„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M, Sldmšek.
Izhaja vsak drugi četrtek ter velja s poštnino vred dvo kroni za colo leto. Posamezne številko veljajo 8 vinarjev. - Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma11 v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila so plačuje cd navadne 4 redne vrstico (petit), če se enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 35 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Dnina11 v Mariboru in se ne vračajo.
Vesele velikonočne praznike
vsem naročnikom, posebno marljivim sotrudnikom in sotrudnicam želi	uredništvo.
Vstajenja dan.
(iospod je resnično vstal. Allcluja.
To je dan, ki ga je naredil Gospod, radnjmo m veselimo se !
Veselo je vzhajalo zlato solnce velikonočno nedeljo nad goro Kalvarijo, kakor bi nič več ne vedelo o strašnih prizorih, ki so se bili vršili ondi pred nekoliko dnevi. Doli v Jeruzalemu ' pa so se mirno Jn zadovoljno shajali judovski larizeiji in pis-marji, kakor bi bili ravnokar dokončali najplemenitejši čin vi svojem življenju.. Vse je bilo mirno in se veselilo zlatega jutra. Le proti vrtu, kjer je bil Jezusov grob, so hitele tri pobožne žene, da bi mazilile mrtvo truplo .Gospodovo. Ž|e med potom so bile v skrbeli, kako bodo odvalilo odj groba veliki kamen, ki je bil zavaljen na grob. Ko pa pridejo h grobu, najdejo v svoje veliko začudenja kamen že odvaljen, in ko vstopijo, jih prijazno nagovori pnež-no-beli angel:	„Ne bojte se; vem, koga iščete. Je-
zusa Nazareškega.1 V s t a 1 j e, ni ga tukaj. Pojdite in povejte to njegovim učencem in !Petru.“
Kakor blisk se je raznesla po Jeruzalemu novica:: i„Gospod je vstal." Kdo more popisati veselje, ki je napolnilo ob tej novici žalujoče Jezusove učence, kdo popisati na drugi strani bridko razočaranje judov?. 'Ali je to mogoče, da je prišel na dan On, ki so ga tako varno pokopali? Saj so vendar videli, kako je vojščak prebodel njegovo srce, saj so z velikim kamenjem grob zapahnili, in celo zapečatili, saj so vendar postavili stražo pred grob. Alij fiaj bodo nazadnje res oni osramočeni in premagani? Kaj tedaj storiti? Hiteli so in podkupili stražo, jnaj taji Gospodovo vstajenje ter reče, da so apostoli truplo vkradli, ko je straža spala. Toda zastonj je bilo njihovo prizadevanje. Jezus se je prikazal Magdaleni in drugim pobožnim ženam, prikazal se je apostolom, ki so vsi neustrašeno pričali, da je Gospod v resnici vstal.
Po celem svetu so razlega danes ta veseli glas in pogum nam Itlajejo besede sv. Pavla: „Mi vemo, komu verujemo. Ako Kristus ni od mrtvili vstal, je zastonj naše oznanovanje in prazna naša vera." Sv. križ ni več znamenje sramote, pod križem ne stoji več sam mladenič Janez, kakor na gori Kalvariji, li Gospodovem grobu ne hitijo samo tri pobožne žene, o ne, tisoče in tisoče mladeničev stoji danes ju> naško pod zasltavo križa, tisočo in tisoče mladenk in gten biti h Gospodovem grobu, skazat mn čast iVsi ti uživajo danes nepopisno veselje, kajti častitljivo , vstajenje Gospodovo jim je porok, da bodo tudi oni vstali od mrtvih.
Kaj pa nasprotniki Kristusovi ? Ne manjka jih' tudi danes, katerim velikonočna AUeluja vzbuja le
neprijetna čustva.- To so oni, ki tajijo Kristusa Boga in pa oni, ki v postnem času niso vstali iz groba svojih grehov. Vsa narava poveličuje s svojin, vstajenjem od mrtvih vstalega Odrešenika, vabi jih, naj tudi oni poveličujejo Gospoda, toda njihova vest jim greni veselje, ker jim očita, da edino oni niso vstali.
Vrli slovenski mladeniči in dekleta, pojte'ssVi cerkvijo veselo Allelujo, dajte duška veselju, ki na-polnuje vaša srca. Gospod je vstal. AUeluja!
Sobolj ko plamenice, po zelenili hribih, še bolj kot kresovi po rodovitnih poljih naše domovine ‘ naj zaplamtijo vsa mladeniška srca v ljubezni do j Boga in do domovine! Potem' bo izšlo zlato veliko-! nočno solnce tudi nad bornim slovenskim narodom 1 in uresničile so bodo preroške besede pesnika Gre-I gorčiča:
Le vstani, vborni narod moj, do danes v prali teptan,
Tvoj je — vstajenja dan!
Okoli po svetu.
Ministrski predsednik Združenih držav v i Ameriki, Roosevelt, je ukazal, da se imajo iz Ame-J rike izgnati vsi anarhisti, ki so se tekom zadnjih treh let nasolili.
Dr. Korošec je predlagal v proračunskem od-' seku, da se pozivlje vlado, naj slovenske vzpored-' niče na celjski gimnaziji razširi v samostojno slo-: vensko višjo gimnazijo te(r začne s šolskim letom | 11)08-00 s petim gimnazijskim razredom.
Vlada namerava v kratkem predložiti državni i zbornici zakon glede živinske kuge.
Gosposka zbornica je dovolila rekrutni kon-I tingent, ko je državni zbor z veliko večino sprejel to predlogo.
Deželni zbor bo sklican Šele po binkoštih na daljšo zasedanje. Dotlej bo tudi gotova predloga o volilni preosnovi.
Umrl je državni poslanec Avg. Kaiser, bivši podpredsednik državne zbornice.
Odbor S. K. jS. Z. v Ljubljani se je tako sestavil:. Dr. Jan. Ev. Krek, predsednik; Luka Smolnikar, podpredsednik; Ivan Stele, tajnik; Alb. Jeločnik, taj. nam.; Jakob Sedmak, blagajnik; dr. Evgen Lampe, blag. nam.; Fraji Kos, knjižničar; Peter Bizjak, knjiž. nam.:
Olajšavo maturo je odredila tudi hrvaška vlada po avstrijskem vzoru.
Dunajski šolski otroci se v velikem slavnostnem sprevodu poklonijo cesarju dne 2ti majaj v. Senbrunu.
Poljaki bojkotirajo nemško blago. Vsi večji
trgovci v Lvovu in Krakovu vračajo pisma nemških trgovskih tvrdk s francosko opazko:	„Odklonjeno
zaradi pruskih hudodelsteiv proti poljskemu narodu.'4
Lucheul, morilec naše cesarice Elizabete, je .v ječi v Ženevi neozdravljivo obolel.
Stran 2.
N'A S D O M,-
V Ljubljani prirede kmalu vse slovenske , kme6ke zveze iz vseh pokrajin skupno posvetovanje zaupnikov, da se zedinijo za skupno postopanje v j gospodarskih in političnih rečeh v bližnji bodočno- . ati. Kmečka misel združuje kmete iz vseh slovenskih pokrajin na skupno delo;
Staročeška stranka se na novo organizira kot „Češka narodna stranka" in priredi -tv drugi polovici aprila kongres ■ svojih pristašev.
Češka ministra Fiedler in Prašek ter voditelji čeških strknk so baronu Becku izjavili, da zahtevajo odločitev v jezikovnem vprašanju, če ne, bodo odstopili.
Ban Raueh. Iz dobro informiranega vira se zatrjuje, da je ogrska vlada z banom Rauchom že opravila'in da v jeseni, ko bo hrvatski sabor zopet sklican, ne bo več bana Raucha v deželi.
Volilna reforma za Dalmacijo. Dalmatinski deželni odbor je dovršil načrt volilne reforme za Dalmacijo na sledečih načelih: Odpadla bi dva vi-rilista in zastopniki trg. in ;obrt. zbornico. Deželni zbor bi. imel 44 članov. Kmečke občine bi volile 28, mesta 9, veliki obdačenci 7 poslancev. Cenzus odpade, to jo, volilno pravico bi imel vsakdor, ki plačuje kakoršenkoli si bodi neposredni davek. Dose-daj je znašal cenzus 10 kron. Kmečko občine bi volile neposredno, ne po volilnih možeh, kakor je bilo dosedaj.
Gal iškega namestnika grofa Potockega jo v nedeljo, dne 12. t. m. pri avdijeaieji ustrelil slušatelj filozofske fakultete, Miroslav Siczvmski. Ko je izprosil šestccvni revolver, je zakričal: „To za krivico, ki se jo storila Rusinom pri zadnjih deželnozborskih volitvah." Grof je umrl črez eno uro, previden s sv. zakramenti. Zadnje besede rajnega namestnika so bile: „Poročajte cesarju, !da sem bil vedno njegov najzvestejši služabnik."
O silno redkem slučaju poroča neki nemški list: Sest bratov, ki jo vse rodila ena in ista mati v onem in istem letu, je nedavno prišlo v. Antver-penu na novačenje. To’jo gotovo slučaj, kakor se ni menda na svetu še pripetil. Omenjeni bratje so sinovi žieno, ki je pred 21 leti povila svojemu možu trojčke meseca januarja in potem zopiet meseca decembra.; Vsi šesteri bratje so zdravi in čvrsti, a naborna komisija je vzela v vojake iz vsako skupine trojčkov le po enega.
Angleški kralj Edvard obišče baje začetkom avgusta, ko se vrne iz Marijinih varov, našega co-
LISTEK.
I. 0. Žmavc.
Greh in pokora.
(Iz nemščino.)
(Dalje.)
7. Na potu.
General je prinesel s seboj iz glavnega stana povelje, !ki ga je pri zajutreku izročil polkovniku, ki se je gf.usilo: „Svadron naj bo pripravljen na vojni pohod, alii z drngfirni besedami:	častniki in
vojaki naj bodo pripravljeni, da so dajo postreljati ali ipa da postreljajo druge!" Upor Arabcev v puščavi leta 1803. se je začel z napadom nekaterih rodov, katerih navali pa Francozom nikakor niso mogli postati nevarni. Pa kakor se zgodi, da raste iz malega veliko, tako je prišlo tudi tukaj. Eden rod jo potegnil drugega za seboj in kmalu so bili naj-divjejši in najhrabrejši med njimi, Tuvaregi, po koncu.
Tuvaregi so se odlikovali med vsemi Arabci po plavih očeh, sivih laseh in jasni polti, tako da so jih imeli nekateri zemljopisni po pravici zji potomce starih .Vandalov. Pa naj bo stvar, kakor hoče, resnica je, da so prišli Francozi, ko so se uporu pridružili tudi Tuvaregi, v nevaren položaj. —
•Tisoči drznih jezdecev so napadali na vseh koncili 'Jrancoskio zemljo, požigali poslopja in preganjali begunce skoraj čisto do francosko vojske. Pri Senatki so se združili z upornimi rodovi in njihovim poveljnikom. Šejkom Si-Moha-med-Amzo in se pripravljali na glavni udarec.
Proti Sbnakti bi imel torej odriniti naššvadron in se v zvezi s pešci in topničarji pod poveljstvom generala Dešenija postaviti sovražniku po robu. Dva
Štev. 9.
sarja v Ischlu, da mu častita ob GOletnici vladarskega jubileja.
Zdravstveno stanje portugalskega kralja Ma-nuela jo zelo slabo. Sodijo, da je bila zastrupljena krogla,, ki je ranila njegovo roko.
V	Srbiji jo bilo od novega leta dozdaj umorjenih '49 oseb.
Crnogorski minister za vnanje zadeve je podpisal črnogorsko-grško trgovinsko pogodbo, ko bo veljala do leta 1917.
V	Rimu jo nameravalo 1600 jmgreboev, ki so spremljali truplo nekega delavca, uprizoriti demonstracijo pred avstrijskim poslaništvom. Policija se je postavila v bran, in ker ja bila drhal v premoči, ustrelila. < Na obeh straneh’ je več ranjenih, nekaj jih je mrtvili.
V	tParlzH je 50.000 delavcev brez dela.-
H
Razgled po domovini.
Somišljeniki, somišljenice!
Zahtevajte v vseh prodajalnah In tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze“: \ korist obmejnim Slovencem!
Iz šole. Nadučitelj na Ptujski gori Domici-jan Serajnik jo stopil v pokoj. (Zopet nastavljena je začasno upokojena učiteljica Leticija Kobale v Hrastniku. Začasni učitelj Karol Pinterič pri Sv.) [Miklavžu pri Ormožu jo imenovan za stalnega učitelja. V Skalskih Cirkovcah pri Velenju se ustanovi nova enorazrednica. — G. Josip Peitler jo imenovan uči-teljem-voditeljem šole na Muti.
S. K. S. Z. za Štajersko priporoča svojim članicam, haj lotos prirejajo jubilejne slovesnosti.
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, na Grajskem trgu, ki je začela poslovati dne 7. marca, izborno prospeva. V minolem mesecu, v prvih treh tednih poslovanja, je imela črez 110.000 kron prometa. Ker je posebno ob sobotah naval strank velik, bodo od sedaj naprej v sobotah' uradne uro od 8. do 12. ure dopoldne; v sredo in četrtek ostanejo uradne ure od 9. do 12. ure dopoldne. Pojasnila se dajejo vsak delavnik od 8, do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne,-
fini so se pripravljali, basali puške in* pištole, brusili sablje in nože. Tretjega jutra pa je sedel šva-dron na konje in se podal v boj med glasnim trobentanjem in krepkim „hura"!
Kakor je lepo in veselo videti taki pohod, vojska na sebi je vendar vedno nekaj težavnega in napornega v vroči Afriki še lolfiko huje. Sicer pride redko do velikih bitk, feato pa tem pogosteje do malih spopadov in prask: na ta način pade sicer malo vojakov bd sovražnega orožja, a toliko več od vročine, žeje in bolezni onomoglilh v peščen grob, katerega jim ne krasi noben venec, noben križ. Ves dan potujejo ubogi vojaki v neizmerni sol učni vročini po brezmejni puščavi. Sovražnik na svojih lahkih konjih, Pi se jih često komaj vidi, jo kmalu na desni, kmalu na levi, zopet spredaj, 'zopet zadaj, in Vznemirja vojake z dobro -merjenimi streli in napadi iz zasedCi Tako potujejo od jutra do večera v vodnem vznemirjenju, pričakujoč vsak trenutek smrti. Udta in grlo so od silno vročine Čisto suha, prsi ravnotako posušene. Cesto ne najdejo ves dan kapljice vode, s katero bi si pogasili žejo, ki jih muči silneje, ko najhujši glad. Voda, voda, vzdihujejo vojaki, ki se komaj pomikajo naprej ali pa 'držijo v sedlu. In vendar še vkljub vsemu temu ni gotovo, če najdejo zvečer ob taborišču vodo.
Sicer zagotavljajo arabski vodniki, da pridejo kmalu do potoka, pa pri zasledovanju zvitega sovražnika so so oddaljili od pravega pota; kamele z vodo napolnjenimi mehovi so odšle v drugo smer. Noč napoči, švadron obstoji ob potoku, ki je pa — izsušen.
„Raz konje! “ so glasi povelje. Celk) naš dobri trobentač more povelje le s silo zatrobiti, tako suhe so njegove ustnice. Jezdeci poskačejo, ali bolje popadajo iz sedel in kmalu je videti častnike, podčastnike, prosto moštvo *in konje vse vkiliiem se si-
Štev. 0.
Stran B.
fcl»A g
Is? poštne službe. Poštna oticijaiitinja Roza Lisec v Šoštanju je imenovana za poštarico 2. razreda 2. vrste istotara. — Poštna ekspoditorca gdč, Lojzika ‘Schatz v Framu pri Račah je imenovana za poštarico prli ;Sv. liju v Slov. gor.
la davčne službe. Davčni asistent Maks Fekonja je prestavljen od davčnega urada v Celju k davčnemu uradu v Cmurek.
„Zveza slovensko-Stajcrskih učiteljev in Učiteljic* bo zborovala n,a velikonočni pondeljek v Celju. Namerava se ustanoviti „Narodno-socialna zveza za Slovensko Štajersko".
Slovenska kmečka zveza si pridobiva s svojim mirniniv pošltenimi delovanjem povsod zaupanje.
Novi občinski volilni red je 1. aprila stopil v veljavo. Odslej i se bo volilo tajno.
Ogrska vlada je prepovedala pošti dostavljati „Štajerca."
Vojaški nabori so tu. Fantje, spel bote prihajali v mesto, kamor vas kliče cesarski glas. Kako tu v mestu gleda vse na vas, krepite mladeniče! Pokažite se zavedne, pokažite, da ste člani izobraževalnih društev! iNaj ne imajo tu v mestu naši narodni sovražlniki prilike, govoriti kaj nečastnega o vas in vašem nastopu! S tem bi ne škodili samo sebi, temveč Slovencem sploh. Torej,, fantje, korajžo, pa vse v pravi meri. Slovenske znake in trake lahko imate, tudi lepe „pušelce", ki jih dobite na izbiro. Kadilci si morate ciglare prižigati z vžigalicami naše Kr.^soc. zveze! Povsodi jih zahtevajte! j	Soldat.
Lonec srebrnega denarja so našli pri kopanju vrta učitelja Gajšeka v Mariboru. V loncu je bilo 800 do 1000 denarjev, a se še ne ve, koliko so stari,, kor so vsi pokriti z zelenim volkom. Najbrž so še iz predrimskih časov. Vtisnjene so na njih podobe živalskih teles.
Ustrelil jse je v Mariboru infanteijist Jožef Muršeo s samokresom v trebuh, ker je bil knzno-van zaradi zanemarjanja službe,
Rošpoh pri Mariboru. Dne 22. marca je umrl stari veteran Franc Potočnik v 80. letu svojega življenja. Kot vojak jo služil pri 47. pešpolku in se hrabro bojeval pod očetom Radetzkyjem leta 1848 in 1869. Kot delavec je bil vesten in marljiv.
Slov. Bistrica. Občina Sentovep je izvolila v svoji seji dne 29. marca enoglasno g. Petra Novaka, gostilničarja v Slov. Bistrici, za njegove zasluge za častnega občana. Iskreno čestitamo!)
D O ki.
Okrajni zastop na Ptuju ni več v prostorih staro šole (nasproti mestni cerkvi), ampak v poslopju stare mostno hiše.
St. Lenart v Slov. gor. Dne 3. t., m. je umrl v St. Lenartu v Slov. gor. sodni pristav Roman ‘Trstenjak po kratki bolezni v najlepši starosti. Mož je bil mirnega, plemenitega značaja; za njim žaluje mlada vdova. Bodi mu zemljica lahka!
Stoprce. Volitev občinskega odbora občino Stoprce se bode vršila dne 21. aprila ob 8. uri zjutraj v občinski pisarni v Stoprcih.
Nesreča. Dne .7. t. m. je med postajama Poli-čane-Ponikva vlak povozil železniškega delavca Brgleza, ki je kmalu nato umrl.
Šolski učenec ponesrečil. 20. 'marca se je podalo po končanem pouku več učencev iz BGstrice pri Falu in Kovnice na potu proti (domu v jamo za gramoz, kjer so se zabavali s skakanjem. /Pri ‘lej priliki si je upal USletni Mihael Goijjanc iz Lovnice skočiti v i globočino treh metrov. Po skoku je obležal z zlomljeno nogo.
Pod Rimskimi toplicami se je razbil splav. Oba splavičarja sta izginila v valovili,
S. K. S. Z. za Štajersko: V odborovi soji dno 2. aprila se je izvolil poseben odsek za mladinsko organizacijo« V odsek so voljeni: g. župnik Fr. Sal, Gomilšek, g. kaplan Ev. Vračko in gosp. vikar Jan. Ev. Kociper.
Pošta v Dobovi je dovoljena od trgovinskega ministrstva vkljub raznim zaprekam. Za stvar se je potegoval poslanec dr. Benkovič.
Umor v Spuhlji. V soboto večer je v Spuhlji pri Ptuju* žalostno končal nek fant. Bil je že večkrat zaprt, in ko bi moral tudi sedaj!zopet nastopiti novo kazen, je zagrozil, da mora še prej koga ubiti. Napadel je v neki hiši mirne ljudi,, a ti so se mu postavili v bran, in napadalec je bil pri tem z nožem usmrčen. To se je »zopet zgodila na tistem žalostnem Ptujskem polju, katerega, vedno bolj preplavlja grozoviti »ptujski šnops in po katerem so vedno bolj strastno prebira „Stajerc." potrebovali bi močnega in delavnega moža, ki|bi nas rešil te nesreče, a zdi se, da zastonj čakamo pomoči.
St. Ilj pri .Velenju. Naša občina je imenovala preč. g. župnika Fr. S. Smrečnika* kn.-škof. svetnika, soglasno častnim občanom. iPrav okusno izdelano častno diplomo jd izročil celi odbor preč. g. župniku dne 22. marca^
liti k potoku, kjer je ostalo med kamenjem v naj-globjih jamah le nekaj mlak umazane, mlačno vode. Kdor najde tako mlako,, se čuti srečnega; vrže se na zemljo in črepa v dolgih požirkih blatno in mlačno vodo. Cesto /pa so še te mlake polne majhnih pijavk. Treba si je pomagati s plaščem, skozi katerega precedijo vodo, a tuintam se še vedno prikrade skozi kaka pijavka, ki se zaje v jezik ali grlo in povzroča močno krvavl.’/enje. Potem se vržejo vsi utrujeni v pesek, postavijo straže in pričakujejo z mrzlično nepotrpežljivostjo prihoda velblodov s hrano. Ali kolikokrat pride jutro in nov dan še prej ko kamele! Tedaj poseže obupnp vsak po koscu suharja '(cvibaka) in ga spravi, kakor pač gre skozi grlo.
Taki so bili pohodi in boji, -ki jih je imel prestati tudi naš švadron v letih 1863. in 1864. Stare airiške čete so bile na kaj takega navajene in so prenašale vse stanovitno in molče. Ali novi poročnik Durije, ki je prišel še-le pred kratkim s Francoskega, še na to ni bil navajen in je le z največ-jio težavo in naporom zmogel vse težkoče. Polkovnik je to hitro opazil in si mislile moram videti, koliko Jahko zdrži poročnik. Pipec pa si je mislil: moram gledati, da se bo poročniku dobro godilo.
Ker je poveljeval poročnik'tistemu oddelku,, pri katerem je bil naš trobentač, mu je skazoval ta že od prvega dneva sem vse mogoče usluge. Na pohodu se ni umakhl, od njegove strani. Ce so bjli sovražniki na desni, je jezdil na njegovi desni, so prišli streli z leve, ,na levi, da bi tako na vsak način obranil poročnika pred kroglo. V boju je bil vedno zraven njega; nobeden beduin ni mogel napasti Ustnika, da bi ne imel prej ž njim opraviji.. V trenutku je dobil s sabljo po glavi ali pa je imel kro-fdio mjed rebri. V taboru je skrbel najprej za po-'D.čnika, mu prinesel vode, alli, če te ni bilo dobiti
mokrega malha, da je tega izsesal in se tako okre-pil. Potem mu je postavil šotor in skrbel za konja, svojega pa, ki je bil dozdaj njpgov najboljši prijatelj, zanemarjal.
Voj,aki so gledali vse to in kimali z glavami. Trobentača niso mogli razumeti. V službi je bil sicer vedno točen, poln spoštovanja in (pokorščine do predstojnikov, ali tolike pozornosti še dozdaj ni skazoval nikomur. Kaj naj to pomeni?
Nekega večera, ko po dolgem potu niso mogli dobiti nikjer v taborišču niti vina niti vode, pride Pipec k poročniku s polno steklenico vina in ga prosi, da si ugasi ž njim žejo. Poročnik noče, če on prej ne pijte, ita pa reče, da je že piFi. Seveda je mislil, da — včeraj. Odkod pa imaš vino, ga vpraša poročnik. ,,0“, reče Pipec, što je še ostanek včerajšnje porcije." Zdaj se je poročnik zafnvalil in pil, ker je bil v resnjci potreben. Edini trgovec pa, ki je sledil vojski, je pripovedoval častnikom, ki so si hoteli pri njem kupiti krepčilaj, da je zadnjo steklenico vina jkupil Pipec za deset frainkov. To je bilo vendar nekaj nezaslišaneglB'. Pelo Klale je izdajal Pipec za poročnika! Zakaj? Tega ni vedel nihče.
Poročnik sam je to slišal in pozval trobentača k sebi, „He, trobentač, kaj naj to pomeni?" „Ah, gospod poročnik", je rekel in to je bil mogoče njegov najdaljši govor v celem življenju, „ne zamerite! Zdaj je vse dobro. Najmlajši v šVadronu je vedno varovanec celega polka In ima pred drugimi posebne predpravice!" Poročnik se je smejal in odšel, trobentač pa je gledal vesel in zadovolftn za njim.
8. Življenje za življenje.
Po dolgem in težavnem hodu je dohitel naš švadron vehdar-le čete, ki so prišle iz Tijareta in krenil, tako ojačen po pehoti in tophičarstvu proti Senafkti, da bi napadel sovražnike od zadaj. Kraj
Slivuicu pri Celju. Davica je pobrala v Završali tri deklice; šola na Slivnici jo zaprta. — Pri nas imamo na dveh krajih dežjefino trtnico, in sicer na posestvu kmeta Franca Jagodiča v Voglajni (za
40.000	trt) in na posestvu Janeza Skale v Vinarjih (30.000 trt).
Nesrečo pri splavih v Celju. Dno 5. t. liri. je zadel splav ob kapucinski most. En splavar je pri tem padel v Savinjo, ki je zdaj narastla, se boril z valovi do železniškega mostu, potem pa izginil v valovih. Drug splav je zadel ob kobilo prijpečov-niškem mostu; en splavar je pri tem splezal!na kobilo, drugega so rešili. Zopet nekomu drugemu splavarju jo strlo nogo medi splavi, ranjenca so prenesli v bolnišnico.
L]ubno v Savinski dolini. Občinski odbor jo sklenil napraviti v trgu vodovod, ki bo stal okrog
30.000	Iv in bo iz visočiue 50 m ter daljave 2400 m dovajal na sekundo 8 litrov izvrstne studenčnice, ki se bo po ;ceveh razdelila v vsa poslopja trga in v dva hidranta. Napravo vodovoda je prevzela tvrdka Greiniz v Gradcu.
St. lij pri Velenju. Za župana je izvoljen pri nas prejšni župan Martin Koren, za svetovalca pa gg. Ivan Krajnc in Franc Vranjek.
Vransko. Umrl je 30. marca Jožot Musi, blag mož, bivši dolgoletni1 načelnik okrajnega zastopa, oče dveh duhovnov.
Koroške novico.
Cesar je potrdil zakonski načrt deželnega zbora, da se varuje planinske cvetlice, na primer planinko^
Celovška trgovska in obrtna zbornica si zgradi svoje lastno poslopje.
Cesarice Elizabete spominsko cerkev nameravajo ziidati v Krivi Vrbi pri Celovcu. Na prizadevanje arhitekta Hayibaoka, posestnika vil v Krivi Vrbi, se je odbor v to svrho že sestavil, kateremu najvišje in najvplivnejše osebe obojega spola pripadajo. Zaščitnica tega projekta je nadVodvodkinja Marija Valerijo. Cerkev se bo zidaJia iz prostovoljnih doneskov in darov.
Za pravice slovenskega jezika. Občina Sele jo vložila pri deželnemu odboru v Celovcu proračun za leto 1008 v slovenskem' jeziku 1 in prosila odobrenja, da mora pobirati višje doklado. Deželni odbor koroški pa je vrnil dotično vlogo občini Sele nerešeno. Kakor znano, je pred kratkim državno
sodišče na Dunaju razsodilo, da je koroški deželni odbor s tem kršil jezikovno ravnopravnost slovenščine na-Koroškem. Dne 1 20. marca 11)08. jo pa upravno sodišče razsodilo, da je dežeflni odbor koroški dolžan poslovati v slovenskem jeziku ii^da je kršil zakon, ker ni rešil vloge občine Sele. Zopet nov uspeh proti nezakonitemu postopanju nemškega deželnega odbora I
V Slov. Plajbergu so je 23. marca razdružila ona najstarejših koroških posojilnic. Vsled raznih okoliščin in svojeglavnosli voditelja je životarila bre/ denarja in brez življenja. Malo dolgov, ki jih je imela za iztirjali, jo plačala poclljubeljska. Bila je pri „Celjski zvezi."
Prevalje. (Prvo sv. obhajilo. — Pogreb.) Mi-čira jo bila slavnost, katero smo obhajali v nedeljo, dno 20. sušca, namreč prvo sv. obnajilo. Marsikomu odrastlemu je solza lesketala v očeh, ko jo gledal malo otročiče, kako so lopo spodobno šli s procesijo iz šole v cerkev, 80 po številu,. Po sv. obhajilu jo bila slovesna ponovitev krstne obljube in na to skupen zajuterk pri Eleitncrju in Steklu. — Popoldne pa so prvoobhajanci z drugimi šolarji vred spremili svojo tovarišico Miciko Oblak, ki je ravno leto prej prejela prvo sv. obhajilo, k zadnjemu počitku. Z ozirom na to je domači 'kaplan spominjal na grobu prvoobhajanoe, da držijo obljubo, dano Kristusu dopoldne pred oltarjem, zvesto do groba, da jim bo smrt enkrat tudi tako (lahka in srečna kiakor rajni sošolarici. Res ganljiv prizor jo bil to, ko so male prvoobhajanke belo oblečene svoji tovarišici polagale venec na krsto in se bridko solfcoč se, poslavljale od nje. Sestošolci so zapeli v slovo milo-jdonečo galostinko. To jo bil zares dan, kri so je moral vsakemu resno mislečemu človeku utisniti globoko v srce.
Prevalje. Na bofo nedeljo, popoldne po blagoslovu, priredi naš|p delavsko društvo pri Steklu svoj mesečni shod z veseloigro „Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček." Komur je kaj mar za uk in pošteno zabavo, naj le pride! vKdor so pa bočo bridko kesati, naij le ostane doma!
Železna; Kapla. Velikonočni pondeljek popoldne priredi „Izobraževalno društvo" veselico v zgornjih prostorih g. Kašperja \Veitzerja.
St. Danijel. Občinski odbor Jo sklonil zahtevo, da se v šoli vpelje slovenščina kot učni jezik na vseh stopinjah.
Zaliomcc. Vneti konjorejoe Janez Mi Ioni k jo prodal Jkobilo za 1040 K.
sam je štel pravzaprav le par zidanih hiš šejkovih !n nekaj koč njegovih ljudij. Okoli in okoli, pta sobi la rodovitna polja, ki so jih na vseh straneh obda jali visoki griči, in tvorili na ta način neko vrsto trdnjave. Ti griči so bili deloma neporasli, da, se je videlo kamenje, deloma zopet porasli z grmovjem in travo, vrh pa }e pokrivaf rodno oljčni fcozd. Na najvišjem griču so imeli vstaši utrjen tabor,. pobočje pa zavarovano s celimi kupi posekanih dreves, po katerih so bili skriti njihovi strelci. Beduinski jezdeci pa, več tisoč po številu, so krožili pod gričem, in ko so zagledali Francoze, so so zbrali na vjznožju utrjenega hriba.
Francoski general je dal takoj dvema kompanijama pešcev povelje, da prodirata raztreseno, da bi tako obrnili pozornost nase in jo odvrnili od bataljonov in Švadronov, ki bi potem lahko sovražnika napadli. Pa ;prvi strelci so prišli v nevarnost, da jih sovražnik odreže od ostale vojske; povsod so se zaganjali vanje beduini na svojih lahkih konjih in jih ovirali pri streljanju. Ker se tako ni bilo mogoče približati utrjenemu griču, sta dobija dva šva-drona konjiče, pri katerih sta bila tudi naš poročnik in trobentač, povelje, sovražnika napasti in prepoditi. Najprej je planil v boj oddelek lovcev na konjih, ali vse okolščino so bile neugodno, da ni bilo upati na srečen Izid boja. Vsak jezdec je namreč nosil seboj hrane Ra tri dni, in še krmo za konja; vrhutega je še dopoldne dleMo, tako da so bili plašči kakor tudi ostala obleka popolnoma premočeni, in da so tako še bolj obtežili konje. Napad se torej ni mogel zvršiti s toliko nag'lostjo in silo kakor sicer. Ko se je približal prvi švadron sovraž-nik*u na en strelja’', ga jo ta sprejel s tako silnim ognjem, da je imel takoj do 40 mrtvih in ranjenih; ni torej kazalo drugega, kakor obrniti se, če niso hoteli, da jih vse postreljajo.
Zdaj je hotbl general, da poskusi topničarstvo in (»oliota svojo srečo in je dal konjici povelje, da se umaklno. Afi — prepozno. Drugi švadron ;(e že dosegel v diru Vznožje griča, ko se je oglasila trobenta in zapovedala umikanje. Cisto od blizu jih je napadel cel dež krogelj Ez pušek beduinov, katerih še zdaj n p pasti niso mogli, in kakor bel oblak je prasnila na nje konjica Tuvaregov in jih še bolj zmešala. Začela se jo krvava bitka, mož proti možu.
M/ladomu poročniku je bi) ustreljeni konj, sam pa je ležal pod njim in si ni mogel pomagati. Dva beduina sta ga že napadla. Eden, je skočil s konja, gH zagrabil za lase in zavihtel sabljo, drugi pa nameril sulico. Kakor blisk je bil Pipec med njima. ,podif. enega s strelom na tla, drugegn. pa (zagrabil s svojo železno roko, potegnil iz sedla in treščil ob kamenita tla, da je obležal na pol mrtev. Zdjaj je skočil sam iz sedla potegnil poročnika izpod mrtvega konja in ga posadil na svojega. Poročnik sicer v začetku konjja ni; hotel vzeti, ali Pipec ga je posadil enostavno v sodlo in rekel; „Nič ni, pustite, g. poročnik! Jaz že najdem pot skozi to Kertuine. Vi ste ranjeni, jaz pa zdrav. Hop, hop'1"
Komaj je slišala modra in čila ^ival la glas, je božala kakor puščica čroz bojni prostor in kmalu tudi dosegla s svojim krvavečim .jezdecem francoske vojake. Zviti Pipec pa se je hitro vrgel na zemljo, se delal mrtvega, pri lem pa živo glodal za svojim poročnikom, in ko ga jo videl v varnosti, se jo nasmejal skoraj na glas, si mol zadovoljno roki in mrmral: „Vendar enkrat poplačano! Življenje zia življenje. Hvala Bogu!"
prihodnjič.)
Zdravnik: „Kje je bolečina, ali morda v glavi?" Bolnik: „No, v plečih, v glavi nimam nič!"
6te?.G.__________________ NAS
Ciganska prevara. Pri zadnjom sr&dpostnem semnju v Beljaku so cigiani na poseben način prevarili oziroma ogoljufali nekoga konjskjegia kupca. Imeli so naprodaj čednega, konjička* katerega pač 'sled previsoke cene ni maral nikdo kupiti. Ko na la način kupčija ni sbg so se pa z drugim kupcem pobotali, da bodo kon^ja menjali, kar se je tudi zgodilo. Prekupec jo imel Se na ko nekaj opravili, ter se je odstranil. Ko pa pride nazaj, pa ni bilo ne konja ne ciganov več. Popihali' so jo z/obema konjema v širni svet. Seveda orožn.štvo pridno Išče prekanjence.
V	Podljubelju se- je ustanovila organizacija fužinskih delavk.
V	Beljak pride poštni uradnik g. Papež.
DruSivena kronika.
Puščava. Bere se v „Našem Domu" o raznih društvih: izobraževalnih, kmečkih bralnih društvin, mladeniških in klekliških itd, U katoliških delavskih društvih so bore malo sliši pri nas na Štajerskem, pač pa so na Kranjskem ta društva bolj organizirana. Na Štajerskem jili je malo, komaj devet, in med le devetere spada tudi nase uruši to v Puščavi. Imamo vrlega gospoda predsednika, kateri so trudi za društvo, kakor tudi njegov tajnik. Gospod predsednik je sklical dne 22. marca odborovo sejo v društveno sobO jv mežnariji. A prišita sta samo 2, reci dva odbornika, akoravuo jih je v odboru še 5; šestega je namreč društvo pri odborovi seji ,dne 211. decembra 11107, moralo izključiti po paragrafu č. društvenih pravil. Le-ta bi sedaj rad delal nekako zmešnjavo v društvu. Uipomiiim. ga besed našega milostljivega kneza in škofa dne ii. maja 1000., ko so je naša društvena zastava blagoslovila:	„Česti-
tam iz vsega srca k pomenljivi slovesnosti! Bog potrdi milostno vaše obljube, in blagoslovi bogato vse člano hvalevrednega, kor. času primernega društva. Vihraj zastava Kristusova!“
Izobraževalno društvo v Nazarjlli priredi dne 20. aprila, to jc na velikonočni poneteljek v Lokah pri g. Franc J rmanu dve predstavi. 'Sodeluje' mozirska godba na Jok. Cisti dobiček jo namenjen za olepšavo loške kapelice. K obilni udeležbi vabi odbor.	I
Sv. Barbara v Halozah. Naše drušvveno življenje se lupo razvija. Poleg starejšega „Naprej-a** tudi našle mlado drevesce, ki smo (iga brez hrupa posadili v dobro zemljo, ne bode v rasti zaostajalo. S knjigami in časniki imajo'udje kršč. soc. izobf. društva večje veselje, ko pa oni s svojimi zabavnimi večeri. Naročniki na naše liste letos pridno naraščajo, tudi 'Mohorjauov je vkljub draginji »80 prirastlo; tako 'je navdušenje za dobro stvar, odkar smo se otresli — more na prsih. Za liberalne liste nihče uc mara, „Stajurcu" vsiljujejo trgovci nakupovalcem ali ptujski gospodje- svojim mešetar-jem, le nekaj užaljenih glav se v njem od časa do časa oglaša, na kar pa toliko porajtamo ko nalan-ski^ snbg. Pri kreditu skušajo nekateri naše pritiskati, pa s tem le kopljejo grob svoji ^posušilnici“; pri pilavi rajfajznovki mora duh ljubazni obveljati, ne pa strankarsko izkoriščanje dolžnika.
Laporje. Dne 22. sušen, so je ustanovila pri nas mladeniška zveza izobraževalnega društva. Blizu 80 mladeničev so je zbralo, ki so z zanimanjem paslušali vrlega mladeniča Fr. Žebot iz St. lija v Slov. gor. Z navdušenimi besedami jel vnemal mladeniča, da naj se združijo tvAmladeniško zvezo, ki ima namen, organizirati in izobraževati mladeniče, jih pripravljati za bodočnost. Dandanes se veliko zahteva od vsakega, potrebuje silno vsak gospodarske kakor politične izobrazbe, ki jo more dobiti le v društvih. Od mladine jo odvisna bodočnost domovine kakor tudi kmečkega stanu. Zatorej združite se v szvezo, je vzpodbujal govornik, da bo vas doba resnega dela našla pripravljene. Le če bo naš narod pošten, delaven in izobražen, bo zmagal vso nasprotnike. Po navdušujočih besedah domačega mladeniča Sim. Javernik, č. g. župnika, so jo oglasilo 30 mladeničev za zvezo. Za voditelja je bil izvoljen mladenič Simon Javernik, za namestnika pa Karl Kavkler. Kakor v spomladi vse/ 'ozeleni, so razvije novo življenje naglo in veselo in se prikaže cvetje, tako naj mladeniška izzvteza obudi novo živ-* ljenje med laporskimi mladeniči, naj se bujno razvija in cvete ter prinese obilno sadu , njenim udom, slovenski domovini in kmečkemu stanu!
DOM.	’	Stran 5.
Laporje. Želja po izobrazbi je združila? nas mladeniče v mladeniško zvezo. Zato je zveza začela dne 5. aprila s poučnimi shodi. Prišlo je nad 30 mladeničev. S. je v kratkih besedah pokazal, kakšnih mladeničev potrebuje slovenska domovina. Jasna glava, čisto srce in jeklena volja naj bo njih znamenje. Voditelj Javernik je vzpodbujal k složnemu delu in medsebojni ljubezni, tor za telovadbo. Več mladeničev se je oglasilo za pevski zbor, tudi hočemo kmalu nastopiti z igro in se lotiti telovadbe. Tako si hočemo vožbati duha in telo z združenimi močmi. Naj bi se vsi strnili v eno celoto, vsak pravi slovenski mladenič naj postane ud zveze.
Franc Jožefova šola v Ljutomeru priredi na belo nedeljo 26. aprila šolarsko predstavo v dvorani g. Kukovca. Spored: A. Koncert. B. Gledališke igre: 1. Skrb in smrt. Igrokaz v 2 dej. 2. Dom in tujina. Prizor iz življenja. 3. V hudih zadregah. Pođučljiva igra v 1 dej. Vstopnina: Sedeži I. 1 K;
1L SO n-in.; III. 60 v:(n.; stojišča 20 \1jin Začetek ločno ob 3. uri popoldne. Cisti dohodek je namenjen „Podpornemu društvu" te šole. K obilni udeležbi vabi učiteljstvo.
•
Odbor katoliškega slovenskega političnega in gospodarskega društva za ljutomerski in gornjerad-gonski okraj je sestavljen tako: vlč. g. Ivan Kunce, župnik pri Sv/ Juriju ob Ščavnici, predsednik; g. Jakob Zemljič, posestnik v Radincih, prvi podpredsednik; g. Jakob Rajh, ekonom v Ljutomeru, drugi podpredsednik; č. g.i Fr. Štuhec, kaplan pri Sv. Juriju, tajnik; g. Franc Štuhec, kmečki sin v Lo-garoveih, blagajnik; g. Matija Slavič, posestnik v Bučečovcih, knjižničar;, g. Anton Trstenjak, načelnik gornjeradgonskega okrajnega zastopat, g. Lud. Poštrak, občinski predstojnik v Moravcih, g. A'ojzij Rakovce, posestnik v Podgradju in g. Franc Šantl, posestnik v Crešnjevcih, odborniki.
Sv. Juri oh Ščavnici. Naša „Mladeniška zveza" je z novim letom, ko smo dobitt novega duhov- ^ nega voditeljja, krenila tudi v svojem delovanju ua novo pot. No poslušamo samo poučnih govorov voditelja, ampak mi fantje sami so vadimo v nastopih, predavamo navduševalne pesmice, pa se vadimo tudi v govorčkih. Žal, da še nas jo za našo veliko župnijo dosti premalo v „Mladeniški zvezi." Koako poučnega, koliko lepega, koliko navduševalnegia se sliši skoraj pri vsakem zborovanju, in kako žal nam je, da še pogrešamo tega in onega dobrega fanta, ki bi imel tudi čas in priložnost, din se kaj koristnega nauči, da si blaži srce. bistri um ter se uspo-sobi za poznejše resno življenje. Toda. kakor vsaka dobra, posebno pa še katoliška stvar, 'ima tudi naša mladinska organizacija seve nešteto sovražnikov. Hudobni jeziki nas smešijo in obrekujejo, naši narodnosti ali veri sovražni časopisi pa nas neprenehoma napadajo in sramotijo, tako, da ni čuda, če marsikateremu sicer dobremu fantu upade pSogum ter ostane rajši doma. Tedaj pa so naši sovražmiki, liberalci in nemškutarji, tudi že dosegli, kar so želeli. Fantje, ali naj tem hudobnim in .obrekljivim ljudem res mi sami pomagamo do njihovega cilja? Ne, in stokrat no! Bodimo fantje* bodimo pogumni, neustrašeni, korajžni ter kažemo to v takem-le ravnanju: čimbolj nas napadaja, obrekujejo in sramotijo, tembolj tesno se združujmo, zbinajmo, posvetujmo ter vsestransko pripravljajmo na odpor, kakor so vojak posebno takrat uri in vadi, kadar jo blizu vojska. In fantje mi imamo vojsko prav sedaj, ko nismo Jedini ne v verskih, ne v narodnih rečeh, ampak vstaja v sredi med nami vse polno odpadnikov in izdajlic, vtprskih kakor narodnih, nomčurjev in liberalcev. Zato nas je na shodu dne 8. m. m. vse zelo razveselil mladenič Al. Pla*oc, ko nas je na "podlagi pesmi „Kaj bo z nami?" navduševal, naj branimo svoje verskje in narodne svetinje neustrašeno nasproti vsem napadom ter
Izdajice zapodimo brez usmiljenja takoj, in iz spanja s|n vzdramimo, ker nas vora kliče v boj!
Vere prva naj verig/a
trdno skupaj nas drži;	•
narod bodi druga briga,
Saj nas Bog ne zapusti.
Darovi Tla razširjanje kinjižnice se hvaležno sprejemajo.
Gornja Radgona. Kmetijsko bralno društvo je v odborovi seji dne 29. marca t. 1. imenovalo gospoda predsednika Franca Horvat v priznanje velikih zaslug častnim članom..
Slivnica pri Ceftu. Društveno: Za letos seje odbor bralnega društva sestavil tako-le: Jurij Ja-godičT predsednik;; Matljla Cieflič, (podpredsednik. Drugi odbornika: Kozine Janez, Škafe Gregor, Jagodič Jože, Artnak Jože (blagajničar), BI. Dvoršak (tajnik in začasni knjižničar). Društtvo šteje (IB1 udov. uaUL'UtLaf. LtiGrA1'
^ ti til i-'j I • .	';	. .! : ....
Cerkvene nadeve.
Bolna č, ggp M. Tomažič in J. WolI sta bila v Gradcu operirana. Operaciji sta. se posrečili, nevarnost ja odstranjena in v kratkem se povrneta imenovana dušna pastirja med svoje ovčice.
Dohovaka vesti. Za župnika v Sv.. Bolfenkn pri) BiŠu v Ternovou je imenovan 5. g. Jože! Vodo-šek, dozdaj kaplan pri Sv* Pavlu pri Preboldu in bode dne 1. maja umeščen.
Duhovna gredica. .Veliki teden. Po prar vici ga tako imenujemo. V njem obhajamo spomin največje žalosti, pa tudi največjega veselja. To notranjo žalost in veselje nam kaže sv. cerkev v svojih obredih, zadnje dni velikega tedga. Veliki četrtek je še sicer dan veselja, dam ljubezni za katoliško cerkev, ker ta dan se je Jezus zapustil vsem, ki ga iščejcv v dušno hrano v zakramenlu sv. Reš, Telesa. A pri sv. maši po „Gloria“ postane vse nekako resno in žalostno. Orgije ne pojejo, zvonovi so utihnili, Sli so v Rim, kakor pravimo. Prične se začetek trpljenja Jezusovega. Najsvetojše se prenese na kak drugi kraj, oltarji se razdore v znamenje žajosti cerkve, ker so ji ugrabili Jezusa, pa tudi v znak opustošenja grešne duše, ki. je oropana Jezusa, Veliki petek je brez dvojbe najbolj žalostni dan za mater cerkev, Vzeli, oropali so ji ženina. Pribili po ga zlobni judje na sramotna križ. Tam visi na Kalvariji od vseh zapuščen in zaničevan On, ki le prinese) rešen je vsemu svetu. Ginljiv In pomenljiv je ta da« obred odkritja sv, križa. Trikrat zapojejo maAnik:	„Ecee lignum cmohri itd., po slovensko:
„Glejte, je« križa, ki je na njem viselo rešenje sveta." Nfl- to se izpostavi sv, križ vernikom v počeš-čenje- Tudi ti ga počasti, ga pobžno moli in poljubi spoštljivo sv. ramp. Sv. Reš. Telo se prenese v božji grob, da ljudje tam molijo v grob položenega Jezusa,	V grobu je Jezus,	a	grob ga	ni zakril zavedno.	Vstal bo Zveličar	in	zato se	začne cerkev ve-
seliti, Medlem, ko nas veliki petek vse opominja na pokorp, na smrt, nas veliko soboto sv. cerkev vabi in opominja, da se spet predramimo in prerodimo v novo življenje. Blagoslovi se ogenj, krstam voda in kadilo, oziroma pet zrnic za velikonočno svečo. Stari ogenj se ugasne in naredi in blagoslovi novi. Prižgejo se sveče in „večna pič“ spet prijazno miglja	in se raduje, ker	svetila bo vstalemu Zveličarju.	Vse to nam pravd	in	govori,	da tudi mi vgas-
nemo in zadušimo v sjebi vse staro, to je slaba nagnjenja greh in prižgemo nov ogenj življenja, ogenj pobožnosti in ljubezni do Boga v svojih srcih. —■ Ure tečejo. Veselje narašča*,, kipi. Kristus bo vstal. Alleluja. Vpjika noč je. Kristus je vstal. Premagal je svet in greh. Osramotil je svoje sovražnike. Trpel Je na križu,, a sedaj je poveličan. Isto je obljubil tudi nam: „Jaz sem vstajenje in življenje." (Jan. 11, 25.). Velika noč nam je porok vstajenja in drugega življenja. To nas lahko tolaži, nam daje pogum v fej dolini solz trpljenja. Mi se torej križa
ne bomo bali, ker križ
trpljenje
nam bo v
poveličanje. Vdeležujmo se, dragi bralci, lepili in pomenljivih obredov* velikega tedna z vso vnemo. Naj nam ne bocfe cerkveno opravilo v teh dneh prevol-go, dolgočasno. Premišljujmo, kar vidimo, obiskujmo pridno božji grob in se tam zatopimo v bridko Jezusovo trpljenje- Žalujmo s cerkvijo, dja se bomo 5 njo lahko radovali in veselili, ko bomo zaslišali vesefo (poročilo: AUelujal Zveličar naš je vstal iz groba! Alleluja!	C.
Sv. milijon se ]• obhajal pri Sv? Kunlgundi m Pohorju od dne 4 do 12? aprila pod vodstvom pnefc, gg. milijonarjev od Sv* Jožela?
Nesreča. C. g. župnik na Sladki gori, Martin
Krajne ti je nogo.
Trbovlje. Tu se je obhajal sv. misijon od 6. do 1(5. aprila. Vodili so ga 3 oo.jezuiti*Sz Ljubljane.
V Rajhenburgu smo obhajali sv.- misijon od 21. do 31. sušca. Vodili so ga Štirjh čč. gg. misijonarji od sv. Jožefa iz Celja. Udeležba je bila obilna. Sklep sv. misijona je bila lepa in veličastna procesija s presv. Rešnjim Telesom. Pj*ed procesijo se je blagoslovil novi misijonski križ, id so ga milostljivi g. opat darovali naši župni cerkvi,
<; ;te<:
Mladini.
Pismo mladeničem.
VII,
Prpd nekaj meseci pride k meni nek mladenič naše fare, ki je ravno vojaščino doslužii. Imeli so ga pri vojakih jako radi. Bil jaj četovoclja, in če bi 5e bil tam ostal nekaj časa, postal ,bi bil) naddeset-nik ali feldvebelj. Po kaj pa je prišel lantj k meni? Vprašat me je prišel, če šle je vpisani, pri; Marijini družbi. (Malo kaj ma ije v življenju tako razveselilo ko to, V. nevarnem vojaškem življenju si je ohranil ta mladenič čisto srce in veliko ljubezen do Matera božje. 'Kako malo je takih mladeničev! Ne smete si pa misliti, da je ta fant malo zaruknjen ali prUrknjon. Saj tako si bodo mislili naši hudobni Ib reralci, ki ne razumejo čednostnega življenja, ker ga sami ne poznajo. Fant je brihtne glave in je že govoril na mnogih shodih in še bo govoril.
Koliko jih je, ki se sramujejo Marijine zastave in se bojijo Marijine družbe bolj ko hudič križa! Kako žalostno je to! Naš narod je Marijin narod in veliko naših mladeničev noče pod zastavo Marijino.
Mladi človek, ki iz šole izstopi, je v, veliki nevarnosti. Tiakrat je človek najbolj, neumen, speče strasti se mu začnejo zbujati, hudobni duh in hudobni svet si prizadevata ga za se pridobiti. Ce se v tem času mladi človek ne okretne dobro, mislečih' tovarišev, lahko zajde na slaba in pogubna pota. Zato je Marijina družba tolike vrednosti. Kjer so mladi ljudje organizirani v Marijinih družbah, tam se držijo, tam eden drugega spodbujajo, slišijo večkrat koristne nauke, hodijo mnogo k sv, zakramentom in vstrajajo na potu čednosti.
Pa še nekaj drugega: Marijina , družba je najboljša šola značajev. Kdor hoče značaj postati, mora vstopiti v Marijino družbo in pri njej | stanoviten ostati. Katoliški značaj ,mora imeti pred vsem trdna katoliška načela. .V 'Marijinih družbah pa se ravno utrjuje mladi človekRfv teh načelih. Marijin družbenik se mora udeleževati (poučnih predavanj Marijine družbe, v katerih se razlagajo katoliška načela posebno z ozirom na zmote sedanjega časa. Marijin družbenik se mora udeleževati stanovskih svojih shodov. Vse družbeno življenje v Marijini družbi je uravnano po teh načelih. Vse v Marijini družbi diha katoliški zrak, i goji se spoštovanje do svetega iOčeta, ljubezen do cerkve, vsi dogodki so presojajo po 'katoliških načelih, gleda se na medsebojno bratovsko katoliško ljubezen, V Marijini družbi mora dobiti mlad človek trdna načela, da se potem vi življenju ne maja »kakor les od vetra.
Značaj mora živeti po svojih trdnih načelih. V -Marijini1 družbi se skrbi, da se navadijo mladi ljudje) živeti po svojih katoliških načelih,: V, Marijinih družbah imajo najizdatnejše pripomočke zoper svoje strasti, zoper nenravnost, lahkomišeljnost, lenobo in strah pred ljudmi., Mlladi ljudje spoznajo v teh družbah svojei katoliške dolžnosti1, medsebojni dobri vzgled vspodbuja k posnemanju, skupni sprejem svetih zakramentov in ; skupna molitev pa, daja nadravno moč in vstrajnost. Tisti, ki so bili v mladih letih Marijini družbeniki, ostanejo tudi pozneje na potu Čednostnega življenja. Katoliški značaj kaže glede teh svojih načel odločnost in pogumnost.' Marijino družbe pa mladega človeka šolajo v ne-ustrašenosti. Zavest, da jih' je več enako mislečih' skupaj, daja pogum, javni nastopi mladeničev kot Marijina družba jih utrjuje* skupni sprejem svetili zakramentov in javno kazanje svojega prepričanja dela človeka neustrašenega, V Marijinih družbah se mladi ljudje sami od sebe navadijo katoliška načela javno spoznavati in ■ za nje se pogumno potegovati. Kratko, v Marijinih družbah zore in dozore značaji. Marijina družba je sadrlnica katoliških značajev« Katoliški značaj ne postane Človek kan Črez noč. • Značaji morajo biti vzgojen!*	;	, ,
Štev. 9.
NAS DOM.
Stran 7.
Fantje! Le vsi pod Marijino zastavo! Marije se oklenite!! Ta fjvas bo vodila skoz; vihare mladega življenja v tiho zavetišče miru.
Opozoril sem enkrat fanta naše Marijine družbe, naj osdane zvest in naj sb ne* da premotiti od raznih skušnjav. Pisal mi je pismo, katero še zdaj shranjujem in katero me, je do solz ganilo. Evo vam nekaj odlomkov iz tega pisma:
11. 19 . v meseca • • . ob 4. uri popoldne je nehalo biti srce, ki me je med vsemi ljudmi najbolj ljubilo, srce moje drage mamice. jNa smrtni postelji — nikdar' ne bom pozabil — rekli so mi med drugim tudi sledeče: „Ljubi moj sin! Vidim, da te bom morala kmalu zapustiti, vidim. Ha ne bom več mogla gHedati, kod boš hodil, kaj boš delal. Dragi moj sin! Glej, da boš ostal priden, da boš delal veselje svojemu očetu, veselje vsem domačim ter, tudi svojim dušnim pastircem. Bodi cvet Marijine družbe, bodi pa tudi vednoto, kar si, namreč Slovenec. Zmisli večkrat, kadar te skušnjava moli, na svojo umirajočo mater. Moli za mo, in jaz bom tam prosila za te. Ker pa te moram zapustiti, zapustiti tako rano, spomni se, ljubi sin, da šo imaš eno mater, najljubeznivejšo mater, Marijo; nje prosi pomoči, k ujej se zateči v nevarnostih tega življenja; ona te bo gotovo sprejela podf svoj materni plašč (er te obvarovala vsega hudega. Na Marijo nikdar no pozabi, zmoli njej na čast vsaki dan tri Ceščena Marije . . ■“
VeleČastlti gospod! Misel na rajno mater, mi^ sel na le njene besede, m!e je že v rešnici obvarovala mnogokrat groba . . . Kot zvesti ud Marijine družbe, kot goreči Častilec Matere moje Marije vam zagotavljam, da ostanem v Marijini družbi do smrti ali do oltarja ... V mojclmt srcu ima le prostor ljubezen do Marije, ljubezen do tega, kar je dobrega in koristnega, za kaj drugega nimam svojega srca na razpolago . . . Verujte mi, gospod, jaz sem še navdušein za vse dobro, jaz Še nisem popačen, saj tega ne pusti moja mati . . .
Valovi burnega našega življenja še. butajo vedno v tega' mladeniča. Se ni jeklen značaj. Pa prepričan sem, da bo postal to po zvestobi do ariji n e družbe in po priprošnjah' > svoje dobre ranjke matere. Bog daj, dai bi nam Marijine družbo vzgojile mnogo, mnogo trdnih’ in jeklenih značajev. To srčno želi	mladinoljub Ev.
Mladenkam. Namenjena k posti«! pridigi, se pribUiž'am pretečeno nedeljo maši župni cerkvi; že od daleč zagledam družbo mladenk naše župnije pred cerkvijo v živahnem razgovoru. Tej družbi so sedaj še pridruži Rozika Slavinčeva. 'A' čuda! Ko deklico zapazijo Rofeiko, utihnejo im so nekako nenavadno hitro razidejo, oziroma so oodtainjo ena za drugo v cerkev. Roziki skoraj odzdravile nišo. Osupnjena obstoj? — potem pa mirno vstotoi v hišo božjo. — Ta prizor mi je bila neuglanljivia uganka. Rozika je bila do sedaj povsod zelo joriljuibijena, in to po vsej pravici; ni bilo daleč na okrog pridmejše in pošto-nejše mladenko od Slavinčeve Rozike. — Misel na čudmo vedenje deklic proti Roziki mi ni dala miru, vedno sem nehote premišljevala o Kem dogodku. Potom domu me doido Gaberjeva Franica, ena izmed omenjeno družbo — tudi prav vrlo. mladepka. — Kar hitro jo vprašam no vzroku čudnoga obnašanja deklic proti Roziki. Po kratkem obotavljanju mi zaupa sledeče: „Govori so, da Rozika no hodi po poštenih' pdtih. Videli so jo baje minulo sredo o polnoči stati nekaj korakov od domače ihišo — v skrivnostnem razgovoru z mladim možem. — Kor sem bila prepričana o poštenosti vrle Rozike —- slutila som takoj, da. ji vodoma ali nevedoma delajo krivico. Nadaljujem torej svoje poizvedOManje. Frančika trdi. da jo ponočno snMenjo Rozike z mladim človekom dejstvo, ki se ne da potajiti. Novakov Franček, ki so je ta dan tako pozno vrnil z ormoškega sejma, jo je sam ividef': spremljevalca sicer ni mogel spoznati, a to je videl, da je bil še mlad! Framček !le to novico povedal svejim sestram in te so skrbele, da se io tekom dvelh dni o tem govorilo po vsej župniji — le Rozika o vsem tem govoričenju ni ničesar slutila. ..Zakaj pa niste Roziko vprašale, kako ta stvar stoji" — odvrnem Franici, ,.to ie zelo krivo. Kako morete koga obsojati, ki ni imel priložnosti zagovarjati se. Prav je, če/ se ogibate slabe tovaršije, a vendar ne žalite nikogar, dokler niste popolnoma o krivdi dotične osebe prepričane! Tej stvari hočem sama
priti na sled.“ — Ta moja želja se je nepričakovano hitro izpolnila. Franica in jaz še nisve prišli do domače vasi,, ko naju doicle Rozika, ki je hitrih korakov sfjopala za nama; zajokana je bil«, &n razburjena, to sem videla na prvi pogled. Vkljub temu jo ustavim, ter jo vprašam, kam je namenjena. Čujte siediaj Rozikin odgovor: „Draga tetica, pomislite, omožena sestra Micika je zelo nevarno bolna; pravijo celo, da že umina; v sredo je zbolela; poslali so takoj po me, a črez noč takrat nisem mogla pri bolnici ostati, ker so tudi mati bolni, naša dekla pa je bila odšla za nekaj dni, k svojim. Morala sem toraj domu* da opravljam zaran živino. O polnoči sem se še le vrnila; svaik me jo spremljal, kor on in Micika nista dopustila, da bi jaz tako pozno po noči se sama podala na, defljno pot. Sedaj pa moram hitro uaprejf, ker skoraj dve uri holda j« do G. . . t. Prosim, molite za Miciko!“ — ,Tu odbežala je. — Ni treba več besedi! Franica je skrbela za loi, da se povsod izve resnica o Rozikini zadovL — Jajz pa mladenkam toplo priporočam: „Na razširjajte lahkomiselno nedokazanih govoric in varujte se nepotrebnega klepetanja in ne obrekujte nikogar. Nasledki ene same nepremišljene besede so veflkrart usode-polnj! “	i M.
Književnost
Slike iz štajerske zgodovine. V Gradcu, 1908. Založila Ulr. Moserjevaj knjlgDtrlnictt (Jj Meyerboff). Cena 20 v. T« knjižica se je po želji učne uprave štajerske kronovine priredila za Sole s slovenskim učnim jezikom. Pa tudi odrasla mladina jo bo s haskom prebirala. Kolikor natančneje poznavaš zgodovino* toliko daljše je tvoje življenje, ker no živiš samo v sedanjosti. Štajerska mladina, sezi po tej drobni knjižici in spoznavaj njeno vsebino! «ib	HV- ■ "
Razno blago.
Smeh In moški značaj. Nela znamenit živčni Specialist trdi, da se moški značaj precej lahko spozna po smehu dotičnika. Zdravnik je baje dognal sledeče: Vsak moški, ki se smeje z glasnim „ha, ha, ha“, Je jako impulziven, nestanoviten v svojih nag-nenjih ip hude jeze, sicer pa odkritosrčen in pošten^ „He, he, he“, je smčh hudoželjnega, ciničnega človeka, čigar samoljubje me pozna nobenih mej. Go* ljulivega, zahrbtnega značaja je mo&kl, ki se smeje s tistim posebnim „the, he, he0!, Ako mu gredo te besedice iz grla hitro in meketajoče, dotičnik ni hudoben, pa tudi duhovit ne. Bojiaeljiv moški, Id pa ima dobro srce in gorak čut, se smeje po navadi s „Ihi, hi, hi", ki ni vselej posebno blagoglasen. Kdor se pa smeje s polnodonečlm „Mo, ho, ho<*, potem je pričakovati, 'da je ta človek jako predrzen mladenič, s katerim ni dobro češenj zobati, če sta si nasprotnika. Globok, I epo-doneč in ne pneglasen smeh je vedno znamenje velike srčne dobrote, plemenitih, nespremenljivih čutov. Mi sevedalns moremo preiskovati, koliko ima ta živčni Specialist prav in za koliko se moti tuintam. Najbolj bo vedela, kakSne lastnosti označuje smeh moža, njegova žena, in mladeniča, njegovo dekle.
Elektrike ni poznal. Iz Hesenskega je prišel boljši kmet obiskat svojega sina vojaka v Moguno ter se nastanil v hotelu. Ko se je dobro naveflerjal, je Šel po 9. uri spat. ^Gostilničar, k! Je imel navado, da jo ob 1. uri popolnoči stopil na cesto ter pogledal po oknih, hotela, ali so povsod luči ugasnjene, je zagledal kmetovo spalnico razsvetljeno. Poslal je natakarja k njemu vprašat, ali mu morda česar manjka. Natakar je potrkal na vrata, kmet Je skočil iz postelje, nakar se je razvil sledeči razgovor: Natakar: Ali vam morda česar manjka, ker še žgeta luč? — Kmet: Sam Bog vas je prinesel, kako sem vas vesel. Niti očesa še nisem zatisnil, pihal sem, da me trebuh boli, a luči le nisem mogel ugasniti!
Dobra metoda. Sodnik: Ali ste izvršili tatvino tako, kakor sem bral iz protokola? — Tat: Ne tako praktično, prihodnjič uporabim vaSo metodo.
Listnica nreinlštva. Blagima sotnidnikoma, ki sta nam poslala snov za velikonočno prilogo, moramo javiti, da valed posebnih zaprek vkljub najbpljSi volji nismo mogli pri praviti priloge. — Več dopisnikov ne najde danes svojih sestavkov v listu. Zakaj, ne povemo. Kar ne zastari, pride pFihOcmjič. Nikakor pa se ne hadnjte nad urednikovi-čem — on ni kriv — in vam vsem iz srca želi veselo allelnjo!
Pohištvo
od najfinejSega do najprlpro-stojšega izdelka, kakor omare, postelje, divane, kredence, kuhinjsko pohištvo itd. Vse zelo trpežno in solidno delo pri liitri postrežbi. Z odličnim spoštovanjem se priporoča	204
Jožef KoSarič, Maribor.
Fran-Jofiefstr. št. 9., v lastni hiši.
©
Pozor vinogradniki!
Po pomoti še mi je ostalo par tisoč cepljenk laški rizlec na Rip. portalis za prodat. Cena 100 kom. 16 K. Oglasiti 80 je takoj pri Ivan Nofak-U posest, in trtničar
Sv. Urban pri Ptuju.	•______»
Ker je kurjav« s premogom vedno potrebna, skrbite za
trboveljski svitli premog salonske brikete, rujavi premog,
lefimt premog',
:: kovaško oglje, :: fNelmmst alrva,
rezana drva.
Vam postavi na dom
ANTON SERIANC
trgovec z lesom in premogom.
Tu se dobi tudi cement in apno.
TetelVen ttiei'. IOO.

^ J'
Oskrbiiištvo graščine Golič
: OMES
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa so no vleže. Ker so ta oves na redko seje, zadostuje «9 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 80 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Vzorce po 5 kil s pošto Iranko proti 3 K 20 vin. predplačila.
pri KONJICAH
::	Štajersko. ::
- ®
Mp
hm. lordif* to toHe!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi jo posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk iu las, proti izpadanju las in za odstranitev prhi ja (luskin) na glavi, to je
Kapilor št. I.
Cena je (franko na vsako pošto);
1 lončič 3 K 00 vin., 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.________________
Obstanek trgovine od leta 1850.	'»d
iSieJb.'tee'va.J'tee
zastonj da se Vam pošlje iluetrovani cenik z nad 200 slikami.
Št. 0. Nikelnasta ali jeklena re-
moutoir-mn 30 ur tekoča gld. P80
Roskopf...................  2’70
Št. 2. Nikel-anker-remontoir (regulator) .................„ 4’—
Srebrna.............„ 7-—
Srebrna s tremi pokrovi .	„	S--—
Št. 24. Nikel-anker-remontoir „Tula" s tremi močnimi srebrnimi pokrovi................  430
Št. 34. Srebrna damska rem.-ura .	„	3’10
Št. 11. Srolirna remontoir-ura za
gospode..............  S-30
St. 18. Srebrna anker ura, 15 kanv
nov......................n	—
ista z dvojnim pokovom .	„	G'40
Št. 102. Budilka z dnevnikom .	.	„	2'—
Št. 107. Kuhinjska ura .	.	.	.	„	2’40
8>F* Garancija veft let.
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj.
Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila na-::	::	::	:: tančno, vestno in jako ceno. ::	::	::	::
x Th. Fchrcnlraeh, x
jCVujveCj'«, tyvavnišlioi y.«l*>trn '»ii-
Maribor, Gosposka ni. 26. :: Filialka, Dravska ul. 2.
Posres*!

Čitaj 1 Pozor S
,£> Slavonska biljevina
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolili v prtilh, — prehlajenjn v grlu, hripavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemn kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d.
Delovanje issberno, vapeh siguren. Oena je .Branko na vsako p o Sto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povsetiu ali fia se pošlje denar naprej, — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od;
P. Jurišića,
(J56	lekarnarja v Pakracu št. 201. (Slavonija.)
I
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani,

Dunajska cesta 19. * v Hedjatovi hiši v pritličja * Dunajska cesta 19.
2sa.var\x3e
jl Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke.
7. Proti prelomom zvonove, in
3. Za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Eoina tScmača, slovenska zavarovalnica.
S'sroji le svojim 2