. Lastni izdelek. — Gena 56 kr. Dobiva ao v lekarni Trnls6czy poleg rotovža v Ljubljani. Kazpodilja so vsak dan popofiti. 1 1 i i Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1852, št. 117 drž. zakonika z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. decembra 1862, št. 6 d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. I. natis. Izdalo društvo „Pravnik" v Ljubljani. Natisnila in založila „Narodna Tiskarna". Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani izvod trdo v črno platno vezan po 3 gld., s pošto po 15 kr. več. Izdajatelj io odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastniuu in tisk -Narodne Tiskarne".