S te v. 275
TRST, v torek 3. oktobra 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
Ml rt aedefjah ta praznikih rt 5., rt Mudeljklfa rt 9. zjutraj
Pe&anične Bter. s« prodajajo po 3 nv6. (ti stot.) v mnogih lobakaroah ▼ Trsta in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd Zastarele itev. po 5 nvč. (10 stot.)
OALA8I 8E RA6UNAJO NA MILIMETRE v Sirokoati 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. ecmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. MM. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva ».Edinost" za Primorsko.
„F edinosti je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
na celo lato 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aretalma aa nadaljako Izdanja ,,EDINOSTI" ataaa: •• mIo lato Kron 5'20, s* pol lata art>n a eo.
Val dopisi naj se pošiljajo na uredništvo li-a*. Nefranao-vana pisma ae oe sprejemajo ia rokopisi se ne vra&aja. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo luta.
UREDNIŠTVO: ulloa Siorgia Galattl 20 (Narodni da«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Ed<noat*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. roltno-hraellnilnl račun 5tev. 841-652. TELFFOPI It. 11-57
BRZOJrtUHE UESTI.
Otvoritev bosanskega deželnega zbora.
SARAJEVO 2. Deželni načelnik FZM Potiorek je danes otvoril deželni zbor.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 2. Po enem poimenskem glasovanju je zbornica nadaljevala generalno debato o brambni reformi. Češka šola na Dunaju zopet odprta.
DUNAJ 2. Namestnik Bienerth je poslal županu dr. Neumayerju odlok, da se ima zopet odpreti Komenskega šola v III. okraju. Župan ima poročati o izvršitvi tega odloka tekom treh dni.
Rusija priznala portugalsko republiko.
PETROGRAD 2. Car je ukazal ruskemu diplomatičnemu zastopniku v Lizboni, naj naznani portugalski vladi, da Rusija priznava portugalsko republiko.
Francosko-nemška pogajanja.
PARIZ 2. Ministerski svet je sporočil ministru za unanje stvari, da francosko-nemška pogajanja napredujejo pod ugodnimi pogoji.
Kolera.
BUDIMPEŠTA 2. Sanitetni oddelek mi-nisterstva za notranje stvari poroča: Dne 1. in 2. oktobra je v pokrajinah obolelo 8 oseb za kolero, trije slučaji so pa sumljivi.
Dunaj 2. Nižeavstrijski deželni zbor je na mesto posl. Gessmana izvolil deželnim odbornikom Ernesta Schneiderja ter je razpravljal potem več predlogov deželnega odbora. Na današnji seji je bil predložen deželni proračun.
Antvverpen 2. Vsled viharja so se razbili na Šeldi Štirje parniki. Štiri ribiške čolne je vrgel vihar na obrežje.
Berolin 2. Predsednik državnega zbora je sklical sejo državnega zbora za dne 17. oktobra.
Kostanca 2. (Romun. brz. ag.) Ruska eskadra je danes odpiula.
Italijansko-turška vojna.
Italijanske čete se niso izkrcale v Prevesi.
RIM 1. „Agencija Štefani" poroča: Od „Agencije Ha vas" razširjena govorica, češ, da so se italijanske čete izkrcale v Prevesi, je popolnoma neresnična. Neutemeljenost te govorice je bila vrhutega jasna že v naprej z ozirom na okrožnico italijanskega ministra za unanje stvari z dne 26. septembra, odposlano italijanskim odposlanikom in konzula-tom. V tej okrožnici je bilo rečeno, da ostane temelj italijanske politike — ohranitev teritorialnega status quo na balkanskem poluotoku in konsolidiranje evropske Turčije. Potemtakem se imajo tudi vse vesti o izkrcanju italijanskih čet v Evropi, ki se utegnejo v bodoče razširjati, smatrati kakor popolnoma neresnične. Preveša je sicer operacijski baza turških torpedovk proti obrežju in trgovini Italije.
RIM 2. (Ag. Štefani) Iz turškega vira prihajajoče poročilo, da je italijanska flota bombardirala turška pristanišča ob jadranski in jonski obali, je popolnoma neresnična in
PODLISTEK.
Jug.
Historičen roman. Spisal Prokop Ohocholoašek Poslovenil H. V
Angora.
„No vojvoda !w — ga je ogovoril Je-Jrem tiho, piidruživši se mu zopet — „iz-podletelo nam je, blazni derviš nam je pokvaril najkrasnejši upor, ki je kdaj grozil s pogubo morilcem Kristove vere. To bedasto ljudstvo ni nič vredno, sužnji so svojih strasti in svoje praznovernosii; naše osvobojenje mora priti iz nas samih, to je odsedaj moja vera in moje prepričanje!"
„In moje, in moje !" je pritrdil Kosančić, „radi tega pa ne smemo še prezirati vseh tujih pomagačev, ki nam jih Big pošlje na pot. Počakaj samo do konca, meni se zdi, da bomo zopet čuli njihovo Ijubeznjivo godbo: ubijte ga ! Ej, sveti Sava 1 še sedaj mi zveni ta vrišč po ušesih, kakor bi mi bila čreda šakalov za nalašč tulila v ušesa!"
In ni se motil vojvoda Kosančić v svoji ■adi; kajti derviš, zasmehovan, zasramovan v d voranah sultana, Je pridrl iz seraila; strastna togota je gorela iz njegovega očesa ; ■jegov razcapani plašč je vihral nad njim
ima očevidno namen, da vzbuja sum proti nameram Italije. Italija )e slej ko pre| odločna, da ne bo na nikak način motila Status quo na Balkanu. Italijanska flota se ]e omejila na to, da je napadla turške ladije, ki so plule proti italijanski obali, da ugro-žavajo mesta in motijo trgovino oziroma so se pripravljale, da napadejo vojaške ekspedicije, ki so bile na potu v Tunis.
Veliko razburjenje v Carigradu.
CARIGRAD 30. (ob 10. uri predpolud. — Opazka brzojavnega urada: zakasnjena radi vojne). Vso noč je vladalo v mestu veliko gibanje. Vesti o napovedi vojne in začetku operacije so bile vsprejete z mrzličavo napetostjo. — Vsi listi obsojajo postopanje Italije, ki je označajo kakor proti vsakemu mednarodnem pravu in civilizaciji.
CARIGRAD 30. (ob 10. uri predpoludne. Zakasnjeno radi vojne). Turški listi so priobčili mnogo vesti o že pričetih vojnih operacijah. — Glasom teh vesti je italijanska eskadra napadla tudi fort Preveša. Turškemu brodarju, ki je plovil proti Prevesi, sta sledila dva italijanska oklopna križarja. — Brzojavni promet z Derno in Bengazijem je prekinjen. MladoturŠki odbor je izdal proglas, ki pravi, da se Italijane izžene iz Turčije, njih šole, zavode in prodajalnice se zaprejo. Odbor bo vodil narodno akcijo.
Vojna poročila treba vsprejemati z rezervo.
RIM 2. „Ag. Štefani" poroča : Sedaj Je znano, da je neka italijanska vojna ladija razdejala radio-brzojavno postajo Derna. Nadalje je znano, da ni tripolitansko brzojavno omrežje spojeno s tuneškim. Razun tega je znano, da ni kabel Tripolis-Malta ves včerajšnji dan deloval in da ni bilo radi vremena možno dobivati oziroma odpošiljati brzojavk. Zato ne morejo imeti niti najmanje dejanske podlage vse na tendencijozen način v Carigradu razširjena, od unanjih agencij vsprejeta in v italijanskih listih pri-občena poročila.
Obstreljevanje Tripolisa ni še pričelo do sobote zvečer.
RIM 2. „Ag. Štefani" poroča danes iz Auguste: Italijanska vojna ladija „Coagit", ki je s pasažirji dospela semkaj iz Tripolisa, je prinesla vest, da niso italijanske vojne ladije do 30. septembra, 8. ure zvečer Še pričele streljati na forte, da omogočijo inozemskim kolonijam, da ostavijo Tri-polis. V to svrho je poslala italijanska vlada tja dva parnika.
Turški mornarji aretirani.
RIM 2. „Ag. Štefani" poroča iz Pireja : Policija je aretirala posadko turške jadrenice „Slikerin", ki je osumljena, da je hotela nakladati orožje za Tripolis.
RIM 2. Ag. Štefani izjavlja, da je poročilo Ag. Havas, češ, da so italijanske vojne ladije bombardirale pristanišči Rešadljo in Murton brez podlage.
BRiNDISI 2. Od italijanskih vojnih ladij vjeti turški parnik „Sabah", ki je vozil turške Čete, je dospel semkaj.
CARIGRAD 2. Bivši odposlanec v Be-lemgradu general Feti paša je bil imenovan poveljnikom čet, ki so mobilizirane za obrambe jadranske obale.
v zraku, več nego na pol razkrivajoč nagoto njegovega telesa ; mahaje z rokama v zraku je hreščal s hripavim glasom:
„Allah ga je proklel pred svojim obličjem in ga izročil njegovim sovražnikom v roke I"
En edin strašen, toda kratek krik je bil v odgovor na te besede; zopet je vse utihnilo in ta tišina je bila morda še stra-šnejša, nego prejšnji vrišč; strasti so se razvnele v prsih vsacega do blaznosti; toda vsakdo je zrl z izbuljenimi očmi, s stisnjenimi pestmi na divje kretnje derviša ; vsakdo je napenjal vrat, da mu, če le možno, ne uide niti besedica prokletja, ki se je sedaj valilo v polnem toku iz ust derviša na sultana.
Nagnil se je proti tlom, nagrabil prsti v desnico in jo vrgel proti serailu kričeč : „Proklet bodi, zasmehovalec prorokove vere I Tako, kakor ta prst, naj se razpršita tvoje vladarstvo in tvoja moč, da bodo z zaničevanjem po njej teptali tvoji sovražniki I Tvoje telo naj strohni v tuji zemlji, še po smrti naj bo v zasmeh tvojim sovragom I Allah — il — Allah 1" — je povzdignil svoj glas, da je bilo čudno, kako se je mogel v tako starih prsih razviti tako pro-dirljiv krik, in da se prsi niso razpočile, pri tem — „ure tvojega življenja so seštete in tvoje roganie se zakonom proroka je pri kraju, odpadnik! — Da!" — se je obrnil proti množici, ki je z mrzličnim razburjenjem
Tržaški deželni zbor.
Pod predsedstvom dež. glavarja dr. Valerio se je včeraj opoludne vršila druga seja deželnega zbora tržaškega v tem zasedanju. Precej poslancev ni prišlo menda radi slabega vremena aH neugodne ure; opravičilo je odsotnost 5 poslancev, med njimi posl. Gorju p.
Po odobrenju zapisnika zadnje seje je predsednik dal najprej čitati dve interpelaciji poslanca Fiamina: prvo tičočo se italijanske univerze, drugo tičočo se ženskega učiteljišča v Gorici. Obe interpelaciji sta bili izročeni dež. odboru v nadaljno uradno uporabo.
Posl. F e r 1 u g a in tovariši so stavili nujen predlog glede lajšanja vsled suše v okolici nastale bede in glede državne podpore v tej zadevi. Tudi ta nujni predlog je bil odkazan dež. odboru v rešitev.
Nato se oglasi k besedi vladni komisar Lašč a k, ki prečita na interpelacijo posl. Rybafa v zadnji seji glede revizije ljudskega štetja odgovor, (ki ga priobčimo jutri, ker smo tozadevno vsebino prejeli pozno).
Takoj nato je vladni zastopnik prečital odgovor na interpelacijo posl. Mraka, koji slove sledeče:
Pred vsem moram energično zavrniti popolnoma neosnovane napade na objektivnost in nepristranost državnih uradnikov pri reviziji.
Naravno je, da se je moralo k temu delu vzeti državne uradnike, ki poznajo slovenski jezik in za kojih nepristranost more namestništvo zanesljivo jamčiti. Ni res, da bi bili ti uradniki poskusili siliti uradno pozvane stranke, da bi izpovedale v nasprotju z določbami zakona, omejili so se le na to, da določijo, kako so hotele one stranke izpovedati glede občevalnega jezika, ki so se ga posluževale ob času ljudskega štetja, in če so ti dokumenti (naznanilnice), ki so se tedaj strankam pokazale, isti, ki so jih stranke prvotno same izdelale, kakor tudi če so označbe v njih avtentične, ali da ni li vse brez njihove vednosti po tretji roki spremenjeno ?!
Kar se tiče trditve gospoda interpelanta, da se je oblast popolnoma pasivno zadrževala nasproti strahovanju, ki so ga izvajali Slovani proti občinskim komisarjem, javljam, da so res v času ljudskega štetja občinski komisarji ovadili nekoliko strank, radi strahovanja in radi žaljenja občinskih uradnikov, pri državni oblasti oziroma pri namestništvenem svetovalstvu. S temi ovadbami so se omenjene oblasti ali takoj bavile in poizvedovale ali pa so jih izročile kompetentnim sodnim oblastem. Nekatere se še nahajajo v stanju poizvedovanja.
Doslej je bilo od strani politične oblasti kaznovanih osem oseb, sedem slučajev je bilo oddanih sodnim oblastim.
V obrambo občinskih uradnikov v sekciji za ljudsko štetje v Barkovljah je bilo po zahtevi magistrata oddelek tamošnjih stražarjev primerno povečan.
Zaradi interpelacije pojma „občevalni jezik" treba pomniti, da je ista jako težavna v deželi, kjer se govori več nego eden jezik, kakor na Primorskem, posebno pa v Trstu in to tembolj, v kolikor niti zakon,
čakala njegovih besed — „brezvernež je in odpadnik in njegovo stanovanje je brlog Šajtana! Blažen, kdor premakne vsaj kamen te hiše, da se to mesto greha razsuje v razvaline — in s prorokom se bo gostil, kdor pobarva svoje orožje s krvjo tega grešnika, ki se je do sedaj nazival sultanom! Naj pogine odpadnik — ya gaza, ya džedid.*) je zatulil, mahajoč z roko v zraku kakor bi nastavljal bodno orožje.
„Ya gaza, ya džedid !M je zavriskala množica, zagnavši se z divjo radostjo naprej; to niso bili več uporniki proti padi-šahu ; besede svetega derviša so jih klicale v sveti boj proti prokletemu odpadniku ; in razun bogatega plena, ki so se ga nadejali ugrabiti v sereilu, se jim je še smehljala rajska nagrada.
Hoj, kaka divja radost jim je iskrila iz oči, kak divji fanatizem je pretresal njih j ude 1 Prsa so se jim napenjale pri tuljenju: j „Udrijte na njegovo glavo ! Udrij, bij, ubij!" j
In sedaj ni kričala več samo nevkro-čana, bojevita sodrga, marveč tudi prebivalstvo Brusse, do sedaj naklonjeno sultanu. Saj je nemožno, ne udeležiti se svetega boja, in si ne pridobiti zaslug pred obličjem Allaha! Sultan je bil prokfet od derviša Abda Alaha, o čegar svetosti nihče, niso niti otroci dvomili. Sultan je izročen pogubi, pregnan izpred obličja Allaha, ni več sul-
*) Ali smrt, ali zmaga.	t
ni*i odnosne ministerijalne naredbe ne vsebujejo natančnih norem.
V	nlkakem slučaju pa se ne bi moglo deliti mnenja spoštovanega g. interpelanta, da je v velikem mestu, kakor n. pr. Trst, občevalni jeziki, jezik, ki ga govori večina, in da je manjšina že vsled okolnosti samih, prisiljena govoriti jezik večine; to pa že iz tega vzroka, ker nihče ne more prisiliti pripadnika jezikovne manjšine, da išče stiko izključno le s pripadniki jezikovne večine in tudi iz vzroka, ker bi, sledeč argumentaciji poslanca Mraka, bilo poizvedovanje po ob-čevalnem jeziku popolnoma odveč: v smislu teh izvajanj namreč bi bilo dovoljeno v občinah z Italijansko večino jednostavno za~ beležiti v naznanilnicah — ne da bi se posameznika vprašalo — uradno (ex ojftclo) kot občevalni jezik italijanščino, v občinah s slovensko ali hrvatsko večino, te jezike kot občevalne itd.
Po mnenju namestništva se ima pa smatrati kot občevalni jezik oni, katerega se vsak posameznik navadno (comunemente) poslužuje in v katerem se kdo po lastni volji raje izraža nasproti svoji okolici, in ne oni jezik, katerega mora dotičnik le po nekoliko ur na dan posluževati v službenem razmerju v trgovskih poslih ali v drugih socijalnih stikih in odnošajih.
V	ostalem se nanašam na odgovor na interpelacijo poslanca dr. Rybafa.
Zbornica je oba odgovora poslušala mirno in napeto. Poznalo se je utis, ki sta ga odgovora napravila na večino ; ta utis je bil jednak onemu, ki ga ima Človek, kadar je polit z mrzlo vodo.
Na tozadevno vprašanje deželnega glavarja se oglasi k besedi posl. Mrak, ki pravi, da ni zadovoljen z odgovorom vlade. Trdi, da je napačno vpoštevati voljo strank glede napovedbe jezika; vpoštevati treba temveč dejstvo, kako kdo govori.
Posl. dr. Rybdf: „Jaz sem zadovoljen z odgovorom vlade I" (Večina kriči: „Aha, so se našli!")
Posl. dr. Ryb&? (s pov^dignjenim glasom) : „ .... ker je na ta način uradno konstatirano, da se je falsificiralo od magi-stratovih uradnikov, kar smo mi od začetka trdili. (Glasovi večine: „Da, vladni uradniki vam delajo po volji, kaj ne ? !") Slovenski poslanci: „Lepi so vaši uradniki, da falsifi-cirajo in goljufajo!")
Nato odgovori vladni zastopnik na interpelacijo dr. Rybara glede poneverjenja pri zavarovalnici za nezgode ter pravi: „Res se je poneverilo K 5772-18. To pone-verjenje je bilo tudi takoj naznanjeno namest-niŠtvu.
Uradnik, ki je zakrivil, je bil takoj odpuščen z izgubo pravice do penzije, čeprav je služil že 13 let. Zavod ga ni ovadil, ker se je isti formalno obvezal poravnati škodo v teku enega leta. Preskrbel je zavod strožjo kontrolo nad blagajno, tako, da se podoben slučaj ne more več ponoviti".
Posl. Mrak hvali vlado, ki je tako hitro odgovorila na ti interpelaciji, In prosi, da odgovori tudi na druge starejše interpelacije.
Nato interpelira vlado dr. Senigaglia (soc), naj pomnoži varstvene odredbe proti množenju veneričnih bolezni.
Zatem se je z jedno samo spremembo
tanom. Samo še odpadnik, brezveiec, sin smrti.
Toda straže seraila niso verovale izreku derviša ; oni iz kristijanskih mladeničev nasilno poturčeni janičarji so bili fanatično naklonjeni samo svojim sodrugom, samo svoji vojni slavi in svojim voditeljem, izmed katerih prvi je bil sultan. Koran in vse. k r je bilo v zvezi ž njim in njegovimi doioč-bami, jim je bilo postranska stvar; oni c<> se vprli navalu razjarjenih in prvi nevre^.j naskok na vežo seraila je bil od njin odločno odbit.
Toda kri, prelita pri tem, je Še bolj razjarila upornike in sedaj se ni dalo pričakovati ničesar druzega, nego samo se morjenja do zadnjega, naj že zmaga katerakoli stran.
„Ti kaurski psi, so se srdili uporniki, branijo prokletega odpadnika. Tudi njim smrt in pogubo ! Zaprite veže mesta !" — so klicali previdnejši za njim — „naj nihče izmed prokletih ne uide našemu maščevanju ; toda tudi nihče izmed onih, ki tam zunaj šatoiijo, ne sme hiteti na pomoč tem pro-kletnikom !"
,Ah, vojvoda !" sunil je Jefrem Kosan-čiča v bok, „sedaj pa sva v lepi pasti. Ko bo sodrga s svojim delom tukaj pri kraju, posveti delovanje smrti kristijanov, kateregakoli zalotijo v Brusi. In mi dva — vojvoda — ne moreva sedaj iz mesta k svojcem.
(Pride še.)
V Trsta. ir;f 3 oktobru lw
vsprejela sprememba pravil zavoda za mala stanovanja.
Pri četrti točki (sprememba stavbenega deželnega zakona) se je pri generalni debati najprej oglasil k besedi posl. Mrak, ki je tožil, da hoče namestništvo z zahtevami, ki jih stavlja za sankcijo zakona, utesnitl avtonomijo mesta. Zato bo glasoval proti novim spremembam.
Zanolla omenja, da vlada zahteva take spremembe v vseh deželah in ne le v Trstu. Glasoval bo za.
Posl. dr. Rybar bo glasoval proti iz raznih vzrokov: ker po novi uredbi bi priziv od magistrata šel na deželni odbor, kojima obema načeluje ista oseba župan; in to bi bila v juridičnem smislu krivica. Dalje iz narodnostnih vzrokov, ker ne zaupa večini. Citira vzgled nove palače Živnosten-ske banke; dokler ni imela ta slov. banka v ulici Ponterosso zidati hiše, se ni čutilo potrebe po razširjenju te ulice. To potrebo se je občutilo še-le, ko je hotela Živnonten-ska banka tam zidati. Bivšemu poslancu Mordo se je pa dalo dovoljenje, da sme zidati hišo v isti ulici v isti črti, kakor stoje hiše zdaj. Tudi pred „Narodnim domom" hočejo zazidati trg le zato, da skrijejo našo palačo. Nasproten je dalje predlogu zato, ker se načrt ozira ie na mesto in ne na okolica, kjer vladajo popolnoma druge razmere.
Posl. dr. Brocchi nekaj ugovarja dr. Rybaru, a ta ga takoj temeljito zavrne.
Posl. dr. Puecher se izjavi za predlogo.
Zaradi pozne ure zaključi predsedujoči deželni glavar sejo.
* * *
Seja danes opoludne in eventuelno zvečer ob 7. uri.
Poslanec dr. Rybar pred svojimi volilci.
Častiti zborovalci! Oprostite mi, da sem zašel nekoliko s poti, toda storil sem to, da dokažem, da odločuje v politiki moč, ne pa zakon. Vsi vi veste, da sem bil prav jaz tisti, ki sem Vas vedno poživljal, da spoštujete zakone, in bili smo tudi mi tisti, ki smo jih vedno spoštovali, dočim jih pa drugi niso. Ta konstatacija nam mora biti dovoljna, saj vsi dobro vemo, do česa pride takoj, ako bi mi ne hodili po poti zakona, saj bi imeli hitro
za nas dovolj zaporov,
saj bi nas hitro poslali k „Jezuitom" ali v ulico Tigor, da bi tako proti nam uporabljali tisti zakon, katerega sami ne spoštujejo!
Tu sem hotel pripomniti, da boste lažje razumeli, kake so bile razmere na Dunaju ob sklicanju državnega zbora, in kake so bile tudi v jugoslovanski delegaciji, katere postopanje se je potem tako kritiziralo.
Prišli smo namreč do spoznanja, da smo Slovenci in Hrvatje v Avstriji majhen narod, da je nas jugoslovanskih zastopnikov v drž. zboru napram drugim le majhna peščica. — Spoznali smo pa tudi, da tudi mi, ako smo složni -- nas je namreč 37 napram 516, kolikor Šteje poslancev vsa zbornica — veljamo tudi nekaj. Če se pa razdelimo, pa da potem pač res ne veljamo nič in tudi ne dosežemo ničesar. Število 37 je sicer majhno, toda vzlic temu bi lahko imela jugoslovanska delegacija,
ako bi bila složna,
precejšen vpliv ker so tudi ostali poslanci razdeljeni, oziroma, ker je v državnem zboru mnogo narodnosti; toda nekaj je treba poudariti pri tem, namreč, da se dandanes grupirajo poslanci
po narodnosti, izvzemši morda socialne demokrate, pri katerih pa je tudi v zadnjem času začel prihajati na površje narodnostni moment.
Naš parlament je prav zato, ker je razdeljen v toliko delov, slab.
Naš parlament je brez moči,
in to posebno napram vladi, ker ob takih razmerah ni v njem kompaktne večine, ki bi imela tudi moč, da izsili od vlade uresničenje svojih zahtev. V takem slučaju bi vlada le izvrševala voljo državnega zbora, kakor je to n. pr. na Angleškem, kjer je vlada sestavljena iz pristašev parlamentarne večine in tudi vrši voljo te večine, česar pa pri nas ni. Vlada je pri nas gospodar nad državnim zborom, nad vsemi, in vsi drugi so
le berači,
ki skušajo na ta ali oni način izprositi kako miloščino pri vladi. Koliko se n. pr. dandanes sprejme resolucij, v katerih se poživlja vlada, poslanci, da naj se napravi to ali ono, koliko resolucij in zahtev se je predložilo vladi v zadevi draginje, za povišanje plač državnih uslužbencev itd., toda vse te resolucije in zahteve, vse te stvari, ki so res lepe, imajo jako majhno vrednost, kajti vlada pač napravi, kar hoče sama, ne pa, kar hočejo poslanci in parlament. Ako bi se ji pa postavil parlament po robu, pa pošlje poslance domov.
To so vedno iste litanije, in tako se je zgodilo prošlemu državnemu zboru in tudi že sedanjemu. Ko so poslanci odločnejše nastopili s svojimi zahtevami napram vladi, je vlada zaprla državni zbor in rekla poslancem :
pojdite na počitnice!
Tako je delala vlada in bo tudi delala, ker je državni zbor razdeljen po narodnostih, in še vsaka narodnost na razne frakcije po političnem mišljenju. Le tako je tudi mogoče, kar ni mogoče v nobenem drugem parlamentu, da peščica 10 poslancev odločuje o tem, ali naj dela parlament ali ne, ali pa da 15 italijanskih poslancev odločuje, ali naj se sprejme ta ali oni predlog ali pa ne; kajti, kjer so ti, tam je večina in treba je potem paktirati ž njimi.
So to razmere, ki so v resnici
sramota za parlament in vlado!
Našemu državnemu zboru bi bilo treba torej večine, ki ne bi samo ubogala vlade, temveč tudi zapovedovala vladi. Jugoslovanski poslanci moramo biti prepričani, da ob takih razmerah pridemo do veljave in upoštevanja na Dunaju le tedaj, če delamo složno, enotno, ne pa da bi danes podiral eden iz tega kluba, kar je zgradil včeraj drug iz drugega kluba, pri čemer se nam ministri smejejo,
Češ saj sami mi tako hočemo, ko vlečemo vsak na svojo stran, oni so pa lepo v sredi. Tako se je godilo in tako se godi tudi dandanes. Razveseljivo pa je, da so sedaj
prišli do spoznanja
tudi tisti Jugoslovani, ki so bili prej proti enotnemu postopanju, namreč Dalmatinci. Dandanes pišeta n. pr. „Jedinstvo" in „Narodni List" tako lepo za slogo, da niti naša „Edinost" ne bi mogla lepše.
Vprašali bi, kaj jih je spametovalo? le pač neka važna stvar za Dalmatince, kakor tudi za nas, namreč
dalmatinske železnice.
Dalmacija nima namreč nikakih železniških zvez z nami, in leta in leta se je že zahtevala taka zveza, vlada jo je tudi že leta in leta obljubovala, stvar je bila tudi obljubljena v nagodbi z Ogrsko, vzlic temu pa še letos, leta 1911, niso poslali tja dol
niti ene lopate, da bi se začela graditi ta železnica. Dalmatinci so uvideli, da se z ravsanjem in kav-sanjem za to, kdo bo župan v tej ali oni vasi se ne doseže ničesar koristnega za sploš-nost, temveč da morajo biti dalmatinski poslanci složni, ako hočejo, da se vendar enkrat doseže zgradba te železnice. In še so oni prišli sedaj do tega izpoznanja, je to za nas, ki smo bili vedno za idejo sloge vseh jugoslovanskih poslancev,
najlepSe zadoščenje!
In za tako smatram to dejstvo tudi jaz. Veseli me, da so prišli Dalmatinci do tega izpoznanja, dasiravno že nekoliko kasno, kajti ne da bi hotel komu kaj očitati, resnica je, da bo sedaj težje kaj doseči, kakor pa prej, ko še nismo bili tako razcepljeni, kakor smo danes.
Treba je torej, da delamo za slogo.
Omeniti pa hočem še nekaj kar se mi zdi zelo važno. Naši rojaki v drugih pokrajinah, zlasti pa na Kranjskem ne morejo razlikovati
domače politike od dunajske.
Isto velja tudi za Dalmacijo. Po navadi je tu, zlasti pa na Kranjskem in Dalmaciji, ljudstvo skoraj v vsaki vasi razdeljeno na dve stranki: na eni strani je župnik, ki je klerikalec, na drugi pa narodni trgovec, ki je naprednjak, in ta dva se ne moreta videti,
požrla bi drug drugega!
V takih razmerah pač res ni mogoče izpoznati, da je treba na Dunaju skupnega delovanja. Takim ljudem se pač ni mogoče povzdigniti nad svoj domači nivo, nad svoj domači zvonik, nad domače razmere, in ker poznajo le boj z nasprotno stranso in mislijo, da ne sme priti do sloge na Dunaju, ne pomislijo, da je na Dunaju treba drugačne politike, ne pa take, kakoršna se de!a v njihovi občini, njihovi župniji ali njihovem občinskem odboru.
75-letnIca ustanovitve avstrijskega
Lloyda.
Leta 1879 je družba izplačala najvišo dividendo : 72 goldinarjev na delnico. Onega leta je Lloydova uprava sklenila zgraditi novo palačo na starem ribjem trgu, ker so bili prostori v „Tergesteumu" premajhni. Palačo je zgradil arhitekt Terstel. a dovršena je bila leta 1883. Od leta 1878 do 1883 je bilo naročenih 17 novih parnikov, od teh so jih 17 zgradili v družbinem ar-zenalu; med temi „Amfitrite", ki je še zdaj v službi. Nova doba Lloydovih gradenj zaključuje z „Imperatorjem", ki so ga spustili v morje ob petdesetletnici obstanka družbe.
Povodom petdesetnice je cesar po ministru za vnanje stvari Kalnokyju priznal zasluge družbe za pomorske in trgovinske interese monarhije.
Koncem desetletja 1877—1886 so Lloy-dovi parniki napravili 1526 voženj in prevozili 1,802.756 milj; transportirali so 280.168 pasažirjev in 5,920.387 meterskih stotov blaga s 86 parniki, ki so imeli skupno 124.341 ton. Naslednje desetletje pa ni bilo ugodno za razvoj Lloyda. KoneČno je bila leta 1900 med Avstrijo in Ogrsko sklenjena nova pogodba in s to pogodbo Je zadobila tostranska državna polovica zopet svobodno
roko v svojih odnoŠajih do Lloydove družbe ki je postal zopet avstrijski Llovd Leta 1891 je bila z avstrijsko vlado sklenjena nova pogodba in subvencija povišana na 2,910 000 goldinarjev. Tedaj je baron Morpurgo odstopil od predsedstva in kmalu potem tudi od uprave. Vsled nove pogodbe je predsednika imenoval cesar in upravni svet je bil razdeljen v dva oddelka, eden ima sedež v Trstu, drugi na Dunaju.
Prvi predsednik, ki ga je imenoval cesar, je bil baron Viktor Kalchberg. V svrho gradenj novih ladij je bilo najeto prioritetno posojilo v znesku 4 mil. gold., drugih 4,200.000 gold. le Lloyd najel za konverzijo posojil. Leta 1892 se je po dolgem presledku zopet razdelilo malo dividendo ; uvedle so se vožnje na Japonsko in nova služba v Dalmacijo, s katero je narastel promet s tujci; ob enem se je uvedlo brzo plovbo v Bombaj in preosnoval se je tudi L!oydov arzenal, kjer se gradijo veče ladije. Kalchberg je bil predsednik devet let.
Leta 1900 je avstrijski Lioyd imel 67 parnikov s 163 887 ton. in skupno konjsko silo 123.074, prevozil pa je na 1217 potovanjih 2,219.578 mi j in transportiral 281.871 potnikov in 10,467.579 meterskih stot. blaga.
Dne 13. maja 1901 je bil predsednik pomorske vlade Ernest Becher imenovan predsednikom Lloyda. Pod njim se je Lloyd pričel razvijati na novo. Generalnim ravnateljem je bil imenovan Albert Fran-furter, kateremu je bila leta 1905 poverjena misija, da asanira avstrijski Lloyd in da mu vlije modernega duha. Uvedle so se v službi zboljšanja na Skrajni vztok in vožnje v Brazilijo, Montevideo in Buenos Aires. Uvedlo se je tudi zabavne vožnje, za kar so priredili parnik „Thalia". V arzenalu se je od leta 1901 do 1904 mnogo delalo, zgradilo mnogo novih parnikov, in tudi drugim ladijedelnicam se je poverilo gradnjo novih parnikov. V štirih letih je stavil Lloyd v obrat 14 novih parnikov, potem je nastopila stagnacija, deloma vsled negotovosti nove pogodbe, deloma radi neugodne konstelacije, med temi tudi rusko-japonske vojne. Tudi finančni položaj je postal kritičen. Leta 1906 je bila sklenjena nova pogodba, s katero je dobil Lloyd 7,224.412 K subvencije. Delničarji so vplačali novo glavnico 144 mil. kron in vlada je dovolila kredit 6 mil. kron.
Ko je leta 1908 umrl predsednik Becher, je začasno vodil L!oyd podpredsednik Julij Stnger, a leta 1909 je bil imenovan predsednikom dr. Julij Derschatta (Zvršetek.)
„Slaolzoclja" koperske sodnUe.
(Dopis).
Na članek, ki je bil obelodanjen v Vašem cenjenem listu dne 17. t. m. kakor odgovor na nesramne izbruhe starega „šarlatana" „Piccola", vredno je, da se nadoveže še sledeče: Z listom, kakor je „Piccolo", ki je postal že pravi „Witzblatt", kakor se je izrazil pred kratkim odličen gospod, in ki gazi od protislovja v protislovje, a v svojih lažeh in podlostih prekaša vsak re-volverski list, ni vredno, da se polemizira. — Mi smo pravični in pri uradnikih ne delamo razlike po narodnosti, pač pa zahtevamo pri uradniku predvsem, da pozna temeljito tudi naš jezik, da je popolnoma objektiven in nepristranski. — „Piccolo" sam se ne drzne niti dotakniti se ni strokovnih, n; jezikovnih sposobnosti slovanskih uradnikov, [kajti priznana je okolnost od samega da-I našnjega ministra predsednika Gautscha, da najbolj vestni v službi in sposobni uradniki so — Slovani.
Po mestecih zapadne in srednje Istre, kjer je prebivalstvo po večini italijanske narodnosti, so smatrali že od nekdaj razni ! „škricani" ljudje c. kr. urade za prebižališča lenuhov in službe v teh uradih za prave sinekure, ki so le korito, a uradi politične posvetovalnice! Nastal je po uradih vsled tega tak kaos in nered, da so slednjič viši ; faktorji uvideli, da treba pomesti s „privilegiranimi" „domačini". In prava slika in prilika takih razmer je bila — pred prihodom rajnega svetnika dra. Strausa — ko-i prska sodnija. — Vse v najvećem neredu ; 1— uradništvo (posebno nižje) objestno in razbrzdano, brez nobene discipline, brez samoljubja in brez sposobnosti, kar dokazujejo in ilustrirajo najbolj razni disciplinarni procesi in razna discipliniranja v zadnjih letih radi raznih nekorektnosti, radi neposlušnosti in samolastnega izostajanja iz urada pod pretvezo bolezni v svrho političnih agitacij itd. itd.
S takim osebjem rajni svetnik dr. Straus tudi pri najbolji volji ni mogel spraviti v red večletnega kaosa in njegovo predobro in prerahločutno narav so globoko zadele te gnjile razmere in provzročile v mnogo-Čem njegovo prezgodnjo smrt.
Resnici na ljubo konštatiramo, da sodniki, 3 Neslovani, so vešči tudi slovenskemu jeziku, od pisarniških oficijalov je jeden jedini Slovenec in ne (kakor „Piccolo trdi) 3; od ostalih sta 2 precej zmožna slovenskega jezika (čast komur čast!), od pisarniških pomočnikov sta le 2 Slovenca. — V zem-Ijeknjižnem oddelku ne zna niti jeden slovenski, a če čitaš vpise v zemljiških knjigah in razne zemljeknjižne izvlečke, te spreletava groza; to dostikrat ni niti podobno slovenščini. In tem gospodom bi bilo treba razun tega v njih netolerantnosti priporočiti od-
redbe § 83 opravilnika glede postopanja s strankami. — Mi nisrro tu za uradnike, da nas silijo govoriti v jeziku, ki ga ne znamo, ampak uradniki za nas. — Uradnik pri ko-perski sodniji, ki ne zna temeljito jezika dveh tretjin prebivalstva, je protizakonito nameščen pri tej sodniji. — Prešli so oni „zlati" časi za vedno, ko je zadostovalo, če je uradnik znal le toliko slovenski, da se je osorno otresli na ubogo slovensko rajo: „P opisa j te ga protokola!* — Da, ravno tisti slovanski uradniki, na katere bruha „Piccolo44 svoj gnjev, so poklicani, da urejujejo ono, kar so zakrivili njegovi privrženci skozi dolgo vrsto let. —
Napis nad vrati sodnije v Kopru, ki je samo italijanski, je le komaj čitljiv, ker ga je dež in nevreme izpralo, torej sama narav se punta proti krivici, ki jo trpi slovenski narod.
Zato tudi „Piccolu* in njegovim privržencem kličemo :
Mi smo tu in ostanemo, nas je ▼ področju okrajne sodnije Koper 2 tretjini. Zato mora po vsej pravici in logiki priti na mesto voditelja Slovan, mož vesten, pravico-ljuben in energičen, da pomede in ukroti elemente, ki še danes pošiljajo strankam razne spise in pozive zvračajoč njihove pristne slovenske priimke po italijanskem pravopisu; — in napisi, posebno oni nad glavnimi vratmi, morajo biti dvojezični, a na prvem mestu jezik večine! Če ne, prosimo že sedaj naše gg. zastopnike v parlamentu, naj nastopijo najenergieneje, sklice-vaje se na statistiko.
Domaoe vesti.
Naročnikom. Z začetkom III. četrtletja opozarjamo cenj. naročnike, da pravočasno obnove naročnino; posebno opozarjamo one, kš so z naročnino zaostali, da nemudoma poravnajo svoj dolg, ker jim bomo sicer morali ustaviti Int. V to svrho prilagamo danes poštne položnice.
Poroka. Danes se je poročil gosp. Albin Smrkolj z gospico Ljudmilo Katalancvo, hčerjo našega rodoljuba, gosp. Josipa Katalana. — Iskrene čestitke.
Deloma razveljavljena konfiskacija.
Zabeležiti nam je <Ja ies interesanten in redek slučaj, da je deželna sodnija sama vsaj deloma razveljavila po drž. pravdništvu od-redjeno konfiskacijo našega lista. Državno pravdništvo nam je zaseglo ves uvod k poročilu v predminoli ponedeljski številki proti-draginjskih shodih prejšnje nedelje: ostal je le naslov „P r o t i d r a g i n j i" in pa zadnjih pet vrstic. Deželno sodišče pa je potrdilo le deloma to zaplembo in sicer s sledečo razsodbo:
„Potrjuje se uže uvedeno zaplenjenje imenovane tiskovine, prepoveduje se razširjanje is'e in ukazuje se uničenje nabranih primerkov in istih, ki imajo se nabrati, kc hitro postane navzoči odlok pravomočen.
Glede ostalega dJa zaplenjenega članka pa se dviga zaplemba, uvedena po državnem pravdništvu.
Razlogi:
V	4 odstavkih zaplenjenega članka, kateri so navedeni v dispozitivnem delu, se skuša ščuvati k zaničevanju in sovraštvu zoper državno upravo ter se skuša nadalje tudi ščuvati z zasmehovanjem, zasramova-njem, neresničnim pripovedovanjem in prevračanjem dogodkov druge k sovraštvu m zaničevanju proti c. in k. 27 pešpolku in torej proti posebnemu oddelku cesarske vojne.
To pa tvori vse znake hudodelstva § 65 a, k. z. in pregreška člena IV zak. z dne 17. decembra 1862 št. 8 drž. zak. 1863 ozirom na § 300 k. z.
Zatorej je bilo treba potrditi zaplemb« teh odstavkov.
V	ostalem delu članka pa se pripovedujejo le dejstva brez pretvaranja in brez komentarja. Glede teh delov članka se je morala zaplemba dvigniti, Ker v teh delih odstavka ni najti nikakih objektivnih znakov kakega kažnjive ga dejanja
Uvod k ponedeljkovemu članku se torej glasi tako-le :
„Včerajšnja nedelja, vsaj dopoldne, je kazala v Tistu vse znake protidraginjskega gibanja, energičnega začetka boja proti dr.- ginji ... — Delavstvo je zbiralo svoje moči na javnih, vsakomur dostopnih, pod paznim nadzorstvenim očesom c. kr. vlade se vršečih shodih, c. kr. vlada pa je tudi zbirala svoje moči po vseh tržaških, primorskih in baje celo ljubljanskih — vojašnicah. Na nogah je bil ves tržaški redarski kontingent, vse tržaško vojaštvo je stalo pripravljeno po vojašnicah, ... po tržaških ulicak so se svitaii bajoneti iz cele Primorske sklicanih orožnikov, iz Gorice je prišel na pomoč celo 47. pešpolk,____
.... Tu svojega neznosnega položaja se zavedajoče, odločno, a vendar v mejah dostojnosti in zakona svoje najvitalnejše interese braneče delavstvo,____
Ne svojim varnostnim pripravam, temveč edino razsodnosti tržaškega delavstva nai se zahvali c. kr. vlada, da ni zabesnel včeraj po tržaških ulicah boj pravde proti krivdi v vsej svoji grozoti".
To so torej nefconfiscirani odstavki, ki po izreku c. kr. deželnega sodišča pripovedujejo le dejstva brez pretirava-n j a, torej polno resnico.
Y Trstu due 3 oktobru J Sil.
»EDINOSTc r*. 275
In vedno ta imenitna c. k. gospica
na poštnem uradu v ulici Stadion! Kdo je sploh ona, da je se ne more spraviti v tir — zakona ? Mari bomo morali to staro sig-norino predstaviti parlamentu, da bi jo ku-rirali od slovanc fobije ?
Včeraj, ob 9. uri zjutraj, sem namreč slovensko vprašal to signorino, da mi proda znamko. Ona me je zelo milostno in s posmehom zaničevanja pogledala in potem je rekla svoji koleginji: „sta benedetta lingua, chi la capisce*.
Ker sem jaz začel protestirati, je signo-rina poklicala nekega poštnega slugo, ki me je razume! in postregel.
Komentarja ? — Če ne bodo pomagali naši opomini proti tej predrzni igri uradnic in uradnikov na naši pošti, pa začnemo na drug način !
Te vrstice, ne zamerite, naslovljam na gosp. ravnatelja naše pošte, svet. Pattay-a.
Trgovski tečaj za deklice se
otvori danes. Vse učenke, ki so se vpisale in ki se še mislijo vpisati, naj pridejo točno ob 6.30 uri zvečer v „Trgovsko izobraževalno društvo" ul. S. Francesco št. 2. Prinesti je seboj svinčnik in kos papirja.
Dalmatinski Italijani. Laški visoko-šolci iz Dalmacije so imeli v nedeljo zborovanje v Zadru. Predstdnik zborovanja se je toplo spominjal petdesetletnice, ki jo slavi italijanski narod in občinstvo je to s takim navdušenjem sprejelo na znanje, da jih je moral vladni zastopnik opomniti, da če se navdušenje v taki obliki Še enkrat ponovi, bo moral razpustiti zborovanje. Potem so seveda vsprejeli resolucijo „Trieste o nulla" in poziv na vlado, naj že za božjo voljo enkrat ustanovi italijanske šole v Dalmaciji. Ti navdušeni lahonski študentje nosijo seve pristno laške priimke: Tolia, Boksič, Miroševič iz Splita, Kurič iz Šibenika, Lovrič iz Dubrovnika, Krečič, Perišič, Jurin, Radeljak, Delič; v novem odboru sedijo : Bučevič, Tonaskovič, Fatovič, Storič. Ribolj, Lovrič, Alače/ič, Radnik in Perišič.
Lepa družba „Lahov", kaj ne?!
Beda kmeta. S Prošeka: Nikake nade, ni da bi se zbol.šalo stanje našega kmeta. Poleg živalskih sovražnikov, ki mu uničijejo trud, ima tudi človeka sovražnika. Za kmeta je življenje boj brez presledka. A letos ie prišla še nesrečna suša, ki je tako opustošila naša polja, travnike, vinograde, da nam
frozi vsem pomanjkanje potrebnega živeža, e v začetku maja smo imeli najlepše nade, da razmerno dobro prebijemo leto. A prišlo je, kakor občutimo vsi. Manjka nam krme, da bi prehranjali par glav, a pomoč, ki jo eventuelno dobimo od vlade, bo gotovo tako malenkostna, da niti Igovora ne bo o izdatni pomoči. Bati se je zato, da bo število naše živine decimirano.
Za živež seveda tudi ne bo denarja, a ker tudi kredita ne bo, so izgiedi v bodočnosti silno žalostni. Vinogradi včasih ne plačujejo niti dela, hlevi se praznijo, druzih zaslužkov za kmeta-okoličana ni — ostaja nam torej samo obup.
Pač — jedna vrst pomoči bi bila še možna. To bi bila brezobrestna posojila, recimo na 5 ali 10 let, kakor so se dajala n, pr. tudi za obnovljenje okuženih vinogradov. Na drugi strani pa zahtevajo zopet (pod pritiskom silne draginje) vse kategorije državnega in javnega uslužbenstva povišanje plač. A tudi to je vsaj deloma posledica bede, v katero je zašel kmet. Ako bi se pomoglo njemu, bilo bi to le na korist tudi drugim stanovom.
Glasbena šola podružnice „Glasbene Matice" v Trstu. Nepreklicno zadnji dan za vpisovanje je v četrtek popoludne mej 4 in 6 uro v prostorih CM ljudske šole na Acquedotu št. 20. Vse stare in še nove gojence prosim, da se sigurno oglase ta dan in prijavijo morebitne želje o času pouka i. t. d.
Redni pouk v vseh predmetih glasbene šole se začne v soboto dne 7. oktobra. — Gojenci naj se oglase v soboto pop. ob 2. uri v šolskih prostorih na Acquedotu št. 20, II. nadstr., da se jim javi urnik in druge podrobnosti.
Mesto že naznanjene srede, 4. t. m., velja sedaj definitivno sobota, 7. t. m. Radi reda je neobhodno potrebno, da so v soboto ob 2. uri popoludne vsi gojenci navzoči.	Šolsko vodstvo.
Predavanje o draginji. — Društvo „Ljudski oder" nam javlja, da bo prihodnjo sredo ob 8. uri zvečer predaval v „Delavskem domua g. dr. Henrik Tuma o draginji.
Pripravljalni odbor skupine uslužbencev c. kr. glavnih skladišč ima sestanek v sredo ob 8. uri zvečer.
Za obrambeni sklad družbe sv. Cir. in Met. se je dalje prijavili za štiri kamne in sicer za 941., 942., 943. in 944. Neimenovani narodni dobrotvor iz Ljubljane (plačal 800 K).
Naši dobri rojaki v Ameriki se zgla-šajo zopet z rodoljubnimi darovi. G. Fr. Sakser v New-Jorku je nakazal družbi sv. Cirila in Metoda K 35 60 po naročilu gosp. Johna Andolšeka, Golden, Colo. — Živeli naši vrli zavedni rodoljubi v Ame-tiki! I
Užigalice v korist družbi sv. Cirila in
Metoda so je| dale zopet 1500 K. G. zala-gatelj Iv. Perdan je izročil letos 5580 K od prodanih vžigalic. Vsak Slovenec naj rabi le te vrste užigalice, tako dobimo stalnih lepih gmotnih sredstev za slov. obrambo in piosveto.
Slavnost 10 letnice in razvitja zastave št. Jakobške Čitalnice se zopet v nedeljo ni mogla vršiti sled slabega vremena ; zato se ista definitivno odloži na prihodnje leto.
Zahvala. Št.JakobŠka Čitalnica se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem br. društvom, ki so nameravale posetiti njeno slavnost, ki se pa, žal, iz znanih razlogov ni mogla izvršiti. S čna hvala cenj. občinstvu, i ki je s „Čitalnico" vedno, posebno pa v tej sezoni nezgod, simpatiziralo. — Najlepša zahvala cenj. uredništvu „Edinosti" in sploh vsem, ki so Čitalnici kakorkoli pomagali Velike simpatije br. društev in si. občinstva nam dajajo poguma v ti teški krizi k na-daljnemu delovanju. Ob tej priliki so se do sedaj spomnili Čitalnice in ji darovali: br. društvo „Adriia" iz Barko vel j 27 K, „Lipa" iz Bazovice 10 K, Mihalič Jos. iz Budimpešte 10 K, Kante Vinko iz Tržiča 5 K, prof. in poslanec g. Matko Mandič in g. Karel Mahkota po 2 K, Čehovin, Renko in Ivo Gulić po 1 K. — Srčna hvala blagim darovateljem, naj bi našli obilo posnemovalcev.
Darove sprejema tajnik R. Cotič, Molin piccolo 8. Odbor „Čitalnice" pri sv. Jakobu v Trstu.
Dijaško podporno društvo v Trstu poživlja vse one dijake, ki so se prig'asili za šolske knjige iz podporne zaloge, da dobe iste jutri v sredo od 11—l2uredopol. pri društ. tajniku ul. S Francesco št. 25. II. (c. kr. pripravnica).
Ob enem se naznanja, da društvo nikakor ne more preskrbeti vsakemu dijaku vseh knjig, ker je število prosilcev letos ogromno a darov in podpor od strani našega naroda skoraj nič.
Ruski kružok. Opozarja se, da se otvore v tem tednu vsi tečaji ruskega kružka: ruski, slovenski, srbo-hrvatski in češki.
Popisne pole dobivajo se pri vratarici Narodnega doma in pri čuvaju Slovanske čitalnice.
Footbal tekma med ljubljanskima nogometnima kluboma „Herkules" in „Ilirija" na eni ter tržaškim klubom Blach Star na drugi strani se bo vršila prih. nedeljo ob 3. uri popoludne na Montebellu. Opozarjamo, da se dogaja prvikrat, da se ljubljanska reprezentančna omladina vdeleži javne nogometne tekme v Trstu. _
Društvene vesti.
Veselični odsek telovadnega društva „Sokol" naznanja, da pričnejo redne plesne j vaje v soboto dne 7. t. m. in se bodo vr- j šile vsako soboto od 9. ure zvečer v društvenih prostorih. Plesovodja brat prof. Umek. Poučevali se bodo razni novi plesi. Vstopnina : člani 50 st., nečlani 80 st., gospice so vstopnine proste.
* * *
Telovadba za ženski oddelek se vrši ob torkih in četrtkih od 7.30 ure zvečer, j Sestre Sokoliće 1 Udeležujte se v čim< večjem številu 1
Sokolski pevski zbor. Danes točno ob 9. uri zvečer pevska vaja v sokolski, telovadnici.
Pevsko društvo „Trst" ima danes ob 8 30 zvečer izvanredno pevsko vajo.
Z ozirom, da ima društvo nastopiti v nedeljo na vinski trgatvi v Barkovljah, se prosi polnoštevilne udeležbe.
Trž. kolesarsko društvo „Balkan" je priredilo 24. 9. 1911 društveno dirko Dutovlje—Sežana—Senadole in obratno, cilj Dutovlje.
Prvi je došel na cilj Černigoj Viktor, rabil je 1 16' 13"; drugi Petelin Alojzij 1 22' 22"; tretji Luin Marij 1 28' 16"; četrti Baučer Viktor 1 29* 15"; peti Goren-šek Fran 1 30' 13". V maksimalnem času je došel Tominc August.
Pri vsem slabem vremenu se je vršila vsa prireditev v redu. Po Krasu je vladalo veliko zanimanje za to društveno dirko.
Zveza Jugoslovanskih Železničarjev sklicuje danes zvečer ob 8. uri v svojih društvenih prostorih v ulici sv. Frančiška Št. 2 sestanek tržaških zaupnikov in delegatov ter članov osrednjega upravnega odbora v svrho določitve kandidatov za volitve osrednjega upravnega odbora na občnem zboru, ki se vrši v nedeljo, dne 8. t. m. Vabimo torej vse omenjene tovariše, da se udeleže tega velevažnega sestanka točno in polnoštevilno. Predsedstvo ZJŽ.
Slov. akad. fer. društvo „Balkan" naznanja, da se vrši jutri v sredo odborova seja ob 6. uri. Sestanek ob navadni uri. Tovariši naj pridejo vsi, ker je treba sklepati o važnih stvareh.	Odbor.
Mar. del. organizacija.
Volilni sestanek članov in članic NDO sklicuje več članov NDO v prostorih NDO pri sv. Jakobu za danes na večer ob 8 uri. Člani 1 Članice 1 Udeležite se tega važnega sestanka.	Več članov NDO.
POBIŠT

S0U0N0: •« : ELEG&f*: 0 \
w PO Z*IERN H CENA- -f
RAF E E !TA .. A\
TRS T - V A MALCANTON - T 18T
Mnenje g. dr.a J. Mihočinovića
KRIŽEVCI
G. J. SERRA V A LL O
Trst.
Bila je ena najsrečnejših idej, ki se je tudi uresničila, združiti dve dragoceni zdravili: kininski alkoloid z železnim elementom v taki sestavi (ŽELEZNATO KINA-VINO SERRA VALLO), ki ne samo vrne bolniku zdravje temveč mu tudi dela veselje pri \emanju.
KRIŽEVCI, 2. marca 1910.
Dr. J. MIHOČINOVIČ.
Na obroke X JAKOB DUB9NSKY Na obroke I
TRST — ulica deli' Oimo štev. 1, n. nadstropje — Trst
Mla \M MoM oDlefc za pp3e in maaafiKtnrnssa b!ap
CšŠpr* ter moSke in ženske suknje.	ioti
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE._Cene hrez konkurence.

•h
Podpisani naznanjajo tužnim srcem vsem svojim sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, daje njih hči in sestra
Matilda Kos
včeraj popoludne ob 5. uri in pol, previđena se svetotajstvi mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blage pokojnice se vrši v torek 3. oktobra ob 3. uri popoludne iz mestne bolnišnice.
TRST, dne 2. oktobra 1911.
Žalujoči oče, sestra Angela in brat Josip.
Berite in čudite se !i
600 komadov, med temi pozlačena ■V ura za K 4*20.
Krasna, pozlačena, najfineja ura Anker-Remont s pozlačenim številnikom ; i*ta ima dobroidoče 36-urno koleaje, za kar se jamči 3 leca, 1 krasna ovratua igla s Sinili - brilantom. 1 pozlačen urscan s pon. kamnom za gospode ali g^spe. 1 brasen collier iz okolu 150 ( rijentalskih peri, najmodernejši n kit za dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice, ovratnike in p si. zajamčeno 3°/0 Double-zlata s patentiranim zatvorom, 6 platnenin robcev, l eleganten žepni črnilnik iz nikla. 1 krasno zrcalce, 1 so uaJ dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležoica 72 angleških peres, 20 različnih komadov za korespondenco in še 396 drugih predmetov ki so koristni in neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato uro vred. ki sama velja d/akrat toliko, stane samo K 4 20. Odpošilja po povzetju eksportna tvrdka
H. SFING AR M, Krakovo št. 240.
Kdor kupi 2 paketa dobi še zastonj zraven iep no-žč z dvemi težili Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 nožič. Za to kar ne ugaia, se vrne denar. Torej je izključen vsak riziffo.
Poskusite FI- Coln+in" ki Je nai" GOVO KAVO	finejši in
najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah.
O illKo ana pekarna In slcščlči rna VINKO S<£RK - TR5T
Trikrat na dan svež kruh.
Pro laja vsakovm ih biSkotov, t>08e'»n > za čaj in bombonov. iS reje »<a naročila vsakovrstnih tort, krokat in v-e p e lmete za ppči. Na fine S-* moka iz najb >lj*ih mlin >v po najniži ceni. F<na inozemLa vina in likeri v steklenicah. Berplačna
po-tiež a na dom. Krah in al&ščioe »e izdeluje lgienfftkim električkim strojem
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine =
Dr. J. Čer mak V. Tuscher
zobozdravnik	konces. zobni tehnik
• TRST
ulica deda Caserma št. 13, II. n.
c«
£ «
50 c « •
S .5»
32*2?
C/3 JS
IM
W a obroke!
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti, — Specijaliteta v veznji.
Velika Izbera volnenega blaga. >Tsjziueriiejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico".
Telefon št. 251, Rim. II.
gSBttl IBIIIIMHI
O
=r c/3
S
85 »
<S
m
• n
S.-£2
Pod najugodnejšimi pogoji
VZAMEM V NAJEM
loterijske liste, dr ž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih ali naenkrat.
IGNAC NELJMANN, menjalnica
Ustanovljena 185S. Trst, ulica Ponterosso 4. Ustanovljena 1858.
V Tretu 3. oktobra 1911
Naše gledališče.
poslušalce v primerno razpoloženje. Turške motive izprepletene slovanskimi, spajajoče se V nedeljo so nam torej zopet odprli v žalobno koračnico, ki oznanja propast srb-hram gledališke umetnosti v Trstu. Že na- sk^ga carstva, je g. komponist izborno po-poved repertoarja in vabilo k otvoritveni g°<?n-. ludl *oral Je 0,1 v stIlu s«nnalstega predstavi sta nam dokazovala, da si je naše stolet|f.
gledališče ostro začrtalo svojo pot v tekoči Ta prva zares krasno vspela predstava sezoni. Priznati moramo, da smo se raz- i opravičuje najlepše npde za letošnjo sezono.
sezoni. Priznati moramo, da smo se raz veselili, ko smo bili slišali o vsem tem. A tajiti tudi nočemo, da smo z nekakim strahom pričakovali otvoritvene predstave; bali smo se prav zares za poezijo in simbolizem „Majke Jugovičev", ker vemo, s
Prihodnjo nedeljo uprizoritev svetovno-znanega igrokaza Hermana Sudermana „ČAS T". P. n. gospodje, ki si žele abonirati se-
TržDšlin posojil, m hranilnica
kako skromnimi sredstvi se naše gledališče dež, morejo to še storiti in sicer veljavno bori na svojem stremljenju po napredku in-oci j novembra dalje, umetniškem spopolnjevanju.	j *	-
Ali na otvoritveni predstavi smo bili Tr^roolro malo IrrrmtlfSk preprijetno iznenađeni. Sesedaj se nam ■	11 leti It Vtrui Ultct*
duša topi v božanstveni lepoti, ki nam jo je izlilo to delo, ki je eden najlepših jugoslovanskih biserov. Toliko svečanega raz-
Nasilen kalabrež. Včeraj je bil vsled kazenske ovadbe 18-letne Celestine Carnelio aretiran 22-letni natakar Karol Bertuzzi iz
položenja gotovo že dolgo ni bilo v našem j Vilibalde v Italiji, ker jo je baje posilil na gledališču, ki je bilo pa tudi napolnjeno do j tak način, da ji je grozil z revolverjem, ako zadnjega kotička in so se nekateri morali! se ne mu ne bi udala, celo vračati. Vse je hotelo videti Smrt majke j Padci vsled burje. Ko je včeraj 56-Jugovićev. Vsi, ki so prisostvovali predstavi,; letna mlekarica Uršula Hervatič iz Ricmanj, so odnesli seboj globoke utise. Žalostna,: št. 28, nesla v mesto mleko na prodaj, je tragična usoda srbskega carstva je pretresla j vsled silne burje padla in si zlomila levi Ia-duše. Težko bi bilo najti kaj primernejšega j kat Spravili so jo v bolnišnico. — Predvče-in lepšega za otvoritev tržaškega slovenskega ; ran,im je burja vrgla tudi 35-letnega de-gledališča, ki je namenjeno vsem tržaškim lavca Roka Hočevar, iz Žavelj. — Padel je Slovanom. Prva igra nam jamči za ves re-jtako nesrečno na železnični tir, da je pri pertoar, jamči nam pa tudi, da intendanca1 padcu zadobil precej težke poškodbe na in režija nista držali križem rok čez počitnice, j glavi.
ampak da sta skrbno izbirala in pripravljala, j Koledar in vreme, — Danes: Kandid,
V lastni hiši.	reglstrovana zadruga z j :: omejenim poroštvom ::		Telefon St. »52. 1
Trst, Piazza Casermo 2,1- n- (		iihod do Slaroffl stopikiA)	
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in	1| Q|
jih obrestuje ^^^F TJ J4, |<J Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5d/0—S°/0, na menjice po 6°/«,, na zastave
po 5V,0/, in na amortisaotjo za daljšo dobo po dogovor« 00000
Uradne ure: od 9.—12. ure dopotodne in od 3.—5. popoluJne. Izplačuj« se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob uede-ljah in praznikih je urad zaprt.
P«*tno - hranilnlčai račun 816 004.
(■a aajmoderneje urejeno varnostno oelloo za shramb* vredn»»t. papirjev, listi« Itd. fcafcor tudi hranilne pusice, s katerimi ne najuspešneja navajaStediti svojo deco

F* Zaloga obuvala
ib in	delalnioa ■■■■
Pa ni čuda, da je igra tako krasno vspela, ko so se tudi igralci zavedali, da igrajo ožarjeni od bleska visoke poezije. Pripravili so se najskrbneje vsi brez izjeme, tako, da je bila šepetalka nepotrebna in se
muč. — Jutri: Frančišek Asiški, sp.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 12° Cels. — Vreme včeraj: deževno, veter.
— Vremenska napoved za Primorsko:
je tudi res ni čulo. Prednašali so z zanosom i Oblačno. Tupatam padavine, hladno, vztočni čutstvom ; vse je prihajalo iz srca in zato vetrovi, je bil tudi utis na občinstvo ogromen. Živelo je žnjimi in čutilo je žnjimi.
Ga Dragutinović (majka Jugovičev) je imela glavno, najtežjo, najnapor-
Porotno sodišče.
Včeraj je sedel na zatožni klopi pred "Iporotniki 24 letni Fran Frauceschini, ki je
' Kil	Ho io Hno 9 lliniia M7(
nejšo, a lepo divno vlogo, ki |o Je tudi po-i^, obtožen, da je dne 2. junija zažgal hlev polnoma nadvladovala. Gospa Dragutinovi-)	jku Ant0'nu Prim0Jžiču iz Rojana,
ceva je najskrbneje inscenirala do vsake j £rovzročivši 480 K škode. Sodišče ga je podrobnosti in nam je podata tisto, kakor g5sodiIo v 18 mesečno težko ječo.
si ga je zamislil pesnik. Prirojen ji je tisti;___:_
mir in ponos, ki je neobhoden za primerno j ajj. Be lepa, svetla, čista soba z dvema po-izvedenje te vloge.	j u U Ud steljama. Ulica S. Sebastiano 5t. 7, DL
G. Ljubič (sin Damjan) je bil izvr-!£f±
1718
sten, da smo se kar veselili njegovega veli- i?vrQtnn tranJ8ke kl base> komad P° 42 vin-kega napredka. Sonorni glas in stasita po-! '"■a"1«* f/anko Trst priporoča Fran Korerčan „T____ -i . .. ® .. „	• I mesar m gostilničar na Vrhniki.
stava sta mu prihajala v prilog, da nam je._ B
podal lepo kreacijo Junaka Damnjana. j Dq Gca Mekindova (Angelija) mu je; ru
1723
ceni ee dobi radi odpotovanja Singerjev šivalni stroj, Kaslov pove uprava Edinosti. 1724
bila vredna partnerica. Sentimentalna indlvi-: QyŠivalna stroja, eden čevljarski se prodata.
Via delja mura 5, pritličje.
17-26
duvalnost te igralke je v tej vlogi posebno
prišla do veljave. Prizor druzega dejanja |ej.	mebiovana soba za ie kron se odda v
bil odigran mojsterski.	) Lep U ui;Ci B. Cellini (nasproti kavarne Stazione)
G.ca J a n o v a (devojka Kosovska) je št. 3, IV. nadstropje__1896
lepo pogodila tip histerične deklice, kakor	, mebiovana soba pri slovenski dru-
si jo je pesnik zamislil.	j UUua žmi. Salice 4 I.	1725
G. Dragutinović je imel le malo; . v-T
vlogo goslarja, a pri tem igralcu ni treba i UrZ&VIH
uslužbenec, 35 let star, želi skupno Življenje s penzionirano vdovo. Po-98, poŠta Stadion, Trst. 1719
povdarjati, da jo je popolnoma pogodil.; nudbe s sliko	_
Posebno maska je bila verna slika srbskih;	gospodarsko društvo v Sv. Križu
goslarjev.	j V M Id Tor. U pri Tratu naznanja, da je imeno-
Ženico na Kosovem je Igrala g.ca Ž e-! valo svojega odbornika Franc Široka za posredo 1 e Z n i k O V a skromno, brez afektacije, a ' ™lca v prodaji novega vina. Občinska trgatev^bo
vendar čutstveno, zaokroženo in lepo. j*- °*tobra-______
Gg. Pany in Bratina Sta kakor pft^ftr gospe in gospodične 1 Redka prilika nov glasnika bila popolnoma na svojem mestu. rUZUr pletilni stroj za nogavice je na prodaj.
Scalasanta 262.
1706
Zlasti težek je prizor devetih snah v___
prvem dejanju, kjer mora devetero oseb ain«*« pohištvo spalne sobe za dve oeebi se taknreknč naenkrat anunriti A Sin ie irladko. • HU¥U proda takoj po ceni. Naslov pove inse-
takorekoč naenkrat govoriti. A šlo je gladko, brez najmanje mučne pavze in gospicam: Gregoričevi, Kovačevi, Lepuševi, Bernetičevi, Hučevi, Volkovi, Železnikovi, Kočevarjevi vse naše priznanje.
proda takoj po ratni oddelek Edinosti.
1680
300 )ltrov se iflfie takoj Pismene ponudbe pod rMlekar" na Isseratnl oddelek Ed.nostl.	1699
Itleka
mmimi
Trst, ul. Glosue Carduccl 31.
Velika izbera moških in ženskih čevlje?. - Poprave ee izvršujejo točno in sclidno
po internih cenah
— i Prodajaln, ur in dragocenosti
& BVCHER
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trsi SSBft&aS corso Sleo. 36
Bogati izbor zl&t&nine, srebrni ne, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrni ne, zlatanine, kakor tudi žepne ure
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
^	V
Skladišče šivalnih strojem
Lruigi Gramaccini
TRST, ulica Barriera vecchia it 25
Cene dogovorni;, sar Plačilo n obroli
Sprejme se popravljanje šivalnih ttrojev vsakega ziatama. Prodaja igel, olja In aparate*
Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. 601
U3T Nov* »iorenaka t-^^ovlua "TOI
izsotouljenlh o Mek im
MARTIN SKAP1N
TKST — ulica Areata štev. 19 — TitST
- VELIKA IZBERA -
oblek za moške in dečke, hlače, jope,
platnene obleke ter raznotero perilo. Sprejemajo se naročila po meri vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta hlače
za delavce. — Vse po konkurenčnih cenah
Bogomil Fino
= = ura r in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo Bellini St. 13
nasproti cer&ve st. iatoii loresa
\Umat Izbor ur
vtake vr*te, kakor tod! uhanov, prstanov ■	j
maatl In br«s dljasiaa* tov, žechke Terliiee, iltlr In srebrse za inođke, rse po konkturenčnih cenah
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica San francesco a^ssisi 2.
Specijalist za popravljanje roulet na oknih.
Na željo se menjajo pasovi In zmetl. Jaačl 2a popolno del« io ae se boji kookurence.

MStarfitt CM ifBflRtt^"
TOVARNA GLASUV1RJEV
Pečar & Saksida
v Trstu, ulica della Fornace št. 8.
Prodaja, popravlja in menjuje glasovirje, pi-janine, harmonije, orkestrijone itd. - Uglaše-Vanje izvrstno in točno po nizkih cenah.
bHo^^^^-^ra Hm fotosr&f le Anton JerRK, Trst,
da noben disakord ni motil celotne harmo-; Via delle Pogte 10. — GOKICA, goBpoBka nlica 7
nije, kar priča, da je ensemble izvežban in	^eiki odlikovani na vseh razstavah. - Le «mpm
discipliniran, kar treba posebno ceniti, da je	r niemo----
delovalo na odru okoio to oseb	Slovanske igralne karte rte:
Slednjič moramo še najpohvalneje orne-	rDa Gorenjec, ul. Caaerma 16., Greeov Zidal
niti scenerije. Storilo se je več, nego se je	& C., Rccol 263, tobakarna Eegolin, ulica Induatria
moglo pričakovati. Zasluga na tem gre g.	(8v. Jakob) in v Sežani: Fran Scolfa, trgovec. 1472
režiserju Dragutinoviću.	»e še dobi v gostimi „A. Stare«!
Zanemarili bi svojo poročevalsko dol-	Olar Icidil v Križu pri Tomaju. Cena po
žnost, ako ne bi omenili tu tudi naravnost	dogovoru.___1707 •
uzornega prevoda iz peresa g. prof. Vestra.	fl|iflj||#| »e vnajem, posestvo iz lepimi prostori
Značaj narodne pesmi je ostal nespremenjen.	UllUdJd za stanovanje, in »prostori za shrambo
Z mirno vestjo lahko rečemo: klasičen	kmetijsk.k pridelkov in orodja, hleve za živino, in
nrpvnrl	senik, zemljišče obat.ji z vinogradom m vrtom z
prevoa.	.... ...	tremi vodnakami, zelo po niski ceni, oglasiti se je
Naš mladi in nadarjeni kapelnik gosp.	pri Sv. Mariji Magd. Spad. št 1022. A. Laurenčić.:
Polič oskrbel je preludj, ki je pripravil	1701
&
= Mo?o pogrebno podjetje =
Trst, Corso St 47 (vogal Piazza Carlo Goldoni). — Telefon št. 1402. Zaloga oprave ulica della Tesa št. 31.
Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. ————————— po najnovejšem praktičnem sistemu.	■
Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zaročence, birmance In druge slučaje.
SlMče ToSCenlli ml prve ofllilofaic ToSCarne gos^. J KoJ-a t Sonci.
Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov:
J. MBZEK,	A. JAMdEK in F. BEBJVBTIĆ,	T VITEZ,
Opčina št. 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu	Nabrežina, glavni trg pri
(Noghere).
ceste.
cerkvi.
Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno.
TOVARNA VOZOV
PETER KER8IĆ
v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana
- (Kranjsko) -
Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršić št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo.
Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim.

Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi.
Irevliairniea „Alla Sartorella", Trst;
I	- VIA BAMmiA VEOCBA iX SSSBBSZ	«ATgP —	—
77
Velika izbera vtakevrstofli	za
moške, ženska bi otroke. — Blaga iz-
vTstno in
zmerne.