PRIMORSKI DNEVNIK
—i—
Leto XIX. Št. 179 (5554)
TRST, torek 30. julija 1963
OD PETKA DO VČERAJ^ JE BILO V SKOPJU SKUPNO^ 140 POTRESNIH SUNKOV
Po začasnih ocenitvah je pod ruševinami še okrog 700 ljudi Do sinoči so odkopali 896 mrličev, ranjencev je bilo 2180
vfnJLtt'fnJL ' "J*,™ ?Jl°P/e	ze,° verjetno zgraditi na drugem manj nevarnem terenu
Vzpostavljen zelezmskl, avtobusni in letalski promet med Skopjem in ostalo Jugoslavijo
Trenutno so potrebne predvsem montažne hiše in šotori z opremo ter strokovno osebje za gradnjo
Za na videz nepoškodovanimi zidovi se skriva povsem porušena notranjost
* *" 'T. Trn i' ti -1— iBir-iii«.imi n	.....
I ruševinami, a se zdi, da je še živ.
Skupina francoskih strokovnjakov je s svojimi aparati uspela lokalizirati neko živo žensko pod ruševinami Narodne banke, ki so jo nato uspeli rešiti, preteklo noč so odkopali 83 trupel, od katerih jih 14 niso mogli identificirati. Davi so oblasti javile, da je bil mestni predel Idadija, kjer je stanovalo 50.000 prebivalcev, uničen za 90 odstotkov. Na veliko število hiš so postavili table z napisi:
«Nevarno, prepovedan vhod». Gre za poslopja, ki so bila hudo poškodovana in ki jih bodo skupine delavcev porušile.
Stevuna poslopja se od daleč zdijo, da niso hudo poškodovana, tflda pokonci so sami zunanji razpokani zidovi, medtem ko je njihova notranjost vsa porušena.
Kakor poroča agenciji Tanjug, so strokovnjaki ugotovili, da bo razen 30 ali 40 poslopij treba vse druge hiše v središču mesta porušiti.
Reševalne skupine so danes odkopale izpod ruševin neke hiše 13-letno deklico Lenco Naumov, ki je bila pod ruševinami 79 ur. Deklica je hudo ranjena, toda zdravniki upajo, da jo bodo rèsili.
Neki starejši kmet, ki se je preselil v neko hišico v središču Skoplja, da bi preživel zadnja leta svojega življenja, se mora zahvaliti, da se je rešil, svojemu petelinu, na katerega je bil navezan in ki ga jè prinesel s seboj ter je spal z njim v sobi. Nekaj pred 3. uro v petek je začel petelin najprej peti, potem pa ne-
mirno kokodakati. Kmet ga je skušal najprej pomiriti, toda potem je zaslutil, da obnašanje petelina ima prav gotovo neki pomen, in je odšel na ulico «v pričakovanju — kakor je izjavil — tega, kar se je moralo zgoditi». Petelin ga je tako rešil: že ob prvem potresnem sunku se je hiša porušila.
Ravnatelj seizmološkega zavoda na univerzi v Skoplju je danes izjavil,, da je veliko število potresnih sunkov v teh dneh posledica potresa, ki je v petek razdejal mesto in ki je imel jakost desete stopnje Mercallijeve lestvice in ne devete stopnje, kakor se je prvotno domnevalo. Epicenter je bil nekaj tisoč metrov prav pod severnozahodnim delom mesta. Ravnatelj je dodal, da je potres nastal zaradi vdora zemeljskih plasti pod mestom. Ogromno premikanje zemeljskih plasti, ki se je začelo ob 5.45, se je ponovilo z nezmanjšano silovitostjo še dvakrat. Pozneje,' od petka do davi, je bilo skupno drugih 140 sunkov, od katerih sta bila dva pete stopnje Mercallijeve lestvice, pet četrte stopnje, 23 tretje stopnje, ostali pa šibkejši. Ker je šlo za potres, ki je bil posledica udora zemeljskih plasti, je po 'mnenju omenjenega ravnatelja treba izključiti, da bi se potres ponovil s tako silovitostjo kakor v petek.
SKOPLJE, 29.	— iz ruševin
nekdanjega hotela «Makedonija» v Skoplju so včeraj okrog 11. u-re potegnili živo belgijsko državljanko Susy Jacquemaert in njenega soproga. Ti turisti, gostje hotela, ki se je med potresom
docela porušil, so preživeli zakopani v ruševinah več kot 55 ur.
Skoraj neverjetno je, da so ti ljudje ostali živi, potem ko so bili tri dni zasuti. Izvlekli so jih iz hotelskega bara, kjer so ležali v svojih posteljah. Rešitelji trdijo, da so v trenutku, ko se je poslopje podiralo, padli s prvega nadstropja skupaj s svojimi posteljami v bar, ki je bil v pritličju. Le zaradi srečnih okoliščin so ostali živi.
Nečloveški boj za reševanje teh preživelih je trajal vse dopoldne, prav od trenutka, ko se je nekomu izmed vojakov zazdelo, da sliši glasove izpod ruševin. Ko so napravili dovolj široko odprti, no, so se spustili v rov najprej člani reševalne ekipe iz rudnika Kostolac, in sicer inž. Zečevič ter rudarji Petar Adjačič, Ivan Mir-kovič. Vukota Popovič in Sreten Pajkovic. Skupaj z njimi so bili tudi člani reševalne skupine Planinske zveze Srbije Branko Pro-tič, Bogdan Pajkovij in Srboljub Popovič, spremljal pa jih je tudi zdravnik Mirko Caran.
Nenadoma je reševalcem zaprl pot prečni betonski zid, toda skozenj so lahko razločno slišali glasove zasutih. V francoščini je bilo slišati «Vode, žejni smo!»
Ko so napravili v zidu prvo odprtino, se je iz nje pokazala roka, ki je trdno stisnila roko rešitelja Protióa. Pridušeni glasovi ljudi, ki niso imeli nikakršnega upanja, da bi se še rešili, so spraševali: «Kaj je bilo to? Bombardiranje, vulkan ali morda potres?»
Reševalci so, kar se da pazljivo, milimeter za milimetrom razširjali odprtino, zakaj tudi najmanjši napačni gib bi lahko zrušil betonske bloke in ubil ne le za-
Ki«p'u;„ s«aw;
podali nesrečnežem steklenico vode, prav tako pa so tudi nenehno
£
dovajali svež zrak. Iz razgovora z njimi so zvedeli, da si- ponesrečenci še zmeraj predstavljajo, da so v prvem nadstropju v »vojt
sobi.
Končno so izvlekli Susy Jae-quemaert, ki se je srečno nasmehnila, nato pa se onesvestila. Ambulantni rešilni voz jo je hitro prepeljal v bolnišnico. Na njej ni videti nikakršnih ran ali drugih poškodb.
Takoj so se lotili tudi odkopavanja njenega moža kakor tudi ostalih, o katerih domnevajo, da so še spodaj. Reševalci opravljajo svoje delo z največjo pozornostjo.
Nekaj po 13. uri so Izpod ruševin hotela «Makedonija» potegnili tudi Jeana Jacquemaerta, moža že prej rešene Susy. Zakonca Jacquemaert sta iz Bruslja dopotovala v Jugoslavijo kot turista. Jean je laže ranjen. Takoj «o ga prepeljali v bolnišnico.
Medtem ko so ga vlekli izpod ruševin in tudi pozneje na nosilih ter v reševalnem avtomobilu, se je srečno nasmihal, kakor da tudi sam ne bi verjel, da je rešen počasnega umiranja v ruševinah. Zares, po več kot 56 u-rah, odkar je prišlo do potresa, je le malokdo verjel, da so pod ruševinami še živi. Toda kot sta povedala Susy in Jean Jacquemaert, je spodaj pko*i betonske bloke in zrušene zidove še slišati glasove. Zato so reševalci prepričani, da so med ruševinami še živi ljudje.
Z ostalih ruševin so poklicali k nekdanjemu hotelu «Makedonija» vse člane reševalne ekipe lz *^SItoIca- ker upajo, da bodo v fuWvinah našli še žive. Kostelski rudarji, strokovnjaki sa reševanje pri podobnih nesrečah v rudnikih, bodo storili vse, da upanje tudi uresničilo.
... oi se io upanje tudi uresničilo.
.........."nHmm.....................-....................
Obilna pomoč iz vse Jugoslavije
Pogled iz letala na del središča mesta po potresu Mnoga poslopja se zdijo nepoškodovana, toda razen tridesetih ali štiridesetih stavb bodo
morali vse ostale porušiti, ker so nevarno poškodovane v notranjosti
BEOGRAD, 29. — Beograjski radio je javil, da je bil ob 22. S* v Skoplju nov potres, pri čemer se je porušila enonad-,'Topna hiša in poškodovane so bile druge stavbe, ki so bile pokonci.	*
BEOGRAD, 29. — v Skoplju so bili .preteklo noč in da-V| "ovi potresni sunki, ki pa so bili šibkejši, tako da se ni-. ?” Porušili niti razpokani zidovi, ki stoji jo; še pokonci. Sun-1 so sc ponavljali od 22.30 sinoči, toda reševalne skupine nadaljevale svoje delo in iskale morebitne ponesrečen-
. Kakor je povedal danes na '«kovni konferenci -predsed-U' izvršnega sveta LR Make-or»ije Aleksander Grličkov, s<’ do današnjih prvih jutra-"l'h ur odkopali 896 mrličev,
'«njenih pa je 2180, od katc-, nad polovico hudo. Po za-c««nih ocenitvah je pod ruše-'"'«mi še okoli 7Ó0 oseb. Ven-
dar pa upajo, da bodo dobili točnejše podatke s tem v zvezi že danes, ko bodo proučili rezultate iskanja na vseh področjih mesta, kjer posebna skupina francoskih strokovnjakov, ki je prispela v Skoplje, išče s posebnimi aparati «žive pokopane». Ta skupina je u-spešno delovala tudi po stra-
y>:eraj je bil četrti dan po trajnem potresu v glavnem mestu jytske Makedonije. Reševalci so -as'i že skoraj tisoč mrtvih in *‘z dva tisoč ranjenih, pod ruše-'"«mi pa je verjetno še okrog " ljudi, za katere se ne ve, ali 0 živi ali mrtvi. Toda zemlja |e še ni umirila: do sinoči je bi-'• registriranih skupno 140 po-resnih sunkov, od katerih ni hil “ eden — razen prvih treh ne-«ren — vse do 22. ure sinoči, ko 'r*, "'"ran sunek porušil še nekate-' delno porušene stavke. Ver-11,1 je, da novih žrtev ni bilo, .'T je promet po mestu ponoči epovedan zaradi izrednega sta-t	moč reči, do kdaj se bo
«Kodi,ja makedonskih bratov na-« .levala, čeprav so prav včeraj ^vzpostavi« normalni železniški, ‘ «bušni in letalski promet in v *ne kraje Jugoslavije z vlaki od-J«a okrog 50.000 beguncev iz Porušene^ mesta.
n ^« tem mestu moramo ponov-zapisati in poudariti, da so nar°di Jugoslavije takoj in v ■ Jvečji meri priskočili na po-»”c sv*>jiin prizadetim bratom. 10 ne more biti dvoma, da bo
v rekordnem času poskrbi,(eno ne samo za začasna stanovanja ponesrečencem, temveč tudi da bo zgrajeno novo glavno mesto Socialistične republike Makedonije, ki pa verjetno ne bo stalo na tem nevarnem terenu, temveč tam, kjer ne bo. izpostavljeno potresom.
Tudi vse Inozemstvo — z redkimi izjemami — je hudo prizadeti Jugoslaviji prjskočilo , na pomoč. Mednarodna akcija, ki se izraža v številnih pošiljkah zlasti sanitetnega materiala, je na ta način postala izreden primer mednarodne solidarnosti s prizadeto Socialistično Jugoslavijo.
Pri tem so se izkazali še prav posebno naši obmejni kraji, kate-rit prebivalstvo — ne glede na narodnost — z globoko iskrenostjo sočustvujejo s ponesrečenim prebivalstvom Skopja. In razumljivo je, da pri tem prednjačijo Slovenci vseh treh pokrajin, zlasti pa s Tržaškega, saj so do sinoči nabrali že čez tri milijone lir denarnih prispevkov, kar je razvid-do iz poročila SKGZ, ki ga objavljamo na drugem mestu*
hovitem ’ potresu v Agadiru. Skupina ima posebne aparate, ki lahko registrirajo glas ljudi skoraj osem metrov pod zemljo in celo utripanje srca.
Grličkov je dalje izjavil, da bodo za-sedaj začeli odstranjevati ruševine z mehaničnimi sredstvi samo v tistih delih mesta, kjer so bile nizke zgradbe in kjer je lahko ugotoviti, da ni bilo človeških žrtev. T,o dejavnost bodo postopoma raztegnili na ostala področja, potem ko bodo gotovi, da ni nikogar več pod ruševinami.
Grličkov je dalje izjavil, da so v teku zdravstveni ukrepi, da se prepreči širjenje epidemij. Vse osebe v mestu se morajo cepiti proti tifusu in proti drugim nalezljivim boleznim. Cepili bodo tudi vse člane reševalnih skupin. Grličkov je poudaril, da bi morali pomoč usmeriti sedaj predvsem v to smer, kakor tudi na vprašanje začasne nastanitve preostalega prebivalstva. Predvsem so potrebne montažne hiše, šotori ir. osebje, ki bo montažne hiše lahko postavljalo.
Na podlagi zadnjih ocenitev je potres uničil 34.370 stanovanj, poškodoval pa je drugih 9600, ki jih bodo lahko popravili. Grličkov- je dejal, da je bilo od' 80 do 90 odstotkov mesta uničenih ali hudo poškodovanih. študije strokovnjakov, ki bodo proučili geološki sestav tega področja, boder odločilne, ali naj se mesto znova zgradi na sedanjih krajih. Vendar na ,e verjetno, da bo popolnoma novo mesto zgrajeno na varnejšem področju.
Kakor rečeno, so reševalne skupine kljub ponavljan ju potresnih suhkov nadaljevale svoje delo, čeprav je sinoči nekoliko deževalo. Delo se je nadaljevalo Vso noč ob razsvetljavi reflektorjev.
Na pokopališč.« nadaljujejo pokopavanje mrličev. Na trgih so začeli kmetje prodajati poljske pridelke. Kupcev je malo, toda ko se kdo pojavi, da bi kupil sddje ali sir, mu .prodajalec reče; «Vzemi, to je darilo kmetov».
Železnica je doslej pripeljala v razne kraje države okrog 50 po-
nesrečencev iz Skoplja. Prevoz beguncev se nadaljuje.
Skupine delavcev se trudijo, da obnovijo delovanje vodovoda. Bolnišnice uporabljajo električno razjvetljavo s ppmočjo začasnih napeljav, ki so že sinoči Omogočile, da: so, razsvetlili nekatere mestne ulice, tako da so reševalne skupine imele olajšano delo. Bapke po o-dprle nekaj okenc, da polfcžniki lahko dvignejo svoje prihranke.
Odprli so že 46 trgovin -in jutri jih bo odprtih še nekaj. Začele so delati že tri tovarne, in S,irer tovarna -piva, cementa in «tekla. Cez nekaj dni pa bodo začele delovati še klavnica, mestna mlekarna, metalni zavod «Tito» in nekatere tovarne živilske imdustriie.
Od danes dalje je vzpostavljen normalen železniški, avtobusni in letalski promet med Skopljem in vso ostalo državo.
Danes so reševalne skupine "rešile dvajset oseb, ki so ostale pri življenju pod ruševinami. Trinajst od teh so rešili v nekem predoru blizu železniške postaja. Njihovo stanje je dobro, ker so bili le laže ranjeni. Neko 16-lètno dekle so živo in' zdravo rešili, potem ko je bila 79 ur pod ruševinami. Njeno mater in njenega brata so rešili nekaj ur prej, medtem ko je oče še pod
Republiški tajnik za notranje zadeve LR Makedonije je razglasil mobilizacijo vseh moških od 18. do 55. leta starosti na območju mesta Skoplja in okrajev Tetovo, Titov Veles in Kuminovo, da bodo sodelovali pri odstranjevanju ruševin in pri reševanju ogroženih ljudi v Skoplju.
Lastniki in uporabniki vseh prevoznih in tehničnih sredstev, ki jih je mogoče uporabiti za ta dela, morajo dati ta sredstva na razpolago mestnemu štabu za preprečevanje splošne nevarnosti v Skoplju.
Zvezni odbor, ki koordinira pomoč, je sklenil odpoklicati nekatere skupine zdravnikov in zdravstvenega osebja iz Skoplja, tako da bodo tam ostali le tisti, ki so nujno potrebni. Sprejeli bodo nujne ukrepe za obnovitev dela v mestnih tovarnah in poslali bodo tehnično osebje iz drugih delov države. Sklenili so dalje, da bodo občinske urade namestili v barakah in sprejeli bodo posebne ukrepe za rešitev najnujnejših finančnih vprašanj, ki zadevajo Skoplje ter ukrepe za normaliza-
Hlinil tiauiiiiiiiiiii umi | im mini umili ll|,l||ll„|,ll|
Potres v Iranu
TEHERAN, 29. — Danes so čutili v kraju Gagum v Iranu močan potresni sunek. Kakor javlja iranski Rdeči križ, se zdi, da ni žrtev. Po prvih poročilih je potres porušil več poslopij. Na kraj potresa so poslali reševalne skupine in še čakajo informacije. Prizadeto področje je blizu pomorskega mesta Bandar Abas ob Perzijskem zalivu.
cijo v šolah, na sektorju socialnega skrbstva in na drugih sektorjih.
Osrednji odbor Ljudske mladine Jugoslavije je začel organizi-rati mladinske brigade v vsej državi, ki jih bodo'poslali v Skoplje, kjer bodo pomagale pri ob-novi mesta.
Včeraj so skoraj vse delovne organizacije po vsej Jugoslaviji delale, da bi povečale proizvodnjo in da bi lahko čimprej dale
svoj enodnevni zaslužek ponesre-. narnn pomoč dali- Zvezni izvršni
že pripravljenih 18C0 postelj; Razen tega so že v soboto pripravili po vseh krajih Slovenije 500 ležišč, še vedno se javljajo številni prostovoljci, k! želijo oditi v Skoplje, da pomagajo pri odstranjevanju ruševin in pri drugem potrebnem delu.
Izvršni svet Srbije je sklenil dati za pomoč ponesrečencem 400
milijonov dinarjev. Doslej
. mn, nini, m, nminin.imminimii ■•munii   inmmmmnm
Pomoč iz inozemstva
Medtem prihaja iz vseh krajev sveta pomoč za prizadeto prebivalstvo. Sinoči je prišla iz Pariza s posebnim letalom skupina desetih francoskih zdravnikov. S seboj so pripeljali večjo količino krvne plazme. Avstralska vlada je dala na razpolago za žrtve 10.000 šterlingov.
Osma bolniška enoja ameriške vojske je prispela sinoči v Kuma,novo severno od Sikoplja in je danes prevzela prve ranjence. E-nnta razpolaga s 120 posteljami in z 209 bolničarji. Prjspela je v Jugoslavijo iz Zahodne Nemčije po letalskem mostu, ki ga je odredil predsednik Kepnedy.
V Rùnu se v raznih centrih na-
daljuje zbiranje lervi za ranjen-re. Tudi danes se je javilo veli. ko število ljudi, med katerimi so številni turisti.
Italijanski Rdeči križ je že postal v Jugoslavijo večje količine zdravil jn drugega zdravstvenega materiala ter krvne plazme.
Tudi vatikanska ustanova za pomoč je dala na razpolago večji znesek denarja ter je poslala tudi večje število odej, oblačil in živil.
L'berija je odobrila 15.009 dolarjev za pomoč, njen predsednik Tubman pa je dal osebni prispevek 5.000 dolarjev. Iz Tel A-
vatska J00 milijonov, Slovenija 250 milijonov, Bosna in Hercego. vina 200 milijonov, izvršni svet Makedonije 500 milijonov.
Od petka do danes je pristalo na skopskem letališču in pripeljalo pomoč 47 letal iz inozemstva. Pripeljala so predvsem krvno plazmo, zdravila, odeje in mnogo drugega sanitetnega ma-teriala.
Jugoslovanski Rdeči križ je danes pozval po vseh jugoslovanskih radijskih postajah v raznih jezikih tujce, ki so bili v trenutku potresa v Skoplju, naj takoj stopijo v stik z Rdečim križem in se hkrati javijo svojim sorod-nikom v domovini. Rdeči križ jav. lja, da dobiva številne prošnje v tem smislu iz raznih držav.
(Nadaljevanje na 2. strani) * Kljub novim potresnim sunkom reševalne skupin« -nadaljujejo delo
SPOROČILO SKGZ
Doslej zbranih 3.088.365 lir
Nabiralna akcija za prizadete prebivalce Skopja je na Tržaškem in Goriškem v polnem teku.
Do sedaj je bilo nabranih 3.088.365 Kr. Na posameznih zbirališčih in osrech njih zbirnih centrih se kupi darovanih zdravil in oblačil večajo.
V nedeljo in v ponede-Ijek je bilo določenih nari aljnih dvanajst zbirališč, tako da jih je sedaj skupaj štirideset. Pole* tega zbirajo prispevke tudi drugod.
SKGZ je sporočila jugoslovanskemu generalnemu konzulatu, da Slovenski dijaški dom v Trstu lahko sprejme v takojšnjo oskrbo trideset otrok iz Skopja.
SKGZ je v stiku z jugoslovanskim Rdečim križem za čimprejšnjo uporabo denarja za nakup najpotrebnejših stvari, z italijanskim Rdečim križem pa za odpremo materiala. SLOVENSKA KULTURNO» GOSPODARSKA ZVEZA
SE' 7.
iiššMm
r. t
gPjg mSumrnrn^ kws3» »
J -	**• .•■

V MESTU GROZE IN RAZDEJANJA
yoim\r W7, «
Uff? S r\l
^ 'iM
&Ì \
. r J
!*• » !
»l* « * -» *
k •'**%*

HMhI # •'
-
i éHm * :,,;j

U2-ÌHS*
<•■• •. «.gSl
| ■


B93S3

mm
Izredna solidarnost
sveta
ob nesreči,
vsega ki je zadela Skopje
(Nadaljevanje y L strani)
viv* so - poslali veliko pošiljko-zdravil. Jz Varšave so poslali že drugo letalo z 8 tonami zdravil.
Francosko ministrstvo za
stvo
zdrav-dajo kri
je pozvalo vse, naj i ponesrečence v Skoplju.
Danes je prispel v Beograd
konvoj 12 sanitetnih kamionov z 10 popolnoma opremljenimi posteljami in drugim zdravstvenim materialom, ki jih je poslal Rdeči križ Z-hodne Nemčije. Z vlakom «Jugoslavija express» je prišla po. moč iz Svtcè, in sicer dva vagona zavojev s suho hrano. Doslej so pomoč .poslali J letali, s kamioni i'i z vlakom iz ; Italije, Bolgarije, Amerike, Norveške, CSSR,
Danske, Zahodne Nemčije, Švedske, Poljske, Madžarske, Avstrije, Francije, Grčije, Vzhodne Nemčije in iz Izraela.	_
Na zasedanju gospodgrskb,socialnega sveta OZN v Ženevi je predstavnik Indije zahteval, naj sp postavi na dnevni red v imenu osmih delegacij vprašanje u-kreipov za pomoč ponesrečenim v Skoplju. Člani sveta so soglasno sprejeli njegov predlog. Delegacije ZSSlt, Urugvaja in Japon-skp so predlagale, naj se imena njihovih datacij dodajo seznamu omenjenih osmih delegacij. Generalni tajnik OZN pa je zahteval, naj vse specializirane,, u-stanove OZN vkljhiijo v svoj program pomoč za Skoplje*.
miiiHiiiiiiiiiilniiitiiiiiiMliimiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiltiniitiitiniiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiif 111111111111,1,1,n,mu,
PRVI DAN ZASEDANJA GL. ODBORA KD
Z Morovira poročilom so dorotejci izredno zadovoljni
Moro je zlasti poudaril nujnost popolne izključitve KPI iz bodoče parlamentarne večine levega centra
RIM, 29. — Danes se je začelo napovedano važno zasedanje glavnega odbora KD, ki se bo nadaljevalo še jutri in pojutrišnjem. Zasedanje, je zelo važno, ker je brez dvoma med glavnimi činite-lji — poleg prihodnjega' pktobr-skega kongresa PSI — ki bodo odločilni za nova pogajanja med štirimi strankami levega centra za sestavo prihodnje koalicijske vlade. Glavna točka dnevnega reda je bilo poročilo tajnika 'KD Mora, ki je trajalo več ur, tako da je po tem poročilu utegnilo govoriti le malo govornikov.
Moro je predvsem na dolgo govoril o tem, kako je izvršil po aprilskih volitvah nalogo predsednika republike, ki mu je zaupal sestavo nove vlade levega centra, kako je dosegel s socialisti že lani programski sporazum, na katerega pa CK PSI ni pristal, kar je imelo za posledico sestavo sedanje začasne enobarvne riemokristjanske poslovne Leo-nejeve vlade. Pri tem ni povedal nič posebno novega, saj je bilo že vse razloženo v znanih dokumentih, ki so bili objavljeni pod naslovi «Bela knjiga», «Odprto pismo» itd. Kot že v svojem govoru na zadnjem sestanku demo-kristjanskih poslancev, je Moro tudi danes poudaril, da je bil njegov glavni namen doseči, postopoma, vstop predstavnikov PSI v vlado, kar je bilo tudi v besedilu sporazuma zapisano.
Moro je nadalje večkrat ponovil «nevarnost komunizma» in v imenu te nevarnosti pozival člane glavnega odbora KD, ki so razdeljeni na znane struje doro, tejcev, fanfanijevcev, sindikati-slov, levičarjev in novih Scelbo. vih centristov, na enotnost. Pou. daril je zlasti, da komunizem v Italiji nima alternative, ker se mu ne more upreti demokratična večina.
Pri tem se je vnovič dotaknil vzrokov, zakaj so socialisti sporazum zavrnili in dejal, da jih «noče do kraja raziskovati» in rekel, da so «vse prej kot jas-ni». Končno je večkrat ponovil, da morajo biti iz bodoče parlamentarne večine levega centra povsem izključeni komunisti in to postavljal — kot je iz vsega njegovega govora izhajalo — kot nekakšen glavni pogoj za novembrska pogajanja.
Od vse diskusije, med katero so danes govorili o Morovem poročilu, je pravzaprav najbolj zanimivo le tisto, kar je povedal fanfanijevec Malfatti, ki je po-sredno izjavil, da bi skoro hotel, naj bi se sedanje zasedanje glavnega odbora KD «omejilo zgolj na nekak referendum za ali proti levemu centru». Poudaril je dalje, da KD ne more skrčiti svoje vloge na to, da enostavno omejuje zahteve drugih. Zahteval je, naj se uvede v KD proporcionalni volilni sistem in začne s «politično ter organizacijsko obnovo stranke», kakor tudi, naj vsi voditelji raznih struj so-delujejo v ,vod?tv,u KD. , ,
Dorotejski prvaki, predvsem pa ministra Colombo in Humor, so
veda Morovo 'poročijo zelo po-, hvalili: Prvak sindikalistov Donaf. Cattin ni hotel dati nobene izjave; Pastore pa je v imenu te struje izjavil, da bo predložil resolucijo,
v kateri bo zahteval uvedbo proporcionalnega sistema na strankinem kongresu. Prvak levičarjev minister Sullo je izjavil, da «se strinja z marsikatero Morovo trditvijo». «čeprav imamo namen dopolniti Morovo poročilo med diskusijo z nekaterimi pripombami splošne in notranje politike stranke. Mislim pa, da je najvažnejša naloga tega zasedanja, da jasno izrazi stališča, ki jih skoraj vedno postavljajo izven glavnega odbora raznj predstavniki struj».
Jutri in pojutrišnjem se bo zasedanje nadaljevalo.
Vse te »Hke iz Skoplje so pretresljivo zgovorne, pa naj gre za ruševine železniške postaje, ki je bila med najmodernej imi v Jugoslaviji (zgoraj)« ali za razvaline hotela «Makedonija» (druga slika) ln hotela «Skopje» (spodaj levo), ali za obraze žena in otrok, na katerih je obupna žalost (tretja slika), ali končno za «bivališča» v parkih (spodaj desno)
Še nobenih rezultatov v zvezi z atentati na železniških progah
COMO, 29. — Noben nov element ni nastopil med preiskavo o terorističnem atentatu na železniški progi Milan-Chiasso, kjer je včeraj zjutraj nekoliko pred 3. uro na km 44,150 neka eksplozivna naprava zrušila kovinski drog električne naDeljave za železnico. Preiskovalci imajo v rokah malo elementov, ki bi jim omogočali najti atentatorje ali ugotoviti, od kod so prišli. Natančno pa preiskujejo kos vžigalne vrvice, ki ni italijanske izdelave in ki so jo našli na nekem travniku nedaleč od mesta, kjer je nastala eksplozija.
Vodstvo preiskav v zvezi z a-tentatom na železnici od Vidma do Trbiža kjer je zletel v zrak nosilec električne napeljave, je prevzel videmski kvestor dr. Bair-barisi. Ukazal je, naj se preiskava vodi tudi na plaži v Lignanu, kjer se nahajajo številne skupine turistov, med katerimi bi lahko bili tudi atentatorji. Včeraj so strokovnjaki našli na mestu atentata ostanke nekega instrumenta za tempiranje nemške ali avstrijske izdelave. Tehniki so mnenja, da je bil naboj s tempiranim detonatorjem lahko postavljen ob temelj nosilca tudi 12 ur pred eksplozijo. Mesto, kjer je bil napravljen atentat, je že na skrajni periferiji Vidma ter praktično že na odprtem polju. Zelo težko je torej, da bi bil kdo opazil atentatorje, ko so krožili tam okoli.
Maršal Tito v porušenem Skopju
Hiiiitimiiiiiiiihtii, i, 11, i, um, iiiiHtiiintiiii, n,	nit, imi, iMMiuiitMiiiiiiiiimi, nit, 10400,11,, tomi, iiihuii umu, iiiiiiifiiiimiiiiiinim nniiii,,, mn mimi
Negativno stališče de Gaulla do moskovskega sporazuma
Napovedal je, da bo sklical konferenco jedrskih držav - Ponovil je dosedanje stališče glede odnosov z ostalimi zahodnimi zavezniki
PARIZ, 29. — Predsednik de Gaulle je na današnji tiskovni konferenci potrdil negativno stališče do moskovskega sporazuma o prekinitvi jedrskih poskusov in do številnih drugih vprašanj. Edino, kar je novega, Je to, da je sporočil, da namerava še Dred koncem tega leta povabiti «ostale jedrske države» na konferenco, na kateri bo obrazložil, kakšen je pc njegovem mnenju najboljši postopek «za uresnicèrije dejanske razorožitve».
De Gaulle je izjavil, da Francala mi
cija ne bo podpisala moskovskega sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov. S tem v zvezi je dejal, da ZDA in SZ imata že sedaj sredstva za uničenje Zemlje, in omenjeni sporazum ne postavlja vprašanja, da bi se odpovedali tem sredstvom, «Zato je naravno, da država, kakor je Francija, ki začenja imeti sredstva, ' da se do neke mere osvobodi tega trajnega strahu, uporabi ta sredstva » «Zaradi tega, je trdil de Gaulle, imi moskovski sporazum za svet samo manjšo vrednbst s praktičnega stališča; seveda, če ne bo izhodiščna točka za nadaljnjo akcijo, ki bi še raztegnila na druga vprašanja. Zaradi tega moskovski sporazum sicer uživa odobravanje Francije, toda ji narekuje budnost.»
De Gaulle je ponovil, da je Francija pripravljena odpovedati se izdelovanju jedrskega orožja,
iii»»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiii mini iiiiiiihiiihiiiiiiiiiiiiiiiiii n m n m mimi m mi mimili.mimmi
Harriman, Rusk in Home o nadaljnjih pogajanjih s SZ
WASHINGTON, 29. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk bo izročil Hruščovu Kennedyjevo pismo, ko bo konec tedna odšel v Moskvo, da tam podpiše pogodbo o delni prepovedi jedrskih poskusov. Iz Moskve javljajo, da bo Hruščov sprejel Ruska in angleškega zunanjega ministra, ko bosta prispela v Moskvo.
Kakor je znano, je Hruščov poslal Kennedyju pismo, ki mu ga je bil izročil Harriman, ko se je vrnil iz Moskve.
Danes je Harriman na tiskovni konferenci izjavil, da je v Moskvi vprašal Hruščova, kaj bi storila Sovjetska zveza, če bi Kitajska postala važna jedrska sila. Harriman je dejal, da se Hruščov «ni zdel preveč zaskrbljen» in izrekel mnenje, da kaj takega ni blizu, ker Kitajski sedaj primanjkuje potrebna industrijska sposobnost in ni dobila nobene tehnične pomoči od Sovjetske zveze že od leta 1960.
Dalje je Harriman izjavil, da je Hruščov želel podpisati tudi nenapadalno pogodbo med NATO in varšavskim paktom, toda ameriška in angleška delegacija sta mu sporočili, da nista pooblaščeni za pogajanja o tej zadevi. Končno je Harriman dejal, da je manj optimističen kakor Hruščov glede važnosti parafiranega sporazuma v okviru odnosov med Vzhodom in Zahodom. Dodal je, da bi pogodba imela veliko veljavo, če bi se vse države obvezale, da jo bodo spoštovale, kar pa sedaj ni še na vidiku.
Harriman, ki je danes poročal pred zunanjepolitičnim senatnim odborom, je izjavil, da negativno stališče Francije do moskovskega sporazuma ne bo vplivalo na ratifikacijo sporazuma v ZDA.
Rusk pa je govoril po televi-viziji in ]e izjavil, da se ZDA ne bodo nikoli pogajale v zadevah, ki zajemajo interese drugih držav, brez sodelovanja teh držav. Dodal je, da se bo v Moskvi razgovarjal z Gromikom o nadaljnji možnosti sporazumeva-
nja s Sovjetsko zvezo' in tudi o nenapadalni pogodbi med NATO in varšavskim paktom. Vsaka obveznost ZDA glede tega pa je podrejena posvetovanju z; zavezniki.
Ameriška ln angleška vlada sta poslali vsem vladam, s katerimi imata diplomatske odnose, prepis pogodbe o delni prepovedi jedrskih poskusov.
V Londonu se Je zvedelo, da je Hruščov poslal posebno ustno spo. ročjlo za Mac Millana po lordu Hailshamu. Ta se je danes razgovarjal z Mac Millanom in mu poročal o moskovskih razgovorih. Angleški zunanji minister lord Home je po televiziji izjavil, da se je predvideval francoski sklep, da se ne pridruži sporazumu in da ni nihče presenečen nad tem. Toda francosko stališče ne zmanjšuje važnosti pogodbe. Zatem je lord Home izjavil, da se bodo s Sovjetsko zvezo nadaljevali razgovori o sporazumu proti širjenju jedrskega orožja in o ukrepih za preprečitev iznenadnih napadov. Glede možnosti konference «na vrhu» je lord Home izjavil, da bi se Mac Millan take konference udeležil, če bi to bilo koristno.
IV. festival
jugoslovanske
folklore
Včeraj se je v Piranu pričel IV. festival jugoslovanske folklore. O nastopu folklornih skupin smo prejeli daljše poročilo, ki pa ga zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti v današnji številki; objavili ga bomo jutri.
če bodo ostale države uničile svoje.
Zatem je de Gaulle izjavil, da Ftrncija ni pripravljena podpisati «katere koli kombinacije, ki bi se uresničila brez njene udeležbe in ki bi zadevala Evropo, ih še posebej Nemčijo».
Glede morebitne nenapadalne pogodbe med NATO in varšavskim paktom pa je izjavil, da Francija ne ceni «te asimilacije atlantskega zavezništva komunističnemu hlapčevstvu» in je mnenja, da je pogodba nepotrebna, «ker Francija izjavlja, da ne bo nikoli prva napadla»; «razume pa se, da bi se branila z vsemi sredstvi proti vsakomur, ki bi jo napadel ali bi napadel njene zaveznike». Toda danes Francija «svečano, izjavlja, da ne bo nikoli francoskega napada. Zaradi tega ni razloga, da bi sodelovali pri nenapadalni pogodbi».
Na vprašanje, ali bo Francija podpisala jedrsko pogodbo, v primeru, da ji ZDA ponudijo atomske informacije, je de Gaulle odgovoril: «Podpis Franclje ni mogoč na podlagi domnev, glede katerih Se vsaj za sedaj ni začelo še nič izvajati».
V začetku je de Gaulle govoril o francosko-ameriških odnosih. Izjavil je, da je podlaga teh odnosov prijateljstvo in zavezništvo. Pripomnil je, da imajo ZDA in Francija vse razloge, da ohranijo pri življenju atlantsko zavezništvo in da je to' zavezništvo življenjska nujnost za obe državi. Pri tem pa je dejal, da se je ustvaril danes nov položaj in
da je treba ta položaj upoštevati. «Ko bo to storjeno, bo potrebno uskladiti politiko obeh držav za vse primere in v mejah možnosti. Francija je to pripravljena iskreno storiti». De Gaulle je tudi izjavil, da so potrebne važne spremembe pogojev in načina u-deležbe Francije v atlantskem zavezništvu, «ker je bilo to zgrajeno na podlagi integracije, ki ni danes za Francijo več veljavna».
Dalje je dejal, da se je tud, gospodarsko stanje ZDA ' menia-lo, ker postajajo evropske države, in še posebno Francija, njihovi zelo nadležni konkurenti. Glavna skrb ZDA je sedaj vprašanje pldčilne bilance in vprašanje dolarja.
«Francija noče, da bi sc nično gospodarstvo zlilo v atlantsko skupnost, ki ne bi bila nič drugega nego nova obl-ka integracije». Dejal je, da. če. ne bo do konca letošnjega leta prišlo do sporazuma med šestimi državami skupnega tržišča o kmetijski politiki, bo nevarnost, da ta skupnost izgine. Dodal je, da bo samo spopolnitev te skupnosti odnrla pot novi politiki, ki je po njegovem bistvene važnosti za Zahodno Evropo.
Glede francosko-nemške pogodbe je de Gaulle izjavil, da bi mogla služiti za zgled m tudi za okvir politični organizaciji Zahodne Evrope.
Glede sovjetsko-kitaiskega ideološkega spora je de Gaulle dejal, da ta spor «samo prikriva razne ambicije»;
Tiskovno konferenco, ki se je je udeležilo devetsto časnikarjev, je de Gaulle začel z notranjepolitičnimi vprašanji.
2ENEVA, 29. — Ro petih tednih prekinitve se bo jutri. obnovilo delo razorožitvene konference.
iiiiiiiiiiiiiiittiiiimi„iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii,i„,r„l„i„,„l,lt„i„„IIMII|„|IMmtM||||||„|)|||(||^)|)m|t|)|||1|)|)|
FESTIVAL V PULJU
«Desant na Drvar»
PULJ, 28. — V novinarski lo. ii je nekaj praznih sedežev, mnogi makedonski kolegi so odhiteli v Skoplje, pretreseni ob strašnih vesteh, presunjeni z nami vred, upajoč na tihem, da bodo našli tvoje pri življenju, saj drugo ni važno. Njihova žalost je postala naša žalost, ko je tragedija Makedonije posta, la tragedija vseh JuJgoslova. nov. V takem razpoloženju se je pričel sinoči v puljski areni deseti, jubilejni festival jugo-slovanskega igranega filma.
Trinajsttisočglava množica v veličastni Vespazijanovi areni, najnečji prirodni filmski dvoru. m svete, je z enominutnim molkom v čast nesrečnega Skopijo prekinila sinoči desetletno tradicijo otvarjanja puljskega fe. stivala. Letos ni bilo žarometov, ni bilo veselja. Le velike fanfare in bakle vrh arene so pozdravile začetek te pomembne kulturni manifestacije jugoslovanskih narodov.
Tribune gostov so napolnili znameniti ustvarjalci filmske u-metnosti, ljubitelji te velesile človeškega ustvarjanja. Oblasti je zastopal podpredsednik SFRJ tovariš Aleksander Ranko-čič, čigar ime se je sinoči, med
predvajanjem prvega filma o junaški obrambi vrhovnega štaba NOV na pečinah Drvarja večkrat ponavljalo. Velik aplavz njemu in ostalim članom zvezne vlade.
Veličasten, pa vendar skromen začetek jubilejnega mfestivala.
Festival se je pričel s filmom «Desant na Drvar», ki ga je za Avolo film-Beograd pripravil Fadil Hadžič.
«Desant na Drvar» je veličasten dokumentarni in igrani prikaz razjarjenega napada nemške vojske spomladi 11)44 na Drvar, na glavni štab NOV, na vrhovnega komandanta maršala Tita, katerega je želel vide, ti Hitler živega v svojem berlinskem bunkerju. Film je navdušil publiko z izredno zanimivo vsebino, z odlično igro slovenskega gledališkega igralca Maksa Furijana, Marije Lojk in lanskoletnega zmagovalca, mladega in simpatičnega Ljubiše Samardjiča. To je film, ki l>° ostal kot resničen zapis dela junaške zgodovine jugoslovanskih narodov in po katerem bodo radi segli tudi tuji filmski producenti.
MADŽARSKI KOMUNISTI IN KITAJSKO STALIŠČE
Le jerihonske zidove je zrušil zvok trobent in še to v legendi
Svoja stališča do Kitajcev Madžari postavljajo na temelju lastnih izkušenj in doseženih uspehov po zrušenju kulta osebnosti
prepričanju marksistov-leninistov koeksistenca ni le vprašanje . življenja ali smrti, pač pa hkrati tudi najboljša pot za smago socializma.
Sicer se v neki izjavi trdi: naloga marksistov ni v tem, da zmerjajo imperializem, pač pa da se proti njemu borijo. Samo je-rihonsko obzidje se je zrušilo od zvokov trobent in še to se je zgodilo le v legendi. Toda kapitalizem ni okoli, svojih trdnjav postavil jerihonskih zidov in mednarodnemu komunističnemu gibanju je jasno, da se more kapitalizem premagati samo s krepitvijo svetovnega socialističnega sistema
Kdor ne dopušča, da do njegove zavesti prodro novi pojmi in nova dejstva, kdor ne želi videti sprememb in objektivno analizirati miru, nujno pade v slepilo dogmatizma — beremo v neki izjavi.
M. S.
BUDIMPEŠTA, julija. - «Ko pozorno prečita pismo centralnega komiteta komunistične partije Kitajske od 14. junija, človek za trenutek presenečeno obstane, nato ga, skoraj v istem trenutku, obvzame občutek globoke zaskrbljenosti, predvsem zaradi, nedojemljivega stališča, na katerem se v tem čudnem dokumentu vztraja, toda nič , manj tucjj zara-' di zlonamernega, izzivalnega tona, na katerega naletimo v vsaki njegovi vrstici. Hkrati je človeku, če logično razmišlja, popolnoma jasno, da vse' to pismo predstavlja pravzaprav lè velik kup'abstraktnih pojmov'm' bombastičnih fraz, nevzdržnih polresnic in nesmiselnih predpostavk, «obdelanih» od začetka do konca na. nesprejemljiv način, toda po očitnem prepričanju samih avtorjev na edino in «nepokolebljivo revolucionaren» in «do jedra anti-imperialistični način.»
«Kako je možno — mora nato pomisliti — kako je resnično mogoče, da ljudje s tolikšnimi izkušnjami, kot so kitajski Voditè-lji, ne razumejo, dà je treba prisluhniti besedam in temu, kari narekuje doba, in da se uporno držijo stališč, ki so povsem v nasprotju z zahtevami časa? Vse to je nerazumljivo in zares nemogoče je ne obžalovati, da so u-brali to pot ih da je do vsega tega pfišljo v mednarodnem delavskem gibanju. Torta še manj je možno ne soglašati z dejstvom,’ da je sedanja odkrita obsodba njihovega stališča postala nujna in neobhodna in to tem prej, ker se je dolgo časa bilo nasproti njim potrpežljivi».
Te besede in ti stavki so povzeti iz nekaj člankov in izjav, ki jih je v zadnjem času v okviru neke ankete objavil budimpe-štanski list «Nepsabadsag» in ki po splošnem vtisu precej tbčno ilustrirajo reakcijo partijskega članstva in vse madžarske javnosti na najnovejše d°Rodke v mednarodnem gibanju ali točneje na poizkuse vodstva KP Kitajske, da vsemu temu gibanju vsili svoje «globoko zgrešena in v minulih desetletjih toliko krat prepričljivo demantirana stališča».
Ta reakcija nima tu niti značaja niti obsega neke kampanje in madžarski tisk tega reagiranja in tega stanja ne dramatizira. Kljub temu je to stanje obeleženo in poudarjeno v odločno podporo stališču komunistične partije Sovjetske zveze in z zelo ostro obsodbo proti kitajskim glediščem in celotni njihovi politiki razgibanja enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja. V tem trenutku ne more nihče reči, katera kitajska stališča so postala tarča najostrejših obsodb madžarskih komunistov in vse ma-džarkske javnosti, vendar,, se zdi Povsem gotovo, da spada v vrsto teh napadov predvsem njihovo
gledanje na vprašanje kulta osebnosti. Za tukajšnje pogoje in razmere je to nekako povsem naravno in to toliko zaradi grenkih izkušenj iz dobe kulta osebnosti, kolikor tudi zaradi tega, ker ljudje čutijo potrebo, da vprav ob tej prjložnostl pokažejo svoje uspehe, ki so jih dosegli po likvidaciji kulta osebnosti, bolje povedano prav na račun te likvidacije.
«Za ljudi, ki logično mislijo — je rekel tajnik nekega partijskega komiteta sodelavcu «Nepsa-badsaga» — je povsem nerazumljivo, povsem nesprejemljivo kitajsko stàlisdé o vprašanju kul-da osebnosti. Rezultati nas nava-jajff k temu, da gremo po drugi poti. Res, še vedno imamo mnogo problemov in skrbi, toda le zigriamtren ' in .ppkvarjen človek more trditi, da se pri nas življenjski pogoji niso spremenili na bolje in to vprav zaradi premago vanja kulta osebnosti in njegovih posledic. Sele v zadnjih šestih letih, po likvidaciji kulta osebnosti, smo dejansko uvideli in dojeli, kaj vse se more napraviti v resoičpem socialističnem sistemu. Spomnimo se pa, kaj je bilo prej, ko je še vedno prihajal do izraza škodljivi vpliv kulta osebnosti. V gospodarstvu so vladale napake, ena večja od druge. Neprijetnosti so se kopičile v vseh področjih življenja in sicer ena nad drugo. In kar je najhuje, ljudje se v svoji lastni deželi niso počutili dobro.
Na prav tako ostro obsodbo so naletela tudi kitajska gledišča glede vojne in miru. Kitajski tovariši je poudarjeno v člankih in izjavah smatrajo za izdajstvo socializma že samo dejr stvo, ker socialistične dežele opozarjajo narode in vlade na strahotno rušilno moč jedrskih orožij. Po njihovem mnenju se za temi opozorili skriva strah in umik od borbe, ker oni menijo, da bistveno silo v razvoju zgodovine predstavljajo ljudske množice ne pa jedrska orožja. To je zares čuden način obravnavanja dejanskega stanja in pojmov, to je filozofija, ki ne gre čez navadno fi'u'zirapje.' Vsem jg^oysen». jasjuj,.
da ljudske množice predstavljan jo bistveno silo v ustvarjanju zgodovine in v odločanju o usodi človeštva. Toda prav tako jasno je (in dovolj je zdrav razum, da se to dojame), da edino žive množice morejo zgodovino ustvarjati. To pomeni, da oni, ki veruje v to, da' množice ustvarjajo zgodovino in da tok zgodovine vodi k socializmu, da se ti ljudje morajo predvsem boriti za to, da zaščitijo življenje množic. Zaradi tega mi v imenu človeka, za katerega interese se borimo, vedno in povsod ponovno poudarjamo: človeštvo je treba rešiti, da bi moglo ustvariti svojo zgodovino.
J Po našem trdnem prepričanju, po
Prizor, ki ga vidimo na sliki, je najnovejši način borbe ameriških antirasistov proti plemenski diskriminaciji. Belopolti in temnopolti Američani se povežejo med seboj in skupno sedejo na tlak. Slika nam kaže skupino vezanih ljudi, ki so na ta način demonstrirati pred nekim gradbiščem v Brooklynu, kjer delodajalci jemljejo na delo le belopolte delavce, pa čeprav je v gradnji javni objekt in sicer neka bolnišnica. Preden je demonstrante policija pozaprla, je morala verige rezati z žago. Iz Los Angelesa poročajo, da se je neke demonstracije proti diskriminaciji udeležil tudi M. Brando, pa čeprav je bolan
•iiMiHHiiitMiiiiiiiiiiiiiMiiiiMMiniiiiiMiiiHiriiiliiilliliiiiiiiiiMiHiMiiiMiHiiiiiiiniiiiMooniiiimuii,iiiiniii,,umim,numiUHMiHmMHHOMpnrnmHOiuomiOMOOHmiiiMMHmiiimoiiiMiiimoomounmiiMmiMH!»
OB POTRESU V PRESTOLNICI MAKEDONIJE
Največje dosedanje katastrofe v sredozemskem «nevarnem pasu»
Gornja in spodnja meja «nevarnega pasu» - Kaj pravi stara zgodovina Katastrofe v Italiji - Turčija je v središču pasu - Iran v zadnjih letih
Vsakokrat, ko pride do katastrofe, kakršna je zajela prestolnico Makedonije, Skopje in okoliška področja, opazi človek, da je nekaj krajev ali področij, ki so nekako obsojena na večje ali manjše tragedije, katerih vzrok so potresi. Strokovnjaki, ki se s tem ukvarjajo, vedo povedati, da so na svetu področja, ki so za potrese značilna in eno takih področij na ,n,aAi zemeljski obli' je tudi področje sredozemskega bazena Ce si ogledamo zemljevid tega tektonsko nevarnega področja, bomo videli, da se razteza skozi južni del Evrope in severni del Afrike in da vodi skozenj močna rdeča nit velikih katastrof.
Oglejmo si najprej to področje z zemljepisne plati. Severna meia tega «nevarnega področja» gre skozi severni del Španije in se komaj dotakne južne Francije, da bi nato preko Ti-renskega morja sekala italijanski polotok skozi Toskano in Marche in nato preko Jadrana preskočila v Jugoslavijo, da bi jo sekala nekje pod Splitom, na-
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Za najmlajše likovnike so v Trstu gotovo slabe razstavne
Možnosti. Redke galerije so stalno zasedene, drugod pa jtm
ozadjih.	odsevi pa so
«*»« « talno je	sgdy toplejši na prevladujoči si-
daj "Poskušam suolo srečo v ba- vo-viodnkasti zasnovi shk, ki ka-
daj poskušajo ^svojo sre ^ «Fluuio», ki je na začetku Ulice Ginnastica. Pet jih je tam. so to Wolf. Crozzoli ir» Bon ter dve novi imeni: Robba in Bernini.
Resnost Crozzolijevega slikanja **no že nekajkrat omenjali. Tudi tokrat išče umetniški navdih
v Polinruku malokomu znanih
Pok
tesnih uličic starega mesta Po- načrti, ki jih boste napravili a *‘«t pa je temnejši'v6&bo, se bodo uresničili.
DVP^CKA '~A e osebe va
oblikonno bolj zgoščen. Sliki *fia Chiauchiara» in svia Poz-žBcehera» j tako čudno starinsko penečima imenoma se dovršeno sozvočno illinata v tojfstuerj po-*drav iz davne preteklosti. • Adriano Bon — Rosso je v prikazanima podoboma, ki ju na-*^va le «Moment J in 2», znatno
1 ■ srna
to skozi Hercegovino in pod Nišem' sekala' jugoslovansko-bol-garsko mejo tako, da je glavno mesto Bolgarije Sofija na robu «nevarnega pasu». Nato gre severna meja tega nevarnega področja dalje proti Črnemu mori ju, kjer' sč pri'Burgosu loči od kopnega in prečka Črno morje tako, da ostane v nevarnem področju vša Turčija.
Ne bomo tej «severni meji» sledili' dajje v Azija, pač pa si ■ bonVo''oglbdali'fe jiJžno mejo nevarnega področja sredozemskega bazena, ki se začne nekje v severozahodni Mavretaniji, da bi šla po sredi Alžirije in zajela še kos Libije ter severnega E-gipta ter se nadaljevala skozi arabski polotok vse dalje v Južno Azijo.
'Seveda bi bilo nemogoče navesti potrese, do katerih je skozi stoletja prišlo na tem področju, vendar pa je nekaj potresov bilo tako strahotnih, da so njih datumi ostali kot nekakšni žalostni mejniki v zgodovini posameznih krajev in tudi dežel. Za Skopje ne bomo dajali številk, ker še niso dokončno znane in čeprav je katastrofa velika, upamo, da število mrtvih ne bo tolikšno.
Ce pogledamo druge kraje, ki spadajo v ta nevaren, pas v Sredozemlju in ki so doživeli strahote, kakršno je doživelo Skopje, bomo ugotovili, da je portugalska prestolnica pred dvemi. stoletji — 1755 ' — doživela strahatno razrušenje, ki je terjalo okoli 50 tisoč mrtvih. Ce gremo v isti smeri proti vzhodu, naletimo na francosko mesto Aix, ki je prav tako doživelo popolno uničenje. Bilo je preu sedmimi stoletji, ko je potres terjal 5.000 mrtvih. In tako smo prišli že na področje Italije, ki ima za seboj nekaj izredno hudih potresov. Zgodovina pravi, da so 1693 imeli na Siciliji potres ,ki je terjal okoli 100.000 mrtvih. Leta 1703 so na področju Gran Sassa našteli okoli 40.000 mrtvih. Sledi nato velika katastrofa Messin-skega potresa iz 1908. leta, kjer so potegnili izpod ruševin 83.000 mrtvih, nekateri podatki govore o 72.000 žrtvah. Razlika pa ni 4:ako važna, saj sta obe številki strahotni posebno če upoštevamo, da je isti potres terjal na drugi strani mesinskega preliva, v Reggio Calabrii, 40.000 mrtvih.
Kot v začetku prve svetovne vojne je Italija doživela novo katastrofo. Tokrat v Abruzzu. V
J ( './ f I f S *"i t	■
nuni...illuminili..limili...........................................................................................im
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V poslov
PET NAJMLAJŠIH V BARU «FULVIO»
Wolf in še eden od petih najmlajših v baru «Fabio»
izpopolnil svoj način razkrajanja telesnosti oblik človeške golote, podaje
na fkalnato učinkujočih
- -
žejo dozorevanje osebnejšega izražanja. '
Ako sta oba, Crozzoli in Bon,
ostala na pruotnih položajih, ni tako z Wolfom, ki nas prijetno preseneča z novo preusmeritvijo, navedeno že v razširitvi pri mika v Wolf di Trieste. Prej jarke, pestre barve, polne kontrastnih spopadov teme in luči, so se umaknile megleno rahlim, a dobro u-branim, odtenkom, ln njegove v nebo stremeče sodobne stavbe, so utonile v morju, se skrile v zameglenih poljih, ki jih tu zelo občuteno podaja v skladu z nazivi slik «Nebo in morje», »Zora nad Miramarom», «Benečan-ska polja». Ta novo tematiko podob podaja tudi z novim načinom slikanja brez čopičev, kjer navzdol polzeča barva kapniča-sto ustvarja željen o nastrojenje.
Robba in Bernini, vsak le z eno podobo, ne moreta razjasniti naše negotovosti o njih slikarski sposobnosti. Robbovo «Tihožitje z obrazom» sicer kaže mnogo dobre volje, a tudi neodločnost pred razpotjem med oblikovnim in neoblikovnim podajanjem, za katerega pa se je odločil Bernini p svoji bolj dekorativni «Kompoziciji».
MILKO BAMBIČ
nlh zadevah bodite bolj previdni kot ste bili doslej. V čustvenih zadevah pr. malo več podjetnosti.
BIK (od 21.4. do 21.5.) Zganite se,
traja primerna priložnost. Vsi z ljub-
(Od 215. do 22.6.) Vplivne osebe vam bodo pomagale, da se izmažete Iz ne preveč prijetne situacije. Neka oseba se zanima za vas, Previdnost!
KAK (Od 23.6. do 22.7.) Danes boste razpoloženi za reševanje bolj zapletenih zadev. Zavihajte rokave. Nova veliko obetajoča prijateljstva.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Neka Iniciativa, ki Je bila dobro pripravlje-na, se bo danes uveljavil». Ne po
stavljajte se po robu osebi, ki vas ma rada.
DEVICA (od 23,8. do 22.9.) Skrajno previdno boste morali biti, da se vam kaj neprijetnega ne pripeti. Pre-več ste ponòspi In samozavestni.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Tudi če bodo vašim idejam nasprotovali. Jih vsilite. Nemir v družini, ki se bo kaj slabo odražal na razpoloženje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Okoliščine so kar primerno za vaso dejavnost, toda ve{ dobre volje b»
treba. Z nekom se boste sprli, vendar bo to malo trajalo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Prevzeti boste morali nove odgovornosti, ki pa jih ne boste zmogli. Tudi v čustvenih razmerjih ne Oo vse najboljše.
KOZOROG (od 21,12. do 20.1.) Vaš čut odgovornosti vas bo navedel na primerno reakcijo. Neki stari grehi bodo prišli na dan in v družini ne bo vse prav.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Veliki uspehi z poslovni dejavnosti. Temeljite svoje zadeve na trdnih temeljih. Od drugih zahtevate več kot zmorejo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odpovejte se mikavnim poslom, ki so za vas preveč zahtevni. V družini neutemeljen pesimizem
Avezzanu in drugih okoliških krajih so tedaj našteli 30.000 mrtvih. Med velike potrese moramo šteti tudi potres od lanskega leta v Campani], Puglii in Basilicati. Na srečo tedaj ni bilo veliko žrtev, kot ni bilo žrtev predlanskim v Makarski in okolici, v Jugoslaviji. In tako smo že prišli v Grčijo, ki je prav tako doživela veliko katastrofo. Bijo je tp 1818. leta, ko je bilo porušeno mesto Filipo-polis in ŠiVše področje bkdli nje-, ga in so tedaj izvlekli izpod ruševin okoli 50.000 trupel.
Turčija prav tako spada v ono nevarno področje sredozemskega bazena. Kot pravijo stare beležke, jg bil Carigrad že večkrat prizadet od potresov in leta 1509 so imeli ob eni teh katastrof kar 13.000 mrtvih. Druga velika nesreča, ki je zadela tedanjo turško prestolnico je bila 1912., ko je potres terjel 3000 mrtvih. Veliko huje je bilo 1939, ko so v Turčiji imeli 23 tisoč mrtvih zaradi potresa, do-čim so pred desetimi leti po potresu v Smirni našteli 1200 trupel.
Spomin na veliko tragedijo, ki je pred tremi leti zadela Aga-dir, je še svež. 40.000 prebivalcev mesta Agadira je ostalo brez strehe, 12.000 pa je bilo mrtvih.
Alžirija spada prav tako v «nevarno področje» in stari zapiski pravijo, da je mesto Alžir doživelo 1716 popolno porušenje in imelo 20.000 mrtvih. 42 let pozneje je katastrofa zadela Con-stantino. Tedaj so izpod ruševin potegnili 10.000 mrtvih. 1790 je
potres, ki je zadel Oran in okolico, terjal 3000 mrtvih. Se veliko huje je leta 1825. bila prizadeta Blida, ki je bila do tal porušena in izgubila 7000 meščanov. PFed devetimi leti pa je potres prizadel Alžirsko mesto Orlèansyille, kjer so imeli 1500 mrtvih.
Ne bomo naštevali manjših’ potresov, ki jih je bilo v Iranu zelo veliko in se bomd3Wn«i>*i na nekaj večjih. Iran je morda, v zadnji dobi doživel nšj* več katastrof. Leta 1929 so ime. li pri enem potresu okoli 2000 mrtvih; Koj po vojni, 1947, so pri drugem potresu imeli 2280 mrtvih, pet let pozneje 1000 mrtvih. Leta 1956 so v dveh zaporednih potresih našteli 3030 mrtvih, naslednje leto spet v Zahodnem Iranu nad 1000 mrtvih in istega leta spet v Zahodnem Iranu skoraj 200 mrtvih, pred tremi leti v Laru 3000 mrtvih in lani ob velilci katastrofi o-koii- 10.000 mrtvih.
V mnogih primerih smo navedli le okrogle številke, kajti ob takšnih katastrofah je skoraj nemogoče ugotoviti točne številke, saj ostanejo pod ruševinami ljudje, ki jih nihče ne more rešiti, ker vsa mesta, ki jih potres tako prizadene, se ne obnavljajo v celoti. In vendar Večina mest, ki smo jih našteli, so nastala takorekoč na ruševinah starih mest, ki jih je potres prej nekoč zrušil. Tudi Skopje, na primer, stoji na kraju, kjer je nekoč stalo še rimsko mesto in ki ga je potres porušil.
OBISKALI SMO ZA VAS ŽIROVNICO
Življenje naših otrok v počitniški koloniji
janjem točk, kdo je bolj priden in kdo manj. Poleg tega so otroci v tem času zmogli še kako partijo šaha, domine in drugih iger.
.Kaj p'a’ naš razgovor z njimi, k»r imo .že omenili?
Brj ko 90 nas Zagledali in nas ) sjžežnalij so • naš takoj obkolili in vsi vprek kričali svoje želje: «Kako je pri nas doma?» «Kaj pravijo naši?»r
Ustčegli smo jim, ko-iikor smo pač mogli, saj vsem gotovo ni-'smo mogli odgovoriti in vsega povedati. Jasno, da niso bilj vsi z našimi odgovori zadovoljni, vsekakor pa je pomirila naša zagotovitev, da bomo Vsem njihovim izročili njih iskrehe in ve. šele pozdrave
S tem pa še nismo končali.. Doslej so otroci iz žirovniške kolonije napravili nekaj daljših in krajših izletov. Ogledali; so si na primer elektrarno v Mostah, rojstni kraj našega velikega pesnika Prešerna, Vrbo, Matije Čo-
pa dom ter Finžgarjev dom v
Prejšnji teden smo poročali o počitniških kolonij a 1>C v TJengirihft-in v Devinu, danes pa -bi*v 4 v e h' stavkih radi pwedali, kako letuje skupila, naših .otrok Jv, Slove?
"niji1 in sièèr V žfrro^nici. šf jrovnici -pe skupina nejtaj nad 60-»otrok i* Trsta, GoHče in Rtfne-ške Slovenije, ki so gostje ljubljanske Zveze prijaleljev mladine. V kolonijo so odpotovali 14. tega meseca, ivrniii j pa se bodo prve dni prihodnjega meseča.
Nekaj • podrobnosti b ' njihovefn življenju:
Prekrasna modèrna : stavba o-! semietke v Žirovnici je kot Aafašč za počitniško kolonijo. Naši, otroci imajo zase na razpolago del pritličja ter vse prvo nadstropje dvonadstr°PUe Spie, v kateri so zelo veljke spalnice ,z, velikimi okni, tako da so zèlo zračne, ter dolg in širok hodnik, kjer v primeru slabega vremena prebije--jo čas V igri in delu.
V, pritličju je, seveda, urejena velika, šolska kuhinja, ki j« o-premljena z velikim, modernim štedilnikov in poleg nje je še prostorna obedniča. Kuhinja,1 bb-lje povedano «izdelek» te je ponos treh pridnih kuharic, ki se trudijo, da bi otroci imeli ved. no dobro ip dovolj hrane. Zato imajo naši otroci zelo radi vse tri kuharice,, ki vsak dan poskrbijo za kako poslastico. Vprav na dan, ki smo jih obiskali, so jih pripravile tako dobre štruklje,, da so naši mali tako pošteno očistili krožnike, da bi jih skoraj ne bilo treba pomivati.
Ko smo obiskali kolonijo naših otrok, je na -našo srečo deževalo, kajti sicer bt jih bili morali iskati kje' po kakem okoliškem kraju ali gozdu, aii čakati cglo ves dan, ker pogosto gredo tudi. nà celodnevne izlete. Otroci, seve-da, z dežjem niso bili zadovolj. ni,-ker bi se raje igrali na prostem, celo po mokri travi, toda osebje jim tega ne dovoli in tako so za ' onih nekaj ur morali potrpeti, kar je nam prišlo prav, ker smo se s posameznimi lahko pogovorili .Za začetek smo Jinvrj onorali razložiti, kako bolj và-, Kako so le pridne, ko .jim dež ne žen je bil ta dež za'p’olje tamkajš- j dovoli, da bi sc podile na prostem
■
Obvezna slika za spomin, kje so prebili lepe počitnice
Kaj pa nam dež, ko pa je hodnik kot kaka dvorana
njih zadrugarjey in kmetov, kot pa bi bilo lepo sonce za njih. zabavo, saj bodo imeli časa Se ve. liko, dočim polje nerado čdka.
In tako so otroci onega do. poldneva porabili nekaj več časa za ureditev spalnic, pi;i čemer smo bili priča, kako so se o-troci med seboj ocenjevali z da-
rc

Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba In koledar; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Mali ansambli; 12.15: Potovanje po Italiji; 12.30: Iz glasbenih sporedov:	13.30: Glasba
po željah; 17.00: Tipični furlanski ansambel; 17.20:	Pesem In ples;
18.15: Umetnost, književnost it) prireditve; 18.30: Slovenska simfoniona glasba; 19.00: Violinist Dino Ivi-cevich; 19.15: Z mamico po sončnih stezicah; 19.30: Harmonija zvokov In glasov; 20.00: Sport; 20.30: Revija pevcev; 21,00:	Znameniti
gorniki v Julijskih Alpah: «Jakob Aljaž»; 21.30: Od romantikov do impresionistov; 22.05: Ples v blue jeans; 23.00:	Na orgle hambnond
igrata Ceragloll tri Layton.
TOREK, 30. JULIJA 1963 Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Naš Jutranji pozdrav; 8.30: Glasbeni sejem; 8.45: Strani iz albuma; 9.05; Pesmi; 9.50: Operna antologija; 11.00: Za sam orkester: fl.30: Koncert; 14.35: Vreme na Ital. morjih; 15.15: Grška folklorna glasba; 15.45:	ital. pesmi in plesi; 16.00;
Program za najmlajše; 16.30* Kontoma'•glasba s plošč: 17.25: Slmt fonični koncert; 18.50: Plesna glasba; 20,25: Mascagnijeva opera «Gu illelmo Ratcliff».
štev: 1; 22.10: Goethejeve pravljice; 22.45: Glasba danes.
Slovenija
U. program
8,00: Jutranja glasba; 8,35: Poje fio Saedon’s; 9.i)0:	Ital. pentagram; 9.35:	Sprehod med dvema
stoletjema; 10.35; Nove .ital. pespii; Tetf	11.00: Vesela glasba; 12.00: Danes
„	.....	, „	v glasbi; 14JX): Pesmi; 14.45. Plo-
12.00: Plošče: 1J.J5: Tretja stran» sče; 15.00: Pesmi leta; 15.35: Kon
!«■ ÌZnt Inlr» hrtv • 13,35; Zbor	.	----• —    
13.15: Kot Juke box «Antonio lllersberg».
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Dukas, Ljapov in Dvorak; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Orkestri- in zbori; 14.00: Zgbavne popevke; 14.50: Za mlade izvajalce in mlade poslušalce; 15.30: Bolgarske narodne; 16.00: Nove plošče; 16,30: Tretja stran; 1.6.45: Operni koncert; 17.40: Glasbene sanje In želje; 18,00: Prenos RL; 19,00: Poje Nicola Ari-gliano; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Kai Winding; 22.40: Glasba za lahko noč; 23,00: Prenos RL.
cert v miniatbrt; 16.00: Pisan program; 16.35: Panorama pesmi; 16.50: Ital, nafodne pesmi; 17.00: Filmske novosti; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Glasbeni variete: 18.35: Vaši Izbranci; 19.50:	Ritmo simfonična
glasba; 20,35: Lucci: «Il baraccone»; 21.20: Polo Fraternity Brothers; 21.35:	Glasba v večeru:
22.10: Plesna glasba.
III. program
18,30: Gospodarska rubrika; 18.40; Tuji periodični tisk; 19,00: Na programu D’Anglebcrt jn Rodrigo; 19,15: Družbene vede; 19.30: Vsa-kovečerni koncert; 20.30:	Revija
revij; 20.40: Na programu Beethoven; 21.20: Mahlerjeva Simfonija
4.Q0: Dobra jutm;, 8.05: Arije Ul dvospevi; 8$5 : Ansa m m» Al priče m Page; 8 55; Počitniško popotovanje; 9.10:	Mojstri simfonije;
9.40: Popevke ulice; lO.fš:* Ljubiteljem operetnih' mfbidij; 1 10.35: Iz hemške ln av»trljs|jj renfcanse; 10.55: Nova popevka ;fl* 1.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05:—Zabavna
in Bcšs»; 13.lS: T)bVfstnS: iT.to. 1 Popoldanski počitek; 14,05: Naši poslušalci čestitajo. 45.15:	Zabavna
glasb»;. I5.S0: V torek na svidenje; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Koncert po željah; 18,00: Aktualnost! doma in ’v svetu; 18.10: Odmevi z goba;- 18,45:	S knjižnega, trga;
19.05: Glasbene razgjè(iritye ; 30.00: Zabavne m'elodije ;■ 20,20:	Radijska
igra; 21.16: Sereriadm 'večer'; 22 15 Skupni program JRf, Jugoslovanska glasba : 23.05: Ples.
Ital. televizija
18.00:	Program	za najmtajše;
aU5:>.Sport; 30.30: Dnevnik; 21.05: Fiirfi «Gospa Miniver»; 23.10: Popotovanje pó Gfčijt; 23,35.: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: Il paroliere, questo sconosciuto; 22.20) Poročilo o zdravstvenem stanju; Ì3.10: Športne vesti.
Jug. televizija
NI SPOREDA.
boslovičbh, nadalje umetno jeze ro Zavriniea'ter bili tudi-na ko panju v Radbvni. Na praznil vstaje slovenskega naroda so bil Judi na proslavi, ki so j.o skupni priredili taborniki. Ob tej prilož nosti so položili vence na grobe Ve padlih v. Mostah in na doma £em pokopališču. Med daljše iz lete je treba omeniti izlet v Je senice, kjer so si ogledali -veli ko železarno ter šoli «Prežiho' Voranč» in «Tone Čufar», Fe vzpeli so se žc na Golico, celi do gramčarske karavle, kje Ju g.isiavija meji z Avstrijo, kar j' y.a naše otroke bilo še posebn-doživetje. Seveda so' otroci te kc Ion : je obiskali tudi Begunje n Drago, torej zapore kjer so naci sti. zapirali sjovenske radoljube ■ drugi svetovni vojni ter strelišče kjer so jih morili. Ob tej priloj noeti so položili cvetje na gre bove talcev. Ob skali so tTidi Krc po, ki je znana po svojih ìzde. kil) iz kovanegi železa. Bili » tudi v tamkajšnjem muzeju t metne obrti. Bili so tudi na Vod: #ki. planini in na Jelovici, ki j nad 1000 m visoka Seveda s obiskali še Bohinjsko jezero Bohinjsko , Bishrico vred ter ot veznim slapom Savice. V pni U p so se preko IRcJa in sl ob ter ogledali Blejsko jezero
Pretekli -četrtek so imeli lep prireditev, ki jiiii jo jtf organiz ralo Partizansko- gledališče.- Hkrs ti -pa so tudi sami kaj Dripravil in to v okvi’\ dveh notranji! prireditev s splošnim haslovor «Pokaži, kaj zngš.» Da bi to njil znanje prisl, do izrazil, "jih j-obiskala tudi Ljudska tehnika i Kranja, kjer so se npkaterj še pc sebe) izkazali v svo.iili veščinah ;tZ;i ponesrečene v Makedoniji n zbrali’ med seb J 6143 din).
2a konec Se tole: Hrana je od lična, -osebje zelo prijazho, zdrav stveno stanje odlično, v splol nem pà razpoloženje veselo ii zabavno. Ker še ni konec tegi prijetnega bivanja, je na progra mu še nekaj izletov in prireditev
M. M.
Vreme včeraj: najvišja temperati!.
ra 28.5, najnižja 18.7, ob 19. url 25.4; zračni tlak 1019.2 raste, via-ge 40 odst., veter vzhodnik 15 km, nebo jasno, morje rahilo razgibano, temperatura morja 21 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danci, TOREK, 30. julija
Kriilan
Sonce vzide ob 4.45 in zatone ob 19.37. Dolžina dneva 14.52. Luna vzide ob 14.32 in zatone ob 0.29
Jutri, SREDA, 31. julija
Ignac
Vedno širša solidarnostna akcija
*a tragično prizadete makedonske brate
Ganljivi primeri darovalcev - V nabiralni akciji sodelujejo vse slovenske vasi Včeraj oO darovalcev krvi na tržaški krvni banki - Nabiralna akcija se nadaljuje
Strahotna nesreča v Skopju je globoko odjeknila med tukajšnjim prebivalstvom in še zlasti med pripadniki slovenske skupnosti. V nedeljo in ponedeljek je ha stotine meščanov in prebivalcev okoliških krajev darovalo denar, oblačila, zdravila in druge potrebščine. V vseh zbirnih centrih, ki so bili organizirani na raznih sedežih prosvetnih društev, so se v nedeljo in včeraj zbirali ljudje, ki so prinašali obleke, zdravila, odeje. Vsakdo je daroval kar je mogel. Bili smo priče ganjljivih prizorov, kakor npr. ko je stara ženica prišla na redakcijo našega lista in prinesla deset tisoč lir — njene edine skromne prihranke uboge upokojenke.
Dr. Pincherle je »poročil osrednjemu zbirnemu centru v Ulici Geppa, da lahko dvigne količino zdravil. Fantje pa so se morali krepko potruditi, saj je šlo za nič manj kot pet velikih vreč zdravil in zdravstvenih potrebščin. Dragocena zdravila pa so darovali tudi drugi zdravniki in lekarnarji.
V Nabrežini še skoro ni hiše, ki ne bi darovala denarja ali drugega blaga, ki so ga prinesli na sedež prosvetnega društva, tako da je samo ta vas zbrala v nedeljo in v ponedeljek na pobudo agilnega predsednika prosvetnega društva 320.500 lir. Nabiralna akcija pa se nadaljuje. V tej vasi je na počitnicah Make-donka pri sorodnikih moža, ki je oficir jugoslovanske armade in ki drugače stalno prebiva v Skopju. Bala se je, da je že ostala sama z otrokoma, vendar pa se je mož rešil, ker je bil slučajno med potresom na službenem potovanju. Ostali pa so — kot vsi drugi prebivalci Skopja — popolnoma brez vsega, ker je njihovo stanovanje docela uničeno.
Podobna poročila prihajajo na osrednji zbirni center tudi iz drugih vasi: iz Doline, Bazovice, Re-pentabra, Boršta, Zgonika ... od vsepovsod. Podobno je tudi na sedežih prosvetnih društev v mestu:	Skednju, Barkovljah, Sv.
Ivanu in drugod.
Spontano vaščani ustanavljajo vedno nova zbirališča, ki jih je na Tržaškem sedaj že kar štiriintrideset.
Tekma v človekoljubni solidarnosti s ponesrečenci v Skopju se nadaljuje in iz vseh strani pri-hajajo_ denarni prispevki. Včeraj je naše uredništvo dobilo celo poštno nakaznico za 5.000 lir, ki jo je na naš naslov poslal neki Slovenec iz Rima.
Vse to priča o izredni prizadetosti, o spontanem izrazu ljubezni do bratskih Makedoncev, katerim želi vsakdo po svojih močeh pomagati.
Na tržaški krvni banki se je tudi včeraj prijavilo veliko število oseb, da oddajo svojo kri za ponesrečence (do sedaj skupno 80 oseb, od katerih samo včeraj 50). Osebje banke je imelo izredno težko delo, saj je bil ob nekaterih urah pravi naval in se je ustvarila vrsta delavcev, mož, žena in deklet. Krvna banka ponovno poziva za oddajo krvi in sporoča, da je odprla vsak dan od 8. do 22. ure.
Danes bo odpotoval iz Vicenze v Trst in nato v Istro posebni hladilni avtomobil s 150 stekleni-čicami krvi.
Veliko ljudi je včeraj nriSlo na postajo RK na Trgu Sansovino, kjer zbirajo vsakovrstno pomoč. Istituto Farmacoterapico Triestino je poslal 95 steklenic glukozi-ja za transfuzije, tvrdka -Fumi Carlo deset odej, zdravnik dr. Carlo Francesehini pa 110 fijal raznovrstnih antibiotikov. Tildi drugi darovalci so prinesli vsakovrstna zdravila. Poleg tega so na RK na Trgu Sansovino nabrali precejšnjo vsoto denarja, skoraj
90.000	lir od katerih je predsednik RK dr. Hausbrandt daroval
50.000	in tržaški župan 10.000 lir Po dogovoru z jugoslovanskim konzulatom v Trstu, bodo vse nabrane darove in zdravila, ki so jih uslužbenci RK katalogirali, prepeljali danes do bloka na Fernetičih, kjer jih bodo prevzele jugoslovanske oblasti.
Zbrani prispevki
V seznamu darovalcev v nedeljski številki je nastala napaka; biti bi moralo: družina Karel Ban 50.000 (in ne: 5.000).
Nadalje je pri darovalcih iz Lo-njerja in Ratinare izpadla sledeča skupina dàrovalcev:	Amalija
Lavrenčič 1.000, Celestin Glavi-na 1.000, Justina Pecchiari 300, Aldo Kuret 1.000, Andrej Kuret 500, Karlo Cok (Vnčatov) 1.000, Marija Gunella 1.000, Sergij Pečar 5.000, Marčela Malalan 500.
Vsi ti zneski pa so vključeni v skupni vsoti, objavljeni v nedeljo, ki je znašala 699.940 lir.
Člani federalnega komiteja in nadzorne komisije Tržaške avtonomne federacije KPI so zbrali naslednje prispevke:
Marija Bernetič 5.000, Vittorio Vidali 5.000, Giordano Pacco 1.000, Mario Slavec 1.000, Arturo Calabria 1.000, Luciano Roncelli 500, Stanka Hrovatin 3.000, Attilio Bat-tilana 1.000, Franc Gombač 1.000, Sergio Perini 1.000, Teodoro Cer-gol 1.000, Laura Weiss 3.000, Mario Colli 1.000, Vittorio Poccecai 1.000, Gastone Millo 1.000, Nereo Bullo 1.000, Umberto Lussi 1.000, Davide Pescatori 3.000, Fabio Giorgi 500, Silvano Tosolini 1.000,
ZBIRALIŠČA ZA POMOČ SKOPJU
Osrednji zbirni center SKGZ Ul. Geppa 9/II. od 7. do 21. ure
Slovenska knjigarna Ul. sv. Frančiška
Zbirališče na «Primorskem dnevniku» Ul. Montecchi 6 nepretrgoma
PD Barkovlje od 20. do 22. ure
Sedežv celice'KPI Matjašič pri Rumeni hiši od 19. do 22. ure
PD «S. Škamperle», Sv. Ivan od 20 30 do 21.30 PD Skedenj od 20.30 do 21.30 Prosek-Kontovel, na sedežu PD od 20.30 do 21.30 Opčine, PD A. Cok od 8. ure do 20. ure
Bazovica, pekarna Marc Ricmanje. društvena gostilna pri Oskarju
Boršt, v gostilni Berce Boljunec, v trgovini jestvin Drago 2erjal in v mesnici Dolina, na sedežu PD od 21. do 22. ure
Prebeneg, v gostilni pri «San-drotu»
Mačkovlje, v gostilni Tul Zgornja Kolonja, prosvetno društvo «Pečar» od 19. do 20. ure
Sesljan, trgovina Terčon Sv. Križ, v društvenih prostorih od 20. ure dalje Sv. Križ, v Ljudskem domu v baru od 20. ure dalje Nabrežina, v prosvetnem društvu od 14. do 16. ure Sempolaj, v društvenih prostorih od 19. do 20. ure Donijo, trgovina Malalan Briščki, gostilna Milič Jezero, gostilna Gustinčič Gročana, gostilna Peter Umek Pesek, gostilna Vladimir Bach Droga, gostilna v Dragi Prečnik, Rojc Marino (št. 4) Praprot, Šušteršič Vido (št. 29)
Mavhinje, Sirca Irena od 19. do 21. ure (doma)
Stivan 16, Pernarčič Evgen (doma)
Devin, družina Tinta (šola) ves dan
Gropada, gostilna pri Štefaniji
Mario Zambon 1.000, Antonio Cat-tonar 1.000, Jelka Gerbec 1.000, Sergio Bravin 2.000, Giorgio Can-ciani 1.000, Luciano Padovan 1.000, Paolo Sema 1.000.
Prebivalci iz Lonjerja in Ka-tinare so darovali še naslednje prispevke; Danica in Felice Cok, 1.000, Antonija Pečar 1.000, Marija in Felice Cok 500, Antonija Barovina 1.000, Alojz Cok 500, Silvano Močilnik 1.000, Milka Cok (Tinčeteva) 1.000, Marija Pečar 500, Slavko Cok 2.000, Ernest Gombač 1.000, Guštin Pečar 500, Marija Malalan 500, Josip Nadli-šek 5.000, Josip Lavrenčič 800, Cvetka Cok 500, Ivan Nadlišek
1.000,	Mario Gombač 1.500.
Delavci ZTT:
Mario Ferluga 2.000, Mario Cok
2.000,	Lučo Žnideršič 2.000, Alberto Marši 2.000, Aleksij Civardi 2.000, Albin Harej 2.000, Florjan Hrovatin 2 000, Bruno Pahor 2.000, Ivan Gorkič 2.000, Milan Lipovec
2.000,	Anton Škarabot 2.000, Milan Hpsu 2.000, Aldo Brus 2.000, Silvio Princivalli 2.000, Ida Žnideršič 1.000, Srečko Vitez 2.000, Albert Pernarčič 2.000, Stanko Fra-novič 2.000, Milan Danev 2.000, Marij Regent 1.500, B. Lavriha
1.000,	Josip Ukmar 500, Darko Maver 1.000, Žarko Sosič 1.000, Jožko Ceh 2.000, F. Mahne 1.000, D. Ražem 1.000, E. Urdih 1.000, Francka in Marija Sedmak 3.000, Jože Ličen 2.000, Franc Cerne
2.000,	Boris Košuta 5.000, Vladimir Uršič 5.000, Marino Susan
1.000,	Livio Jankovič 1.000, Anton Pletikos 1.000, Janko Pestot-nik 1.000, Jože Grižančič 1.000, Sonja Prinčič 3.000.
Skupno 72.000.
Nabrano na sedežu Slovenske kulturno-gospodarske zveze: N. N. 1.000, Družina Kravos Josip 2.000, Anton, Laura in Ksenija Martelanc 3.000, Iskra Sergij 2.000, Kozlovič Pavel 1.000, Uršič Neva 1.000, Družina Koni 6.000, Sancin Savo 2.000, Pavlič Valentin 2.000, Markežič Diana 1.000, Rebula Miroslav 5.000, Vida Kavčič 2.000, G. R. 2.000, Mesesnel Anica in Silvan 10.000, M. R. (pošiljka) 1.000, A. T. 100.000, Cunja Rihard 10.000, Belči Karel 4.000, Strgar Sabina in mama 5.000, Turk
Jože 1.000, Škabar Marica 3.000, Reschitz Alma in mama 5.000, Metlikovec Attilio (Sesljan) 20.000, Koblar Alojz 1.000, Universal Telerad Impex - dr. Rožan 10.000, Petkovšek 2.500, Sancin Milena in Danica 1.500, Ukmar Dragotin
3.000,	Košuta (Sv. Križ) 5.000, Po-javnik Ivo 5.000, Volčič Stanislav 100.000, Tv. Ferluga Guglielmo in Vojko Ferluga 50.000, Jelka in Darko Švab 10.000, Hinko Medič 2.000, Tavčar Zorko 20.000, Germek Sonja 2.000, Žerjal Benjamin 1.000, Sancin Josip (ške-denjska 174) 1.000, RMV - Tabor-niki 5.000, Bertok Ivana 1.000, Gino C. Trst 1.000, F. F. 1.000, Mi-lovnik A. 5.000, Jankovič Marta 1.000, Buda Vladimiro 2.000, dr. Bolko Andrej 25.000, geom. Grmek Jakob 10.000, Savina R. 3.000. Goina Ana 3.000, Tv. Impexport-Dušan Košuta 75.000, Tv. Impex-port - uslužbenci 10.000, Curk Pavla in Drago 5.000, Gerdol Natle 2.500, Družina Sferca 3.000, Skupina N.N. 15.000, dr. Simonič Žarko 15.000, Campani Nello 10.000, družina Bigolin 1.000, Urdih Ivan
1.000,	Bjekar Ada 1.000, Furlan Marija 1.000, družina Lipovec (Ul. Severo) 1.500, Prosvetno društvo «Pečar». Zg. Kolonja 30.550.
Skupno 630.550.
Nabrano na Opčinah:	Prosvet-
no društvo «Andrej Cok» 10.000, Šuligoj Angela in Jadranka 2.000, Malalan Ivana in Silvana 2.000, Cok-Križnič 10.000, Malalan Zvonko 5.000, Vremec Julka 1.000, Malalan Marcel 3.000, Pahor Avgust
1.000,	Sosič Stanko (Proseška 213)
2.000,	Kalc Karla in Anton 2.000, Vilhelm Rudi 1,000, Vidau Rudolf 1.000, Družina Hrovatin 5.000, Rauber Veto 5.000, Šuligoj Emil
1.000,	Mahnič Marij 1.000, Taučer
Federik (brivec) 2.Ò00, Taučer Jožef 1.000, Daneu Andrej 1.000, Spanger Srečko 1.000, Vaclik Pierina in Stane 2.000, Bratož Vladimir 1.000, Daneu Jožef in Justina 5.000, Vremec Albert 2.500, prof. Sosič Ive 2.000. Družina Kapun-Sosič 3.000, Vaclik Antonija in Emil 2.000, Kralj Anton 1.000, Daneu Celestin (Narodna 124)	3.000, Možina Julka 1.000,
dr. Hlavaty Robert 2.000, Gialli Ana in Branko 2.000, Gorup Eda in Dinči 1.500, Pahor Jakomina
1.000,	Daneu Mario 1.000, Kralj-
Carli Tilko 2.000, Sosič Stanislav (Narodna 170) 500, Sosič Anton (Repentaborska 22)	1.000,	Dolce
Lucija 1.000, Kapelj Mirko in Tončka 1.000, P. E. 1.000, Sosič Rado 500, Sosič Ivan (Alpinska 9 ) 500, Sosič Tone (Narodna ul. 99) _1-000.
Sičupno 95.500.
Nabrano na Proseku-Kontovelu (I. seznam, 28.7.)- pd Prosek-Kontovel 10.000, Gospodarsko društvo
10.000,	Regent Andrej 1.000, Košuta Darinka 500, Nabergoj Ivan 500, Briščik Karla 2.000, Briščik Celestina 3.000, Cuk Ladi 1.000, Družina Orel-Rupel 4.000, Milič Milan 1.000, Husu Jožef 1.000, Be-zin Franc 1.000, Rupel Bruno 1.500, Družina Ukmar 2.000, Ban Karla
5.000,	Nabergoj Vlasta 1.000, Nabergoj Dora 2.000, Družina Pun-tar-škabar 1.000, Ukmar Angel
1.000,	Terčič Cvetko 1.000, Furlan Karlo 1.000, Luksa Miljeva 1.000, Brus Edi 1.000, KaDun Edi 900, Kapun Zofka 1.000, Družina Puntar 500.
Skupno 54.900.
Nabrano pri Banih: Pečar Just 50, Vidau Auguštin 1.000, Sardi Albino 200, Škabar Zdravko 500, Ban Franc 200, Danielut Bruno 1.000,	Renar Andrea	2.000,	Mala-
lan Pavel ml. 400, Malalan Ernesto 1.000, Neri Sergio 200, Ban Leopold 1.000, Vidali Ernest 1.000, Budai Natale 1.000, Husu Liliana 1.000,	Krevatin	Just	2.000,	Husu
Viljem 1.000, Ban Ferdinand 500, Milkovič Oskar 500, Milkovič I-van 500, Trgovina Vidali 1.000, Vidali Milan 1.000, Vidali Marcello 200, Sossi Viktor 1.000, Husu Dora 150, Ban Viktor 750. Milkovič Alojz 500, Frankovič Franc 200, Renar Stanislav 1.500, Pascolini Mario 200, Milkovič Kristina 500, Lizzi Marco 300, Ban Gabriela 1.000,	Malalan	Josip	1.000,	Kralj
Zoro 500, Ban Rudolf 500, Ban Leonard 1.000, Renar Miroslav
1.000,	Furlani Scolastica 200, Vidali Marija 1.000, Vidali Elena 1.000, N.N. 150
Skupno 29.700.
Nabrano v prosvetnem društvu Barkovlje:	Vladimir Vodopivec
3.000,	Roman	Barič	3.000,	Ivan
Pertot 5.000, Stanko Pertot 10.000, Viktor Michelazzi 2.000, Vida in Neva Martelanc 1.500, ing. Stanko
Starc 10.000, Štefan Veljak 2.000 ! Sofija Primosi 1.000, Vida Sore družina Milič 5.000, Josip Prin- I 1.000, družina Justin 2.000, A. S.
25.000, Zofija Pregare 500, Mario
Čič 2.000, Aleksij Pertot 5.000, Vera Tivoli 1.000, Anton Canciani
5.000,	Ivo Doles 1.000, Žarko Jagodic 2.000, Avgust. Scheimer 2.000, Pierina Gregorič 5.000.
Skupno 64.500.
Nabrano v prosvetnem društvu «Škamperle»: Piacer Alojz 1.000, Kolarič Pavla 1.000, Družina Prosen 2.000, Dora Martelanc 3.000, dr. Drago Martelanc 10.000, Kolarič Ito 2.000, Meri in Viktor Štok 3.000, Cok inž. Andrej in Milica 2.000, Cok Amalija 2.000, Počkar Rudi 3.500.
Skupno 29.500.
Nabrano v uredništvu «Primorskega dnevnika»:	Mario Magaj-
na 5.000, Amalija in Alojz Susa
2.000,	Branko Kuret 1.000, Mariia Bordon 1.000, Viktor Vaiassi 5.000, Ferdo Bakin.in Ida Bogateč 3.000, Ivan Furlan 500, Giordano Pe-chiar 500, Slava Posedel 1.500, Franjo Žagar 500, A. Benko 1.000, družina Tomšič 1.000, Mario Birsa (gostilna pri Spetiču na Ka-tinari) 2.000, Ladislav Ražem (Gročana) 5.000, Ana Berginc 1.000, Andrej Turkovič 1.000. Alojz Žerjal 1.000," Oskar Siškovič 5.000,' Josip in Marija Nabergoj 2.000, Franc Ribarič 5.000, Roza Benedetti 1.000. R. Peroša 1.000, Francka Širca 5C0, družma Barba 1.000, Andrej Martinčič 1.500, Marija in Karlo Prinčič 1.009, Srečko in družina Magaina (Sv. Križ 287) 5.000, Jožko in Neva Lukeš 2.000, Marko Lah 1.000, Josioina in Josip Brezovec 2.000. Marija Cunja (Ul. Crispi 51) 1.000, Kati Serbi 500, Josip, Pavle ip Peter Merku
10.000,	Dragica Švara 1.000, N. N.
10.000,	Vojko .Tankole (Rim) S.bOO,
Ferdinand Zidar 3000, družina Franza 1.000, Katarina Orel 2.000, Lidija Smotlak 1.000,- Amalija Veljak 2.000. Pina Fučka 1.000, dr. Marcelo Verč 2.000. Božidar Suš-nielj 1.000, Jakob Vouk- l.fOO, družina	Kobol	5.000,	Avgust	Gom-
bač 1.000, Milan Ambrožič 25.000, Olga in Ljubo Cunia 5.000, družina	Ščurek	1.000,	Pino B.	2.000,
Marija Zupan 1.000, A. M. 5.000, Emil	Legiša	1.000,	družina	Siško-
vič 1.00Q, družina Fabrini 1.500, Jože in Sonja Mihelj 3.000, Danica	in Miranda	Mihočič	2.000,
VMS 10.000, Slovenski šentjakobski cerkveni zbor 13.000, družina Bisca 2.000, Ivan Cesnik 2.000, dr. Bruno Pincherle 10.000, Rozalija in Matej Pegan 2.000, Marija Sancin 500, Franc Lipovec 1.000, Egon Kraus 5.000, družina Riosa 2.000, Anton Mezgec. 1..0O0, Josip Kocjančič 1.000, Stanko Babič 5.000, Mila Babič por. Bucci 1.000, Zora Ivančič 2.000, Olga Regent 1.000, Martin Filipčič 1.000, Bogomir Žitko 1.000, Slavik 5.000, Pavletič
2.000,	Mihalič 2.000, Ernest Pi-ščanc 3.000.
Skupno 227.500.
Nabrano v upravi «Primorskega dnevnika»: Oton in Mirko Žerjal (Boljunec 172) 3.000, Karel Kenda 5.000, družina Barej 3.000, družina Celeste Daneu. Opčine 10.000, Milči in Pepi Škabar 1.000, Frida Baratto 1.000, Nada Godina 1.000,
Bembič 3.000, Stefan Kralj 1.000, Albert Hrovatin 1.000, Rauter Ana
3.000,	Sancin Ivan 10.000, Pepi Volk 5.000, družina Andrej Mahnič 10.000, Brus Franc (upokojenec) 1.000, J. N. 2.000, Franc in Marija Valenčič 1.500, Kristina Anglovec 500, Marijana Cogne-vich 1.000, Josipina Benčina 1.000, Karlo Fumis 5.0CO, dr. Alojz Stepančič 5.000, Ivan Mavrič 1.000, Franc Devetak 1.000, Ivan Misuri 1.000, Dora in Alojz Gabrijelčič 3.000, krojačnica M. Mozetič 1.000.
Skupno 110.500.
Nabrano v Tržaški knjigarni: Maks Kalc (Katinara) 2.000, Angel Štrajn (Katinara) 2.000, Frančiška in Ivanka Žitko 2.000, Boris Možina 10.000, Aleš Lokar 5.000, Danilo Godina 2.000, Stanislav Majcen (Sv. Ivan) 1.000, Frančiška Majcen 1.000, Dora Grižon
1.000,	N. N. 1.000, Zinka Cucek 1.500, Miro Ferfolja 5.000, Ketty Kravos 10.000, Stanko Požar 50.00Ò, Rudolf Jetiko 2.000, Antonija Malič 5.0.01), Danilo Štubelj 5.000, Francka Valetič 2.000, Egidij Košuta 3.000, Peter Udovič 10.000, Rosanda Gasperčič 2.000, Matilda Kermac 10.QC0, Club Cacciatori Triestini 20.000, dr. J. S.' 10.000, Miha Baloh ,10.000, Martin G robo všek . 10.000,_ družina Meden Danilo j4i 1 Marij Kobal
Skupno 187.500.
Prejšnja vsota 699.640.—
Danes objavljeno	1.563.450.—
), družina Meden 2.000, ni pi Kidja Godinu 2.000, Med
17.500.	lesffi
• »	PROMETNI NESREČI
Pridržana prognoza za upokojenko Hudo ranjena gospodinja v Devinu
Prva je udarila z glavo v notranjo steno avta, drugo pa podrl avto
S pridržano prognozo so včeraj sprejeli na drugi kirurški oddelek 64-letno upokojenko Emilio Toma-sijevo z Rotondo pri Bošketu 3, Tomasijeva se je ponesrečila predvčerajšnjim, ko Se je peljala iz Bovca proti Trstu v avtu, ki ga je vozil njen 32-let.ni nečak Silvano Vidotto' iz Ul. S. Pelagio 3. Ker se je nenadoma prelomila zadnja polos pri avtu, je Tomu-sijeva zaradi sunka s silo udarila z glavo v notranjo steno avta. Zdravniki sb ji ugotovili zlome čelnih kosti in veliko podplutbo na čelu.
Žrtev hude prometne nesreče je postala sinoči 53-letna gospo-
dinja Anna Cristiano por. Palla-dori iz ribiškega naselja v Devinu št. 41, Ko je hotela prečkati Ul. Trieste v Devinu, jo je pri hiši št. 24 podrl z avtom 24-letni Mario Pedruzzini iz Tržiča, Ul. San Giorgio 11, ki je privozil iz Trsta. Zaradi močnega sunka je Cristia-novn silovito vrglo na cestišče in se je hudo ranila na zatilju ter ima verjetni zlom leve stegneni-ce. Z avtom RK so jo z vso naglico odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 90 dneh, če ne bodo, nastopile komplika-
ne
el j e.
im'itmi,iiiiiHiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii,i|i„„Iltllrmirtlll|l|l|||||||||||||||||||||m)|)|t|||)|||||a'i||"">
IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA
Nasilni Sirakužan pretepal žensko in napadel karabinjerja v bolnici
Antonino Tiralongo, star 28 let I To svojo namero je najprej pove.
Sirgcuse, toda stanujoč v na- dala moškemu, ki pa ji je deial m nW.. bo sedel v zaporu naj le poskusi. Verjetno ji je ho^
djyk .Maltese, tožilec Meyer, za-pisnjlfa» Magliacca, obramba Padovani), pred katerimi se je moral zagovarjati zaradi vrste prekrškov.	VA
Tijralonga so olUožili, eia; je Isla-bo ravnal’,s -fO-ietao iA*»i Ano Via-n!
Skupaj 2.263.390,-

poškodoval. Zaradi njegovega »divjaškega ravnanja je ženska Živela v stalnem strahu
Zaradi pozne ure nismo mogli več objaviti .seznamov darovalcev iz Križa (27.800), Sesljana (11.000), Bazovice (45.200), Padrič (74.700), Boruta (97.800), Doline (55.800), Boljunca V5.501»,' Ricmanj (14.700), Prebenega (7.500) in Skednja (225 tisoč 600). Imena teh darovalcev bomo objavili v jutrišnji številki.
Nadalje so na sedežu SKGZ darovali :	Laura	Weiss zdravila
in oblačila, Marina Bernetič odejo, Marija Trampuž oblačila, Pavel Kozlovič oblačila, Košuta oblačila, Vekoslav Mesesnel odeji, blazino, volno, čevlje, ročni šivalni stroj, Igor Kosmina oblačila, čevlje, odeje, Mario Gec čevlje, oblačila, Gino C. oblačila, dr. Drago Martelanc zdravila, Dimitrij Sancin oblačila, dr. Bruno Pincherle 5 vreč zdravil, KPI 4 zaboje zdravil, Iskra, Ul. Udine oblačila in čevlji,- M. Avgust Černigoj oblačila, Urdih Ivan, 2 ženski obleki, Colja Marija zdravila, Mihočič Dunica oblačila, Lekarna iz Nabrežine zdravila.
Nadalje so darovali:	dr. Mar-
celo Verč dva zavoja raznih zdravil, družina Ščurek oblačilo in obuvalo, Jakob Vouk oblačilo in obuvalo, Luigi in Emilia Zara plašč in površnik, Amalija Suša zavoj obvez, Marija Sancin razna ženska oblačila, Stefan Veljak razno blago, družina Milič razno blago, Anton Canciani razno blago.
iz
šem' nlfestu
fflSKSSV.; namesto 21 Tako so J tel' rečC da““pač‘ne “bo 'utegnila šTriemh ^prizivni sodniki (pred-’priti do karabinjerske postaje,
ker ji bo on to preprečil. Pozneje je sicer Tiralongo skušal spremeniti smisel te grožnje. Rekel je, da je izustil omenjene besede, ker je bil prepričan, da ženska ne bi bila toliko pogumna, da bi ga prijavila.
25. marca pa se je Ivianijeva le toliko opogumila. Skozi pritlično okno neke hiše se je splazila na dvorišče «Vatikana» in od tod je odšla do karabinjerske vojašnice pri Sv. Jakobu. Agenti so jo pozneje odpeljali na dom njenih staršev. Zvečer pa je Ivianijeva telefonirala na postajo ter povedala, da gre v bar «Prosen». V prisotnosti nekega karabinjerskega podčastnika jo je tu Tiralongo oklofutal. Podčastnik je takoj ukgzal nekemu drugemu karabinjerju, naj odpelje Ivianije-vo v splošno bolnišnico, kjer naj jo pregledajo zdravniki. Tiralongo pa je obema sledil in v sprejemnem oddelku napadel karabinjerja. Takoj po napadu je ušel. Aretirali so ga šele nekaj ur pozneje, ko je prišel domov.
Kazenski sodniki so v marcu letos spoznali obtoženca za krivega ter so ga obsodili na 1 leto in 9 mesecev zapora. Prizivni sodniki pa so ukinili kazenski postopek zaradi telesnih poškodb, ker je šlo le za lažje poškodbe. Ker pa ga prizadeta stranka ni tožila, je tožba propadla. V zvezi s tem so mu znižali kazen za 2 meseca.
njim. To	stanje	je trajalo	od
1961. leta do 25. marca letos. Drugo obtožba je zadevala napad, ki gu 'je irfhtoŽaiiec - zhjlelfi' '25. marca letos na karabinjerja, ki je
at.	%
priliki se je Tiralongo pognal v agenta,	ga	stisnil	ob zid	ter	su-
nil s pestjo. Tretja obtožba pa je zadevala poškodbe, ki jih je prizadejal karabinjerju (ta je o-zdravel v 5 dneh).
Zakaj je Tiralongo kar nenadoma zagrešil toliko prekrškov? I-vianijeva je imela pri sebi sina, _ ki ga je imela z zakonitim možem, drugi pa se je rodil iz razmerja s. Tiralongom. Ta pa je bil zelo ljubosumen na Ivianije-vo ter	je	bil prepričan,	da	ga
ženska vara. Baje je na lepem zapuščal svoje delovno mesto, samo da	bi	lahko	opazoval	in	za-
sledoval ženskp ter zvedel, kako živi in s kom se druži.
Ivianijeva pa je že na sodišču prve stopnje prikazala popolnoma drugačno sliko družinskega življenja. Trdila je, da je bil Tiralongo nasilen ter da se mu ni ljubilo delati. Zato mu je nekega dne dejala, da ji zaradi pomanjkanja, v katerem živi, ne preostane drugega, kot da gre sama delat.
Prepiri v družini so tako postajali iz dneva v dan ostrejši. Nenadoma se je ženska odločila, da prijavi zadevo karabinjerjem.
................immillimi .........immuni,...........inumi
SOLIDARNOST S TRŽIŠ K IMI DELAVCI
Danes dveurna stavka delavcev v vseh obratih ladjedelnic GRDA
Včeraj demonstracija triiških delavcev ■ Popolnoma uspeltf stavka asluž-bencev prevoznih podjetij ■ Pogajanja o 20 odpustih v podjetju FA SEF
Ko je na gradbišču podjetja Ci-vidin in Rosemvasser v Ul. Pic-ciolla delal za podjetje Zonca, se je včeraj ponesrečil 62-letni pleskar Eugenio Cossetto iz Ul. Negrelli 32. Pleskal je neko steno, nenadoma se je prelomila deska, na kateri je stal in Cossetto je strmoglavil z višine treh metrov. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki sprejeli na drugi kirurški oddelek zaradi udarca po levi strani senc, desni rami in gležnju. Okreval bo v 10 dneh.
Osmica v Nabrežini
Mirko Radovič (pri Afoho-rinknih) — Nabrežina 67 —-je odprl osmico in toči svoje belo vino, ki je bilo nagrajeno na vinski razstavi v Nabrežini. Nz zamudite prilož-
vpsfit
------------------------------
Mali oglasi
Nazionale Zaprto zaradi počitnic.
Arcobaleno 16.00 «Il vendicatore delle cascate nere». Film western.
Fenice 16.00 «I tre implacabili» — Eastmaneolor. Geoffrey Horne.
Excelsior Zaprto zaradi počitnic.
Grattacielo 16.00 «La finestra sul cortile». Technicolor. James Stewart.
Supercinema 16.00 «Le 3 fatiche di Ercolino». Barvne sliganice.
Alabarda 16.30 «L’unlo dei marines» Alex Nicols.
Filodrammatico 16.00 «Colpo gobbo all'Italiana» Helene Chanel, Aroldo Tieri.
Aurora Zaprto zaradi počitnic.
Cristallo 16.30 «Il segno di Zorro». Technicolor. Sean Flynn.
Capitol Zaprto zaradi počitnic.
Garibaldi Zaprto zaradi počitnic.
Massimo 16.30 «Le 3 spade di Zorro» Gloria Mi 11 and.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Moderno Zaprto zaradi počitnic.
Astorla 17.00 «Tempeste sotto 1 mari».
Astra Zaprto zaradi počitnic.
Vittorio Venelo Revija policijskih ftL mov. 17.00 *3 deliti per padre Brown».
Abbazia Danes zaprto. Jutri ob 16.00 «Sexy al neon». Technicolor. Prepovedano mladini.
Marconi 16.30 «Allles kaput» Blanka Wa leska.
Ideale 16.30 «Alila fiera per un marito». Technicolor. Pat Boone.
KINO NA PROSTEM
Satellite 20.30 «Via Convento» Stan Laurei, Oliver Hardy.
Marconi 20.15 in 22.00 «Alle* kaput» Blanka Waleska.
Paradiso 20.30 «Divorzio all’italiana» Prepovedano mladini.
DANES V MIRAMARU predstava «Luči in zvoki». Oh 21. 'in ob 22.15 v italijanščini «Maksimilijan in Karlota».
RESTAVRACIJA BAR
«LA MARINELLA»
Barkovljansko nabrežje
Danes in jutri od 21. ure dalje Gledališka agencija ADAM iz Bologne predstavlja
Coroussel des Miss sexy + sexy -f. sexy Najlepša francoska dekleta! «Desabilles», perilo in kopalne obleke francoske kopalne sezone — poletje 1963 z udeležbo MISS FRANCE 1963
prof. Monique Milan MISS CÒTE D’AZUR 1963
Christiane Sibellin MISS ALSACE 1963
Marie José Pierrard MISS PARIS 1963
Nicole Pelloss in napovedovalec francoske RTV Charlys mr. Jean Raibaut na velikem gala plesu ter defi-leju lepotic za kreacije francoskih modnih hiš 1963 Margaret, Larraine, Codax iz Pariza in Marseilla Atrakcija z vami in za vas NA FESTIVALU 1963 Bossa Nova — Madison —
Hully Gully DVA ORKESTRA Naročanje miz pri
ravnateljstvu lokala
I)r. VEKA SARDOČ
Ul. C. Battisti 4, tel. 61-692, bo odsotna od 29. julija do 18. avgusta.
Kopalne obleke, perilo, poletne $ltlz$e it pletenine, nogavice ter vse
Danes bodo delavci celotne sku-1 Danes ob 11. uri se bodo sestali pine Jadranskih ladjedelnic (CR | na sedežu združenja industrijcev DA) «tnvirali rt.ro ort	--- predstavniki prizadetega sindikata
DA) stavkali dve uri. Stavkovno gibanje so proglasili v znak solidarnosti s 330 delavci iz Tržiča, ki delajo v Trstu in katerim je 'ravnateljstvo Jadranskih ladjedelnic odbilo zahtevo, da bi jih spet zaposlili v Tržiču, ali pa jim še nadalje izplačevali mesečno doklado v višini okoli 20.000 lir.
Tudi včeraj so se trjiški delavt ci zbrali pred palačo glavnega ravnateljstva Jadranskih ladjedelnic na Korzu Cavour. To pot pa se niso omejili le na žvižganje in brlizganje, temveč so sploh onemogočili tramvajski in drugi promet po korzu. Ta protestna akcija je trajala kaki dve uri.
SEJA OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI
Sprejet sklep o pomoči žrtvam potresa v Skopju
Odobren pravilnik o lepljenju lepakov
Devinsko - nabrežinski občinski svet je na svoji sinočnji seji na predlog župana Albina Škrka soglasno odobril predlog, naj občinska uprava v imenu vseh občanov pošlje jugoslovanskemu generalnemu konzulu v Trstu pismo z izrazi sočustvovanja in solidarnosti zaradi hude nesreče, ki je zadela makedonsko prestolnico Skop. ije, naj nakaže 50.000 lir prispevka in naslovi na prebivalstvo poziv za zbiranje prispevkov.
Sinočnja seja devinsko-nabrežin-skega občinskega «veta je bila sklicana že pred dnevi zaradi nekaterih upravnih zadev. Pred za-tkom razprave o teh vprašanjih je spregovoril župan, ki je pripomnil, da občinski svet ne more mimo tragedije Skoplja, ki je pretresla svetovno javnost in vzbudila po vsem svetu sožalje, sočustvovanje in izraze solidar-
nosti. Ob tako hudi nesreči, ki je zadela jugoslovanske narode, je poudaril župan, imamo za svojo dolžnost, da izrazimo svoje sožalje in solidarnost s prizadetim prebivalstvom in nudimo svojo pomoč. Občinska uprava bo iz svojih skromnih sredstev prispevala 50.000 lir, obenem pa poziva vse prebivalstvo, naj po svojih močeh prispeva, da bi se olajšale posledice grozne nesreče.
Razen zbiralnih centrov, ki že delujejo, bo občina nabirala prispevke za Skoplje na županstvu in pri podružnici Tržaške hranilnice in posojilnice v Sesljanu.
Predstavnik opozicije v občinskem svetu de Rinaldini je v odgovoru na županov predlog pripomnil, da se svetovalci manjšine popolnoma strinjajo in odobravajo omenjeni predlog Poudaril je, da v takih primerih ni meja in raz-
like glede narodnosti in jezika, ampak mora priti do izraza človeška solidarnost in pomoč ljudstvu, ki je tako hudo prizadeto.
Ze med sejo so občinski svetovalci dali svoje prispevke občinskemu tajništvu za pomoč Skop-iju.
Nato je občinski svet odobril pravilnik za lepljenje lepakov ter je sklenil, da se ta služba odda v najem na natečaju med podjetji, ki se s tem ukvarjajo. Prav tako je občinski svet soglasno odobril znižanje davčne osnove za družinski davek obrtnikov in kmetov za 25 odst.
Pred tajno sejo, na kateri so razpravljali o prodaji zemljišč, so se občinski svetovalci pogovorili tudi o vprašanju turizma in nekaterih negativnih pojavih, ki ovirajo njegov razvoj.
in delodajalcev. Razpravljali bodo o vprašanju odpustitve z dela 20 delavcev v podjetju FASEF.
=1‘ »!•
Stavka uslužbencev in nameščencev prevoznih podjetij je žela popoln uspeh. Stavkovnega gibanja se je udeležilo, kot smo zvedeli v sindikalnih krogih, stoodstotno število .uslužbencev. Ba-jé nista stavkala samo dva uslužbenca nekega avtobusa, ki se je odpeljal:	včeraj ■ zjutraj proti
Bocnu.
Sporočilo poštnega ravnateljstva
Podaljšanje urnika za plačilo radijske naročnine
Da bi bilo kos povečanemu dotoku radijskih in televizijskih abonentov, ki bodo te dni plačevali naročnino (takso), ki zapade 31. julija, je pokrajinsko poštno ravnateljstvo odredilo, da bo ostalo okence za poštne nakaznice in prihranke na glavni pošti daner in jutri odprto'do 19. ure, V drugih poštnih uradih (podružnicah) pa bodo sprejemali jutri 31. julija plačila naročnine do 18. ure.
Živčen mladenič si je na kvesturi prerezal vrat
Živčno bolan, si je hotel predvčerajšnjim 29-letni Sergio Schulz iz Ul. del Rivo 4 vzeti življenje v veži kvesture. Začelo se je takole. Schulz in neki njegov prijatelj sta predvčerajšnjim popoldne hodila po Ul. Malcanton in brcala v parkirane avtomobile. Na nekem oknu pa ju je opazil lastnik nekega avta in začel nanju kričati Namesto da bi odnehala sta oba mladeniča še bolj brcala v avto. Lastnik je prihi-del na cesto in tudi poklicali dva mestna stražnika. Toda ko sta policista prišla v' Ul. Malcanton,
o obeh vandalih ni bilo ne duha ne sluha. Stražnika' sta ju nekaj časa potem zagledala v neki drugi ulici in sta se jima približala ter zahtevala naj pokažeta dokumente. Schulz pa je na vsem lepem potegnil i:z žepa izvijač, se postavil po robu obema stražnikoma in enega celo ranil ter nato zbežal. Njegovega prijatelja pa sta stražnika prijela in ga pospremila na kvesturo. Tja je prišel tudi Schulz in ju začel zmerjati. Policist ga je hotel pomiriti, toda ni mu uspelo. Schulz se mu je izvil iz rok, -pobral prazno steklenico Coca Cola, jo razbil in napadel policiste, ki so ga hoteli pomiriti. Enega je ranil po desni roki, nato se je še sam sebi prerezal vrat. Ko so ga končno agenti onesposobili, so poklicali rešilni avto RK ter ga piepeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili veliko rano na vratu. Ker pa ,ie Schulz shicofrne, so ga potem prepeljali v umobiii-•nlco pri Sv. Ivanu. O zadevi se sedaj ukvarja leteči oddelek policije.
Nenavadna nesreča
Pešec se je zaletel v tramvaj
S pridržano prognozo so na prvi kirurški, .oddelek bolnišnice sprejeli 36-'letnèga' mizarja Gher-devicha :z Ui. delllstria 5. Gher-devich je postal žrtev kaj čudne nesreče. Predvčerajšnjim po-
neznanih razlogov zaletel v sredino tranvajskega voza proge št. 6, ki ga je vozil 43-letni Massimo Balducci iz Ul. Mauroner 10 in se niti ni zavedel nesreče. Ghčrde-vich je silovito udaril z nosom v trartvaj in se ranil na čelu. Zaradi hudega, udarca je potem patiel na tla v nezavestnem stanju. Na potno« so mu priskočili mimoidoči iz semaforske kabine pa je mestni stražnik poklical rešilni jivty JtK. Bolničarji so Gherdevicha Z vso naglico prepeljali v bolnišnico. O zadevi se 'sčdaj ukvarja prometna policija.
sezonske artikle za ženske, moške In otroke p0 najnlžjih cenah v Trstu dobite pri «MAGLIABELLA» na Kor zu Garibaldi II (Barriera» nekaj korakov od avtobusne postaje. Postreženi boste v vašem jeziku.
PUKHIV ANJE PODOV |n podi Iz plastike, guma, linoleum od 500 lii dalj* preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst. žimnice za kepanje od 3900 lir dalje, žimnice iz platna spremenljive v naslanjač za morje od 5500 lir dalje dobite pri «ITALPLAST», Trst, Trg Ospe-oale 6, tel. 95-919
Včeraj-danes
Dne 28. in 29. Julija 1963 se Je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO: 72-letni Giuseppe Siniscalchi, 79-letni Marcello Siniga-Ifiia, 80-letna Cesira Ugolini por. Gu-nan-geli, 64-letni Mario Cergol, 48-letni Giordano Vecchie!. 57-letm Brunone Agolanti, 57-latni Romano lelen, 58-letnl Giovanni Mulina. 49 letni Placido Marcelin, 76-letni Lodovico D apretto, 58-letnl Fe. d. landò Strozek, 72-letm Guido Finazzer, 65 letna Maria Poclen por. Pecchiari, 69-letni Giuseppe ZeriaJ, 31-iema Anna Zigante vd. Starz.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Codermatz. Ui. Tor San Piero 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Ue-pangher Ul San Giusto 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2- Zanetti, Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
Včeraj nas je za vedno zapustil naš dragi
JUST GRGIČ
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 18. uri i< Gropade na pokopališče v Bazovici.
Žalujoči žena, .sestra, hčeri, sin, zeta, snaha, muki in ostalo sorodstvo.
Gropada, 30.VII.1963.
Sporočamo žalostno vest, da nas je 28. t.m. za vedno zapustila naša draga žena in mati
FRANCKA KLUN
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes 30. t.m. ob 16 30 iz hiše žalosti, Ulica dellTnd ustria št. 16.
Žalujoči soprog, sinovi, hčerke, ne-Trst, 30. Julija 1963.	veste in vnuki.
ZAHVALA
Družini Pobega in Lazzari iz Boljunca izrekata vsem, ki so se udeležili v nedeljo dopoldne pogreba drage' mame
MARIJE POBEGA roj. SMODLAK
ali pa so na kakršen koli način izkazali svoje sočustvovanje, iskreno zahvalo.
Boljunec, 29.VII.1963.
PRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE V NEDELJO V TREBČAH
Svečana proslava 50. obletnice ustanovitve domače godbe
Nagraditev starejših in marljivih elanov godbe - Sodelovanje godbenikov in pevcev s Proseka - Kontovela, iz Nabrežine, Padrii in Boršta
Pogleda na množico v Trebčah
ZARADI SRAMOTNIH POGOJEV VODSTVA
Danes poldrugourna stavka tekstilcev v tovarnah v Podgori in v Ronkah
Vse tri sindikalne organizacije so napovedale tudi splošno dveurno stavko na Goriškem za petek 2. avgusta
Nastop godbe Trebče-Gropada in moških pevskih zborov Prosek-Kon-tovei in Padriče-Boršt
, Kljub stavki avtobusnih podjetij Je bilo v nedeljo v Trebčah vse ?>vo. Trebensko-gropajska godba Je natnteč slavila svojo '5Q-letmč& ^e' v zgodnjih popoldanskih urah so prihajale prve skupine ‘bbcin-stva na lepi travnik : «Pod zid», kjer je bilo vse pripravljeno1 za Pii reditev.
Okoli 15,30 se je zaslišala v daljavi prva koračnica naših slavljencev. S ponosnim korakom, v oelih srajcah in godbenih ' kapah na glavi so prikorakali po trbiški £es>ti na kraj prireditve. Medtem k° si je občinstvo iskalo primer-"f?a prostora, je trebensko-gro-Pajsga godba zaigrala še nekaj končnic, nakar se je pričel. slavnostni spored. Najprej je trebensko-gro-Pajska godba zaigrala pod vod-stvom. prof, Svetka Grgiča «Hrvat. ski dom.»
Številno občinstvo je nato popravil predsednik domačega godle"^ društva, Josip Cuk, naka* J - SilVari' Križrtiančič orisal zgo* ”vpo/godbe. Njeni prvi koraki iP bili težki. Toda našli so se či». bot n. pr. Majcen in Ben-oa. Iz Nabrežine je prišel Pauš-
svetovn-,drU?i’ Za’ pa ,je pHŠla °Yna vojna in prinesla mnogo
" °*°t, ki so hudo prizadele godbo. Po vojni pa se je društvo v’Pet obpovilo. Nekateri so padli , v°Jni, drugi so se vrnili, tretji' hn priSU kot novi člani! Važno je 0 samo to: godba je pričela zoni. .sktivno delovati. Tov. Križ-n, a,?cjč je nato omenil družino v to ■ cab, ki je dala največ godcev, ji lei. kar pet. To je družina Mo-D'j®’lh sicer oče Dreja, pok. Franc, v *■ Anton ter Jože in Guštin. Go-pnhv'k je tudi omenil sodelovanje dit u na rožnih domačih prire-maYah kot n. pr. za praznik , 1. nik13’ ,°b. raznih procesijah, na razen,, p'esjb itd. Na koncu svojega v°ra se je tov. Križmančič za-
Himna
hvalil vsem prisotnim za obilno udeležbo.
Sledilo je podeljevanje nagrad hhjstarejšim članom v znak hvaležnosti. Zlate kolajne so prejeli: Maks Kralj-Cvana, Viktor Kral;-Cvana in Lovrenc Kralj - Tonkač. Zlato kolajno so še podelili sedanjemu dirigentu trebensko-gropaj-ske godbe prof. Cvetku Grgiču.
Srebrne kolajne pa so prejeli sedanji predsednik Cibic Jožef za njegovo vztrajno sodelovanje, Ivan Marija Cuk, Viktor Kralj (mlajši), Jože Možina, Guštin Možina, Andrej Kralj ter bivši učitelj Benčina/
Častne diplome pa so bile podeljene, Leviu Jerckevoju, Sergiju Živcu, Vincencu Čuku, Francu Kralju, Angeli Kralj, Ninu de Giorgiu, Marcelu Kralju, Nelu Pubiliniu, Pepiju Kalcu in Brunu Čuku. Med nagrajenci s častno diplomo je bil tudi 10-letni Bruno Cuk. ki študira že dve leti bombardin
Po govoru je godba iz Trebč in Gropade zopet zaigrala. Tokrat je bila na vrsti «Svečana simfonija».
Drugi del programa je bil namenjen pevskim društvom. Vabilu za sodelovanje sta se odzvala pevska 1 zbbta Pro,sek-Kontovel ter BorfttiPadriče. Najprej je nastopil pevski zbor. Prosek-Kontovel, ki je pod vodstvom prof. Ignacija Ote zapel tri pesmi : Foersterjevo «Gorenjec» iz opere «Gorenjski slavček», narodno «Kam pa fantje» ter juvančevo «Slovenska zemlja». Godba s Proseka je zaigrala «Praznik v naravi» ter «Kroms ouverture». V imenu godbenega društva s Proseka je pozdravil prisotne tov. Cuk, ki je izročil jubilantom lep šop rdečih nageljnov. Po godbi s Proseka je nastopila godba iz Nabrežine. Pod vodstvom dirigenta Josipa Deve-
taka je zaigrala 'Izvleček iz' opere «Lukrecija Borgia» in Trajanovo uverturo. Na proslavi je nastopil tudi mešani pevski zbor Boršt-Padriče pod vodstvom prof. Cvetka Grgiča, ki je zapel dve 'pesmi:
Venturinijevo «Pozdravljena domovina» ter Vrabčevo «Bilečanko».
Proslavo sta zaključila združena moška pevska zbora s Prose-ka-Kontovela ter iz Boršta-Padrič, ki sta v spremljavi trebensko-gro-pajske godbe zapela znano in vedno priljubljeno «Pesem XIV. divizije».
Po proslavi je sledila zabava.
V senci so pekli čevapčiče in točili žlahtno kapljico. Kasneje pa so se še zavrteli ob veselili zvokih.
Proslava 50-letnice trebensko-gropajske godbe je zelo dobro uspela, saj so bili res vsi brez izjeme veseli in zadovoljni. Godbi želimo še obilo uspehov v prihodnosti.
SERGEJ VERČ Goriškem od 15. do. 17j ure. Med
ItllllllllllllllllllllllllliliailliiiiiiiliiiirtlltflllUlliHniiiHHHHIHMHiiUnniillHitHMilMlIHinMnMMfMuiMMIinj
PRI SV. JUSTU DOSLEJ ŽE 25.000 GLEDALCEV
Jutri in pojutrišnjem predstavi «Hamleta»
V glavni vlogi Ito nastopil Albertazžl - Iz.
-reden uspeh predstav v veronski «Areni»
Včeraj pozno popoldne so se sestali voditelji treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, da bi proučili položaj, ki je nastal zaradi nepopustljivosti, ki jo je pokazalo osrednje vodstvo tekstilnih tovarn v Podgori in Ronkah na sestanku, ki je bil v petek 26. t.m. na ministrstvu za delo v Rimu. Sindikalni voditelji so bili dopoldne ob 11. uri tudi na prefekturi, kjer so z dr. Gero proučili položaj v oddelku «fiocco».
Ob zaključku svojega posveta so sindikalni voditelji, potem ko •so se posvetovali s svojimi sindikalnimi organizacijami in delavci, sklenili nadaljevati sindikalno ak-ci/jo ter so proglasili za danes 20. julija poldrugourno stavko tekstilcev obeh omenjenih tovarn za vse izmene vključno dnevne delavce, ne pa za oddelek «fiocco». Prva izmena bo stavkala od 12.30 do 14. ure, dnevni delavci od 15.30 do 17. ure; drpga, izmena od 20.30 do 22. ure, in nočha izmena od 4.30 do 6. ure.
Sindikalne -, organizacije so se včenj posvetovale tudi z,,.delavci, oddelka «fiocco», da jbi določili datum *a napoved'stitVkS Ti posveti so se nadaljevali do zaključka nočne izmene.
Sindikalne organizacije so nadalje sklenile, Ida bo'do proglasile za petek 2. avgusta splošno stavko za vse kategorije delavcev na
■1 na prostem ponovitev filma:
LA GUERRA CONTINUA
J
predvaja danes 30. t.m. ob 18. uri na prostem ponovitev filma:
(VOJNA SE NADALJUJE)
Igrajo: JACK PALANCE, GIOVANNA RALLI, FOLCO LULLI, SERGE REGGIANI, VENANTINO VENANTINI ln FRANCO BALDUCCI.
Kino «iris» fkosek
predvaja danes 30. t.m. oh 19.30 uri Cinemascope film:
LA CORAZZATA DEVE SALTARE
(OKLOPNICA SE MORA RAZPOČITI)
Zgodba o skrivnostni eksploziji največje japonske oklopne ladje.
Drupa drugi si sledijo na gradu Sv, Justa velike poletne priredit, ve in predstave, ki jih je široko, potezno zamislila in jih izvaja na .dostojni j« umetniški ravni 't uristična in letovišiurska ustanova. Uspeli dosedanjih prireditev je več kot zadovoljiv: vsega skupaj je prisostvovalo reviji na ledu m prireditvi «globetrotter jev» o-Icoli 25.000 gledalcev.
Vendar pa se bo v prihodnjih dneh umetniška ruven predstav še močno dvignila z uprizoritvi, jo Shakespearovega «Hamleta», ki So ga pripravili nalašč za vsa. koletne shakespeurske prireditve v Veroni. V letošnjem «Hamletu» sodelujeta Anna Proclemer (nedosegljiva «Sveta Ivana» lanske- i ga poletja) in Giorgio A16erlaz-zi. V veronski «Areni» je «Hum- j let» dosegel letos izreden uspeli ! z 12 predstavami, ki so se zvrsti, le od 4. do 15, julija. Pomemben: uspeh je pri tem dosegel Giorgio Albertuzzi, ki je prvič nastopal v težki vlogi danskega upjoode in katero so nekoč proslavili Memo Benassi, Renzo Ricci in Lau-rence Oliver. Foleg Proclemer je-ve (Gertrud. danska kraljica in Hamletova mati) nastopijo tudi Vittorio Saiiipoli, Mario Scaccia,' Alessandro Ninc/ri, Fernando ■ Ga« jati in prikupna Annamaria Guar. nieri v vlogi Ofelije.
V veronski Areni se je uvelja. vil tudi angleški režiser Frank Hauser.
Hamleta bodo uprizorili na gradu Sv. Justa jutri in pojutrišnjem. Začetek predstav je oh 19.15, a vstopnice se lahko kupijo v predprodaji pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 38547),
oddelek s pridržano prognozo, zaradi ran po desni strani senc in po desnem bedru. Priletna ženska je namreč padla po stopnicah v fv<y.i. hišj.
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
stavko bodo v glavnih središčih pokrajine sklicali sindikalna zborovanja, da bi na njih ljudi obvestili o zadnjem razvoju tega trdega in dolgega sindikalnega spora.
Voditelji sindikalnih organizacij opozarjajo javno mnenje na odgovornost, ki jo ima v tem sporu osrednje vodstvo tekstilnih tovarn Tognella, če se bo spor zavlekel še za dolge mesece, ker je nemogoče sprejeti pogoje, ki so ponižujoči za delavce in za sindikalne organizacije.
Šola za poklicne bolničarke v Gorici
Pri civilni bolnišnici v Gorici so organizirali prvi letnik nove šole za poklicne bolničarke in asi. stentke. Sola ima svoje prostore v moderni zgradbi, ki so jo postavili tik državne meje poleg ci-'vilne bolnišnice ter bo lahko v njej našlo prostor kakih 4o gojenk, ki -bodo v zavodu tudi sta-Vsaka gojenka bo razpo-Ugala s svojo opremljeno sobo.
'FOuk v ribvPšoli bo trajal dve leti s praktičnimi lekcijami v bol. nišnici in s teoretičnim poukom v razredu, kjer bodo predavali 'ptlznani specialisti.
Prizadete lahko vložijo prošnjo za sprejem pri vodstvu nove šole, cfvilna bolpišnica, Ul. Vittorio Veneto 177, Gorica. Tam bodo dobile tudi vsa potrebna pojasnila. Pogoji za sprejem so dopolnjenih 19 let starosti, najmanj nižja srednja ali strokovna šola.
Kratke iz bolnišnice
Včeraj ob 8.45 je prišel po pomoč v goriško civilno bolnišnico 28-letni Karlo Grusovin iz Ul. del Santo v Gorici, ki je malo prej padel doma in se pri tem poškodoval' na desni roki. Okreval bo v 10 dneh.
Ob 10. uri pa so nudili pomoč 43-letnemu Karlu Visintinu iz Fare, ki se je ranil v desno nogo, ko je stavil v pogon svoj moped. Okreval bo v 7 dneh.
Okrog 11, ure so sprejeli na zdravljenje 73-letno Uršulo Primožič por, Pintar, z Valerišča št. 7. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da si je verjetno zlomila sredinec in prstanec na desni ro-
ki ter so jo pridržali za 15 dni na zdravljenju. Zenica je povedala, da je po nesreči padla doma v hlevu ter pri tem dobila navedene poškodbe.
Nezgoda vespista iz Doberdoba
Preteklo soboto proti večeru se je vračal 37-letni Bruno Jarc iz Doberdoba, Ul. Giardino 8, z dela v tržiški ladjedelnici proti svojemu domu. Ko je vozil z vespo po klancu iz Ronk proti Doberdobu, mu je prišel naproti neki avto. Jarc se mu je hotel izogniti, pri tem pa je izgubil ravnotežje in padel s svojim vozilom. Takoj so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, ker se je poškodoval pri padcu na glavi. Tudi vespa je utrpela nekaj škode.
Uspela dvodnevna stavka uslužbencev linijskih avtobusov
Ce ne pride do sporazuma, bodo stavko ponovili
Tudi v Gorici je dvodnevna stavka uslužbencev linijskih avtobusov v vsedržavnem merilu, pri kateri sodelujejo tudi uslužbenci podjetij Ribi, Gradese in Bonezzi, spravila zlasti v nedeljo marsikoga v zadrego, da je v zadnjem trenutku moral spremeniti svoj nedeljski program. Stav. ko so zaključili sinoči ob 24. uri.
Zastopniki vseh sindikalnih organizacij te kategorije pa so že sedaj sprejeli sklep, da bodo proglasili ponovno tridnevno stavko, in sicer dne 3., 4. in 5. avgusta, če bi medtem seveda ne prišlo dp poravnave spora.
Reforma pri plačevanju plina, elektrike in vode
S prihodnjim mesecem avgustom bodo pri občinskih podjetjih v Gorici začeli uvajati nov sistem plačevanja za potrošnje elektrike, plina in vode. Za vse tri potrošnje bodo uvedli samo en račun, na katerem bodo v ločenih stolpcih navedeni zneski za potrošnjo elektrike, plina in vode z okraj-
šano oznako, ki bo obrazložena na zadnji strani računa.
Potrošniki bodo lahko plačali «boleto» pooblaščenemu izterjevalcu podjetja ali pa v osmih dneh pri blagajni. Dana je tudi možnost plačila preko banke proti predložitvi plačilnega naloga, ki ga pusti izterjevalec.
Nov sistem so omogočili z uvedbo posebnega mehanografskega centra ter ga bodo v nekaj mesecih uvedli na področju vse go-riške občine.
Izlet SPD v Predjamo Ljubljano in Iški Vintgar
Samo še danes in jutri traja vpisovanje za izlet, ki ga priredi Slovensko planinsko društvo iz Gorice v nedeljo 25. avgusta z avtobusom v Predjamski grad, Ljubljano in v Iški Vintgar. Pri vpisu naj prizadeti prinesejo s seboj osebno izkaznico zaradi podatkov za skupni potni Ust. Od-hod bo izpred kavarne Bratuš ob 5.30, iz Podgore pa ob 5.45. Vož-nja za člane po 1800 in za nečlane po 1900 lir.
Za žrtve potresa v Skopju so darovali na Goriškem
Prebivalci iz Gorice:
Marija Koršič 1CC0, dr. Vlado Baša 10.000, Stanislav Cingerle 20CO, Franjo Srebotnjak 3000, družina Dornik 5000, Evgen Gorjan 4000, Josip, Vogrič 3000, Lea Pin-cherle 2000, družina Skeric 2000, Maksimilijan Premrou 2000, Bruna Bric 2000, Alojz Komjanc 5000, družina Kocjančič 10.000, Stanko Ufšič 2000, družina Mermolja 10 tisoč, France Mermolja 500 lir.
Skupaj 63.500 lir.
Prebivalci Iz Podgore:
Anton Petejan 1000, Ana Petejan por. Persolja 1000, Elvira Petejan por. Nanut 1000, Frančiška Delpin 5000 lir. Skupaj 8000 lir.
Karel Černič z Vrha 1000, Avgust Lenardič iz pevme 1000 in prosvetno društvo «Skala» iz Ga-brij 10.000 lir. Skupaj 12.000 lir.
Prebivalci Sovodenj:
.. Petejan Dora 3C0, Vižintin Zlatko 500, Kuzmin Ana 1000, Pisk Jelka 501), Cotič Ivana 300, Gorkič Pepca 100, Butkovič Draga 400, Roiatti Marija 150, Cijan Gi-zela 300, Ceskut Marija 5 0, Pe-
. im nmn miniu"" "1,-11111,1 n "mi,    ............................................................"inumiti
PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM V PADOVI
Uspela predstava umetnih ognjev
Sele nekaj minut pred 21. uro predvčerajšnjim zvečer so rdgo-vorni funkcionarji Turistične in letoviščarske ustanove sklenili, da napovedana in težko pričaKo-vana predstava umetnih ognjev ne bo odložena. Stotine in stotine nestrpnežev je kar naprej nadlegovalo telefonske aparate v u-stanovi ter brez prestanka spraševalo, če morda ne bi utegnile slabe vremenske razmere spravi-ti ljubitelje umetnih ognjev ob težko pričakovani užitek.
No, kljub slabemu vremenu m še posebej precej močnemu vetru, se je ognjemet nemoteno vršil v zadovoljstvo vsen tistih, ki so bili na obali ali pa so si poiskali strateške položaje pri open-skem obelisku, na gradu Sv. Ju. sta itd.
Včeraj je nastopalo, kot je znano, v okviru prireditev Turistične in letoviščarske ustanove videmsko podjetje «La pirotecnica», ki ; je last družbe Edoarda Gian-quinta.
V tehničnem pogledu je prireditev uspela popolnoma, čeprav je veter iznakazil like nekaterih točk programa. Ljubitelji umetnih ognjev pa so kljub temu lahko uživali številne točke, ki so si sledile druga drugi ter vedno bolj privlačevale njihovo pozornost:	otvoritvena zračna mina,
začetek ognjemeta «beg s presenečenjem», havajski večer, hitro streljanje s posameznimi raketami, leteče repatice, čarobne skrinjice, presenetljivi «Trst 1963» in končno bombardiranje.
Padla je po stopnicah
Z avtom RK so predvčerajšnjim prepeljali v bolnišnico 75-letno gospodinjo Eliso Dolenz s Trga Carlo Alberto 13. Zdravniki so jo sprejeli na prvi kirurški
Oprostiti so tinančnega stražnika ki je šel prt Jenkovem čez mejo
Sodišče je upoštevalo dobre odnose med mejnimi stražniki z obeh strani meje
Pred vojaškim sodiščem v Padovi sò pred 'dnevi izrekli zanimivo oprostilno razsodbo v zade-vi finančnega stražnika 22-letne-ga Salvatore Urša, ki je v službi ,nd mejnem odseku’ pri Jenkoveth blizu Dolenj’ v Brdih.
Pri razpravi je Uršo izjavil, da je bil nekega dne na straži na dOločehem stražnefn položaju ha meji pri Jenkovem, ko so ga poklicali jugoslovanski mejni stražniki, da bi se z njim posvetovali glede pravilnosti dokumentov neke skupine italijanskih državlja-nov, ki so se nameravali vrniti domov. Uršo se je odzval vabilu in stopil nekaj metfov čez mejo.
1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,11111,Iiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiunuununnn
Ko so opravili ta službeni del, ,s|e je Uršo še nekaj časa zajržal v razgovoru z jugoslovanskimi kolegi. Govor je tekel o jugoslo-vansKih vinih in ker je Uršo Si. .itilijan iz Catanie, šo ga vpraša, ll tudi za nasvet, kako bi ozdra-vili bolno trto blizu jugoslovanske čuvajnice.
Tako se je zgodilo, da je bil financar kakih 20 minut odsoten s svojega službenega mesta in ko se je vrnil, ga je njegov predstojnik prijavil, češ da je zapustil svoje službeno mesto.
S pomočjo prič so pred sodiščem ugotovili, da je obtoženi fi-nančni stražnik tudi z druge stra-
V NEDELJO NA LADJI «AFRICA»
Razdelitev starostnih značk 92 uslužbencem družb Finmare
Podelili so tudi štipendije sinovom pomorščakov in upravnih uradnikov
Na praznično okrašeni motorni ladji «Africa», ki je privezana ob pomolu Pomorske postaje, je bila predvčerajšnjim zjutraj dvojna slovesnost: najprej so izročili 92 pomorščakom in nameščencem državnih brodarskih družb starostne značke za 35 odnosno 25 let neprekinjenega dela in takoj nato pa 94 štipendij sinovom pomorščakov in upravnega osebja družbe «Tržaškega Lloyda».
Ceremoniji so prisostvovali predsednik Tržaškega Lloyda admiral Capponi, generalna ravnatelja Giu-gia in inž. Cirrincione, ravnatelj tržaške podružnice družbe «Italia» Pinotti, tržaški predstavnik družbe «Adriatica» ter poveljnik ladje «Africa» kap. Borsotto.
V svojem govoru je adm. Capponi poudaril pomembno vlogo, ki jo je odigrala in jo igra še vedno pri razvoju italijanske trgpvske mornarice državna družba Finmare. Poleg tega se je Capponi zahvalil nagrajenim pomorščakom in uslužbencem za njihovo dolgoletno delo pri raznih družbah Finmare.
Po govorih je adm. Capponi izročil starostne značke za 35 let dela dvema uslužbencema «Tržaškega Lloyda», trem uslužbencem «Italie» in petim, ki spadajo v okvir družbe «Adriatica».
Starostno značko za 25 let dela (oziroma 20 let za pomorščake) je prejelo 54 uslužbencev pri Tržaškem Lloydu, 19 uslužbencev pri «Ttalii» ter 9 uslužbencev pri
družbi «Adriatica»
Štipendije v korist sinov uslužbencev raznih plovnih družb so pa1 razdelili v dve veliki skupini. Na eni strani so vzeli v poštev sinove pomorščakov. Tem so dodelili po 40.000 lir ,za nižje in srednješolce, po 50.000 lir za višje srednješolce ter po 100.000 lir za vseučiliške študente. Štipendije za odgovarjajoče kategorije sinov u-pravnega osebja znašajo 30.000, 40.000 odnosno 50.000 lir.
Zaradi velike hitrosti z motorjem v avto
Po Ul. Fabio Severo proti Opčinam se je predvčerajšnjim popoldne vozil na motorju 19-letni Bruno Civita iz Ul. Trevisan 10. Na zadnjem sedežu se je vozila 17-letna baristka Nerina Kastrin iz Ul. Lamarmora 11. Ko je Civita privozil do ostrega ovinka pri tovarni mesnih izdelkov «Mase», je zaradi velike hitrosti izgubil nadzorstvo nad motorjem, zavil na levo in silovito trčil v avto, ki ga je z nasprotne strani privozil 57-letni Giuseppe Broi iz Mester, Ul. De Amicis 5. Zaradi trčenja sta oba motorista padla z motorja, toda medtem ko se je Civita samo nekoliko opraskal po levi rami, podlakti in gležnju, se je Kastrinova hudo pobila po ob-razu in bradi ter po levem komolcu.
ni meje lahko kontroliral svoje službeno mesto, ki je bilo v bližini in na odprtem prostoru. Ker je tudi njegov predstojnik potrdil, da so se v zadnjem času medsebojni odnosi vojakov in mejnih straž z obeh strani meje znatno zboljšali, ter da si ob priliki večjih praznikov celo izmenjujejo voščila in čestitke z medsebojno izmenjavo posebnih delegacij, je sodišče to dejstvo tudi v tem primeru upoštevalo ter ob-toženca oprostilo obtožbe, da je med vršitvijo službe zapustil svoje službeno mesto.
VERDI. Zaprto zaradi poletnih po čitnic do 2. avgusta.
CORSO. 18.00: «Bandiera di combattimento», S. Hayden in A. Smith. Crnobeli film. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.30: «La taverna dello squalo», J. Fuchsberger in B. Grothum. Angleški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Processo a porte chiuse», Paula Wessely in Paul Dahlke. Nemški črnobeli film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 29 stopinj ob 15. uri, najnižjo 13,6 stopinje ob 4. Povprečne dnevne vlage je bilo 48 odstotkov.
| tejan (družina) 500, Butkovič A. na 10Q, Marini Edi 100, Tomšič Romana 500, Sfiligoj Zora 200, Pisk Milan 500, Petejan Cvetka 200, Ceščut Ana 300, Butkovič Danica 100, Uršič Marija 200, Tomšič Franjo 200, Tomšič Karolina 1000, Cotič Slavica 100, Kuzmin Mario 1000, Bukarelli Bruno 200, Černigoj Adele 200, Franzot Terezina 100, Seculin Kasja ICO, Gabrijelčič Adelia 200, Oblak 140, Cavdek Dana 160, Ceščut Angela 400, Pelicon Dušan 600, Tomšič Ana 500, Pelicon Ana, 200, Devetak Adele ŽOO, Batistič 200, Tom-šič Francka 500, Ceščut Jožef 1000, Pelicon (družina) 400, Pelicon Franc 550, Devetak Lojzka 200, Trajber (družina) 200, Butkovič Veronika 200, Ceščut Rezi 300 lir,
v,- P-fcSftalf, (tjvvžioa,) JOO, Četnic (družina) 2O0, Dottori Giovanni 201), fjrctai*«: flrutlo ?00> '•èja* ;Pép-ca 200, Malič Stanko 300, Devetak Ernesto 50.;, Marega Luciano 500, Lasič Emil 500, Deveta Fani 300, Devetak Ivan 1000, Ceščut Milan 300, Pahor Marjetica 1000, Butkovič Lojzek 1000, Vižintin Marija 250, Monti Alojz 500, Tomasini Ivan 3t.O, Hmeljak Franc 1000, Ceščut Fani 1000, Ortolan Vigiut 7p0, Rojec Nada 500, Pavletič Pepi 500, Pavletič Milka 200, Cijak Lado 500, Cotič Ana 200, Cotič Mar rija 500, Kuzmin Mirko 1000, Cotič Vilko 2000, Marson Marija 500, Peric Marija 500, Beltram Seda 100, Monti Jožica 300, Petejan Mirica 500, Visintin Marija 1000, Uršič (družina) 1000, Tomšič Ivan 100, Gulin Ivo 200, Guliri Jožef 500, Tomšič Dragica 200, Gruden Poido 200, Cijan Romano 200, Fio* renin Olga 2i-0, Petejan Jožef 200, Petejan Mirko 500,, Cijan Doro 50, Petejan Alma 500, Devetak Iva 400, Petejan Ivo 50, Nanut Franc 500, Devetak Jožef 200, Lukman Franc 100, Devetak Gizela 1000, Tomšič Alojz 200, Tomšič Peter 500, Cotič Helena 200, Cijan Slavica 300, Tomšič Anton 100, Ožbot Anica 200, Cavdek Peter 100, Cavdek Franc 100, Cavdek Emilija 150, Tomšič Frančiška 200, Gorkič Meri 300, Sokol Terezija 200, Cotič Ivanka 200, Tomšič Miloš 300, Cavdek Rudi 200, Fajt Karel 200, Petejan Jožef 100, Petejan Marija in Fani 200, Tomšič Dominik 500, Florenin Slavko 100, Ceščut Marija 200, Petejan Ivo 150, Kraščck Jožef 500, Pahor Jožef 100, Tomšič Jožef 200. Sušterjevi 500, Tomšič Ljubka 300, Marušič Berta 100, Novak Franc 500, Gorjup Andrej 1C00. Pahor Franc 200, Fajt Vilko 500, Batistič Karlo 500, Cijan Franc 500, Tomšič Davorin 500, Prinčič Alojz 200, Zavadlav Alojz 500, Tomšič Anton 1000, Pelicon Rudi 1000, Cotič Janko 2000, Cotič Danilo 2100. Cotič Franjo 500. Tav-čar Avgust 1000. Butkovič Roman 500, Tomšič Milena 500.
Prebivalci .Poljan:
Jožef óergolet 1000, Ema Lavrenčič 1000, Luiza Lavrenčič 500, Ivan Lavrenčič 1000, Franc Juren 300; Jožei Ferletič iOOO, Alojz Peric 1000, Jožef Peric 400, Mario Devetta 1000, Berto Lavrenčič 1000, Mirko Lavrenčič 300, Valeria Peric 300, Alojz Semolič 1000, Andrej Marušič 2000, Jordan Devetak 500, Albin Pieri 700, Evgen
PROSVETNO DRUŠTVO IZ SOVODENJ
priredi
PLES
na nogometnem igrišču v Sovodnjah V soboto 3. avgusta, v nedeljo 4. avgusta in v ponedeljek 5. avgusta, od 2Ó. ure do 1. po polnoči.
• V nedeljo ob 17. uri TEKMA V BRISKOLI Z NAGRADAMI Na plesu v nedeljo bo tekma v valčku.
Parkirni prostor za vozila bo na nogometnem igrišču
Deloval bo dobro založen bifé a prvovrstnim vinom, «pirsolado» in brezalkoholnimi pijačami. Pekli bodo tudi ČEVAPČIČE
Lavrenčič 500, Jožef Pahor 500 lir.
Skupaj	14.000
Prebivalci Doberdoba:
Krajevna sekcija KPI 7000, Anton Jarc 1000, Andrej Gergolet 1000, Andrej Jarc (Botegarjev), 1000, Jožef Ferletič (Sašarjev) 500. Sebastiano Uccello 100, Jožef Ferfolja 500, Jožef Ferletič 1000, Ivan Jelen 1000, Aldo Ferletič 500, Bruno Lavrenčič 600, Rožka Gergolet 500, Alma Jelen 200, Ra-dislav Gergolet 200, Lado Jarc 600, Anton Pelicon 200, Frančiška Ferfolja 500, Andrej Jarc 2000, Remigio Missio 300, Elda Ferletič 200, Vida Lakovič 500, Zmaga Pelicon 300, Mirko Gergolet 400, Stanko Gergolet 1000, Ivan Jarc 150, Jožef Ferfolja 1000, Jožef Ferletič 500, Giuseppe Ulian 200, Karel Ferfolja 300, Andrej Jarc (telar) 500, Jože Ferletič 500, Vittoria Gergolet 500, Roža Gergolet 300, Ernesto Hugi 500, Jožef P e-rie 400, Karlo Lakovič 500, Karlo Jarc 500, Marija Jarc 100, Jože Jarc 500, Rudolf Černič 300, Mario Lakovič 500, Jožef Gergolet 300, Jožef Frandolič 500, Andrej Lakovič 300, Renato Tamaro 500, Maks Colja 300, Pina Ulian 200, Rado Frandolič 500, Maks Cotič 1000, Amalija Ulian 300, Arnaldo Frandolič 500, Vittoria Frandolič 1000, Alfredo Cossutti 500, Karlo Černič 500, družina Gergolet 1000, Slavko Morušič 500, Jožefa Jarc 300, Jožef Lavrenčič 500, družina Rebula 500, Rajmund Lavrenčič 500, Roža Ferletič 1000, Karlo Frandolič 300, Maks Gergolet 500, Julko Lakovič 500, Erminio 100, Ivan Gelin 1000, Stanislav Lavrenčič 500, Jožef Gergolet 1000, Marija Lavrenčič 1000, Evgen Jarc 600, Anna Vescovi 500, Giovanni Vescovi 1000, Marija Ferletič 500, Zala Jarc 500, Stanko Ferfolia 500, Jožef Colja 1500, Andrej Fer-letič 300, Lado Gergolet 500, Ra-do Lakovič 500, Emilija Lavrenčič 200, Egidio Vescovi 400, Jožef Gergolet 500, Jožef Vinči, Rajko Jarc 1000, Karlo Frandolič <500, Andrej Ferfolja 500, Peter Ferletič 100, Jožef Gergolet 500, Jožef Jelen 100, Mario' Lavrenčič 375, Franc Gergolet 500. Evgen Ferfolja 10(X), Evgen Ferfolja 300, Albert Bajec 500, Ivana Frando-lič 200, Jožef Gergolet 1000, Jožef Frandolič 1000, Valerio Frandolič 500, Franc Jarc 2000, Guido Ferrari 500, Stanko Kosič 300, Marija Colja 500. Milan Gergolet 500, Zadruga 1000, Ermanno Gergolet 1000, Miro Ferletič 600, Ruggero Gergolet 500, Jožef Gergolet 500, Jožef Lavren-čič 500, Marija Lavrenčič 250, Marija Dužman 200, Mnrio Gergolet 1000, Edino Fumis 500, Karolina Lavrenčič 500, Eleonora Cadeš 300, Karlo Lavrenčič 300, Marčelo Frandolič 1000, Andrej Ferfolj« 500. Vittorio Jarc 500, Jožef Gergolet 100, Ivanka Černič 200. Antonio LaurenL 300, Rozina Cerne 500, Anton Ge -golet 800, Jožef Frandolič 500. j,-žef Černič 600 Zdravko Marušič 300. Danica' Frandolič 500. Frnest Frandolič 300, Ivan Gergoi-t 1000, (da Ger-golet 500, Maria Ferletič ’r-O. Jo-žef Peric 300, Radu Ferletič 1000. Evgen Ferletič 500, Andrei Tufi 1000, Evgen Frandolič 500. Rom»n Lavrenčič 700. Rudolf Jarc 300, Bogomil Brecelj, župnik loon
SklIPa.i	85	375
Skupaj	zbrano	29.VII.	242 375
Zbrano	27 VTT,	17	000
Skupno zbranih Lir 259 375
V Tržiču in Dnhnrriobu
so dali kri za žrtve
v Skopju
Včeraj popoldne ob 16, uri so številni prostovoljci m redni čl»; ni društva krvodajalcev iz Tržič* in okolice, med katerimi je bilo tudi večje število Doberdobcev, oddajali v bolnišnici v Tržiču svolo kri za nesrečne žrtve zaradi potres* v Skoplju. Zbrali so pr», cejšnjo količino krvne plazme, ki so jo s posebnim vozilom odpr*-mlll v Ljubljano.
TROBOJ ITflLUa-HQLflNDSKL-UlGflSLAVIJfl V SANREMI)
Zmaga italijanskih plavalcev z vrsto državnih rekordov
Jugoslovani izboljšali čase v šestih disciplinah
SANREMO, 29. — Sobotni in nedeljski mednarodni plavalni troboj Italija - Holandska - Jugoslavija ni bil skop z dobrimi rezultati: v obeh dneh so zabeležili vrsto novih rekordov vseh treh nastopajočih držav. Najuspešnejši
so bili Italijani, ki so si nabrali štafetah 4x100 m prosto in 4x100
izredno število točk in zmagali Domačini so tudi izboljšali več državnih rekordov: z Gregorijem, Roro, Novento in v štafeti 4x200 metrov. Tudi v drugem dnevu so izboljšali dva rekorda in sicer v
REZULTA TI
MOŠKI PRVI DAN'
400 m prosto: 1. Pontekoe (H) 4’28”2; 2. De Gregorio (I) 4’29”8 fnov it. rek.; prejšnji 4’29”9 -Orlando); 3. Orlando (I) 4’33”9; 4. Rogušič (J) 4’34”9 ; 5. Dija-kovič (J) 4’36”3 ; 6. Bakker (H) 4’40”9.
100 m prosto: 1. Bianchi (I) 56”9;
2.	Kroon (H) 57”1; 3. Boracci
(I) 57”7 ;	4. Van Baalen (H)
57"9 ; 5. Kocmur (J) 58”1; 6. Kičovič (J) 59”5.
400 m v štirih slogih: 1. Jiskoot
(H)	5’07”8 ; 2. Rosi (I) 5’11”4;
3.	Van Oest (H) 5T4”2; 4. Pa-gnini (I) 5’14”5; 5. Brinovec (J) 5’25”6; 6. Dermastja (J) 5’33”5.
200 m hrbtnp; 1, Rora (I) 2T8”6
rek.; prejšnji 4’08”).
Štafeta 4x100 v štirih slogih: 1 Italija 4’11”8
ital. rek.
Rora
(nov it. rek.; prejšnji 2’21”6 -Della Savia); 2. Della Savia
(I)	2’20”7 ;	3. Van Oseh (H)
2’21"9; 4. Dorčič (J) 2’24'T ; 5. Vrhovšek (J) 2'25”6 (nov jug. ml. rekord); 6. Weeteling (H) 2’26”2.
Štafeta 4x200 m prosto: 1. Italija 8’30"3	(nov	it.	rek.;	prejšnji
8’36”) Dannerlein, Bianchi* Span-garo, De Gregorio; 2. Holandska 8’42”3 (Pontekoe, Langermerst, Bakker, Sitter) ; 3. Jugoslavija 8’44”4	(nov	jug.	rek.;	prejšnji-
8’49”8) Brinovec, Dijakovič, Kičovič, Rogušič,
DRUGI DAN
1500 m	prosto: 1.	Pontekoe (H)
18’0”2	(nov	hol.	rek.;	prejšnji
18’6'T ) ; 2. Rogušič (J) 18’02”3 (nov jug. rek,; prejšnji 18'05”4); 3. De Gregorio (I) 18’25”8; 4. Langermerst (H) 18’37”2; 5. Cavalletti (I) 18’41”9 ; 6. Kičovič
(J)	18’45”6.
200 m metuljček: 1. Rastrelli (I) 2’15” ; 2. Dennerlein (I) 2T8”;
3.	Jiskoot (H) 2’19”7 (nov hol. rek.; prejšnji 2’20”)r 4. Zlatič
(J)	2’26”2; 5. Sitters (H) 2’29”7; 6. Volčanšek (J) 2’34”8.
200 m prsno:	1. Menspni (H)
2’39”3; 2. Giovannini (I) 2’42”8 (nov italijanski iun. rek.; prejšnji 2’45”9) ; 3. Perišič (J) 2’42”9;
4.	Caramelli (I) 2'43”4; 5. Van
Empel (H)	2’44”4;	6.	Grubič
(J) 2’52'T.
Štafeta 4x100 prosto: 1. Holandska 3’50” (Van Baalen, Sitter, Pontekoe, Króon); 2. Italija 3’50”3 (nov it. rek.; prejšnji 3’53”5) Bianchi, Frattini, De Gregorio, Boracci; 3. Jugoslavija (Dermastja, Rogušič, Volčanšek, Kičovič) 4’0”9 (nov jug.
(nov
prejšnji 4T6”) Rora, Grocci, Rastrelli, Spangaro; 2. Holandska 4'18”8 (Van Oseh, Mensonides, Jiskoot, Kroon); 3. Jugoslavija 4’22”6 (nov jug. rek.; prejšnji 4’23”6) Dorčič, Perišič, Zlatič, Kocmur.
ZENSKE PRVI DAN
1(K) m metuljček: 1. Kok (H) 1’09”; 2. Hustede (Nem) 1’09”2; 3. Bal-lester (Šp) 1 T0”8 (nov španski rek.; prejšnji 1T2”9) ; 4. Noven-ta (I) 1’13’T (nov it. rekord; prejšnji Saini 1T3”3J; 5. Ruder
(H)	1T3"6; 6. Cecchi (I) 1’14”5.
Druga skupina:	1, Passagnoli
(Edera Trst) 1T5”2.
400 m prosto:	1. Lasterie (H)
5'0”2; 2. Benek (I) 5’03”2; 3. Zeier (J) ,.5'03”4 (nov jug. rek.; prejšnji 5T)§”>-; 4. Oibrisch (N) o’Os” ; 5. Gostoli (I) 5T6”3; 6. Martinoli 5’23”8.
200 m prsno: 1. Castane Isabelle (Sp) 2’54"6 (nov šp. rek.; prejšnji 2’57”5) ; 2. Haukels (H) 2’ in 55”6; 3. Varvenne (Fr) 2’59”;
4.	Marcellini (Italija) 2’29”1 ; 5. Schiezzari (I) 3’03”8; 6. Longo
(I)	3’05”; 7. Bedov (J) 3'05”2.
DRUGI DAN
100 m prosto: 1. Benek (I) 1’05”3;
2.	Oibrisch (N) 1'06”5; 3. Ou-
stede (N)	1’07”1 ;	4. Ballester
(Sp) 1’07”5; 5. Zeier (J) 1*08”;
6.	Rutter (N) 1’09”8.
100 m hrbtno: 1. Caron (Fr) 1’ in 10”1 ; 2. Massenzi (I) 1’15"7;
3.	Cutolo 1’16”2 ; 4. Croce 1T6"2;
5.	Segrada 1’21’T; 6. Cignozzi 1 ’21”3.
100 m prsno: 1. Oeukels (H) 1’ in 22”4; 2. Schiezzari (I) 1’24'T; 3. Longo (I) 1’24”2; 4. Castane (Sp) 1 ’24”5 ;	5. Marcellini (I)
1’24”6; 6. Varvenne (Fr) 1’25";
7.	Bildov (J) 1’25”9.
400 m v štirih slogih: L Lasterie (H) 5’35”; 2. Gibrisch (N) 5’51”4;	3. Noventa (I)	5’59”5
(nov ital. jun. rek.; prejšnji 6’02”8); 4. Cecchi (I) 6’01’T; 5. Durini (I) 6’09”3; 6. Pasqualetti (I) 6T7”; 7. Martinoli (I) 6’21”1 ■
8.	Vandoni (I) 6’27".
metrov v štirih slogih.
Nizozemci so bili prav tako u-spešni z rekordi, a tudi Jugoslovani so se vrnili domov v novimi časi. Začela je Hilda Zeier-jeva, nadaljevali so Brinovec, Dijakovič, Kičovič in Rogušič z novim rekordom v štafeti 4x200 metrov, Vrhovšek pa je izboljšal mladinski državni rekord na 200 metrov hrbtno. V drugem dnevu pa so padli štirje jugoslovanski rekordi. Prvega je dosegel Rogušič, drugega Dorčič, Perišič, Zlatič in Kocmur v štafeti 4x100 metrov v štirih slogih, tretjega pa Dermastja, Rogušič, Volčanšek in Kičovič v štafeti 4x100 m prosto, v štafeti je Dorčič preplaval 100 m hrbtno s časom novega rekorda.
Končni izid plavalnega troboja je naslednji: 1. ITALIJA 84 točk, 2. HOLANDSKA 72 točk in 3. JUGOSLAVIJA 34 točk.
SABLJANJE
Naslovi in kolajne svetovnega prvenstva
FLORET (moški)
Svetovni prvak : JEAN CLAUDE MAGNAN (Francija)
Srebrna kolajna: RICHARD P RULSKI (Poljska)
Bronasta kolajna: EGON FRANK (Poljska)
FLORET (ženske)
Svetovna prvakinja: IDILKO REJ-TO (Madžarska)
Josefine Sakovics (Madžarska) Katalin Juhasz (Madžarska) FLORET (ekipno moški) Svetovni prvak: SOVJETSKA ZVEZA Poljska Francija
FLORET (ekipno ženske) Svetovni	prvak: SOVJETSKA
ZVEZA Madžarska Italija
MEC (moški)
Svetovni prvak:	ROLAND LO-
SERT (Avstrija)
Yves Drezdas (Francija) Goramkostawa (Sovjetska zveza) MEC (ekipno)
Svetovni prvak: POLJSKA
Francija
Madžarska ,
SABLJA (moški)
Svetovni prvak: JAKOB RYLSKI (Sovjetska zveza)
Jerzy Pawlowski (Poljska) Vladimiro Calarese (Italija) SABLJA (ekipno)
Svetovni prvak: POLJSKA Sovjetska .zveza Madžarska
NASTOP MLADIH ATLETOV V GORICI
Dolene9 §ancin9 vsi elani Bora
Na sobotnem mitingu nekaj odličnih rezultatov
Fnčlia - prvi
V lepem, ne prevročem vremenu je bilo v soboto popoldne v Gorici tekmovanje v atletiki za mlajše mladince. Na tekmovanju ni nastopilo posebno veliko število a,letov, rezultati pa so bili skoraj v vseh disciplinah odlični in dosežen je bil tudi deželni rekord.
Prvi so začeli tekmovati metalci krogle. Clan SZ Bor Radovan
Fučka si je že v prvem metu s 14-03 zagotovil zmago. Po dveh neveljavnih poizkusih je dosegel še 14.TO in 14.02, serijo pa zaključil s 14,51, znamko ki ga postavlja daleč pred vse metalce v naši deželi in tudi na prva mesta v Italiji. Na odskočišču za skok v višino se je medtem Goričam Musulin sam boril z vedno boljšimi znamkami. Končal je z odličnim rezultatom 175 cm, katerega je že dosegel pred tremi tedni na istem stadionu.
Že tretji odlični rezultat dneva je na progi 60 m z zaprekami dosegel Videmčan Nadalutti s časom 8”9, ki je za 4 desetinke sekunde slabši od deželnega rekorda. Zbrali so se tudi tekači na 600 m. Favorit Mihčič je mislil na rekord klubskega tovariša Baccija in startal s peklen-
.......................................miiiiiiiiuiiNimiiiiiit,MiiHmmmiiiiiiiiiiiiiiiiii„i„i„mm,MI„Mlmlllpllllllmilmim
NA MEDNARODNEM PLAVALNEM MITINGU V LOS ANGELESU
Don Shollander prebil na 200 m proslo zid 2’
Štirje novi svetovni rekordi ameriških plavalcev
LOS ANGELES, 29. — Med mednarodnim plavalnim mitingom so domači tekmovalci dosegli več presenetljivih svetovnih rekordov. Brez dvoma je najboljši čas dosegel Američan Don Shollander, ki je prvič v zgodovini plavanja prebil na 200 m prosto zid dveh minut Shollan-der, ki ima 17 let, je prvi plavalec, kateremu je uspelo preplavati to progo v 1’58”8.
Prejšnji rekord 3e pripadal Av-.J-^
stralcu Robertu Wendleju, ki je aprila letos v Tokiu dosegel rekord 2’00”3.
Nov rekord je dosegel tudi 18-letni študent iz Pennsylvanije Carl Robie, ki je 200 m metuljčka preplaval v 2’09”4, s čimer je za 3 desetinke sekunde izboljšal prejšnji rekord Avstralca Kevina Berryja. Slednji je sicer že preplaval to progo v 2’08”4, vendar mu časa niso priznali.
Tudi 15-letna Sue Pitt lz New Jerseya je izboljšala svetovni rekord na 200 m metuljčka, ki je od 25. avgusta lani pripadal
_	. s časom
2’03”6 njeni rojakinji Sharon Fin-
iiihiniii,immuni....
V PLEMENITI TEKMI ZA POMOČ ŽRTVAM POTRESA
22. avgusta v Splitu
prijateljski dvoboj
Hajduka in Rome
RIM, 29. — Tragedija, ki je zajela prebivalstvo Skopja, je presunila ves svet. Solidarne akcije so v polnem, teku in tudi športniki so se pridružili tistim, ki hočejo po svojih močeh olajšati trpljenje ljudem, ki so pod ruševinami izgubili vse. Tej plemeniti tekmi za pomoč se je pridružilo tudi vodstvo nogometnega kluba Roma z igralci.
To italijansko moštvo bo 22. avgusta nastopilo v prijateljski tekmi v Splitu proti Hajduku in naravno je, da bo ves izkupiček namenjen žrtvam strahovitega potresa. Vodstvo Rome je javilo, da bo nastopilo z najboljšo postavo kar bi moralo privabiti na igrišče, posebno še zaradi plemenitega namena, vse ljubitelje nogometa, ki bodo imeli tako videti letošnjo, zelo ojačeno enajstorico Rima, ki je zadnjič iarala v Splitu daljnega 1937. leta.	y
neranovi, Pittova je nov rekord izboljšala s časom 2’29”1.
Izreden čas je dosegla tudi A-meričanka Donna De Varona, ki je na 100 m hrbtno zrušila svetovni rekord rojakinje Lynn Burke-jeve,. katerega je z 1/09” branil j bd rimskih olimpijskih iger. De Varona, ki ima 16 let, je preplavala 100 m hrbtno v 1’08”9. Dekle je že večkrat izboljšalo razne rekorde. 1960. je prvič doseglo nov rekord na 400 m v štirih slogih, katerega je še večkrat izboljšala do časa 5’21 ”9. Kasneje je postala tudi svetovna rekorderka na 440 jardov v
štirih slogih s časom 5’30”, ki vztraja še danfes. Nekaj časa je bila celo svetovna rekorderka na 220 jardov hrbtno, vendar je morala v tej disciplini prepustiti naslov najhitrejše plavalke vzhodni Nemki Ingrid SchmidtoVi.
ATLETIKA V JUGOSLAVIJI
CELJE, 29. — V soboto in v nedeljo je bilo v Celju ekipno državno prvenstvo. Prvo mesto je zasedel beograjski Partizan s 182,5 točke. Za zmagovalno ekipo sa se uvrstili Črvena zvezda (132,5), Kladivar (125,4), Slavonija (118) in Mladost ter Ljubljana ( 91,5).
sko hitrostjo. Skoraj vsi so skušali vzdržati tempo tekača CRDA, ki je iprvih 400 m pretekel v izrednem času 56”4. Drug Z-i drugim pa so omagali in skozi cilj skoraj hodili. Mihčič je tudi na koncu malo popustil, ni pa zgrešil deželnega rekorda, ki je sedaj z 1’27"5 njegova last.
Ponovno zelo dober čas na ovirah. Progo 250 m je Da Ros iz Vidma pretekel v 34”1 in se nevarno približal rekordu klubskega tovariša Bramuzzija, ki letos nastopa v višji kategoriji. Drugo zmago za ladjedelniški klub iz Tržiča je pobral nadarjeni To-masin v skoku v daljino. Atlet je poletel 5.97 m daleč. Napete so bile tudi borbe na 80 m, kjer je bil v finalu najhitrejši Coru-bolo iz Vidma z povprečnim časom 9”5.
Za konec še dve izredni zmagi Bora. Začel je Igor Dolenc z Opčin v metu kopja, ki je nase opozoril s sicer neveljavnim metom okoli 52 m. Tretji met Dolenca je bil izreden. Zalet sicer počasen, sunek roke in ramena pa tak, da je kopje odfrčalo v zrak kot raketa in pristalo pri 50.48 m, ki uvršča slovenskega atleta med najboljše v državi. Zaman se je trudil Giacomini, da bi vrgel več, znale Dolenca je ostal nepremagan !
Po rekordu Mihčica je drugi rekord za CRDA nameraval doseči Bacci na 1200 m. Cilj je bil čas 3’22”. Trije najboljši — Bacci, Memi in Sancin (Bor) — so zelo ostro začeli in prvih 400 m pretekli v J’2”. V drugem krogu je kazalo, da bo Sancin doživel poraz saj je imel 400 m pred ciljem celih 30 m zamude za Baccijem in Mernijem. Lacci je medtem začel puščati za seboj Mernija, 300 m pred ciljem pa je začel silovito sprintati tudi Sancin. Pol kroga pred koncem je že ujel Mernija in se začel z veliko hitrostjo bližati tudi Bacciju. Zmaga se je zdela za Borovca nemogoča, Sancin pa je hitrost še povečal in 15 m pred ciljno vrvico Baccija prehitel in zabeležil do sedaj svojo najlepšo zmago. Tudi čas je bil izreden: 3'24"3 še ni deželni rekord, je pa nov osebni, za kar 2 sekundi in pol boljši od prejšnjega. Po končanem teku, ki je spravil na noge vse prisotne, so zmagovalcu čestitali vsi tekmeci, trenerji in tudi predsednik deželne atletske zveze.
BRUNO KRIŽMAN
IZIDI
80 m: 1. Corubolo (Udinese) 9”5 250 m: 1. Giglio (Ginn, Triestina) 32”
600 m: 1. Mihčič (CRDA Tržič) 1’27”5 (nov deželni rekord). 7. Žerjal (Bor) 1’42”
1200 m: Sancin (Bor) 3’24”3, 2. Bacci (CRDA) 3'24”6, 3. Memi (Goriziana) 3’27"5 60 m zapreke: 1. Nadalutti (Udinese) 8 ”9
250 m zapreke: 1. Da Ros (Li-bertas Videm) 34”1 daljina: 1. Tomasin (CRDA) 5.97 višina:	1. Musulin (Goriziana)
1.75
krogla: 1. Fučka (Bor) 14.51, 8.
Sancin (Bor) 10.61 disk: 1. Cantoni (Udinese) 34.67
'kopje: 1. Dolenc (Bor) 50.48 4x100 m: 1. Udinese 46”9
1
Mladi Dolenc je v soboto presenetil v metu kopja. Orodje je vrgel čez 50 m daleč, s čimer se je uvrstil med najboljše v državi
V SOBOTO POPOLDNE V LINZU
Ženska atletika: Italija - Avstrija 66:51
1T6 Covoni j e ve v teku na 100 m
LINZ, 29. — Italijanske atletinje, ki so po državnem prvenstvu ostale na skupnem treningu v Trstu, so v soboto nastopile proti ustrezni avstrijski reprezentanci. Italijanke so, kot je bilo pričakovati, zmagale v razmerju 66:51. V glavnem rezultati niso presenetljivega značaja, če izvzamemo čas 11"6, ki ga je dosegla na teku na 100 m Donata Govoni. S tem dosežkom se je Govonijeva uvrstila med desetimi najboljšimi atletinjami letošnje sezone.
Italijanke so skoraj v vseh panogah zasedle prvi dve mesti z izjemo v teku na 200 m, kjer je le
llltlllliiiillllIMMIII.IIIIIIIIIIIimilllllllltllitllMiiiiiiii
Francoz M. Jazy evropski prvak tudi na 1500 m
PARIZ, 29. Na prvenstvu Francije je Michel Jazy izboljšal s časom 3’37”8 evropski rekord v teku na 1.500 m, ki je pripadal Cehoslo-vaku Jungwirthu (3’38’T). S tem se je Jazy močno približal svetovnemu rekordu .Avstralca Herba El-liota. Francoski atlet trenutno brani dva svetovna rekorda in sicer v teku ng 2.000 in 3.000 m.
.......min...............
V DRUGEM NASTOPU EVROPSKE TURNEJE
Ameriški atleti premočni za poljsko reprezentanco
V-
125:83 v korist predstavnikov ZDA
Donna De Varona
VARŠAVA, 29. — Tudi drugi n astop ameriških atletov v Evropi se je končal z zmago. Američani so premagali poljsko reprezentanco fŽ5:83. Medtem ko so v prvem dne vu zabeležili s Pennelom nov svetovni rekord v skoku s palico, ni bilo v drugem nobenega posebnega rezultata. V zadnjem dnevu dvobo ja so ameriški atleti zmagali v 7 od 10 disciplin na sporedu. Edino na 5000 m so morali prepustiti zmago Poljakom, ki so zasedli prvo mesto tudi v troskoku ter tnetu kopja.
Izidi so naslednji:
200m: L Carr (ZDA) 20”8; 2.
Drayton (ZDA) 21”; 3. Foik (Polj.)
21”; 4. Zielinski (Polj.) 21”3.
400 m ovire:	L Cawley (ZDA)
50”8; 2. Allen (ZDA) 50”9; 3. Gie-rajewski (Polj.) 52”7; 4. Makowski (Polj.) 52”9.
3000 m zapreke: 1. Traynor (ZDA) 8’43”6; 2. Szklarczyk (Polj.) 8’45”6; 3. Fishback (ZDA) 8'47”4; 4. Zalu-ski (Polj.) 8’57”8.
VIŠINA: 1. Johnson (ZDA) 2,11; 2. Czernik (Polj.) 2,09; 3. Stuber (ZDA) 2,06; 4. Sobota (Polj.) 190.
800 m; 1. Dupree (ZDA 1’48”2; 2. Baran (Polj.) 1’48”6; 3. Weisinger
2. Boguszewicz (Polj.) 13’54”6; 3. Keefe (ZDA) 13’59”2,	4. Zwolak
(ZDA) 14’37”8.
KROGLA: 1. Davis (ZDA) 18,77; 2. Sosgornik (Polj.) 18,61; 3. Wla-dyslawkoma (Polj.) 18,41; 4. Matson (ZDA) 17,91.
TROSKOK:	1. Schmidt (Polj.)
16,77; 2. Jaskolski (Polj.) 16,33; 3. Horn (ZDA) 15,36; 4 Sharpe (ZDA) 15.04.
KOPJE: 1. Sidlo (Polj.) 79,85 ; 2. Glowgowski (Polj.) 79,27; 3. Covel-li (ZDA) 68,82; 4. Stuart (ZDA) 68.77.
ŠTAFETA 4 x400: 1. ZDA (Wil-
(ZDA) 1’49”5; 4. Lipkowski (Polj.)
1’50”6.	j liams, Cawley, Milburn, Carr) 3’03”6
5000 m: 1. Zimmy (Polj.) 13’54”4;| Poljska je bila diskvalificirana.
malo manjkalo, da ni Schatzova odščipnila v zadnjem trenutku Jannacconejevi. V tehničnih panogah kot v metu krogle, diska in kopja sta obe prvi mesti pripadli Avstrijkam, ki so praznovale zrna. go tudi v skoku v višino.
Izidi so naslednji:
100: 1. Govoni (I.) 11”6; 2. Taccia-ria (I.)	12”1; 3. Tischner (A.)
12”5; 4. Klein Peter (A.) 12”8. 200: 1. Govoni (I.) 24”1; 2. Parmig. giani (I.) 25”5; 3. Lechleuthner (A.) 26"7; 4. Weichart (A.) 26”8. 400: 1. Guzzetti (I.) 57”5; 2. Nardi (I.) 58”4; 3. Ofeiffer (A.) 61"1; 4. Scholtes (A.) 63”2.
800: 1. Jannaccone (I.) 2’ 14”5; 2. Schatz (A.) 2’14”7; 3. Acquarone (I.)	2T5"7;	4.	Masarek (A.)
2T9”3.
80 m OVIRE: 1. Bertoni (I.) 11’T; 2. Ballesio (I.) 11”5; 3. Schwen-denwein (A.) 11”7; 4. Weichart (A.) 12”3.
VIŠINA: 1. Sykora (A.) 1,62; 2. Giardi (I.) 1,62; 3. Cacciavillani (I.) 1,53; 4. Furtenbach (A.) 1,50. DALJINA: 1. Trio (I.) 5,69; 2. Vet-torazzo (I.) 5,66; 3. Schwenden-heim (A.) 5,51;	4. Pfennerstill
(A.) 5,46.
KROGLA: 1. Hofrichter (A.) 13,13; 2. Anderle (A.) 13,06; 3. Biagioni (1.); 4. Forcellini (I.).
DISK; 1. Hofrichter (A.) 49,62; 2. Anderle (A.) 45,93; 3. Fancello (I.) 42,83; 4. Giusino (I.) 40,54. KOPJE: 1. Strasser (A.) 49,46; 2. Schoenauer (A.) 49,39; 3. Torti (I.) 39,48;	3. Mazzacurati (I.)
35,52.
4 x 100: 1. Italija (Bertoni, Tacciaria, Govoni, Mecocci) 46”8; 2. Avstrija 49”5.
TENIS ZA POKAL DE GALEA
RICCIONE, 29. - Z zmago s 4:1 nad Romunijo, se je Italija uvrstila v finale teniškega tekmovanja za mlade igralce, ki bo v Vichyju. V finale so pripušče-ni le zmagovalci vseh con, to ie italijanske, avstrijske, belgijske in češke. V avstrijski skupini je zmagala Sftv.iet.ska zveza, ki je premagala Avstrijo 4:1, v belgijski pa Belgjja, ki je s težavo spravila s 3:2 uporne Madžare na kolena.
.—-—JOŽE VERGA N:-
OtfMAREZIG do MADRIDA
26.
Na vrhu hriba sem obstal. S pogledom sem še enkrat objel domačo vas in okolico, kjer sem preživel svojo burno mladost. Bom še kdaj stopal po tej pokrajini? Bom še kdaj videl očeta, mater, sestre, brate? Bom še pozdravil kdaj prijatelje in borce, s katerimi sem se boril za pravice delovnega Človeka in slovenske besede? Po licih so se mi ulile soize. Sam nisem vedel, kdaj sem se obrnil in zavil po stezi navzdol.
Pod večer sem prišel v čežarje. Tam me je čakalo razočaranje. Dobil nisem ne potnega lista ne denarja. Rekli so mi, da bom moral počakati še kakih 15 dni. Ne, nisem mogel več čakati! Neprestano so mi bili za petami in pri vsakem koraku sem bil v nevarnosti. Toda kako naj grem na pot brez denarja? V žepu sem imel samo 6 lir.
Odločil sem se„ da izginem čimprej. Prenočeval sem v Cežarjih, toda že drugi dan sem se odpravil v Ankai'an. Tkm sem obiskal Ivana Marsiča in Karla Rozmana. Opisal sem jima stisko in vsak mi je dal po 20 lir. Nato sem šel k Pobegi v Milje. Tudi on je zbral med tovariši 60 lir. Naslednji dan sem šel še do tovarišev v ladjedelnico Sv. Marka v Trstu. Ko so še oni zbrali 80 lir, sem se počutil kakor na konju.
Zdaj sem se odpravil proti meji. Iz Trsta sem odpotoval 22. septembra in se po stranskih poteh bližal Postojni. Pri sebi sem imel naslov tovariša Kramerja, ki je spremljal antifašiste čez mejo. K njemu sem prišel pozno zvečer. Ko me je nezaupno motril, sem mu povedal, da sem prišel iz Cezarjev, in sem mu pokazal tudi majhen listič, kakršnih se je posluževala namesto gesla tamkajšnja organizacija. Tedaj se je pomiril in mi rekel, naj ležem in se malo spočijem, ker se odpraviva že navsezgodaj proti meji.
Zbudil me je ob dveh zjutraj. Zunaj je bila še trda noč. Kramer je hodil korak pred mano, in čeprav je bila gosta tema in gluha tišina, se je neprestano oziral naokrog m prisluškoval.
Kakih 200 metrov od prvega carinskega bloka sva nenadoma naletela na patruljo obmejne straže. Zagledali so naju. Kramer se je brž umaknil nazaj, jaz pa sem jo ucvrl v bližnji gozd. Stražniki so vpili: «Stoj! Stoj» in so začeli streljati za mano, toda jaz sem že dosegel gozd. Sredi gozda sem zagledal veliko goščavo. Z muko sem se prerinil skozi robidovje vanjo in legel sredi majhne kotanje v visoko praprot. Obmejna fašistična milica je tekala po gozdu in me mrzlično iskala. Nenadoma sem zaslišal korake čisto blizu. Srce mi je močno utripalo, mislil sem že, da sem izgubljen. Pritisnil sem se k zemlji in zadrževal dih. V poltemi so stikali tudi po mojem grmovju, zaradi goste robide pa niso prišli naprej. Nekaj časa so še robantili in preklinjali, nato so odšli.
Oddahnil sem se. Od svojega skrivališča pa se nisem oddaljil ves dan. Opazoval sem le obmejne stražnice in Ugotovil, da je meja proti Cerknici še najmanj zastražena. Bil sem lačen in žejen. V žepu sem imel par klobas, pa niti požirka vode. Ko sem pojedel klobaso, me je žeja še bolj mučila. Da bi si vsaj na videz potolažil žejo, sem ves čas žvečil zelene liste.
Okoli dveh ponoči sem se začel previdno pomikati proti
meji. Večkrat sem splezal na kako smreko in oprezal naokrog. Prav v bližini meje sem videl z drevesa, kako sta se dve patrulji srečali. Stražniki so se pozdravili, si prižgali cigarete in malo pokramljali. Cez kake četrt ure je šla vsaka patrulja v svojo smer. Brž sem Izrabil priliko, se spustil naglo z drevesa in frknil čez mejo.
Bil sem na jugoslovanski strani. Zdaj sem bil že bolj miren. Napotil sem se naravnost proti Cerknici. Ves čas nisem srečal niti ene patrulje graničarjev. Sest ur sem hodil, preden sem prišel do prve jugoslovanske vasice. Bila je Dolenja vas pri Cerknici. Vso pot je po malem deževalo, tako da sem bil do kože premočen. Zato sem potrkal kar na prva vrata.
- Odprli so mi in mi ponudili stol. Povedal sem, da so me fašisti preganjali in sem zbežal čez mejo.
«Rezika! Rezika!» je poklicala mati hčer. «Pridi in oglej si mladega Slovenca, ki je pribežal iz Italije!»
Vstopilo je brhko in zgovorno dekle. Brž me je začela izpraševati, kako je v Italiji in kako se godi Slovencem pod fašisti. Sočutno je poslušala mojo zgodbo.
Zunaj se je malo zjasnilo in dež je prenehal. Hotel sem vstati.
«Ne,» mi je rekla in me protisnila spet na stol.
«Kar malo potrpite. Kava bo takoj skuhana, če vam je všeč tudi mleko, vam ga rada segrejem.»
Kmalu je bilo na mizi mleko, kava in kruh. Kar prileglo se mi je.
Vstal sem in hotel plačati, toda še na misel jim ni prišlo, da bi sprejeli denar. Stopil sem proti vratom, toda moje hlače so bile tako premočene, da so se mi oprijemale nog.
«Taki že ne morete na pot,» je rekla Rezika. «Hlače vam posušim in zlikam.»
Medtem sem si oblekel hlače njenega očeta. Med lika-
njem je ves čas gostolela. Ko sem ji povedal, da nameravam iti v Francijo, kjer sta že moja dva brata, je postala še bolj zgovorna. Tudi sama bi rada šla tja. Naj ji kaj pišem, je rekla.
«Kaj pa boste počeli ves božji dan na postaji? Vlak odpelje šele ob pol šestih. Pokosite še z nami, popoldne pa vas pospremim do Rakeka
Tako sem ostal pri Baragovih do treh popoldne.
Popoldne sva šla na postajo. Reziko sem prosii naj kupi zame listek in sem ji dal denar Ko sem dobil listek, sva se lepo poslovila. Ona se je vrnila domov, jaz pa sem skočil na tržaški brzivlak, ki je peljal proti Ljubljani.
Nisem bil dolgo v kupeju, ko sta vstopila dva orožnika in zahtevala osebne izkaznice Jaz je seveda nisem imel. Povedal sem jima, da sem Slovenec iz Istre, da so me fašisti preganjali in sem zato zbežal čez mejo.
Nič ni pomagalo.
Povedal sem jima, da sem bil v Italiji večkrat zaprt, ker sem prepeval slovenske pesmi in se nisem maral vpisati v fašistično organizacijo.
Kot bi govoril zidu.
Povedal sem jima, kako Slovenci pod fašizmom trpijo.
Raj sem samo jaz prestal. Govoril sem O' letih ječe konfi-nacije na Liparih in Tremitih.
Vse — bob ob steno.
«Ce me pošljete v Italijo in me izročite fašističnim rabljem, me pošljete v smrt!» je bruhnilo iz mene.
Vse zaman. Bila sta toga, topa, kruta ; brez srca, brez čustva.
Takrat se je v meni nekaj pretrgalo. Na dušo mi je leglo razočaranje, strašno razočaranje. Nisem mogel spregovoriti besede več.
Onadva pa sta me brezdušno prijela in me odgnala v majhno sobo na postaji.
(Nadaljevanje sledil
Stritarjeva ulica 3-1, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Gene oglasov: Za viak mm v Urini «bega atoipca: tegovskl 100, flnančno-upravm 150, osmrtnice 120Ur! - Maf ogL	~ Za (-LRJ. *DIT D/,s, Ljubljana,
Odgovorni uradhik: STANISLAV RENKO — Isdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi —