Zgodnja
Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na eeli poli, in velja fo poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za p«>l l«-t;i -J gld. 40 kr , za fetert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 g"ld., za pol leta 2 gld., za retert leta t gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXIX.	V Ljubljani 6. vinotoka 1876.	List 407
FI. občni zbor društva sv. Cecilije.
V Gradcu 2(J., 30. in 31. avgusta.
(Dalje.)
Po Zwergerjevera govoru, ki je bil z veliko pohvalo sprejet, je poročal podpredsednik Koeuen v imenu Wittovem o diuštvenem stanji. Za njim pa je govoril Fr. Sehmidt, kapelnik v Miinster u, o gregorjan->kem koralnem petji. Posnetek njegovega obširnega govora se dd na kratko izraziti z besedami: Vsako petje v cerkvi mora imeti za podlago gregorjauski koral, naj bo že eno- ali večglasno, ker le tako petje je liturgično. Treba pa je pred vsem prav peti in zavoljo tega je želeti, da je vsaj pri vsaki stolni cerkvi „izgleden kor", ki dobro in izgledno poje; kajti vse knjige, ki o koralnem petji govore, ne koristijo toliko, Kakor enkrat pravo koralno petje slišati. In to se da z majhnimi močmi doseči; treba je le doure volje. Po kratkih besedah podpredsednika je sklenil knezoškot' Zwerger zborovanje z blagoslovom in katoliškim pozdravom: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Amen na veke!
Pri drugem občnem zborovanji je pervi govoril prefekt A h le iz Dillingena. Ta gospod je bil moj popotni tovariš iz Ljubljane do Gradca. Vnet katolišk duhoven je, kar sem sploh pri duhovnih iz Nemčije zapazil, in gori navdušenosti za pravo liturgično petje. Marsikaj nam je na poti pojasnil, kar se tiče petja, sploh je bil jako prijazen in vljuden. Govoril je pa pri zboru o potrebi šole v Kegensburgu, v kteri se odgojujejo pevci in vodniki pevstva. Mutatis mutandis je bil ta govor prav kakor nalaš namenjen, da zbudi tudi na Kranjskem še nektere, da »e toliko težko pričakovana orgljarska šola v življenje spravi. Ko dospem do ene zadnjih točk tega sporočila, hočem nektere stavke tega izverstuega govora objaviti.
Naslednji govornik je bil duhoven Bat t log iz Vorarlberga. Kakor je knezoškof v svojem govoru po-vdarjal, da morajo pevci čisti biti, ako hočejo vredno Božjo slavo prepevati, je ta govornik izvolil za predmet svoji razpravi ta-le stavek: „Liturgija mora imeti vero za podlago. Ako hoče duhoven ali pevovodja cerkveno glasbo liturgično razumeti in izverševati, mora imeti vero". Za zgled je navedel besede nekega organista, ki je 19. avgusta v 54. letu starosti v vasi Diins-u na Vorarlberškem umeri. Ime mu je bilo Jožet Aman. Ta organist je rekel: „Verujem, da me bo Bog tudi zarad spolnovanja mojih dolžnosti kot organista na odgovor klical, zavoljo tega sledim klicu cecilijanskega društva in na svoje stare dni še enkrat vse moči zbiram, ker sem prepričan, da ni vse eno, kar se poje. Moj kor
mora pravo peti, kakor zahtevajo postave moje katoliške Cerkve". Organistov, ki bi dandanes tako govorili, gotovo ni mnogo, blagor pa občini, ako ima takega moža. Ko je govornik dokazal, kako vse, kar je v dotiki s cerkvenim petjem, sloni na veriki podlagi, je proti koncu rekel: Ako bi imeli tako vero, na marsikakem kraji bi se drugač godilo, na marsikakem kraji bi bila že zdavno boljša cerkvena glasba. Bilo bi tudi več na tančnosti, doslednosti, gorečnosti, svetega veselja za slovesno službo Božjo in ljudstvo bi bilo v kratkem pri dobljeno.
Podpredsednik naznani, da bo zdaj govoril gosp. Kaim, pevovodja iz Biberach-a, in gromovito ploskanje po cs!i dvorani nastane med tem, ko gre govornik proti mizi. Ta g >spod pi je pervi večer v puntigamski pivarni pridobil serca vsih nazočih s pervira govorom. Mož je katoličan z dušo in s telesom, zraven pa „verus ls-raelita".
Govornik je najprej sporočil pozdrav cecilijanskega društva v Rottcnburgu na Virtemberškem in potem povedal, da mu je vlada pripomogla s podporo zborovanja se vdeležiti. Vlada je tudi pripomogla, da se je njihovo društvo vstanovilo in kralj je naznanilo o vstanovi z veseljem sprejel in telegratično novemu društvu srečo in vspeh voščil To je povedal v vvodu svojega govora, za predmet si ]e pa izvolil dokazati, kako prednost ima vokalna muzika prH instrumentalno v katoliški Cerkvi, kako mesto obema v liturgiji pripada, in kake meje so postavljene instrumentalni muziki. Govornik je tako-le svoje misli razvijal: Vzemimo katekizem v roke. Katekizem nam pravi, da ie sv. maša nekervava daritev, ktero je Sin Božji na Golgati opravil. Gospoda! Mislite si, da je ravno kak izversten pridigar govoril o vrednosti, velikosti, častitljivosti in svetosti daritve sv. maše, za ljubezen in usmiljenje Božje vas je navdušil, vaše serca gore teh občutkov in — pomislite potem, kaka mora biti muzika med tako sveto daritvijo, da bo vredna Jagnjeta, ki se daruje. Pomislite dalje, da je daritev sv. maše celota, zložena iz posameznih oddelkov; iz teh oddelkov je Cerkev nektere odločila, da se jih kor ali pevci vdeleže, njih zapopj»dek se ne smč samovoljno spreminjati, in če se ti oddeiki bolj natanko ogledajo, se vidi, da so molitve. Gospoda, molitve so in nič druzega ne, ko molitve. Cerkvene molitve so, liturgične molitve so in ne posameznih ljudi zdihljeji, in ravno zarad tega spadajo pod liturgične postave.
Ni moj namen bolj natanko v to se spuščati, v Witt ovih listih, v spisih Kornmiiller-ja in Battlog-a jc o tem obširno govorjeno. Battlog je dal svojemu spisu naslov: Liturgične pevske molitve. Vendar ene reči ne morem zamolčati, ki se tolikokrat povdarja. Pravijo namreč, „petje naj ljudstvo spodbuja", jaz ps rečem,
da od spodbujevanja do razveseljevanja je samo en korak. Po mojem popolnem prepričanji je altar edini namen cerkvene muzike. Presveta daritev, ki se na altarji opravlja, je središče. Spodbujevanje ljudstva je nasledek svetega opravila. Altar je solnee, spodbujevanje pa ie nasledek soinčnih žarkov.... Cerkvena muzika naj bo molitev, in molitveni značaj mora biti vsikdar njena podlaga. Za molitev je pa le človeški glas vstvar-jen in človeški glas je toliko vzvišen nad glasove vseh instrumentov, kolikor je človek povzdignjen nad vse vstvarjeno.
Če hočem o instrumentalni muziki kaj spregovoriti, že veste, kaka stopinja ji pristuje v liturgiji. So cerkve, iz kterih je vsa druga godba odpravljena zunaj orgelj, in to ne na škodo. Kjer se pa instrumenti rabijo, naj vselej petje podpirajo, nikdar pa ne nadvladajo. Papež Benedikt XIV je o tem več določil izdal.
Opomnim naj le še nekterih osornih razvad. Kljub vsemu, kar se je pisalo, govorilo in priporočalo o zboljšanji cerkvene muzike, se neki vendar še nahajajo cerkve, v kterih se slišijo tuši, marši in druga enaka zgolj posvetna, teatralična muzika. Pri nas na Virtemberškem ni več tega greha.
Gospoda! Ce bi bilo res, da se duhovni, vodniki pevstva nahajajo v tej slavni skupščini, ki take nedo-stojnosti terpe — sramujmo se vsi prav pošteno. Prosim vas, zapodite iz cerkve in liturgije vse, kar je nizkega, posvetnega in nedostojnega; kajti tako muziko sem že večkrat slišal pri razstavah, z njo so častili obdarovane konje, junce, še celo prascu so s tušem slavo peli. Gospoda! Ali hočemo svojega Boga ravno tako slaviti, kakor živino, ali naj bo za Boga in za naj sve-tejši daritev taka muzika dobra? Tudi pri procesijah, posebno na sv. Hešnje Telo, se slišijo marši; — v liturgiji to nikakor ne gre, — naj bi ee godle mesto maršev rajši pesmi pobožnega zapopadka, in povem vam, kjer se je to vpeljalo, ljudstvo po marših ni neč vprašalo.
Gospoda! Ne dvomim, da je vsa slavna skupščina popolnoma prepričana, da se je Še marsikaj v obrede katoliške Cerkve vrinilo, kar se mora iztrebiti in odpraviti, in z dobrim nadomestiti, recimo tedaj vsi z zgubljenim sinom: „Vstal bom in se nazaj vernil k svojemu Očetu". Vas prečastiti gg. duhovni posebno pro sim, vas, ki ste stražniki svetišča, recite z menoj: Mi hočemo vstati, svetišče očistiti, ga zaljšati s svetim petjem in se verniti k materi katoliški Cerkvi.
Pot, ktero imamo nastopiti, ni več tako silno težavna, TiHJO ceciljancev hodi po nji in vas vabi. Za-mogel bi vam zgledov povedati, kako lahko se petje predrugači, ako duhovščina sodeluje. Gospoda! rečem, ako duhovščina sodeluje!...
Ko je govornik še nektere bodeče in dobro oso-Ijene povedal, je izrekel upanje, da bo tudi letošnji občni zbor sv. Cecilije, kakor poprejšni pri marsikte-rem dober sad obrodil in iz nasprotnikov naredil pri-jatle cerkvene glasbe, sej je blagoslov Božji očiten, če so pa njegovi vdarci tudi dobro zadeli, ga bo serčno veselilo. — Gromovito ploskanje in živa pohvala je terpela več minut.
^Konec prih.)
mora vsak sam skerbeti. Pravica je kupljiva: sodniki dostikrat to pravdajočim naravnost priznajo: „Tvoj pro-tivnik mi je več ponudil", je odgovoril sodnik nekomu, ki se je nad krivično razsodbo pritožil. Zgled, ki je o svojem času celo, nejudovsko, Evropo vznemiril, bo rečeno pojasnil.
Bilo je 5. sveč. 1840, ko je bil kapucinski o. Tomaž v neko judovsko hišo privabljen in potem umorjen; ravno tako njegov spremljevavec. Med drugimi judi je bil nazoč tudi rabin Mussa Abu, ki je kri kake žertve skerbno nabiral, da jo je med opresne kruhe za praznike pomešal; umor je bil zato doveršen, da je dobil kri kristjauovo. Po najdenju merličev je bilo to strašansko hudodelstvo zasačeno, in natančno preiskovano. 10 udov, ki so ae bili umora vdeležili, je bilo k smerti obsojenih. Judje druzih dežel so se na vse kriplje prizadevali priobčenje onega zločinstva zabraniti. Velikanske svote so se vradnikom konzulatov in pričam ponujale; tisoči tolarjev drugim vradnikom; 500.000 pijastrov sodniku, da naj smertno kazen spremeni in tege ne naznani, kar je bil obsojeni rabin obstal; vrečo denara so poslali hišnemu posestniku, kjer se je bil umor do-veršil; tudi celo pisarje konzulatov so hotli podkupiti, kar vse so dotični sami poterdili. In s kakošnim vspe-hom? — Mehemed Ali, mogočni vladar, je povelje razglasil, vsled kterega so bili VBi obsojenci brez vseh dokazov oproščeni. „To je naša volja" se je glasil dekret.
Kavno tako žalostno stanje, kakor z verstvom, prostostjo in pravico, je v Jeruzalemu in Sveti deželi tudi z odgojo in podukom. Med kristjani zna malokdo pisati in brati; med nekristjani pa skoraj nobeden ne; dečki odrašajo brez poduka, in deklice se po smislu turške vere ne smejo podučevati: „Žensko pisati učiti, bi bilo enako, kakor kačo s strupom napajati", pravi neki pregovor na Jutrovem. Iz pomanjkanja poduka in iz grozovitne nevednosti izhaja silno žalosten stan žensk, ktere pri možu veljajo le kot sužnje.
Na kerŠanski strani so oo. Frančiškani s hvale vredno gorečnostjo že več čaša delavni, da bi ubogo ljudstvo vzdignili iz temote nevednosti. Solo imajo za dečke, ktero obiskuje nad 200 fantičev, ki vsi brezplačno dobivajo poduk, in se še poleg tega oskerbujejo z bukvami, pisalnimi rečmi in z drugim potrebnim, ker uboštvo ljudstva bi sicer ves poduk zaviralo. Pod nad-zorništvom oo. Frančiškanov vzderžujejo sestre sv. Jožefa drugo šolo za deklice, od 250 otrok obiskovano; obe ste v versti naših začetnih in srednjih šol, pa komaj zadostujete za Jeruzalem, nikakor pa ne za okolico. Ako bi hotli tudi otroci z dežele dobroto podučevanja vživati, bi se morali od staršev ločiti, in se v ta namen v kaki hiši popolnoma odgojevati.
Sv. Cerkev je vselej z žalostnim stanom v Jeruzalemu imela usmiljenje ter se nikoli ni utr idila misijonarjev pošiljati v mesto in deželo, od koder je nam zveličanje došlo. Koliko tisoč gorečih duhovnov je že v Sveti deželi prezgodaj umerlo za trudom, pomanjkanjem in po fanatizmu! Ni ga samostana v Palestini, ki bi ne bi! s kervjo mučenikov posvečen. In ravno v našem času je v Jeruzalemu vstanovljen vatav, ki posebno nado in dober vspeh obeta: namreč odgojišnica slove-čega o. Alionza Katisbona. To izvoljeno orodje si je vstvarila Božja milost, ker po prikazni presv. Device je keršanstvu sovražnega Alf. Ratisbona v nekterih minutah iz Savla v Pavla, iz sovražnika v aposteljna ker-šanstva spremenila. To se je zgodilo 1. 1842 v Rimu v cerkvi sv. Andreja della Valle v stranski kapeli Marije Device; ta kapela stoji na evangeljski strani v ravno tisti legi, kakor kapeia Naše ljube Gospe presv. Serca v ljubljanski stolni cerkvi, in je nekoliko veči od naše, ter so stene poslikane z dotično prigodbo. Kmalo potem,
Vernko-ciruttreno *ianfe r Jeruzalemu*
(Konec.)
Politično vladovanje je Bilno priprosto; vsak mora davke plačati, in za varnost svoje osebe in premoženja
ko je bil keršen, ga je navdušila gorečnost za reienje duš. Toraj se je dal nekaj let potem mašnika posvetiti, in od takrat vedno dela za spreobernjenje duš, zlasti pa iz judovskega rodu, kolikor mu je to moč. Napravil
Je samostan in odgojišnico za zapušene turške otroke;
Jog je njegovo početje blagoslovil, ter je pobožni misijonar že veliko otrok pridobil keršanstvu. Poleg za-pušenih obiskujejo tudi otroci naj odličniših turških rodbin njegovo šolo. Škoda Ie, da zavoij pomanjkanja sredstev ne more se več otrok sprejemati in mora svoje delo vtesnovati. Verniki podpiraj ) to bogoljubno delo z denarno podporo, pa tudi z molitevjo. JJratovšina Božjega groba, ktere sedež je v Koloni.i (Kolnu), dela v ta namen. (Zapisuje vanjo gosp. Karol Lahajnar.)
Za minite in stare pretepa pottotoa.
„Bil sem edini sin premožnih staršev", — tako je začel praviti svoje življenje mož, kterega bo vsak ljubil in spoštoval, samo da bo še nekoliko verstic dalje bral. — „Moj oče, debel, dobro podpert mož, je ljubil štu-diranje lizike in se je z elektriciteto svojega kabineta veliko bolj pečal, kakor pa z menoj, ter je od mene malo več zahteval razun tega, da naj ga pri njegovih tizikaliških poskušnjah nikar ne motim.
Moja mati, serčno dobra, pa slabotna gospa, je vestno skerbela za moj telesni živež, za gorko posteljo in dobro obleko; v vsem drugem pa sem bil tako rekoč čisto sam sebi pripušen, samosilen gospodar čez družino, ki mojim muham ni smela nasprotovati, kajti bil sem nezmotljiv v svoji kosmati zarobljenosti in bogat v svojih neukrotenih in nenapasenih mislih in željah.
Čudno pa je, da moje deško in trinoško kralje-vanje se je prav za prav šopirilo le samo znotraj v očetovi hiši. V tovaršiji s priprostimi ljudmi, na vertu, na polji, mi je odpadla vsa divjačina; čutil sem se pa nekako posebno dobro in domačljivo v družbi prav pridno delavnih obrazov, ki se jim je pot v debelih kapljah cedil po licih. Zdele so se mi njih potne kapljice lepši, kakor pa biseri in dragi kamni pri berhkih gospeh s pisanimi veternicami za odganjanje muh in odbijanje solnčnih žarkov.
Na tej podlagi še le se je pričela moja odreja, ki so jo doma pri meni zanemarjali. Neka pobožna kravja dekla se je posebno pečala za-me in odperla mi je um zemeljskega in nadzemeljskega sveta. Z njo sem zjutraj in zvečer k vsegapričujočemu Bogu molil, kleče na otepu slame, ki ga je meni, „edinemu hišnemu sinu", priravnala s ponižnim spoštovanjem; ona sama, „breč-kasta kravanca", pa je zadovoljno klečala na golih kamnih. Nezmerna priserčnost, globoka vsesilna bogo-ljubnost je bila vtisnjena v obraz te lepe duše. Samo da sem jo pogledal, me je obsenčila pričujočnost živega Boga, v kterem je bilo vse njeno delo in djanje.
Ni .,docira!a" (učila) kakor profesorji in učitelji, ki pozneje niso bili več zmožni s svojo grenko slanico razdjati globokih vtisov, ki jih je ta ženska meni vsa dila v dušo. Kratki, dostikrat ostri pregovori, ki so se neizbrisljivo vtisnili v moj spomin, so bili posoda njene modrosti, n. pr.:
,,Fvirchte Gott, das farbt die AVangen roth!"
„Boga se boj, lepo rudeč obraz bo tvoj!"
„Liebe Gott, das macht die Siinde todt!"
„Le ljubi, ljub1 Boga, to grehu smert zavda!" „GottesIiebe one gute That lat Teufels Lust und Teufels Rath!" „Ljubezen, ki nič dobrega ne st'ri, Iz pekla je in pekel zveseli!"
„Gingst auch im tiefsten Wald allein.
Gott oder der Teufel wird dein Begleiter sein!" „Ce tud' sam greš skozi temni log, Satan tvoj tovarš je, če ni Bog!"
„Mit den frommen wandelt Gott, Mit den bosen tanzt der Tod!" „Povsod z dobrim hodi Bog, S hudim pleše smert okrog!"
Nikoli ne bom pozabil, koliko moč do serca je imela ta samotna v Bogu vesela duša, kadar je z navdušenimi besedami govorila od vsegapričujočnosti Božje, da vsi le pred Bogom zamoremo lepo rasti in cvesti; kako pa se prcder^ni greh Bogu neprenesljivo gnjusi, kako vse lepe človeške duše, vse drevesa in vse cvetje umori.
Hlev jc s tim postal nepopisijivo priljubljen mojemu detinskemu sercu, in ko sem mogel pozneje hoditi v šolo, se mi je začelo tožiti po naukih v hlevu proti suhopustira obravnavam posvetno m »drih.
Vsak večer st-^ k moji pris *rčni učenici prišli dve mački s svojimi mladimi, sivkasto-belimi, čudno lepimi živalicami, in dobili ste iz njene roke majhno skledico mleka, ki so ga pošteno med seboj razdeiile, potem pa so sladko dobr .voljno si gobčike s tačicami obrisale. Tudi so prihajale pute s svojimi piškatn*, in so enako dobile posodico mleka, ki so ga prav lep > hvaležno pu-pale, po vsakem požirku glavce proti nebesoni povzdi-govaje. Lepo rejene šavre v svojem nezavidnem občutku pa so nas vse tako milo gledale, kakor bi razumevale našo srečno zadovoljnost. Se celo paljuk (pajikj se je prikazal ko stvarica, ki ima pravico živeti, in smo mu previdno prizanašali; iz svoje čudno umetne mreže, ki je visela znad stropa, se je prijazno spustil v gorko sapo hlevskih prebivalcev, (,'udom sem se čudil tej tihi, družljivi tovaršiji in vsi bersti človeške priserčnosti in spoštljive sočutnosti so se odpirale v moji duši.
Nad molznim stoličkom, na kterem sem navadno sedel, je bila stena V3a pisana in polna svetih podob, ki so bile ob steni priklejane. Med temi sem imel posebno rad junaka sv. Jurja, ki se je vojskoval z zmajem , pa bogoljubnega pastirja Veudelina, sveto devico Otilijo, sv. Izidora in sv. Notburgo, ki so s palmami bili nastavljeni krog prestvete Trojice in kronane pre-blažene Marije Device, v svitlo leskečih barvah, okin-čani z zlatnatim lošem in zvezdami. Na listku spodej je bil pisan hišni blagoslov, ki sva ga molila vsak večer, glasil 3e jc tako-Ie:
„Mach uns selig Jesus Christ! Weil Du unser Heiland bist. Halt uns ailgesammt gesund, Kein das Ilerz, rein den Mund, Und aus dieser falsehen Zeit Fiihr' uns bald zur Herrlichkeit!"
Ti zveličaj Jezus na3, Ki si Izveiičar naš! Vse nas zdrave Ti ohran", Vsega greha nas ubran. Zlobni svet nam zmagat' daj, Pelji nas v sveti raj!
Ta pobožni svet v podobah, ki mi še danes v duši sveti, mi je več pomagal k nravnemu očiševanju, kot vse slavne podobarske galerije, ki sem jih pozneje vidil po Nemškem, Italijanskem, Francoskem in Angleškem. Sosebno pa je zlatoblišeča krona na glavi sv. Marije Device z neugasljivimi žarki sijala v naj temnejši ure mojega življenja; ob časih, ko je bila moja časnost in večnost v nevarnosti, sem se spominjal na svojo mla-
dostno nedolžnost in kaj močen je bil ta spomin; živo v duši mi je bila lepa beseda moje perve učenice: „Gold, oKind! bedeutet die Unschuld deiner unbefleck-ten Seele. Halte sie unversehrt im Leben und im Ster-ben!" „Otrok, otrok! zlato pomeni nedolžnost tvoje neomadežane duše. Ohrani jo neoskrunjeno v življenji in v smerti!"
S to zvesto deklo sem hodil na vert, na polje, doli na travnike ob Atiži, in sprijaznil sem se z delavci, dninarji in vozniki. Vse v trudu in pomanjkanju sem jih vidil vedno dobrovoljne, polne prirojene bistroumnosti in poetiških razsodb o tem svetu. Iz tega studenca sem si sam zajemal radost in zgubil nagnjenost do čmer-nega tarnanja in dolgočasa. Dobil sem nezmerno spoštovanje do dela in globoko zamerzo do gosposkega postopaštva, kar je bolezen viših stanov. Več let sem blažen prestikal v takem življenji, vse drevesa na okrog so bile moje prijatlice, po vsih studencih sem berlazgal z nogami, in tiho tiho lazil k tičjim gnjezdom v ger-mičevji, da bi živalic ne plašil. Narava se mi je bila prikupila s svojo zdravo sapo, s svojimi spodbudnimi pesmimi, in prešinovala je vso mojo dušo.
Ako sem prišel včasi v obiskovalno sobo svoje mamice in so neprevidoma pristopile imenitne gospe, sem jim bil čisto tuj, in enako one meni. Pitale so me z „divjakom, od solnca ogorelim"; jest pa sera se skrivaj izmuznil, tekel na dvoriše in sem glavo vtaknil pod curk pri vodnjaku, da mi je voda glavo zalivala. Tako je bila odplovljena vsa zamera.
Po tacih pripravnih naukih so nastopile leta štu-diranja. Pozneje sem se podal na vseučiliše učit se prava. Še pozneje me je zgodnja ženitev vpregla v določne razmere.
Na grobu moje prijatlice Reze (omenjene dekle) so med tem časom zrasle perve vijolice; bila je, škoda res! za vročino umerla, ko sem bival na univerzi. Vijolični duh s njene gomile me je preletaval kakor nebeška sapa, in vsi njeni nauki so se mi v duši še sil-niše budili. Duh mi je bil resnejši, pridnost bolj stanovitna in bogoljubnost mojega serca globokejši in v Boga zaupljivši."
Tako piše v slovečem delu „Characterbilder von Beda Weber" rameno mičen mož, ki sam sebe imenuje — „aer Sonderling von der Etsch", — „Posebnež od A ti že".
Ogled po Slovenskem in dopisi.
It Ljubljane. {PriČrtek zavetišča za dfčke.) Družba sv. Vincencija, katera si je po kratkem svojem 5meseč-nem obstanku v vseh krogih tukajšnjega prebivalstva mnogo resničnih prijateljev in podpiralcev pridobila, odperla je 24. t. m. novo polje svoje blage delavnosti. Zavetišče za dečke, lepa misel vseh prijateljev mladine, odperlo se je omenjenega dne v domači kapeli v hiralnici prav slovesno in ginljivo. O. župan, c. kr. svetovalec Anton Lašan, g. predsednik kupčijske zbornice Aleksander Dreo, mnogi prijatelji in miloserčni dobrotniki siromakov so počastili s svojo navzočnostjo to lepo slovesnost, ki se je priprosto sicer, a namenu primerno veršila, tako, da je na vse pričujoče napravila globok vtis. Po sv. maši, katera se je služila za zavoda vse-občni prospeh in njegove dobrotnike, imel je g. predsednik Vincencijeve družbe primeren ginljiv nagovor, ter je nazadnje tudi dečke sprejete v zatočišče prijazno pozdravil. Konec slovesnosti so bili dečki pervič pogo-stovani v prostorih zavetišča vpričo ginjenih staršev in veselih dobrotnikov. Ta zavod je v družbinskem oziru
lepa pridobitev in vesela prikazen, in upati je, da bode rodil obilno lepega sadu. Zatočišče si stavi v nalog: pospeševati šolske namene, doseči redno obiskovanje šole tudi ondi, kjer se to vsled revsine in pomanjkanja navadno ne godi, ter skerberti za potrebni poduk tudi onim dečkom, ki se sicer brez varha okoli potikajo in so prej ali poznej sebi in drugim v nadlego, ali pa še celo občni varnosti nevarni. Marsikatera dobra glavica se bode našla, mnogo lepe zmožnosti se bodo pokazale, ki bi sicer ostale zakopane, ali pa bi zarujavele ter ostale nekoristne. Ker se bo nadalje skerbelo za potrebno nadzorstvo, za domači poduk ter za dobro porabo prostega časa, je upati pri večini dečkov dobrega vspeha in veselega sadu. Že je sprejetih 17 dečkov v zatočišče; berž pa ko bodo pripomočki dopuščali, bode se število na željo in milo prošnjo mnogih siromaških družin pomnožilo. Vsem prijateljem mladine pa stopimo z naj priserčnejšo prošnjo naproti, da naj to blago vstanovo krepko podpirajo, ji tako njen obstanek zagotovijo in k čemdalje lepšemu razvitku pripomorejo. Imena dobrotnikov ter njihovih darov, kakor tudi poraba darov se bode pojasnovala v poštevnem sporočilu.
Predstojnišlvo družbe sv. Vincencija Pavljanskega.
Iz Ljubljane. (Šolsko veselje.) Pod vodstvom in s pomočjo čast. gg. Uršulinaric je bila notranja nunska šola na sv. Mihela dan ob 5 popoldne prečast. gospod-očeta Mihela Potočnika počastila s prav mično in pod-učno veselico. Bistroumna osnova in izverstno izpeljanje vsih točk je pričalo, da te šole so res pravo, ne le uraoznansko, ampak tudi djansko odgojišče. Pervi oddelek (Gospa Alberta, posestnica dekliškega odgojišča) je bil pohlevno pa nepremagljivo zdravilo zoper otročjo zavidnost, ki se rada vgnjezdi zlasti pri mladem spolu. Drugi oddelek („Kolibica v logu") je meril zoper ne-ktere dušomorivne sovražnice, ki kalijo nedolžno veselje, kakor so: dolgčas, čmernost, otožnost, nevošljivost. Za mladino, ki je ravno prišla s počitnic, je bilo to kakor nalaš za pošteno in podučno razvedrilo. Omenjene žalostne lastnosti so nektere gospodičine in deklice pred oči stavile, druge pa čednosti: ljubezen, zvestobo, nedolžnost. Gospodovavka na prizorišču je bila „Zado-voljnost", pred njo so prihajale zverstoma tovaršice, kterih vsaka je bila spremljana in hudo terpinčena od druge, kije predstavljala ktero omenjenih nadleg: dolgčas in otožnost, nezmerno žalost itd., in je pri „Zado-voljnosti" lepo prosila, naj jo te more reši; „Zadovolj-nost" pa je z nekako posebno spretnostjo vedila ukaniti vsako teh sitnih nadleg, da jo je potisnila in priperla v temno kočico v logu, in tako so ostale same poštene in vesele čednosti. Vse je bilo izpeljano s silno mičnostjo in prav ginljivo.
Krona po igrokazih pa je bilo preizverstno izpeljano petje ,,Ave Stella del mar" od Angelo Mariani a.
K sklepu se je prikazala še živa podoba s škitoro, s perutimi, čeljado itd. v levitovski obleki — kakor sv. Mihael, ki je prišel čast. gospod očetu srečo vošit iz nebes in jim je poslednjič, stopivši s prestola, v znamnje čestitanja roko podal.
Vse je bilo tako zverševano, da mora nehote mladini serce močno blažiti. V resnici se zahtevajo mnoge zmožnosti in ne majhna stopinja predolike, da se za-morejo taki programi verlo izpeljevati, kakor se je godilo tukaj.
Iz Ljubljane. (Koliko pomaga sovražnikom „kulturna borba"?) Sovražniki sv. vere in Kristusove Cerkve mislijo, da s preganjanjem, z lažmi in obrekovanjem ji bodo kdo ve kako škodo naredili; pa vselej jim spod-
leti — prej aii pozne j. V ta namen naj povemo le nekoliko zgledov.
Na Badenskem rogovili „kulturoborstvo" že precej veliko let. Strašno je moglo poštenega človeka boleti, kadar je bral, kako gerdo in neusmiljeno so z njimi delali. In kaj so dosegli? V „N. Pr. Ztgi." pravi dopisnik iz Badenskega, da pred 12 leti so katoličani v deržavni zbornici imeli 1 samega zastopnika, zdaj jih imajo 13; poprej so imeli malo kakega župana, ki bi bil posten katoličan, po naj novejših volitvah jih imajo že veliko. V okrajini „Buhlovskiu so liberalci pričakovali velike zmage, izvoljeni so pa zgolj ,,ultramontanski", to je značajni katoliški župani. Vsi dosedanji župani, ako niso bili določni katoličani, če tudi so imeli sicer zaupanje, so bili odverženi. Celo v Seekreis-u, koder je katoličanstvo naj manj vterjeno, so bili po več krajih izvoljeni katoliški župani. —
Znana reč je, koliko s* sovražniki pčhajo katoličane pripraviti ob duhovstvo in zato vse počenjajo, da bi mladenče odvernili od duhovskega stanu, kar je največ mogoče. Pa tudi v tem so frajmavrarji začeli slabo žeti. V Luksenburgu n. pr. je 17. u. m. 23 novincev duhovskega stanu po milgosp. Adams-u prejelo sv. maš-niško posvečenje. — Ali ni tako tudi, kar tiče spoštovanje duhovskega stanu? Kolikor bolj napihnjeno libe-ralstvo duhovne zaničujejo, toliko veči spoštovanje jim pravi verniki skazujejo. Velikrat mislijo, da s spride-njem mladine si bodo pomagali; pa tudi previdniši mladenči kmali spoznajo, kje je studenec sreče, ali pa kužni vir nesreče. Mladina s starišimi, celo otroci — vse se vnema zoper verske preganjavce, kadar spoznajo njih potuho in hudobijo. Zapišite si to globoko v spomin tudi vi, slovenski mladenči!
Med drugim tudi misijonske družbe po več krajih dokazujejo, da imajo ravno tam, koder divja „kulturna borba", veči prihodke v prid razširjanja sv. vere. To je poterdila „Germania" oziroma na ,,sveto Detinstvo". To veljd pa enako o druzih misijonskih družbah. Li-jonska misijonska družba je nabrala 1. 1875 za misi-jone 144.594 gl. več kot poprešnje leto. Neusmiljeno preganjani švicarski katoličani so 1. 1875 dali za misi-jone 4883 mark več kot poprešnje leto. Družba Božjega groba v Kolinu je dovolila 1. 1872 znesek 48.711 mark, 1. 1875 pa 59 533 mark. Zato se frajmavrarji lahko kislo deržč, ko jim preganjani nemški katoličani zabavljivo kličejo: „Es lebe der Kulturkampf": Slava kulturni borbi, ki dosega ravno nasprotno tega, kar želi.
Pri nas se ne godi drugač. Kulturni borbeži so celo v „Pratiko" spravili zabavljanje čez to, da se daruje za papeža in misijone! Ali pa mar ljudje zato manj dajo? Opekli so se. Kakor pošteni katoličani največ dajo za domače, nesrečne pogorelce, s točo poškodovane, tako tudi zunanjih potreb ne pozabijo, kjer gre za sv. vero. To pa store sami od sebe, čisto radovoljno, da si tudi jih nihče ne nadlega.
Horjul8ka slovesnost na roženkransko nedeljo. Po
tistih krajih, koder se duh katoliški vnema in kviško hiti. sploh opazujemo to posebnost, da imenitne cerkvene in duhovske dogodbe z velikimi slovesnostmi obhajajo in preslavljajo. Tako zlasti na Francoskem, v ameri-kanskih zveznih deržavah, na Angleškem in Irskem, in še sem ter tje, kjer Cerkev ni do čistega vklenjena ali koder bivajo junaški katoličani. To se čedalje bolj budi tudi po Slovenskem, kar živo pričate med drugim tudi najposlednji veliki slovesnosti: zlata maša preč. gosp. kanonika Fr. Kramarja v Stari loki in pa demantna maša ali šestdesetletnica vseskozi spoštovanega preč. gospod očeta Aleša Jerala v Horjulu. Morebiti še pozneje ktero rečemo o tej dogodbi, za zdaj samo ob krat-
kem opomnimo, da vsi horjulski duhovniji je bila letošnja roženkranska nedelja v resnici slavno-prazniČen dan, dan velikega, naj večega veselja. Vse je bilo v semajnosti, veliki mlaji, slavoloki, zastave in vsaktero okinčanje po vasi, zlasti bolj blizo cerkve, ob cerkvi in v cerkvi, mogočno zvonilo, pokanje možnarjev, ljudstvo povsod veselih obrazov je to spričevalo. Kaj posebnega je tudi s cerkvijo. Pred desetimi leti, ko so imeli ravno ta preč. gospod oče v ravno tej cerkvi 30. kimovca zlato mašo, je bila farna cerkev čedno razširjena in skorej vsa prenovljena; letos pa je za demantno mašo svojega častitega duhovnega ženina, kakor za vezilo, cerkev dobila prelčp kamnen altar iz delavnice vdove Načeta Tomana v Ljubljani, ki je stal več tisuč, in pa lepo v Rimu od umetnika g., J. Subica naslikano oltarno podobo sv. Marjete. Šestnajst duhovnov je obdajalo pri novem altarji preč. 601etnika, ki so vse ss. opravila prav dobro in natanko zverševali, in še tudi sami — gotovo dobro uro dolgo — sprejemali darovanje ali „ofer" za novi altar. Seštnajst duhovnov — pravim — je bilo razen prečast. gosp. kanonika J. Volca, ki so v prelepi, mični in podučljivi pridigi pojasnili, kaj je demantna maša, čemu se tako imenuje, in ob kratkem razložili življenje, službe in djanje prečastitega gospod očeta; potem pa so z vednim ozirom na šestdesetletnika in na ljudstvo pojasnovali, kako se visoka daritev sv. maše opravlja: v čast Bogu, v spravo za grehe, v zahvalo za dobrote in v prošnjo za prihodnje dobrote. Ko je cerkveno opravilo okoli ene popoldne minulo, je bilo prav veselo pogostovanje z mnogimi vošili in napitnicami, kakor je navada pri tacih opravilih. Zraven duhovnov in nekterih mčž iz tare je bil pričujoč tudi gospod J. Subic, slikar podobe vel. altarja. Ko so gospod sami še litanije opravili, se je potem približal čas, da so gosti odhajali z naj serčnišimi željami, da bi Bog prečastitega gospoda jubilanta, ki so še zmeraj v duhovnem pastir-stvu, še dolgo dolgo ohranil. Bog nas usliši!
Misijonske sporočila r. Valjavea.
X.
Misijon v Koprivntk" na Kočevskem od 15.—24. junija 1870.
Sla sta v Koprivnik oo. Doljak in Kos in že vergla svoje apostoljske mreže, ko mene še ni bilo, — ali Božja beseda je perve dni našla kaj malo poslušavcev. Ravno taka je bila naslednje dni. Ze je obupal o. Doljak, — pa sv. maša v čast presv. Serca Jezusovega je poterla može in z možmi tudi mladenče. Cerkev, od moških celih šest dni malo obiskovana, je sedmi dan može k spovednicam privabljene ugledala, kteri potem spoved-nic do zadnjega več niso zapustili. Vse je vrelo na zadnje k spovedi in pripovedovali so si prosti ljudje od tega in unega, ki toliko in toliko let več ni bii pri spovedi, da je opravil, se z Bogom pomiril. Neizrečeno veselje se je zdaj začelo za župnika, za Uro in za nas. Poslednje dni ni hotel nihče več doma ostati. Žene so svoje naj hujši zaderžke premagovale, da so le k govorom in pobožnostim hodile. Vsi bogatini, liberalci, fabrikanti so šli k spovedi in so govore zvesto jeli poslušati. Zdaj še le so se jim oči odperle, da je misijon dobra reč. Splošno veselje je bilo v Koprivniku. Gosp. kaplan, ki je poprej imel malo upanja, je začel zdaj oči odpirati in gledati, kako so krogle sv. Ignacija prebijale skale in železo. Tega ne bi bil jest nikdar pričakoval, da se bode naše ljudstvo tako poprijelo sv. misijona. In glej, še več je storil misijon, kakor bi si
bil kdo poprej misliti mogel; Daj bolj zabredle osebe so postale aposteljni po misijonu. Le malo čuješ zdaj govorice na polji, vse je zamišljeno, se spominja večnih resnic in sveta tihota vlada po vasčh. Koprivničani ne bodo pozabili svetega časa, kterega jim je Gospod dodelil od 15.-24. rožnika 1. 1870.
Misijon v Starem tergu od 29. rožnika do 8. mal. serpana.
Po cdhodu o. Kos-a sva po kratkih počitnicah iz nemške Loke se podala z o. Doljak om v Stari terg k belim Kranjcem na poslednji misijon. Stari terg, najberže naselbina bosniška, težavna fara, je imela sv. poslanje od 29. rožnika do 8. mal. serp. Ljudstvo dobro, malo terdo, se je kmalo omehčalo, da je bilo vse voljno zadnji čas. Med drugimi možmi in rodbinami se je posebno odlikoval kneza Auersperga oskerbnik z vso sv«.jo rodovino. Vsak dan trikrat je priderdrala njegova kočija v terg k govorom. Vsa hiša se je spovedala. Oskerbnik ves vnet za nas, ves oveseljen, ie kočevskim meščanom, ki so napadli volilce slovenske in se nama grozili, da naju bojo, ko prideva k stari cerkvi, pripovedovat: kako on in njega vsa družina hvali Boga za dobroto sv. mi sijona. Pred, jim je rekel, pojdejo vam doli vaše glave, kakor jezuitom;... da ste vi sami jih poslušali, bi pač drugač o njih sodili in govorili. Kdo bo naštel vse, kar se je v tej fari po sv. misij' nu storilo.... Gosp. župnik je tolikanj prepričan od dobrega, da koj drago leto hoče imeti že duhovne vaje za svoje farane. In res, akoravno so bile ze enkrat odpovedane, so se te duhovne vaje vendar le obhajale s prav dobrim vspehom. Vse, kar se je popred pretilo in žugalo od sovražne strani, se je zgubilo kakor dim v zraku; nič od tega se ni niti vidilo niti slišalo ob času duhovnih vdj, kar se je popred naklepalo. Gospod Bog je serca protivni-kov ali utolažil, ali pa spreobernil. Hvala bodi presv. Sercu Jezusovemu in preblagi Devici Mariji!
Razgled po »vetu.
Avstrijansko. Deržavni zbor se prične 19. t. m. — Nove volitve v deželni zbor za Istro, Gorico in Gra-diško bodo: 2iJ. oktobra za kmečke srenje, — 4. novembra za mesta, terge in tergovske zbornice, — za veliko posestvo v Istri 8., v Gorici in Gradiški pa 11. novembra.
Pruska in laška svoboda. Kakor laška, tako tudi pruska vlada zmeraj bolj tare raznotero svobodo; z neko postavo, ki se je pričela zverševati 1. oktobra, je pruska vlada nadzor čez vse in vsako cerkveno premoženje v vsakem oziru sebi prilastila in zaterla je svobodo in samostojnost, ktero pruska vstava od 1. 1850 katoliški Cerkvi v oziru na premoženje zagotovlja. To je sad tiste, češ da, po ,,elementarni in naturni potrebi zedi-njene Italije in Nemčije", kteri eden ljubljanskih listov, zopet 4. oktobra prikimuje. Mi pa smo prepričani, da Italija je bila poprej bolje zedinjena kot je zdaj in da počenjanje na Nemškem in Laškem zoper svobodo in prava ljudstva in Cerkve ni nič druzega kakor centralizem" v naj pristudniši podobi, — „centralizem", kterega liberalci sicer tako radi pobijajo; tukaj pa jim je čisto po volji, ko se Cerkev in katoličanstvo tlači. V enem zadnjih zaslišanji je Pij IX govoril o ljudeh, ki niso nič imeli, pa so kar neprevidoma obogateli. „En del njih bogastva ne mara izvira od nekih posestev, ki so bile posest sv. Cerkve." Naj bi liberalci vendar nehali sami sebe v jezik grizti in se smešne delati. Zato
pa, dokler se večina „olikanega" keršanstva sama za svoje lastne pravice ne poganja in tako očitne krivice zagovarja, je malo upanja, da bi Bog naše prošnje usli-šal in keršanstvo rešil iz sužnjosti turškega strahovitega trinoštva. Narodi keršanski se morajo k Bogu oberniti, potlej se bo Bog k njim obernil, — potlej se bo zgodilo, da sužnji pridejo iz sužnjosti na svobodo, in ne v novo sužnjost.
V Dnblin-U, glavnem mestu na Irskem, je bila 15. kimovca blagoslovljena ondotna nova cerkev sv. Križa, ki jo je zidal kardinal Cullen. Pričujoči so bili: 2 kardinala, 3 nadškofi, 22 škofov, več sto svetnih in redovnih duhovnov. Cerkev je v zvezi z ondotnim škofijskim semenišem. Prelepo procesijo je pričenjalo 1000 mladenčev iz ondotnih katoliških šol, nasledovale so razne bratovšine stolnega mesta, seminaristi, duhovni redovi, drugo duhovstvo, nadškofov križ s kanoniki, škofje, kardinal Cullen sam, in poslednjič v ornatu kardinal Franchi z azistenti. Velikansk je bil pogled obhoda z raznimi zastavami, znarnnji, oblekami in stanovi. — Kardinal Franchi je prefekt v rimski Propagandi in pod njegovo jurisdikcijo so otoki velike Britanije, torej je prišel kakor gost s posebnimi pravicami. — V novi cerkvi je veliki altar mojstersko delo iz egiptovskega alabastra in naj lepšega raznega marmorja. Dva prezalo iz marmorja izdelana stranska altarja sta darilo sv. Očeta Pija IX. — To malo besed kaže, kako velikansko ved6 ondi zverševati cerkvene opravila.
Dubiin (r. Dobblin) ima čez 318.000 prebivalcev, kterih dve tretjini je katoličanov, če ne še več. Ondi je sedež kraljevega namestnika, katoliškega kardinala vikšega Škota itd. Vsa Irska ima nekako pol-šesti milijon prebivalcev, 4 vikši škofije in 22 škofij. Anglikanskih razkolnikov je le nekaj čez pol milijona in vender imajo po vnebovpijoči krivici vse cerkveno premoženje v oblasti. Nepopisljivo je terpljenje, ki ga je ta katoliška dežela prestala in ga še prestaja od protestanških angležev; Irland je prava dežela mučencev. Dajejo pa Irci vsem katoličanom po svetu prelep izgled gorečnosti za sv. vero, stanovitnosti v nji, in ljubezni do nje.
tre/ in sati s rente tnvtitre.
Zahvala.
St. 1. Neki suh mučilni kašelj me je dolgo časa tako nadlegoval, da sem bil že v veliki skerbi za avoje življenje. Dasiravno sem bil obilo raznih zdravil vžil, se mi vender le ni hotlo kar nič zboljšati. V tem žalostnem stanu jamem devetdnevnico v čast Naše ljube Gospe presv. Serca opravljati, z obljubo, ako mi ljubo zdravje sprosi, da hočem to v povikšanje njene časti in kot ponižno zahvalo v ,,Zgodnji Danici" razglasiti. Ker sem med tem zopet svoje poprešnje zdravje zadobil, zatoraj razglašam to s hvaležnim sercem po storjeni obljubi, in da bi tudi v druzih zaupanje do Naše ljube Gospč presv. Serca s tem še bolj povikševal.
Mekine, 1. vinotoka 1876.	Jan. Eder.
Prošnje.
St. 1. Iz sosednje škofije. Otroci priporočajo svojega očeta v molitev, da bi mu naša ljuba Gospd sprosila spreobernjenje.
St. 2. Nekdo se v dušni stiski v bratovsko molitev priporoča.
Listek za raznoterosti.
Koledar za naslednji teden.
Vinotok. — Oktober.
8.	Nedelja XVIII po binkoštih. Evangelij: „Jezus ozdravi mertvoudnega". (Mat. 9.) — Sv. Birgita, vdova kraljeve rodovine v Svediji, je po smerti svojega moža stopila v tretji red sv. Frančiška. Vstanovila je samostan za 60 devic, popotovala v Rim, kjer je vstanovila hišo za študente in romarje svojega naroda. Bog jo je poveličal z mnozimi razodenji, ktere je popisala; umerla je v Rimu leta 1373 v 71. 1. svoje starosti. Njena sv. hči Katarina je bila pri smerti, in je dala njeno truplo prenesti v Svedijo. — Sv. Simeon, kteri je bil v tem-peljnu Dete Jezusa vzel na naročje. (Luk. 2, 28.)
9.	Ponedeljek. Sv. Dionizij Areopagit, to je, ud slovečega areopaga ali naj viši sodnije v Atenah na Gerškem, je bil od sv. aposteljna Pavla keršen in pervi Atenski škof; pozneje je bil šel v Rim, ter je bil od papeža sv. Klemena poslan na Francosko oznanovat sveto vero; v Parizu je bil s svojima tovaršeraa Rusti-kom mašnikom in Elevterijem dijakonom vred ob glavo djan, 101 leto star. V rimskem brevirji se bere, da je svojo odsekano glavo v naročji nesel še 2000 stopinj deleč. — Sv. Abraham, oč&k, oče vernih v starem zakonu.
10v Torek. Sv. FrančiŠk Borgija, vojvoda v Kan-diji na Spanjskem, namestni kralj v Kataloniji, je bil po smerti svoje žene stopil v Jezusovo družbo v 38. 1. avoje starosti. Bil je tretji general tega reda, je pošiljal misijonarje na Poljsko in v Ameriko, t 1. 1572. — Sv. Gereon, viši poveljnik tebajskega kerdela, je bil v Ko-linu s 318 keršanskimi vojaki vred ob glavo djan leta 318 pod cesarjem Maksimijanom. (Gl. Dan. predlansk. leta. List 41.)
Danes je zadnji krajec ob 11. uri 17. m. dopoldne.
11.	Sreda. Sv. Kikazij, učenec sv. Polikarpa, se je bil podal na Francosko sv. vero v Kristusa oznanovat; bil je škof Ruvanski, in je bil s svojima tovar-eema duhovnom Kvirinom in dijakonom Subikulom vred ob glavo djan v 2. stoletji. — Ss. Zenaida in Filonila, sestri, sorodnici in učenki sv. Pavla aposteljna v Tarzu v Ciliciji.
Danes je dan dolg 11 ur.
12.	€etertek. Sv. Maksimilijan, škof v Lavreaku (Lorku), rojen in ob l'!h\<> djan v Celji na Stajarskem, t 1. 283. — Sv. Pavlin, pervi škof v Luki na Laškem od sv. Petra posvečen, je pod cesarjem Neronom prejel mučeniško krono.
13.	Petek. Sv. Edvard III, angleški kralj, spoz., je s svojo soprogo Edito živel v vedni čistosti, svoje prihodke je delil ubogim, in je vstanovil slovečo vest-minstersko opatijo v Londonu, t 1. 1066. — Sv. Kolo-man, Škotski kraljevi princ, je popotoval v Jeruzalem, v Stokerav-u pri Dunaju pa so ga prijeli, dolgo časa mučili, poslednjič obesili 1. 1012, ker so v svoji zmoti mislili, da je ogleduh. Njegove košice počivajo v Melku.
14.	Sabota. Sv. Kalist, papež sprič., je bil pod cesarjem Aleksandrom Severom več dni bičan, poslednjič pa z okna pahnjen v vodnjak 1. 223. — Sv. For-tunata, devica sprič. v Cezareji Palestinski, je pod cesarjem Dioklecijanom v množili strašanskih mukah izdihnila svojo dušo. (Glej. Dan. lansk. 1. List 41.) — Trije njeni bratje Karponij, Evarist in Priscijan so bili ob glavo djani.
Otročiček na mertvaškem odra očetu.
Kaj vtrinja se z očesa Ti solza za solz6, Moj ata? Zri v nebesa, Kako je tam lepo!
Tam Jezusček kraljuje, Miljonski zbor dušic Prepeva, se raduje, Donaša mu cvetlic.
In v družbo to veleval Mi Jezusček je zdaj, Da z angelci prepeval Mu bodem vekomaj.
Ti želel srečo meni Si blazega serca,
V	radosti nezrečeni, Glej, vživam jo — Boga.
Vsa skerb ti je uzeta, Kako me boš gojil: Dobrotnega Očeta
V	nebesih sem dobil.
Ko mogel bi umeti, O srečen za-me čas: Ne jokal, iel le peti Bi jBožjo čast na glas.
Zato vsu skerb odloži, Serca bolest na stran; Bogu se vdaj, ne toži, Ko bom v gomilo djan.
Za vselej potolažen Ustavi žalni jok: Pri Ješčeku oblažen Te čaka tvoj otrok.
R a d o s 1 a v.
Iz Ljubljane. (Nova maša.) C. g. Ivan Si mi k, rojen Ljubljančan, ravnokar posvečen v Kcrški škofiji, bode imel novo mašo v nedeljo, 8. t. m., ob devetih v šenpeterski cerkvi v Ljubljani. — Posvečenih je bilo v Kerški škofiji 16. mal. serpana 7 in zdaj 2 (med njimi 2 iz reda sv. Frančiška, kapucina).
Pri poslednji dnhovski posknšnji so bili naslednji čč. gg.: Andrejak Fr., Dolinar Fr., Erjavec Matija, Hočevar Ant., Jaklič Jož., Kumer Fr., Maloverh Greg., Pavlič Kosm., Poč Mart., Pogorele Andr., Saje Mih., Safer Jan., Urbanija Lor., Zalokar Jož., Zupančič Ant, Žužek Sim.
V	god svitlega cesarja 4. t. m. 80 bile v stolnici in po druzih cerkvah slovesne ss. maše.
Zahvala. Podpisani srenjski vrad v imenu srenje naznanuje naj priljudniši zahvalo za poslanih 22 gold. nabirk po Zg. Danici za pogorelce v Iški loki.
Srenjsko predstojništvo v Iški loki, 1. vinot. 1876.
./. Gams, srenjski predstojnik.
V	Terbovljah na Stajarskem so 24. sept. preč. gosp. korar in dekan A. Žuža slovesno blagoslovili nove orgije, ktere je izdelal znani ljubljanski umetnik g. Fr. Goršič. Imajo pa 16 spremenov in vsi v tej reči znajdeni jih hvalijo kakor izverstno delo, ki z blizo 900 pišalimi in s prekrasno izdelano, pozlačeno, z rezljanjem okinčano omaro stanejo 2000 gl., kar stavijo za prav spodobno ceno.
Ravno tam je tudi ljubljanski slikar Janez Volf vso cerkev na presno oslikal tako lepo in umetno, da se častitljivo6ti in krasote ni moč nagledati.
Dobili smo prelepo spričalo za oba umetnika, od preč. g. dekana M. Stagoja; ker je bilo pa unkrat že prepozno za natis in sta „Slov." in „Gosp." obširno med tem poročevala, mislimo, da te verstice zadostujejo.
V	Stari loki se je preteklo nedeljo na vse strani prelčpo obhajala zlata maša p. n. gosp. Frančiška Kramarja, kanonika, deželnega poslanca itd. Slava zlatomašniku in Staroločanom!
Molitev za spreoberojenje ruske razkolne cerkve.
Čedalje veče je gibanje za spreobernjenje razkolnikov na Jutrovem, posebno pa tako imenovanih „gerkov". Ni davno, kar smo omenili bratovšino na Dunaju, ki je vsta-novljena v ta namen. Vsem znana je deleč razširjena bratovšina ss. Cirila in Metoda. Zdaj pa je prinesel tudi ljubljanski škofijski list obširne naznanila o , pobožni družbi M. D. Brezmadežne za povernjenje g«.rško-ruske cerkve k katoliški edinosti". Šteje V ruskih razkolnikov najberže čez 70 milijonov, ki žive kakor ovce brez pravega pastirja, odkar so se loči.i (»d svoje matere sv. katoliške Cerkve.
Za spreobernjenje teh tedaj moli tudi bratovšina neomadežanega spočetja, ki so jo že pred več leti vsta-novili redovniki sv. Pavla Dekolata ali bamabiti, in ima svoj sedež v Rimu in v Parizu. Sv. Oče so to pobožno molitveno družbo poterdili in z duhovnimi dobrotami obogatili, in visokočastito ljubljansko škofijstvo jo za svojo škofijo v svojem listu št. 12 t. m. poterjuje ter prav močno želi, da bi velik vspeh imela. Omenjeno bodi samo še to, da zediniti ali agregirati bi se morali z materjo bratovšino v Rimu ali v Parizu, kjer bi hotli tako molitveno bratovšino vstanoviti; drugo o drugi priliki.
V	semeniše Mariborsko je sprejetih sledečih 11 mla-denčev v pervo leto bogoslovja, gg.: Marko Černko iz st.-Petra pri I/aiiboru; Ivan Cvetko iz št.-Urbana pri Ptuju; Jože Dokorti iz št.-Petra pod Svetimi gorami; Ivan Deržanič iz Artič; Fr. Irgel iz št. Urbana pri Ptuju: Iv. Kociper iz Velike nedelje; Fr. Purgaj iz sv. Lenarta v Slov. goric; Ignacij Rom iz Celja; Vincenc Sevšak iz Smiklavža pri Ljutomeru; Mart. Travnar iz Brašlovec in Andrej Zdolšek iz Ponikve.
•j- Vincencija Stepišnik, usmiljena sestra, ki je več let Jezusu stregla v osebah brezštevilnih bolnikov v Mariborski bolnišnici, je 22. sept. umerla, še le 28 let stara. Ta angelj usmiljenja se je rodil v Vojniku pri Celju, je v Mariboru daroval mladost in življenje v službo revrih bolnikov in prebiva sedaj — kakor radi upamo — v nebesih. („Gosp.")
Hiša katoliških družb na Dunaju je sedaj postavljena in je bila 19. t. m. od samega kneza in nadškofa dr. Kučker-ja blagoslovljena. Poslopje bo služilo kot zbirališče vsem dunajskim, pa tudi avstrijskim katoličanom in je tej prevažni namembi primerno krasno zidano. Skoro vsi katoliški baroni, grofi, knezi in vojvodi avstrijski so med blagodušnimi vtemeljitelji.
Draga najdba. C. P. Edvard iz Lijona je pri neki protestanški družini našel predrag rokopis od sv. Frančiška Salezija o sv. Rešnjem Telesu, ki še ni bil nikjer na svitlo dan in je bil dozdaj neznan. Delo ima v kratkem priti na svitlo in bo nov spodbudek, da se sv. Frančišk počasti s pridevkom „cerkveni učenik", česar je Anesijski škof že prosil pri sv. Očetu.
Želje po češkem duhovnu v Ameriki. Odbor duhov-nije sv. Prokopa v Cikagu si je lansko leto zidal cerkev na Čast sv. Prokopa; zdaj pa serčno prosi, naj se
za nje popeča kak vreden katolišk duhoven, ki je zmožen Češkega jezika. — Zidali so duhovnjani svojemu prihodnjemu pastirju tudi lepo duhovsko hišo in dajati mu hočejo po 600 dolarov na leto zraven spodobne štole. Duhovnija njegova bo štela 5000 katoliških duš. Teženje teh ubogih ljudi je silo veliko, da človeka serce boli, kadar sliši, kako zdihujejo po kruhu Božjem, pa nikogar ni, ki bi ga jim podajal. Da bi se vender našel duhoven, goreč za zveličanje ljudstva, kteri bi se od-menil iti k tem zapušenim ljudem v Ameriko! — Tako piše „Blahove3t" 25. kimovca iz „Ordin. lista Budejevi-škega".
Z bojišča ni kaj druzega slišati, kakor nasprotno mesarjenje Serbov in Turkov — v veselje tistih, ki ene ali druge, ali pa oboje enako sovražijo; v žalost pa vsib pravih kristjanov in človekoljubov. Strašno je prelivanje kervi vse dalje od 28. sept., po cele dni se streljajo, sekajo in koljejo, vendar eden drugemu kaj ne morejo. — Tudi obetane zboljšanja so same uganke, — enkrat posije kaka zvezdica za zatirane kristjane, pa zopet za-temni. Dandanašnji gospoduje brezvestvo in od tacega je malo upati za zatirane kristjane.
MMihorshe spremembe*
V	Ljubljanski Škofiji: Tujnice so razpisane 4. kim.
—	C. g. Mih. Skubic se poda v pokoj in duhovnija Poljanica je razpisana 30. kimovca. — Č. g. Matija Torkar je dobil Košano, in Mozelj je razpis. 1. vinot.
—	C. g. Jan. Komljanec, duh. pom. v Mengšu, je postal veroznanski učenik na spodnji gimnaziji v Kočevji. — C. g. Avg. Jesih, duh. pom. v Borovnici, gre začasno v pokoj.
V	škofijsko semenišče so sprejeti naslednji gg.: Martin Malenšek, bivši bogoslovec kn. nadšk. sem. na Dunaju, v 2. leto; v 1. leto: Val. Erzenšek iz Selc, Jož. Jenko iz Cirkelj, Ljud. Jenko iz Šiške, Jan. Ja-nežič iz št.-Vida pri Zat., Andr. Karlin iz stare Loke, Fr. Perpar iz Dobernika, Jan. Smrekar iz št.-Helene, Mart. Strumbelj z Iga.
V	Teržaški škofiji: Č. g. Fr. Peculič gre za oskerb-nika na Berdo; — č. g. Ant. Ja! omin enako v Mornjan;
—	č. g. Sim. Svečič za subsid. v Novi grad (Citta-nuova); — č. g. Fr. Comisso za duh. poro. v Opertlo (Portole); — č. g. Jož. Jerala, župnik na Berdu, gre v pokoj.
V	Lavantinski škofiji: v. č. g. Anton Vrečko, opat Celjski, je postal konzistorijalni svetovalec. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Avguštin Kukovič za II. v Vojnik; Avguštin Hecel v Kozje; Mihael Vavpotič na Prihovo; Juri Galun za II. v Rajhenburg; Lovro Jan-žekovič v Setale; Andrej Fekonja za III. v Celje; Valentin Tarase v Svičinje, in Janez Cagran k sv. Marku pod Ptujem.
MMobroini darovi.
Za pogorelce v Logatcu: Duhovnija Hrastje pri Kranju 9 gl. — Benke 5 gl. — Iz št.-Marjete 5 gl. — C. g. Jož. Pretnar iz Kovorja 3 gl. — Iz spodnje Idrije po č. g. Mih. Horvatu 10 gl. — Dobrotnik iz Ljubljane 10 gld. — Od sv. Lenarta 4 gl.
Za sv. Očeta: Neimenovan 1 gl. s prošnjo za blagoslov v srečen izid dušnih in telesnih težav bližnjih sorodnikov.
Za afrikanski misijon: M. Gerjol 1 gl.
Za bratovšino sv. Leopolda: C. Jeraj 1 gl.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blazniko?! dediči v Ljubljani.