Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 47. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 28. OKTOBRA, 1910. LETNIK XIX. PROTI NASILSTVOM V PEHNSYLVAN1JI. Premogovniške družbe nastopajo skrajno okrutno proti štrajkujočim premogarjem. PROTEST SE IZREČE 1. NOV. Zastopniki 20,000 štrajkarjev sklicani na protestni shod v Greensburg. Wilkesbarre, Pa., 25. okt. — Obtožujoč premogovniške korporacije v zapadnem delu države raznih nasilstev proti štrajkujočim premogarjem v o-nem okolišu, je predsednik E. E. Greenavvalt sklical posebno zborovanje državne delavske zveze (State Labor Federation), ki se ima vršiti v Greensburgu dne 1. novembra v svrho, da se izreče protest proti obstoječim razmeram. V svojem oklicu pravi*. “Silna stiska je nastala v zapadni Pennsylvaniji, ki zahteva hitre in odločne odpomoči. Skoro 20,000 premo-garjev je brez dela in zaslužka zadnjih šest mesecev. “Med tem časom so premogovniške družbe in njihovi priganjači izvršili mnogoštevilnih nasilstev proti premogarjem, njihovim ženam in otrokom, kajti morili so jih in okrutno pretepali, zapirali v ječo, izganjali iz hiš in poskušali na druge divjaške načine prisiliti, da se brezpogojno udajo premogovniškim družbam in neznosnim razmeram, proti katerim so se uprli. U-darjena je bila tudi vsaka delavska organizacija v državi s tem, da so se u-radniki premogarskih unij zapirali pod obtožbo zarote. Z ozirom na te okolnosti so izvrševalni uradniki pennsyl-vanske delavske zveze sklenili, sklicati zborovanje organiziranega delavstva v Pennsylvaniji v svrho, da se skupaj presodi in ukrene, kako bi se kmalu in častno poravnalo to izzivanj e^tri-noških korporacij.” Predsednik Greenawalt je naprosil vse delavske organizacije v državi odposlati delegatov. Kotlarji zmagali. Pittsburg, Pa., 25. okt. — 1500 kotlarjev, ki so bili tukaj izza dne 1. avgusta na štrajku, se je spet vrnilo k delu, ko jim je bila povišba plače dovoljena. Kačih dvajset delavnic je bilo prizadetih po štrajku. Štrajk se je vršil mirno. Izgubljen štrajk. Meriden, Miss., 25. okt. — Petsto železniških klerkov, ki so bili po raznih krajih v Louisiani in Mississippiju v službi Queen & Crescent-železnice, a so zaštrajkali v dosego višje plače, je naznanilo, da boj opuščajo. Trde, da so podlegli, ker jih druge unije niso podpirale. Dijaki zaštrajkali. Boulder, Colo., 25. okt. — Ker je bilo 17 dijakov tukajšnjega državnega vseučilišča suspendovanih, so vsi dijaki, 500 po številu, zaštrajkali in predavalnice so sedaj prazne. Suspen-dovanje je bilo posledica uvedbenih obredov, ki se vrše ob sprejemu novincev v spalniško družbo, ki ima lepo ime “Dorm (itorium) Rats”. Že leta in leta so se sprejemali novinci ob prvem snegu. Novinci so potem morali v Adamovi opravi letati do nezavesti okrog spatniškega poslopja. Letošnji sprejem se je zdel profesorjem nekoliko preindijanski in sledilo je suspendovanje kolovodij. Glasovit razbojnik v kletki. East St. Louis, 111., 25. okt. — Leigh Rhodus, ki je tu znan kot “candy-bandit”, je bil predstavljen iz oči v oči chicaškima tajnima redarjema Mc-Guiru in Prendergastu ter jima je ponovil svojo izpoved, da je dne 5. avgusta v Englewoodu usmrtil dr. F. W. Michaelisa. Ustrelil ga je z revolverjem. Rhodus je nadalje priznal, da je bil on, ki je oktobra meseca 1909 v St. Louisu ustrelil kapitana Franklina A. Burdetta, ker ga je motil pri njegovem prvem pocestnem ropu. Razbojnik ne bo izročen v Chicago, ampak bo tu sojen pod osmerimi obtožbami radi vloma in ropa na cesti. “Trgovec s sužnicami” obsojen. Pittsburg, Pa., 25. okt. — Frank C. VVilliams in Anna Hall sta bila tukaj po določbah zakona proti “beli suž-nosti”, ki ga je sprejel kongres v svojem zadnjem zasedanju, obsojena vsak po 30 mesecev v zapor. Williams je Hullovki, ki vodi tu neko zloglasno hišo, dovažal iz drugih držav dekleta v nenravne svrhe. Škoda po gozdnih požarih. Washington, D. C., 24. okt. — Prvo površno cenitev škode v velikem okolišu, prizadetem po gozdnih požarih, rih, so sedaj uradniki zaveznega gozdarskega urada zaključili. Obe zavez-ni gozdovji v državi Idaho sta najbolj trpeli. V okraju Cosur d' Alene so bili razdejani trije bilijoni čevljev lesa in požar se je raztezal čez 450,000 akrov zemlje, a v Clearwater-gozdu je razdejanega milijon čevljev lesa in po ognju opustošenih je 300,000 akrov. Hudo oškodovani so bili nadalje za-vezni Helena-gozd v Montani, 500,000, 000 čevljev; Cabinet-gozd, 400,000,000, in Lola-gozd, 300,000,000. Koliko od 6 bilijonov čevljev lesa, deloma zamorjenega deloma uničenega, bo še za rabo, sedaj še ni mogoče povedati. Če je navedeni les popolnoma izgubljen, znaša škoda vsled požarov v zaveznih gozdovih okoli 15 milijonov dolarjev. Zadnjega poletja požari so menda uničili en ali dva odstotka skupnega goz-dovja. Za naseljene«. Washington, D. C, 24. okt. — Vsa še nerazdeljena zemljišča peterih omikanih indijanskih rodov v Oklahomi, približno 1,650,000 akrov, kakor tudi gozdna zemljišča v Choctaw Nation, kacih 1,365,000 akrov, se bodo po sklepu tajnika notranjih zadev prodala dražbenim potom. Prodaja se prične dne 21. novembra 1910 in bo trajala do dne 1. marca 1911. Poljedelska zemljišča se razdeljujejo na razne rodove takole: Seminole Nation 3,460 akrov, razdeljenih v 110 parcel; Creek Nation in Cherokee Nation 114,000 akrov, v 4,000 parcelah, ter Choctaw Nation in Chickasaw Nation 1,540,000 akrov, v 10,000 parcelah. Najmanjša cena, ki se sprejme, se naznani v svoječasnih objavah. Četrtino kupne cene je položiti ob času prodaje, četrtino v šestih mesecih, o-stanek v 18 mesecih, poleg 6 odstotkov obresti za odložena plačila. Prodaja gozdnih zemljišč se bo vršila šele pozneje. Dan še ni določen. Zrakoplov “America II.” v varnosti. New York, 26. okt. — Alan R. Hawley in Augustus Post, zrakoplovca, ki sta tvorila posadko balona “America II.” in ki so ju iskali že teden dni po pustinjah Canade, živita in sta na varnem, kakor poroča pravkar sem dospela brzojavka. Ustvarila sta gotovo nov svetovni rekord za polet na razdaljo, kajti preletela sta kacih 1350 milj. Njun balon se je izkrcal zadnjo sredo v Chicoutimi-okraju, Quebec, a šele danes se je o tem doznalo. Iskalo ju je medtem vsepolno zrakoplovcev ameriških in kanadskih, in razpisana je bila nagrada $7,000 za njega, ki ju najde živa ali mrtva. David B. Hill umrl. Albany, N. Y., 20. okt. — David B. Hill, nekdanji zavezni senator in' bovši guverner newyorški, je nenadno umrl na svojem letovišču Wolferts Roost. Rojen je bil 29. avgusta 1843. Študiral je pravoslovje. Ko je postal Grover Cleveland predsednik Združenih Držav, je bil Hill izvoljen na demokratskem tiketu za newyorškega guvernerja, kar je ostal sedem let. Sneg v Texasu. Wichita Falls, Tex., 20. okt. — V krajih Giles, Esteline in drugod po Panhandlu sneži. Toplomeri kažejo od 34 do 40 stopinj. Oskrumba mrliča. Cleveland, O., 24. okt. — Charles Dietrich in Otto Hess, zaposlenca v okrajni mrtvašnici, sta bila prijeta pod obtožbo, da sta prodala obleko nečega samomorilca, čegar truplo je bilo pripeljano v zavod. Oba sta svoj zločin priznala. Gaynor in gostilničarji. New York, 25. okt. — Župan Gaynor je zavrnil prošnjo newyorških gostilničarjev, da bi smeli imeti svoje gostilne odprte v noči, ki sledi dnevu volitve. Odredil je, da se morajo krčme ob navadni uri zapreti. Farmar zapustil $4,000,000. Tarkio, Mo., 25. okt. — Oporoka Davida Rankina je bila danes tukaj predložena sodišču. Skupna vrednost njegove lastnine je precenjena na $4,-0003300. Zemlje je imel 25,000 akrov. Rockford ima spet gostilne. Rockford, 111., 25. okt. — Mestni svet je obnovil petdeset salunskih dovolil ali pravic. Alderman Emmett Wilson ni hotel podpisati poročila licenčnega odbora, ker pravi, da verjame v pekel. DOKTOR GRIPPEN OBSOJEN NA SMRT, Morilec svoje soproge, gledališke igravke Belle Elmore, se ima obesiti dne 8. novembra. PRITOŽBA NA VIŠJE SODIŠČE. Soobtožena gospica Ethel Clara Le-neve je bila oproščena. London, 26. okt. — Odvetniki dr. Hawley H. Crippena, ki je bil zaradi umora svoje soproge dne 22. oktobra obsojen na smrt, so sklenili, proti obsodbi pritožiti se pri višjem sodišču. London, 22. okt. — Dr. Hawley Harvey Crippen, ameriški zdravnik in agent za zdravilske pripravke, je bil spoznan krivim umora svoje soproge, ameriške gledališke igravke Belle Elmore, in obsojen na smrt. Porota se je posvetovala 30 minut. Ko se je vrnila v sodilnico in je proglasila obtoženca krivim, je vprašal lord nad-sodnik zdravnika, ali ima kaj povedati. Crippen je odgovoril potihoma: “Ostanem pri tem, da sem nedolžen.” Nad-sodnik se je nato pokril s svojo črno čepico in je razglasil smrtno obsodbo. V svojem nagovoru je lord Alverstone opomnil: "Spoznani ste krivim po dokazih, ki v duhu nobenega umnega človeka ne pripuščajo najmanjšega dvoma o tem, da ste na okruten način usmrtili svojo ženo in nieno truplo potem razkosali. Svetujem Vam, o-pustiti vsako upanje, da utečete posledicam svojega zločina. Prosim Vas nujno, da sklenete mir z Bogom Vsemogočnim.” Ko je lord nadsodnik končal, je vstopil policaj, medtem ko je bilo vse tiho v dvorani, in ga je odvedel. Crippen bode obešen. Pravda proti Crippenovi stenografistki Ethel Clara Leneve, ki je obtožena pripomoči po umoru, se prične bržkone prihodnji torek. Razglašeno je, da bo Crippen obešen dne 15. novembra. London, 23. okt. — Za verjetno smatrajo, da ameriški zobozdravnik Crippen, ki je bil tukaj zaradi umora svoje soproge obsojen na smrt, ne bode u-smrčen. Prvič je na Angleškem velik predsodek proti smrtni kazni na temelju okolnostnih dokazov, in drugič so menda porotniki priporočali dosmrtni zapor kot kazen. Opazilo se je namreč potem, ko je sodnik obsodil Crippena na smrt, da je načelnik porotnikov izročil sodniku neki listič. Prečitavši ga, je sodnik odgovoril: “To se odpošlje na pristojno mesto.” Te besede tolmačijo tako, da se priporočilo porotnikov predloži tajniku notranjih zadev, ki je v takih stvareh pristojen. Porotniki niso hoteli govoriti o slučaju. London, 24. okt. — Dr. Hawley H. Crippen bode obešen dne 8. novembra. Izprva je bil v to določen dan 15. novembra, ampak šerif je določil prej-omenjeni dan za usmrčenje. Leneve oproščena. London, 25. okt. — Ethel Clara Leneve, obtožena sokrivde po umoru Crippenove soproge, je bila oproščena. Obtožena je bila, da je po dejanju pomagala dr. Hawley H.Crippenu, kateri je bil obsojen na smrt zaradi u-mora svoje soproge, gledališke igravke Belle Elmore. Gospica Leneve je spala v noči po tistem dnevu, ko je bil izvršen umor, v stanovanju dr. Crippena in je tega spremljala pozneje na njegovem begu v Ameriko. Gospica Leneve, 27 let stara, srednje velikosti, ima svetlorjave lase, sive oči in izvrstne zobe. Zala je in dobro opravljena. Napravlja prijeten vtis. Sodilnica je bila prenapolnjena, posebno žensk, ki so zelo radovedno opazovale obtoženko. Ta je tiho izpovedala, da “ni kriva”. Zaslišavanje prič ni dolgo trajalo. Njen zagovornik, parlamentarec F. E. Smith, je prosil porotnike, naj pomislijo na to, da je bila obtoženka že izza svojega 16. leta pod vplivom Crippena, enega najnevarnejših zločincev zadnjega časa. Iz tega, je rekel, se da razlagati njen beg z doktorjem. Dokaza ni nobenega, da je vedela za zločinstvo. Lord nadsodnik Alverstone, ki je predsedoval obravnavi, je rekel v svojem ponovilu slučaja, da ne uvidi, zakaj je dr. Crippen pripovedoval gospici Leneve nekaj, ki je bilo različno od onega, kar je pripovedoval drugim. Novo jezero odkrito v Canadi. Winnipeg, Man., 25. okt. — Po pravkar prejeti brzojavki je bilo na seve-rozapadu Canade odkrito jezero baje tako veliko kakor je Lake Superior. Indijanci, prišedši z daljnega severa, so donesli novico v Edmonton, da so jezero odkrili vladni raziskovalci. Poštne hranilnice. Washington, D. C., 22. okt. — Trije upravni svetniki, ki imajo skrbeti za poštno hranilništvo, oživotvorjeno po zadnjem kongresu, glavni poštar Hitchcock, zakladniški tajnik Mc-Veagh in glavni pravdnik Wicker-sham, so se zedinili glede imenika mest in krajev, kjer se napravi prvi poskus s hraTiilnicami. In sicer je določeno v vsaki državi po eno mesto. Večjih mest ni v tem imeniku, ker po kongresu sprejeta začasna dovolitev za poštne hranilnice na poskušnjo ne zadošča za napravo hranilnic v velikih mestih, ker bi bil tam poskus predrag. Kongres je dovolil samo $100,000, in iz te svote se morajo plačati vsi nabavni stroški, ki so precejšnji. Zedinili so se za poskušnjo na kraje, kjer je veliko delavsko prebivalstvo, na katero se v prvi vrsti računa, da mu bodo poštne hranilnice dobrodošle. Preden se bodo imenovali nadaljnji kraji kot hranilniške podružnice, se bode bržkone sistem preizkušal najmanj mesec dni v že izbranih krajih, začenši z dnem 1. januarja 1911. “Črno roko” posnemajo. Columbus, O., 22. okt.—Poštni nadzornik J. F. Oldfield iz Cincinnatija je s pomočjo zaveznih tajnih redarjev in tukajšnje policije zaprl tukaj 6 Ogrov v njihovih hraniliščih in rekel, da je pričakoval, prijeti jih še več pod obtožbo poskušanega izsiljevanja. Namišljena žrtev je bil nadškof Julius de Boroosky v Kalocsi, Ogrsko, ki se je pritožil pri rimsko-katoliškem škofu Jos*. J. Hartleyu v Columbusu. Škof Hartley je govoril z nadzornikom o slučaju in ta ga je imel v rokah nad leto dni. Pravijo, da je nadškof prejel štiri pisma od Jonasa Vargo, enega izmed prijetih Ogrov. Zadnji je po Oldfieldovem mnenju vodja neke družbe, ki je izkušala izsiliti od prelata denarja. V pismih se je zahtevalo, da nadškof pošlje v Columbus $12,000. Če se to ne zgodi, je bilo zažugano, da bode nadškof usmrčen a njegova katedrala s cerkvenimi šolami vred razdejana. Denar naj bi se poslal posredovanjem neke organizacije na Ogrskem. Nadškof de Baroosky je obvestil o slučaju cesarja Franca Jožefa in ta je ukazal tukajšnjemu avstro-ogrskemu zastopniku, naj glede tega stopi v zvezo z ameriškim uradnikom. Slučaj LTiciz. Hayward, Wis., 26. okt. — Jcjhn F. Dietz, "branitelj Cameronskega jeza”, njegova žena in sin ostanejo do obravnave menda v ječi, kajti zahteva se preveliko poroštvo, da bi jih izpustili na svobodo, namreč za Dietza $40,000, za sina $10,000 in za gospo $4,000. Brez moža žena ne mara zapustiti ječe. Kolera na ladijnem krovu. New York, 22. okt. — Zdravniki newyorskega priselitvenega oblastva so po skrbni preiskavi in presoji izpovedi ladijnega zdravnika prišli do sklepa, da je bila bolezen neke ženske, ki je umrla na krovu parnika “Taomina” in katere truplo je bilo pogreznjeno v morje, kolera. Ladja je doplula včeraj iz Genove in Neapolja semkaj. Nahaja se za nedoločen čas v kvarantini. Turško posojilo. Berolin, 25. okt. — Turška vlada se pogaja z nemškimi, avstrijskimi in ogr skimi bankami zaradi prevzetja posojila v znesku $30,000,000. Francijo je Turčija odklonila, ker je zahtevala gotovih poroštev. Pogajanja so takore-koč uže sklenjena. Na Kitajskem se dani. Peking, 22. okt. — Presenetljiv upor proti vladi se je tukaj prigodil, sicer ne nasilen, a tem pomenljivejši. Cesarski senat, še ne tri tedne star, je namreč sklenil, izročiti prestolu spomenico, ki zahteva skorajšnjo otvoritev občnega državnega zbora. Iz tega čina je sklepati, da so v senatu napredni možje. Proti argentinskemu mesu. Budimpešta, 22. okt. — Ogrski rudniški posestniki so podali pri merodajnih oblastvih pravcat protest zaradi uvoza 700 ton argentinskega mesa, ki ga je vlada dovolila. Protesta je bilo pričakovati, ko je vlada dovolila uvoz, da olajša stisko za meso med širšimi krogi prebivalstva. Pravi začetek. Skoro vsako ustrojno zdravljenje se ima začeti z odprtjem črevesja. Ni ga zdravila, ki bi tako pomagalo bolniku kakor Severove Jetrne Kroglice. Preženejo vsako vrsto zabasanosti, uravnajo pritisk krvi v jetra in ustvarjajo redno delovanje prebavnih organov, dočim jih zajedno krepe. Na prodaj v lekarnah. Cena 75c. Izdeluje W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. STRAŠEN VIHAR NA ITALIJANSKEM. Otok Ischia blizu Neapolja opustošen in prav tako vsa okolica neapoljska. NAD 200 ČLOVEŠKIH ŽRTEV. Kralj obiskal prizadete kraje in nastopil kot tolažitelj. Neapolj, 26. okt. — Kralj Viktor Emanuel je semkaj dospel. Prebivalstvo ga je sprejelo z velikim navdušenjem. Na pozdrav je odgovoril: “Trpljenje ljudstva mi je seglo tako v srce, da nisem mogel drugače, nego da mu osebno izrazim svoje sočutje, zato sem prišel, da si ogledam opustošene kraje.” Neapolj, 24. okt. — Na stotine ljudi je mrtvih po obronkih okrog Vezuva in na otoku Ischia vsled strašne nevihte, ki je razsajala od snoči do danes zvečer. Bati se je, da je glavno mesto Ischia na otoku istega imena, ležeče šestnajst milj jugozapadno od Neapolja v Sredozemskem morju, grozna poplava pokončala. Torpedovke so odplule do otoka na pomoč preživelim. Brzojavna zveza z otokom je pretrgana. Mesto Casamicciola, tudi ležeče na otoku, je baje razdejano. Ponoči se je večkrat utrgal oblak nad neapoljskim zalivom. Zajedno je začel Vezuv bljuvati in okrog njegovega žrela nabrani gramoz se je naru-šil in zvalil nizdoli, da je plaz vse pred sabo trgal do kraja Portici. Pod plazom je storilo smrt na tucate ljudi. Na stotine hiš je bilo razdejanih. Poplavljeni so bili kraji Torre del Greco, Re-sina, Cetara, Amalfi in drugi. Neapolju prizadeta škoda znaša na milijone. Nevihta je razsajala po mestu celo noč in danes do večera. Okolica je opustošena, posebno Sadovniki in vinogradi so hudo trpeli. Neapolj, 25. okt. — Krasne brežine neapoljskega zatoka in salernskega zaliva ter otoka Ischia in Procida so razbesneli prirodni življi opustošili. Natančno število žrtev še ni znano, a gotovo je bilo usmrčenih do 200 ljudi. Stvarna škoda je velika. Nesreča je prišla v obliki ciklona, ki je imel tri središča. Zajedno z besnenjem ciklona so se trgali oblaki in Vezuv je hudo bljuval. Žrelo se je odprlo na vrhu davno ugaslega ognjenika Epomeo na otoku Ischia, ki je s sosednimi otoki najbolj trpel. Ponekod je lava 20 čevljev globoka. Položaj je silno žalosten. Ko je bil ciklon na svojem višku, je padala toča in z vrhuncev so se valile skalne razvaline. Neka skala je merila 80 kubičnih jardov. V mestu Torre del Greco se je zrušila streha neke hiše, veža se je vdrla in gospodar, njegova žena in dete so padli v klet. Žena je obležala mrtva, dočim je mož z detetom v naročju utekel, a potem na ulici utonil. Dete so rešili. Pomožni odbori so doslej nabrali nad $400,000. Krojaški štrajk v Chicagi. Chicago, III., 26. okt. — Pravijo, da bo v ponedeljek konec velikega krojaškega štrajka, ki nadkriljuje vse dosedanje v zgodovini chicaškega kroja-štva. Med štrajkarji in policijo se dogajajo skqro danzadnem spopadi. Danes je na štrajku 20,000 krojačev. Štrajk ladijskih strojnikov. Dunaj, 22. okt. —• Zveza strojnikov trgovinske mornarice je sklenila, delo ostaviti, da izsili povišbo plače. Dan za pričetek stavke določi poseben odbor. Po sklepu je prizadetih 19 paro-brodarstvenih črt, med njimi “Austro-Americana”. Avstrijski Lloyd ni med temi 19. črtami. Kolera. Rim, 25. okt. — V zadnjih 24. urah je bilo v okolišu kolere zglašenih 12 novih slučajev in 7 smrtnih slučajev vsled kolere. Dva izmed smrtnih slučajev sta se pripetila v Neapolju. V Ameriko so jo popihali. Pod tem naslovom poroča ljubljanski “Slovenec” z dne 10. t. m. izpred starokrajskega sodišča: Delavci Janez Likovič iz Rakitne, Franc Mrklič in Matija Turk, oba iz Zgornjega Logatca, so odšli v Ameriko, ne da bi prej zadostili svoji vojaški dolžnosti. Prva dva sta zamudila dva nabora, Turk pa celo tri. Tudi v Ameriki se niso pri konzulatu zglasili, niti obvestili svoje domače občine. Obdolženci so dobro vedeli, da morajo iti k naboru, kakor tudi da jih drugače zadene kažen, vendar so to opustili. Sodišče je obdolžence obsodilo vsacega na 14 dni strogega zapora, vrh tega pa še vsakemu prisodilo po 10 kron denarne globe. Bogatim in revnim iste pravice. Dunaj, 24. okt. — Ogrska delegacija je sedaj sprejela vojaški proračun, ko je že včeraj dovolila proračun za mornarico. Pred odločilnim glasovanjem je državni vojni minister feldcajgmoj-ster baron Schoenaich v svojem govoru izjavil, da so neresnična vsa poročila, po katerih se ima služba eno-. letnih prostovoljcev odpraviti. Sklenjeno je pa, da se ima ta služba vbo-doče dosluževati edinole na državne stroške, tako da izgine razlikovanje med bogatimi in rt enimi enoletnimi prostovoljci. Glede proračuna za pomnožitev av-stro-ogrske vojne mornarice je toliko gotovo, da je neobhodno po.trebna gradba petnajsterih ladij po najmanj 20,000 ton obsežnosti. Argentinsko meso, Dunaj, 24. okt. — Prva poslatev argentinskega mesa je dospela semkaj in bila spoznana za brezmadežno. Pri prodaji v centralni tržnici so se do-igravali hrupni prizori. Povpraševanje je bilo tako veliko, kakor se ga ni pričakovalo od nobene strani, in tako-rekoč .tepli so se odjemalci za uvoženo blago. Na prošnjo dunajske občine je vlada dovolila uvoz poslatve petindvajset tisoč kilogramov argentinskega mesa. Meso so pregledala zdravstve-no-policijska oblastva v Trstu. Sv. oče zdrav. Rim, 24. okt. — Tu je bila razširjena govorica, da je papež zbolel za pokost-nico, a vest je bila neosnovana. Sveti oče je imel svoje navadne sprejeme ter je med drugimi sprejel v avdijenci škofa Kennedya, ravnatelja ameriškega kolegija v Rimu. Nuncij zapustil Portugalsko. Lizbona, 21. okt. — Mgr. Tonti, papeški nuncij v Lizboni, je zapustil Portugalsko. Pravijo, da se je papež odločil, odpoklicati nuncija, da tako protestira zoper protiversko gibanje v portugalski ljudovladi. Družba sv. Mohorja je pričela razpošiljati letošnje knjige iz Celovca sredi meseca oktobra in sicer najprej v Ameriko, tako da jih skoro gotovo dobimo še pred Božičem. Družba sv. Mohorja šteje letos 85,-789 udov, to je 275 več, kakor leta 1909. Vsi ti prejmejo letos naslednji književni dar: 1.) "Slovenske legende". 2.) "Sveta spoved”, molitvenik. 3.) “Zgodovina slovenskega naroda”, 1. zvezek. 4.) Drobne povesti”. 5.) “Slovenske Večernice”, 64. zvezek. 6.) Koledar za leto 1911. — V zameno ali v doplačilo kakor si je kdo pri vpisovanju želel — se še doda: 7.) “Zgodbe sv. pisma , 16. zvezek. 8.) “Trije rodovi”, povest. Letošnji “Koledar” donese za ame-rikanske Slovence posebno zanimivo crtico: Naborna dolžnost 111 Ameri- ka , spisal sodnik dr. Fr. Goršič. Čitalnica v Waukeganu, 111. Slovensko Narodno Čitalnico so u-stanovili naši rojaki v Waukeganu, 111., dne 23. t. m., kakor se nam od tam poroča. Koj pri ustanovitvi je pristopilo k novemu društvu 45 Slovencev, navdušenih za izobrazbo. Čestitamo! Jolietska novica. — Harry B. Humphrey, predsednik tvrdke Humphrey & Sons, je bil žrtev napada iz zasede v torek zvečer ob 5. uri 40 minut na Columbia streetu, blizu Eastern avenue, tako da leži danes v Silver Cross bolnišnici s strelno rano v levi nogi. Štrajkujoči liva-či (molderji), ki se že več mesecev bore za povišbo plače in druge zahteve, so baje izvršili ali povzročili napad na Humphreya in njegovega sina, ko sta spremljala kacih deset stavkokazov ali skabov iz svoje livarnice čez železniške tire blizu jeklarnice Illinois Steel-kompanije. Napadalci so iz zasede zalučali par kamenov, potem par-krat ustrelili in izginili v noč. POZOR, ROJAKI! Ker imamo veliko zalogo Blas-nikove Velike Pratike za navadno leto 1911, za to je hočemo razprodati, in sicer prodamo en kos za 8 c. Razprodajalcem jih pošljemo v zavitkih po 50 za $2.50, a 100 pa za $4.75. Naročite jih predno zaloga poide. AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Joliet, 111., 26. okt. — Poslednji večer cerkvene veselice v bivši Golobičevi dvorani v soboto 29. t. m. bode gotovo najlepši in najzanimivejši. Kajti ta večer se odloči tekma med kon-testantoma: oba, g. Joe Bozich in g. Jim Horwat, se namoč in neumorno trudita, da nabereta kar največ mogoče daril za našo cerkev sv. Jožefa. Kdor le more, naj jima blagovoli priskočiti na pomoč še v zadnjem hipu, in gotovo ostaneta vekomaj hvaležna. Dvakrat da, kdor hitro da! Zadnje sobote večer je bil velezaba-ven, in tudi udeležba je bila povoljna. Med dobrodošlimi gosti je bil opaziti tudi g. Ira C. Copley, kandidat za kongresnika, ki je počastil našo veselico v spremstvu peterih prijateljev in razveselil kontestanta z lepimi darili. Prihodnjič kaj več o naši letošnji cerkveni veselici. Vsem rojakom in rojakinjam kličemo: Na svidenje v soboto 1 — V torek bomo obhajali praznik Vseh svetih in v sredo Vernih duš dan. Hitro se bližamo koncu leta, a da tega preveč ne opazimo, se imamo zahvaliti letošnji lepi jeseni, ki je za delo pod milim nebom kaj ugodna. — “Slovenian Liquor Company“ bo kmalu pod svojo streho, ako ostane vreme tako ugodno gradnji tovarne in pojde delo tako izpod rok, kakor doslej pod umnim in skrbnim nadzorstvom družbinega predsednika, g. Antona Nemanicha, ter ostalih gospodov v ravnateljstvu. Temeljno zidovje je že dograjeno in kaže, da bo ta najnovejša stavba na ponosnem našem North Chicago streetu v čast slovenski oziroma slovanski podjetnosti. — G. Dane Predovich, dalekoznani trgovec z materijalnim blagom in me-sovino iz Puebla, Colo., ki se je na povratku iz stare domovine mudil nekaj dni v Jolietu na obisku svoje sestre omožene Josip Sitar, se je vrnil zadnji petek dopoludne domov. Slovo ni bilo lahko od premnogih prijateljev in znancev, ki si jih je tu pridobil začasa svojega kratkega bivanja. Na veselo svidenje! — Gg. Anton Golobitsh m John Pasdertz sta odpotovala kot delegata tukajšnjega slovenskega društva sv. Martina št. 88 na konvencijo Zapadne Katoliške Unije, ki je bila otvorjena v Aurori, 111., včeraj (v torek) zjutraj in bo zaključena menda že koncem tega tedna. G. John Pasdertz in soproga pojdeta potem za nekaj dni v Iowo, kjer obiščeta tudi g. Blaža J. Chulika na njegovi farmi pri Lyonsu. — Pokojni rojak Fric Trope, ki je bil pokopan v sredo 19. t. m., je bil član dveh podpornih društev in sicer dr. sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J. ter dr. sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. J., ki sta se obe udeležili pogreba z zastavami. Društvu sv. Antona Pad. št. 87 K. S. K. J. pa je pokojnik pripadal samo kot podporen član. S tem popravljamo resnici na ljubo naše .zadnje poročilo o pogrebu, — Ali bo župan Cronin izvoljen za okrajnega šerifa? Žalostno, ako ne bi bil, če kandidira tako pošten in pravičen mož! Slovenci in Hrvati in sploh Slovani gotovo store svojo dolžnost dne 8. novembra — ali ne? — Pred nekaj tedni sta se nastanila v Jolietu kot "mož in žena” neki Alojz Kremžar, star 37 let, in neka Rozi Smolej, stara 47 let, oba iz Clevelanda, O. Ampak policija je kmalu dognala, da parček ni poročen. “Ona” je zapustila v Clevelandu svojega pravega moža in šestero otrok, in “on” pa je bil njen boader, ki je z njo odfrčal najprej v Waukegan in pqtem v Joliet, kjer sta mislila najti varnejše gnezdo. Ampak zmotila sta se. Jolietsko oko postave je prebistro, da ne bi zasledilo takihle ptičkov. Ko sta se za kazen v pardnevnem zaporu pošteno najedla ričeta, sta morala v varnem spremstvu nazaj v Cleveland. •— Poročena sta bila zadnji petek v naši cerkvi Anton Vrščaj, star 18 let, jn Ana Šuštarič, stara 18 let, oba doma iz Črnomlja. Za pričo je bil g. Jos. Stukel, oskrbnik policijske postaje. — Lep konj je poginil zadnjo soboto g. Antonu Golobitshu, našemu trgovcu s premogom. Šele pred nekaj meseci je zadela vrlega rojaka slična nesreča, tako da je skupna škoda precejšna. — Po vodi je splavalo upanje, da dobimo poštno hranilnico za Joliet v kratkem času, ko nam je v ponedeljek brzojavka naznanila, da bo začasno ustanovljena v državi Illinois samo ena poštna hranilnica in sicer v mestecu* Pekin. Zavezna vlada je namreč sklenila, da se ustanovi po ena poštna hranilnica v vsaki državi na poskušnjo. Če se ta obnese, se potem nemudoma usttmove nadaljnje poštne hranilnice v drugih mestih vsake države. — Da se napravi poskusna hranilnica v Pekinu, pač ne moremo odobravati z našega jolietskega stališča. Kajti naprava poštnih hranilnic je predvsem namenjena za priseljence, ki ne zaupajo preveč raznim “narodnim” bankam ter svoj krvavo prisluženi denar rajši skrivajo po kovčegih in posteljnjakih, ne- go bi ga izročali v shrambo krajevnim bankam. In zato bi bilo menda najbolje, da se ustanove prve poštne hranilnice v krajih, kjer je največ priseljencev: da je pa teh v Jolietu več nego v Pekinu, je uradnikom zavezne vlade gotovo znano. — Sicer pa smo zadovoljni, da smo sploh prišli tako daleč in doživeli uvedbo poštnih hranilnic tudi v Združenih Državah, če prav samo na poskušnjo. —Vročinska bolezen (typhoid fever), ki je nastopila pred nekaj tedni epidemično in povzročila dokaj strahu po Jolietu, se je začela zadnje dni poslavljati. Zahtevala je primeroma malo žrtev, in izmed teh ni bilo nobene med našimi rojaki, čeprav jih je vrgla nekatere v posteljo. —“Voda jolietska baje ni povzročila vročinske epidemije, kajti državno vseučilišče v Urbani je preiskalo doposlano vodo iz raznih jolietskih virov, pa ni odkrilo v nji nikakih cim ali zarodkov vročinske bolezni, čeprav so tamošnji veščaki razvideli, da jolietska voda ni prečista. Epidemijo je baje zakrivila druga nesnaga in pa tudi — letošnja suša. -i- Z delom za poglobitev kanala od Chicage mimo Jolieta do St. Louisa se baje ne prične preje, dokler ne bo velika reka Mississippi zboljšana za parobrodarstvo. Torej je up živečih Jolietčanov, da učakajo poglobitev kanala in gradnjo pristanišča v tem mestu, splaval po Mississippiju. — Putogojci, čuvajte svojo kuretino, kajti kokošji tatovi so spet začeli tiho tapiti. Rojaku Likoviču na N. Chicago st. so ondan ponoči odnesli 10 kokoši. — Blagovni kolodvor Elgin, Joliet & Eastern železnice na Clinton streetu bo odstranjen in vsi tamošnji tiri bodo preurejeni po načrtih za “track elevation”. — Zadnjo soboto je bil takozvani “tag day” ali dan dobrodelnosti za Silver Cross bolnišnico, in gospe in gospice so s sladkim nasmehom nabrale po mestu v blagi namen nad $1,-700. — Kam se premesti državna kaznilnica, ki se zdaj nahaja v Jolietu, še ni določeno, a bo baje do januarja, ko se prične zasedanje državnega zakonodaj stva. — Smrtna nevarnost za premnoge delavce, ki morajo vsak dan hoditi v Rockdalu čez tire Chicago, Rock Island & Pacific železnice, bo baje v nekaj mesecih odstranjena. Napravili bodo podtiren prehod. — Novo mesnico v bližnjem Rockdalu bode otvorila vkratkem nova tvrdka John Petruša & John Zalar. Rojaka sta dobroznana in priljubljena med našimi Rockdalčani in zato je pričakovati, da bosta imela v svoji obrti mnogo sreče. — Pisnja na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Jerman Jos., Taner Ivan. sept. Vno pokopali našega rojaka in sobrata Frank Frankija, člana društva sv. Jožefa št. 58. K. S. K. Jednote, ki je imel dolgotrajno bolezen, jetiko celih devet mesecev. Tukaj zapušča žalujočo ženo in polletnega otroka. Naj počiva v miru! Torej dragi rojaki, zopet jasen dokaz, kako so potrebna in koristna društva in Jednote. V slučaju bolezni skrbi za nas bratsko društvo, po smrti pa obriše veliko grenkih solza zapuščenim naša mati slavna K. S. K. Jed-nota, kateri so bili pod njenim krilom. Torej rojaki, kateri še niste pri nobenem društvu, pristopite k društvom in k naši slavni organizaciji K. S. K. Jednoti, dokler je še čas! Sobrate pa prosim, koder niso prizadeti s kako krizo, da nam priskočijo na pomoč v tem hudem boju. da ne omagamo;*da bodemo mogli vztrajati in poravnati društvene prispevke, d^ se izognemo velike nesreče — suspendacije. Sobratski pozdrav vsem članom in članicam naše mile K. S. K. Jednote. Jernej Bohinc, tajnik dr. št. 58, Box 63. Kellogg, Ida., 17. okt. — Cenjeno uredništvo A. S.! Priloženo pošiljam naročnino za list, malo pozno je že, pa ne zamerite! Kakor sem zadnjič poročal o suši in požarih, je vse minilo. Imamo lepo jesen, pa tudi sneg smo že videli po tukajšnjih hribih. Z delom gre po navadi. Draginja je pa taka, da je joj; zelje na debelo od farmarjev po dva centa in pol; vsi se na sušo izgovarjajo. Sedaj se pripravljamo na volilni boj; gre se namreč, kdo bo vladal državo Idaho in kdo naš okraj, republikanec ali demokrat: bo že dan po volitvi povedal. Tukaj nas je obiskal rojakom dobroznani trgovec z urami, J. Stonich. Drugih novic nimam, naj sedaj zadostuje. Pozdrav A. S. in njegovim čitateljem po širni Ameriki. Naročnik. ima 10 glav živine in tri konje, a drugi nekateri več drugi manj. Dopade se vsem življenje na farmah. Nobeden se ne vrne več v tovarno ali pa rudnik. Pridelajo si dovolj krompirja, repe, kolorabe in nekaj koruze. Za kumare so dobili nekateri od $150 do $250, mleka imajo tudi dosti in prodajajo smetano. Po zimi pa drvarijo in pro-dajejo les. Mnogi rojaki, ki se tu nahajajo, so imeli dober zaslužek v tovarnah ali rudnikih. Služili so pa $2.50 do $4.00, a ne grejo več nazaj, ker farme so edino upanje delavnega naroda. Ko postaneš nad 45 let star, ne dobiš dela. a farmar pa je šele začel živeti, ko je 50 let star. Konečno pozdravljam vse rojake in želim, da bi se vsi oni rojaki, ki imajo družine, *a se trudijo po tovarnah in rudnikih, naselili na farme in se oskrbeli za stare dni. Josip Setina. Zavarovanje zrakoplovcev za življenje. Iz Pariza se poroča, da so francoske življenjske zavarovalnice sklenile, da ne sprejmejo zavarovanja nobenega zrakoplovca, ker je nevarnost prevelika. Prevzamejo samo zavarovanja za poškodbe, ki jih povzroče drugim ljudem zrakoplovci. Tako morejo n. pr. zavarovati prireditelje zrakoplovnih tekem za premijo od 4000 do 400,-000 fr., a samo za čas, dokler tekme | trajajo. Neka španska zavarovalnica, ' ki je prevzela zavarovanje zrakoplovcev, je imela občutno škodo. Za premijo 1200 fr. na leto je morala izplačati polico na 40,000 fr. Poleg tega je morala trikrat na leto izplačati vdovam zrakoplovcev po 40,000 fr. zavarovalnine. Od tega časa ne sprejema več takih zavarovanj. ljudje bi morali vedno kar najbolje skrbeti zase in tiste, ki jih nadlegujejo revmatizem, razdražljivost m druge dolgotrajne bolezni, opozarjamo, na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki v takih slučajih gotovo prav izvrstno učinkuje. Pomniti treba, da je redna prebava temelj zdravja in moči in da je Trinerjevo vino čudovito zdravilo za vse prebavne nerednosti. Uravnava delovanje vseh organov, o-lajšava bol in ščipanje, želodčne neprilike, zapeko, tudi zastarelo, revmatizem, glavobol in črevesne bolezni. Trinerjevo vino je sedaj mnogo močnejše in ima večjo zdravilno moč nego poprej. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. VABILO na veliko Vinsko Trgatev katero priredi Narodno Podp. Društvo “Slovenski Sokol” v Waukeganu, 111., dne 29. t. m. v Matt. Slanovi dvorani na lOti cesti. Začetek točno ob 7. uri zvečer. .Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje iste se udeležiti. Nudile se bodo občinstvu vsakovrstne zabave in obilo sladkega grozdja bo na razpolago. Šaljiva pošta, ples, i. t. d. Igrala bo godba pod vodstvom Jos. Selana. Za obilen poset se priporoča Slovenski Sokol. Jos. Hribar, tajnik. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kali-ornijsko vino, dobro žganje in trii» tajboljše smodke. “rodsiam tudi trdi in mehki preaiog TELEFON 7612. •is N. Broadway...JOLIET. ILT TROST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše “The U. S.” 10c> in “Meerachaum” Sc. Na drobno 6e prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street Joliet, IB. Gostilno, Fitz Henry, Pa., 17. okt. — Ljubljeni mi list Amer. Slovenec! Tudi jaz vas prosim enkrat za malo prostora, da bi naznanil žalostno novico vsem znancem in prijateljem po širni Ameriki, da je nesreča zadela našega rojaka Medarda Zor. Dne 14. oktobra zvečer okrog 10. ure so dobili mrtvega na železniški progi, kjer je bil ubit od vlaka. On je bil doma iz Huste, fara Vače pri Litiji. Star je bil 24 let in je spadal k avstrijskemu društvu. Pogreb se je vršil dne 16. oktobra ob veliki udeležbi znancev in prijateljev. Pokopan je v Smithton, Pa., na katoli škem pokopališču, kjer ga je domači gospod župnik spremil do hladnega groba po katoliških obredih. Lepa hvala gre Johnu Okornu in Fr. Juva nu, ki sta se tako potrudila za njegov velečasten pogreb. Naj v miru počiva! Pozdravljam vse znance in prijatelje po širni Ameriki. Tebi, vrli list, pa obilo naročnikov. Jožef Indof, Box 113, O obleganju Jeruzalema so v Zgornjem Egiptu, kot poroča časopisje, našli pomembno arheološko znamenitost. Našli so namreč latin-napis, vrezan v leseno desko, ki ima 50 vrst in od katerih je mogoče brati samo 35 vrst. Ta pisava je, ne glede na one, ki so jih našli v Pompejih, ena najlepših zgledov latinice. Posebno važna je ta najdba vsled tega, ker omenja obleganje Jeruzalema pod Titom. To je prvi avtentični dokument o tem zgodovinskem dogodku in . . potrjuje v vsem pripovedovanje Jo- So. Chicago, 111., _3. okt. Tu se je ¿efa jn starih zgodovinarjev. Peoria, 111., 17. okt. — Velecenjeno uredništvo Am. Slovenca! Prosim, na- I sj.j tisnite teh par vrstic od našega seve- ‘ ra. Tukaj v tem kraju nas ni ravno veliko Slovencev in delamo vseeno dobro v žičarni po 6 dni na teden. Imamo tudi izvrstno pivo. Sedaj pa pozdravljam vse čitatelje Am. Slovenca, vrlemu listu pa obilno uspeha. John Kochevar. ponesrečil rojak Frank Klobučar. Ko se je dne 13. t. m. zvečer vračal od dela domov, je padel z voza tako nesrečno na sence, da je čez tri ure v bolnišnici umrl. Tukaj zapušča žalujočo ženo in sedem nepreskrbljenih otrok. Doma je bil iz črnomaljskega okraja in star okoli 43 let. N. v m. p.! Springfield, 111., 22. okt. — Prosim Vas, g. urednik Am. Slovenca, da bi natisnili nam teh par vrstic v nam priljubljeni list. Odbor Cerkvenega društva v našem mestu je sklenil, da bode glavna seja dne 6. novembra 1910. ali prvo nedeljo v novembru popoldne v Joe Bnnovčar-jevi hali. Odbor posebno prosi vse Slovence v tem mestu, da se gotovo udeleže te seje, ker nekaj Se mora sedaj ukreniti, kaj in kako se bode nadaljevalo s tem posestvom, katero je last vseh Slovencev'. Kateri gleda za napredek, naj tudi pride na sejo in pripomore, da se ta stvar uredi enkrat za gotovo, ter skleniti se mora zares in za dobro, kako se bode s tem posestvom nadaljevalo, ker vsakemu je znano, da dolga je še veliko. Posebno so pa še sedaj prišli stroški, katerih popred nismo pričakovali, za kar se mora omisliti, da se bode to poplačalo kakor hitro bode mogoče. Ti stroški posebni znašajo nekaj čez šeststo dolarjev. Torej si more vsaki misliti, da se mora nekaj narediti, da se ta stvar poplača. Ker samo odbor ne more vsega naprej voditi, želi in pričakuje, da se gotovo udeleži vsajti Slovenec v mestu in okolici seje.dne šestega novembra po poldne pri Joe Brinovčarju. Torej na svidenje! In da bode vsaki dobro premislil in pomagal, kaj da je najboljše storiti in pripomoči, da bodemo goto vo napredovali ravno tako v slogi se daj naprej, kakor smo pred štrajkom. Želeč videti vsacega Slovenca pri tej seji in navdušenega za pripomoć, Vas pozdravljamo Odbor cerkvenega društva. Žalostna dedščina. Dobroznano dejstvo je, da otroci podedujejo po svojih starših ne samo njihove kreposti, marveč tudi mnoge napake. Najžalostnejša dedščina je bolezen ali nagnjenost k istej. Taki Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je Tin LW. Flexor Dri Co. LEKARNARJI. lor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL. t(i izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. Alojz Jurajevčič McAlister Ave. blizu 10th St. Bell Tel. 664. North Chicago, 111. Prodajem zemljišča in posojujem denar. Zavarujem proti ognju poslopja in pohištva. ROJAKOM priporočam svojo Phoenix Buffet CERKVENI KOLEDAR. 30. okt. Nedelja Klavdij, muč. 31. “ Pondeljek Volgang, škof. 1. nov. Torek God vseh svetnik. 2. “ Sreda Vseh vernih duš. 3. “ Četrtek Hubert, škof. 4. “ Petek Karo! Boromcj, š. 5. “ Sobota Zaharija, oče J. K. VERNIH DUŠ DAN. Vse drugače, vse drugače danes z line poje zvon; saj ne poje, saj le plače, plače ž njim src milijon. Polni se široka cesta — .stari, mladi — kam hite? Na predraga ona mesta, kjer njih znanci mrtvi spe. In ko stopa v nemi togi množica na božji vrt, , stoži duši se premnogi: tiho zaželi si smrt. Stoži se premnogi duši s tuje zemlje tja, domu... kjer vihar strasti ne ruši v prsih sladkega miru. Kjer vse jasno je pogledom, zdaj brlečim po temi, kjer je sosed vsem sosedom brat in njemu bratje vsi. Kjer se ne šopiri jakost, znanje in bogastvo ne, kjer nehlinjena enakost v eno carstvo druži vse. Tn ko pride v nemi togi na grobove ljudski roj — ah tedaj v iskreni zlogi vzljubijo se vsi takoj. Eno čustvo vse umili, glas iz zemlje vsem grmi: kar ste vi, to mi smo bili, kar smo nti — to boste vi. Anton Medved. NA PRAZNIK UMRLIH. Med sivo meglo, pod nebom zavitim v jesensko senco, veje sladek piš božje milosti nad žalostnim človeškim srcem. Vera, upanje, ljubezen; tri krščanske čednosti se objemajo v tajnem poljubu in se sladko vsiljujejo v spomin, vzdigujoč misel k Bogu in do umrlih. V srcih se vzbuja nežna žalost, ki sili k joku..... izvablja prošnje za drage umrle, in spomin nanje pokriva s senco naše veselje. Vidimo svoje umrle v dušni zbranosti, skrivnostna vez nas veže ž njimi in nas tolaži v sladki ljubezni. Vidimo jih, kakor nekoč, pred svojimi očmi..... v znani obleki, takrat ko jih je vžigal plamen življenja.. ., ali kakor jih je občudovalo naše oko, želeč si zapomniti ljubljeno obličje, snivajoče smrtno spanje... tam na mrtvaškem odru... bledo, upalo. Ta dan, katerega cerkev posveti, da se spominjamo tistih, ki več ne žive našega življenja, marveč pričakujejo drugo, lepše, neskončno......ta dan je misel le na umrle....... ne blodi, ne teka; je mirna, nepremakljiva... obrnjena v duše, drage in svete, katere poljublja s srčnimi vzdihi, med utrip-ljeji grenke bolesti, ki se ponavlja. Iz vseh strani odmeva jek smilečnega praznika, da brati duše v živem ginje-nju, v objokovanju in nežnem spominu; in vsi stopajo počasi med novimi in starimi grobovi, med znanimi in ljubljenimi, mimo praznih grobov in marmornih spomenikov........ z nekakim spoštovanjem...... z neumljivim ču- tom. ki nam vsiljuje misel na smrt in jo blaži v tolažilnem pričakovanju. Stopajo... pod ukazom skrivne moči, ki jih sili, da se približajo svojim umrlim, da jih zrejo v novi svitli podobi... stopajo žalostni mimo kosti svojih dragih, medtem ko v temnih svetiščih donijo žalostni psalmi in se goreče prošnje kot prijetna dišava po-vzdigajo k Bogu, zagotavljajoč mir in odpuščenje. Tako na dan umrlih! Kaže se žalosten, kdor ga gleda v temnem dnu grenkih spominov, v krutem uničenju vabljive podobe! Toda onim, katerim se smehlja večnost, katerim blišči nesmrtna slava in duh zmagonosen nad strašno gnilobo... oh!... ta dan je napovedovalec božji ljubezni: izide med sladkimi solzami, ki so tudi molitev, zaide med čistim razlivanjem nežnih čuvstev, ki so večkrat začetek boljše tolažbe. Tako na dan umrlih! Med nami in njimi se snuje vez, po kateri se vzdiga želja zveličanja, iz nebes pa prihaja potok ljubezni, jasen nasmeh od božje Lepote, skrivnosten poljub od največje Dobrote, kateri bi srce hotelo odgovoriti s hvalno pesmijo, ki bi se, začeta tu med zemskim trpljenjem, ustavila tamkaj med večno radostjo, tam kjer na veke kraljuje mir. TAFT NA ELL1S ISLANDU. Predsednik Taft je predkratkim prebil pet ur na prlselitvenem otoku, kjer se pod senco boginje svobode danza-dnem razločujejo dobri in srednji od nesposobnih in slabih. Čisto človeška stran delavnosti velike priselitvene postaje je segla predsedniku posebno globoko v srce. Opazoval je ravnanje s priseljenci od tre-notka njihovega izkrcanja do njihovega konečnega odpusta in je videl, kako so ljudje po prestani strogi preiskavi hiteli s solznimi očmi v naročje sorodnikov, pričakujočih njihovega prihoda. Ta prizor je bil, ki je gospoda Tafta posebno prevzel. Zlasti ženske med novodošleci, ki so jim bili živci iz strahu nad začasnim pridržanjem skrajno napeti in jih je tuja okolica plašila in skrb za osvoboditev strašila, se niso prav nič trudile, obvladati svoja čuvstva, ko so se odprla vrata žičnih kletk, v katere so bile zaprte. Jokale in smejale so se, in gospodu Taftu samemu se je milo storilo, ko je gledal na nenavadno početje. Med svojim bivanjem na otoku je predsednik s priselitvenim komisarjem William Williamsom odločil v nekaterih slučajih, v katerih je bila podana pritožba proti ukrepu priselitvenih nadzornikov. Gospod Taft se je izkazal kot mil sodnik, in njegovo prijazno obličje je navdajalo z upanjem u-boge sirotke, ki so bili privedeni pred njega kot razsodnika. Ponovno se je predsednik vmešal v zaslišavanje priseljencev, pridržanih iz tega ali onega vzroka. Tu so bili Slovani. Grki in Italijani, ampak najzanimivejši slučaj je bil oni nečega škotskega rudarja s sedmerimi otroci brez matere. Predsednik je ukrenil osebno, da se družina pripusti, in svojemu ukrepu je pristavil opomnjo. da po njegovem kot sodnikovem presojanju človeške narave iz sedmerih sirot gotovo nekoč postanejo dobri državljani Združenih Držav. Vsled svojega proučavanja in opazovanja je prišel gospod Taft o treh važnih točkah do trdnih sklepov: Prvič misli, da treba po vseh močeh naval priseljevanja porazdeliti in tako omejiti prenaseljenost mesta New Yorka. Drugič meni, da bi se morale nalagati parobrodarstvenim družbam zaradi prestopa priselitvenih zakonov večje globe, tako da bi se družbe na ta način prisilile k strožji preiskavi izseljencev v izhodnih lukah. Tretjič sodi, da bi se morali vsi moški priseljenci ob njihovem prihodu temeljito izprašati o stanju njihovih družin, katere so zapustili v Evropi. Eno najtežavnejših čisto človeških vprašanj v priselitveni službi je ločitev družinskih udov, ampak predsednik misli, da se da to vprašanje rešiti, če se priseljenci napotijo, da vnaprej povedo, ali bi se njihovi zaostali sorodniki mogli pripustiti k izkrcanju pod priselitvenimi zakoni. LETINA NI TAKO SLABA. Številke o letini, ki jih je te dni objavil poročevalni odbor poljedelskega departmenta, so tako lepe, da se Stricu Samu ni treba prekislo držati. Koruzna letina je precenjena na 2,978,-000.000 in bržkone bodo dodatne številke dvignile skupno število dobršno nad tribilijonsko višino, tako da bo znašala koruzna letina kacih 100,000,-000 bušljev več nego lanska. Pridelali smo 1,096,000.000 bušljev ovsa, kolikor še nobeno prejšnje leto ne. Do-čim je pšenična letina za kacih 45,000,-000 manjša od lanske, znaša skupaj 692,000,000. Ječmena se je pridelalo v Združenih Državah 158,000,000 bušljev in krompirja 352,000,000 bušljev, da ne govorimo o stotine milijonov dolarjev znašajoči vrednosti živine, sena in druzih farmarskih pridelkov. Dočim je suša napravila precej škode ponekod po severozapadu, vendar ni posledica tako resna, kakor so mnogi mislili. Škoda prizadeta Minnesoti, na primer, je bila omejena na nekatere kraje in obilno izravnana s pomnoženo letino v drugih delih države. . Vladna cenitev pšenične letine za Minnesoto je 94,080,000 bušljev, ali ista kakor lani. Koruzni pridelek letošnji v Minnesoti bo približno 60,000,0(10, v primeri z 58,812,000 lani. Druge važne poljščine kažejo pomanjšek v letini, ampak cene so dobre in čisti znesek bo zadovoljiv. Vladne številke in cenitve kažejo, da so Minnesota in obe Dakoti letos pridelale 180,452,000 bušljev pšenice, ki je vredna toliko dolarjev po sedanjih cenah. Pridelale bodo 130,000,000 bušljev koruze, vredne okoli $65,000,000. Njihov pridelek ovsa je 125,342,000 m vrže približno $37,600,000. Okoli $30,-100,000 bodo skupile za svoj ječmen. Njihova letina lanu je 12,680,000, v okroglih številkah, in prinese po sedanjih cenah okrog $33,500,000. Krompir, pridelan v imenovanih treh državah, je vreden več sedaj nego $11,000,-000. Uspeh farmarstva po vladnih številkah je torej ta, da je Minnesota pridelala približno za $181,465,000 pšenice, koruze, ovsa, ječmena, lanu in krompirja, da ne govorimo o živini, mlekarstvu in drugih pridelkih. South Dakota je pridelala za $109,500,000 in North Dakota za $86,870,000 istih poljščin. Skupni znesek za vse tri države na teh farmarskih pridelkih je precenjen na $377,835,000. Precej težko je vzbuditi mnogo sočutja za omenjene tri države s skupnim prebivalstvom okoli 3,000,000, ki je pridelalo poljščin v vrednosti nad tretjino bilijona dolarjev. Skupni znesek na glavo v Minnesoti je okoli $91 za poljske pridelke, in v vsaki izmed obeh Dakot pa približno $200. Vkljub suši so te tri države pridelale dovolj na svojih šesterih glavnih poljanah, tako da bodo imele $1,000,000 vrednih pridelkov za rabo in prodajo vsak dan med prihodnjim letom in še prebitka za $12,000,000, ko bodo spravljale pridelke prihodnjega leta. Kajpada se je več pričakovalo, ampak v resnici ni mnogo vzroka za tožbo. OPUŠČEN RUDNIK. Rudarsko mestece Braceville, Illinois, je doletela usoda. Tamošnji rudnik št. 6 je bil te dni opuščen, kar je za tamkajšnje premogarje hud udarec, zlasti z ozirom na dejstvo, da so šele nedavno prestali petmesečno stavko. Rudnik je bil eden izmed vlažnih, in ker je tako dolgo počival brez potrebne oskrbe, ko so ga zapustili strojniki in kurjači, se je baje tako zelo poškodoval, da nikakor ni bilo misliti na zopetno otvoritev. Vsled dejstva, da je bil to glavni rudnik v okolišu rudarskega mesteca s približno 1.500 prebivalci, bodo pre-mogarji prisiljeni iskati dela drugje in sc preseliti s svojimi družinami, kar jim bo prizadelo nadaljnjih težav. In nekdaj cvetoče rudarsko mestece bo skoro pozabljeno, kakor so bila nekatera druga po njegovi soseščini. Pred tridesetimi leti je bil Braceville eno najbolj cvetočih rudarskih mestec v severnem Illinoisu, in do kacih deset let nazaj se je držalo na svoji višini. Od takrat je nazadovalo, dokler ni'sedaj prišel takorekoč začetek konca, ako se ne odpro novt rudniki, kar je pa pod sedanjimi razmerami komaj verjetno. SPOMINI . . Bil je praznik umrlih. Stopil sem na pokopališče; svetlikanje tolikih lučić, vonj tolikih cvetk, vsi oni venci na grobovih, ono bogastvo na polju umrlih. vse to je težilo srce in ga polnilo z žalostjo... tudi na tem kraju, kjer od vse človeške praznote ne ostane drugega kot peščica prahu, je vladala ošabnost. Zdelo se je. da so se skušali. kdo bo bolj pokazal bogastvo.. in vendar je bila zemlja umrlih.. . Stopal sem dalje v največji žalosti, medtem ko so tihe solze lile po licu. Bilo je mnogo ljudi, ker praznik umrlih. Obrnil sem solzne oči in nova bolest se je oklenila srca: zastonj sem iskal med ono množico vere in usmiljenja; bila je sicer kaka ženica v revni obleki, ki je jokala pred revnim križem; bil je tudi kak gospod v bogati obleki, ki je molil na ošabnem grobu; kak starček, ki je iskal na onem zadnjem bivališču tolažbe; videl sem tudi kako ženo, ki je jokala in šepetala molitev svojim otrokom, ki so začudeno obračali oči, nevešči svoje nesreče, a v večini onih oseb sem opazil nebrižnost, ki je pretresala... videl sem jih stopati po oni blagoslovljeni zemlji, nepremišljeno, ošabno.. . videl sem zlasti mnogo mladine, ki se je pogovarjala in smejala, medtem ko je hodila po zemlji, v kateri so ležale kosti tolikih ubozih umrlih, morda sorodnikov in prijateljev, ki kličejo iz vic, proseč, da bi jih kdo rešil ali vsaj olajšal njih muke. Videl sem jih, mislil sem, trepetal in jokal. O draga mladež, ki tako nebrižno stopaš po zemlji, zapirajoči drage osebe, katere ti je ugrabila smrt in si jih takoj pozabila — o mladež, kateri se smehlja življenje in zdravje, tudi ti si umrjoča! Tudi ti boš enkrat v grobu! ...O, da bi te mogel takrat vprašati ležečo v globini blagoslovljene zemlje: Kaj ti koristijo cvetke, kaj luči; kaj trakovi in venci?..... Morda bi iz onega groba objokovala blišč, ki je minljivo zadoščenje, praznota živečih in bi ječe prosila molitve, ki bi ti dala več hladila, kot vsa nepotrebna zunanjost. Posnemajmo prve kristjane, ki so se zbirali v podnožju oltarjev in darovali daritve za mrtve! Naj bodo grobovi okrašeni z molitvijo, tedaj bomo mogli premišljevati minljivost življenja, in naše solze, združene z moltvijo, bodo tolažile uboge duše in jim sprosile večni mir. Koliko drv porabimo. Po najnovejši cenitvi zavezne gozdne uprave znaša vrednost drv, ki jih porabi prebivalstvo Združenih Držav vsako leto, pribJižno $250,000,000. ¿kupna poraba lesa v Združenih Državah je precenjena na nekaj več nego 20,000,000,000 kubičnih čevljev na leto, in od teh se porabi okoli 7,000,000,000 kubičnih čevljev ali 6,000,000 sežnjev za drva. Največja jablana. Na farmi bratov Trembley, blizu Albrighta, W. Va., raste jablana, ki je baje največja v oni državi. Drevo je 11 čevljev v obsegu štiri čevlje nad zemljo. Štiri panoge ali veje ima po štiri do šest čevljev v obsegu ter eno vejo štiri čevlje in pol v obsegu 20 čevljev nad zemljo. Drevo je razprostrto 67 čevljev in visoko 40 čevljev. Precenjena starost drevesa je 125 let. V stanju je še lepem, zdravem. PRIPOROČAMO VAM DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)l To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”,. On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, rilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gall-toneO. pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, nehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-iče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite \ašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in oa Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, «0 N. CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS. “Najučenejšemu.” “Najučenejši” — za božjo voljo! Ali si slovničar tak zelen, ali si zbolel za glavoboljo? Pazi, da drugič boš bolj učen! V mestu Buenos Ayres stane jajce 5 centov. Mehika ima danes 12,000 milj železnic. Tet michiganskih mest izdeluje- tri četrtine vseh avtomobilov v tej deželi. Na farmah, vrednih $25,000,000,000, pridelujemo vsako leto poljščin vrednih $8,000,000,000. Podnebje v Argentini je tako, da po večjem delu dežele živina lahko živi celo leto na pašnikih. Največji živeči ptič na svetu je noj. Povprečni noj stoji osem čevljev visoko in tehta 300 funtov. Iz Petrograda se poroča, da je vojno sodišče v Jekaterinodaru obsodilo sedem anarhistov na smrt, 37 pa na prisilno delo in izgnanje. V desetletju od 1898 do 1908 se je število antilop v Coloradu zmanjšalo od 25.COO na 2.000, kakor poroča državni glavni nadzornik divjačine. Trgatev na Francoskem. Iz vseh vinorodnih dežel se sliši pritožba, da bo slaba trgatev, tako tudi iz Francoske. Letošnji pridelek je daleč zaostal. Palmovo drevo ima največja peresa. Tnaia-palma Amazonske dežele ima peresa, ki dosegajo dolžino od trideset do petdeset čevljev in širino od deset do dvanajst čevljev. Največja mesta v Avstro-Ogrski so sledeča: Dunaj ima 2.100.000 prebivalcev. Budimpešta 940.000. Praga 440,-000. Trst 220,000, Lvov 160,000. Gradec 140,000, Brno 110,000, Segedin 103. 000 prebivalcev. Avstrijska vojaška godba 4. pešpolka se je dne 6. okt. odpeljala v Buenos Ayres. Argentinija, kjer sedaj prireja koncerte na mednarodni razstavi. Stroške pokrije znani veleindustrijec Krupp. Godba, močna 58 mož, bo 70 dni odsotna. Razvoj ruskega šolstva. Rusija ima sedaj 100 milijonov prebivalcev in 529 gimnazij in realk, tretjina teh šol — 103 namreč — je bila ustanovljena v zadnjih treh letih; v isti dobi je bilo obenem odprtih 140 privatnih srednjih šol s pravico javnosti. izmed najplodovitejših. vsled česar so se zelo zvečale potrebe kmetijskega ljudstva. Zaradi tega so napredovale ravno one industrijske stroke, ki izdelujejo blago za kmetijske potrebščine. Predrzen ropar. V Schoenhagenu na Nemškem je neki hlapec umoril gospodarja in njegovo ženo. Ko je pripravljal 52 let stari kmet Klein za svojo živino krmo. je natihoma prišel v skedenj hlapec, ki je s kolom tako udaril kmeta po glavi, da je bil takoj mrtev. Na to je šel v hišo, kjer je zadavil kmetovo ženo. Ropar je na to krenil v stransko poslopje, kjer sta ležali že odraščeni kmetovi hčeri. Morilec je obema zvezal roke in noge. — Zahteval je na to, naj mu povesta, kje ima oče denar. Starejša hči je ime-■novala roparju oddaljenejši kraj. na katerem naj bi bil denar skrit. V tem času sta se sestri oprostili ter poklicali sosede. Morilec je pobegnil. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zope’ ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke. JOHN LORKOVICH, i324 E. Ohio St N. S Pittsburg, Pa Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod ■e priporoča občinstvu v Pittsburgu it ■količi, tudi v slučaju krstov in porok Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš Iles. Ce boš kupoval od nas, ti bomo vse-ej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrst-lega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in | trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. .T. IA ONS Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. Bray-eva Lekarna Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet SLOVENSKI PRAVNIK. R. F. Kompare ADVOKAT Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO, ILL. YiWM6WW.,.WAWyVWV \ Oscar J. Stephen I? S r* i* Sobe 301 in 302 Barber bldg ÿ JOLIET, ILLINOIS /JAVIM Í NOTAH Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. > Zavaruje hiše in pohištva pro- ? ti ognju, nevihti ali drug, po- ¡1 “ škodbi. Zavaiaje tud življenje proti nezgodam in bole. um Izdeluje vsakovrstna v notarsko st. oko spadajoča pisanja Govori nemško in angleško. 'AV.V.Y.,AV,%\W/AVW,VA ' v - C» ■ ■‘fi»' FRED C. GRASSLE Kolači za svatbe (wedding cake) naša pekarija slaščic posebnost. Telefon. J00 N. Bluff St.. Joliet, lila. Nemci jedo pasje meso. Iz Berolina javljajo: Iz pokrajin prihajajo vesti. da ne morejo ljudje radi silne draginje kupovati govejega mesa in da so se lotili konjskega in pasjega mesa. Slično se je dogodilo leta 1908, ko so pobili okolu 200,000 konj in 600 psov. Riževa letina na Japonskem. Iz Jokohama poročajo: Riža se je na Japonskem pridelalo leta 1910 47'/2 milijonov koku, to je 4 milijone manj kakor leta 1909 in 2 milijona manj kot znaša povprečno vsakoletni pridelek. Vsled neugodnega vremena in velikih povodnji je cena pri enem koku poskočila za dva jena proti lanski ceni. Torej postane tudi še riž dražji. Bomba v kovčegu. Na kolodvoru v Bazlu so ondan nalagali kovčege potnikov, namenjenih v Ameriko. Pri nalaganju je padel kovčeg nekega Rusa železniškim uslužbencem iz roke. V tem trenotku je grozovito počilo, kovčeg se je razletel in oba železničarja, ki sta spustila kovčeg iz rok, sta bila težko ranjena. Zaprli so Rusa. ki je imel v svojem kovčegu bombo, njegovo ženo ter otroka. Ruska industrija se je leta 1909. znatno dvignila, kar je razvidno že iz tega, da se je število tovarniških delavcev na Ruskem pomnožilo to leto za 40,996 ali za 2.3 odst., medtem ko se je število delavcev leta 1908. pomnožilo samo za 6920 ali za 0.4 odst. Industrijo je zelo dvignila lanska bogata žetev na Ruskem, ki je bila ena Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. 402 Ohio Street JOLIET, ILL. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka: MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo. Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku. Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško. Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St., New York. Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Moje delo je jamčeno, ceno in hitro. JOS. J. BENEDIK slovenski barvar in dekorater Chicago tel. 3891. 1820 N. Broadway, Joliet, Illinois. Popravljamo Delo jamčimo. KLOBUKE kupljene pri nas urejujemo brezplačno. NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Oiander 305 Jefferson St., Joliet, Illinois. lohn Stefanie •a voglu Scott in Ohio cest, Joliet, Iti Slovenska gostilna Kjer se toči vedno iveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 34t. JOLIET. ****** K. S, K. ****** ¥¥¥ JEDNOTA ****** Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovam v državi Illinois 12. januarja 1898. Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois. GLAVNI ODBOR. Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, Ili I. podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa II. podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111 Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111 Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111 Pooblaščenec: ................ Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111 Vrhovni zdravnik:.....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111 NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la. Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn. Vojna na Balkanu? Mladoturki kažejo od dneva do dneva jasneje, da niso prav nič boljši ko toliko psovani staroturki; njihova nasilnost napram slovanskim narodnostim v Turčiji in napram malim slovanskim državicam postaja vedno očitnejša. Položaj se je tako poostril, da je vsak hip pričakovati vojne. To mladoturki tudi žele in hočejo; to priznavajo popolnoma odkrito. Jeden njihovih najuglednejših listov piše: “Ako želimo stalen mir na Balkanu, se moramo vendar že enkrat odločiti za jedno žrtev in zadati svojim sovražnikom tak udarec, da si 20 let ne odpomorejo od njega. Turčija mora to učiniti v interesu svojega prestiža in svetovnega mira. Bolje je, da se to zgodi danes kakor jutri. Turški topovi morajo gromko spregovoriti, drugače ne bomo imeli miru...” okoli ogla, zaleti se v svoji naglosti v imenitnega gospoda, ki pa je bil neizrečeno suh. “Tepec, ali ne moreš nekoliko paziti!” zadere se gospod. Črevljarček pa mu porogljivo reče: “No, no! Ne razkačite se toliko! Meni se celo tako zdi, kakor bi vam nekoliko masti celo nič ne škodovalo; saj ste suhi, kakor kneftra mojega mojstra.” PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 16935 Jožef Peršin, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 18. okt. 1910. Dr. št. 65 članov. K društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 16936 Jurij Letina, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, 16937 Franc Tankovič, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred, spr. 16. okt. 1910. Dr. št. 60 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 16938 Božidar Starašinič, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 20. okt. 1910. Dr. št. 24 članov. K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 16939 Alojzij Grajnar, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 16940 Ivan Šobar, roj 1867, zav. za $1000, 6. razred, spr. 20. okt. 1910. Dr. št. 55 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Družine 109, Aliqtiippa, Pa., k društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 15122 Ivan Zupančič, 13. okt. 1910. L dr. št. 24 članov. II. dr. št. 53 članov. Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, olo., k društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 11979 Jožef Smerdelj, 14. okt. 1910. I. dr. št. 301 člana. II. dr. št. 40 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 11466 Franc Janškovič, 18. okt. 1910. Dr. št. 324 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Midi., 16358 Vladimir Pintar, 16. okt. 1910. Dr. št. 115 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 13408 Franc Puntar, 7. okt. 1910, 6464 Rajmund Kres, 13. okt. 1910. Dr. št. 236 članov. Od društva sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 12312 Anton Perko, 18. okt. 1910. Dr. št. 46 članov. Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 10870 Jožef Ahec, 10743 Matija Klemenčič, 13605 Barny Tekavčič, 15270 Marka Popovič, 20. okt. 1910. Dr. št. 173 članov. Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 15703 Mihael Grgurič, 15704 Vladislav Grgurič, 13420 Franc Marincelj, 18. okt. 1910. Dr. št. 191 članov. Od društva sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 8812 Franc Sedmak, 18. okt. 1910 Dr. št. 108 članov. Od društva Marija Sedem Žalosti 84, Trimountain, Midi.; 12741 Lazo Mrvoš, 15420 Josip Ružič, 13830 Tomaž Belobrajdič, 17. okt. 1910. Dr. št. 112 čl. Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 13337 Peter Colarič, 12782 Jurij Slobodnik, 10. okt. 1910. Dr. št. 94 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 15901 Franc Debevec, 3. okt. 1910. Dr. št. 39 članov. Od društva sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 15557 Josip Krempuš, 18. okt. 1910. Dr. št. 33 članov. Od društva sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., 16701 Ely Deanovič, 19: okt. 1910. Dr. št. 22 članov. Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 8894 Ignac Demšar, 9179 Ivan Rupnik, 24. okt. 1910. Dr. št, 83 članov. | Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 13508 Alojzij Vesel, 12341 Ant. Šubert, 24. okt. 1910. Dr. št. 88 članov. Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 16228 Anton Kambič, 24. okt. 1910. Dr. št. 99 članov. Od društva sv. Vida 25, leveland, Ohio, 15385 Jožef Rajer, 24. okt. 1910. Dr. št. 323 članov. Od društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 7377 Jožef Mežar, Franc Pod-beršček, 24. okt. 1910. Dr. št. 57 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., 16617 Franc Vidmar, 19. okt. 1910. Dr. št. 21 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 4723 Jožefa Dušak, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 4724 Franca Kamin, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred; 4725 Alojzija Oven, roj 1878, zav. za $500, 4. razred, spr. 9. okt. 1910. Dr. št. 110 članic. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 4726 Uršula Blažetič, roj 1887, zav. za $500, 2. razred, spr. 15. okt. 1910. Dr. št. 105 članic. K društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 4727 Franca Srbelj, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 16. okt. 1910. Dr. št. 22 članic. K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 4728 Marija Petrič, roj 1891, zav. za $500, 1. razred, spr. 16. okt. 1910. Dr. št. 12 članic. K društvu sv. Ane 105, New York, N. Y., 4729 Franca Cerar, roj 1881, zav. za $500, 3. razred, spr. 9. okt. 1910. Dr. št. 52 članic. K društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 4730 Marija Novak, roj 1866, zav. za $1000, 6. razred, spr. 16. okt. 1910. Dr. št. 33 članic SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 2458 Jožefa Vremšak, 18. okt. 1910. Dr. št. 6 članic. Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 3857 Katarina Marincelj, 18. okt. 1910. Dr. št. 36 članic. Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 3708 Marija Slobodnik, 10. okt. 1910. Dr. št. 18 članic. Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 4124 Mafija Demšar, 24. okt. 1910. Dr. št. 29 članic. ZVIŠALA ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000. Pri društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 2157 Katarina Gračan. 16. okt! 1910, 3. razred. JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K. Jednote. Modni norci. Modni norci napredujejo. V Londonu so imeli do zdaj psi svoje naravne kremplje, s katerimi so skakali o-krog svojih prismuknjenih gospodarjev in gospodinj. A zdaj So si pa izmislili modni norci nekaj drugega, namreč čevlje za pse. Pozimi nosijo, oziroma bodo nosili cucki lepe, močne čevlje, najbrž obšite še s klobčevmo, poleti pa sandale. Niso še nikdar videle pisatelja! Dovtipna reč se je v teh dneh zgodila z nekim poljskim pisateljem v Krakovu. Dvoje mladih gospodičen je prišlo iz nekega manjšega mesta na deželi v Krakov ter sta si vzeli skupaj mesečno sobo v neki hiši. Zvečer pa priletita prestrašeni k vratarju in mu povesta, da tiči v nekem kotu v III. nadstropju sumljiv človek s čudnimi, najbrže ponarejenimi lasmi in brado. Vratar alarmira takoj celo hišo, služkinje z metlami in kuharice z burklja-mi gredo za vratarjem v tretje nadstropje nad nevarnega anarhista. Gospodični se skrivata boječe v množici. Kako se je pa vratar začudil, ko je zagledal namesto domnevanega razbojnika nekega znanega poljskega pisatelja iz Varšave, ki je poprej sam stanoval v tej hiši. sedaj je pa prišel obiskat nekega prijatelja. Ker ga ni našel, je čakal na hodniku njegovega prihoda. Vratar je jezno pljunil proti gospodičnama in zarentačil: “Goski z dežele! še niste videle nobenega pisatelja !” Barberton, Ohio, 23. okt. — Društvo sv. Srca Marijinega št. 111 K. S. K. J. je sedaj znižalo pristopnino za 50 centov za dva meseca. Sedaj imate lepo priložnost vse rojakinje, katere še niste pri nobenem društvu. Dolar in pol je vstopnina sedaj. Zdaj pač lahko vsaka rojakinja za male cente pride v naše društvo. In bolniška podpora je zvišana od $3 na $5 na teden. Torej pristopite sedaj, imate lepo priložnost! Nikar ne odlašajte, ker ne vemo ne ure ne dneva, kedaj in kje nas doleti nesreča. Nadalje, dne 8. oktobra smo imele plesno veselico, katere so se udeležili v obilnem številu člani dr. Triglav ter se jim najprisrčneje zahvaljujemo. Najiskreneje se pa še zahvaljujemo dr. sv. Jožefa št. 110, ker so se udeležili v polnem številu in nam priskočili na pomoč. ■ K sklepu pa pozdravljam vse članice in člane K. S. K. Jednote. Fannie Bertoncel, I. tajnica. Prišteti smete dan med srečno začete, ko rabite Severov Antisepsol kot grgralo ali ustno izpiralo zjutraj, kadar vstanete. Odstranjuje kislino iz ust, čisti dih, loči mehke, obolele zobrne in ohranjuje zobe. Pravi pripravek za zdravljenje vnetih mrenic v naravnih votlinah in za mnoge druge svrhe, kakor je razloženo v knjižici, oviti okoli vsake steklenice. Cena 25c. Vsepovsod v lekarnah. Izdeluje W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2-4 Iz nekdanje Angleške. Koliko časa je bilo treba, da je človeštvo došlo do sedanjega stališča napredka in kulture, nam dokazuje naslednji primer iz življenja danes velike, prosvitljene in bogate Angleške: Do leta 1234. je spal angleški kralj na golih deskah, šele omenjenega leta je začel ležati na slamnici. Leta 1246. so bile skoro še vse hiše v Angleški krite s slamo. Leta 1300. na Angleškem še niso vedeli, kaj je —- peč. Ljudje so se greli z ogljem v zato pripravljenih posodah. Kočij in vozov še ni bilo. Gospoda je jezdila. Ves davek, ki ga je sprejela država leta 1350 je znašal 30,000 vreč volne. Do leta 1343. so si ženske pripenjale robce z lesenimi iglami. L. 1340 se je začel na Angleškem kovati prvi denar. Prve svilene nogavice pa je oblekla angleška kraljica leta 1547. Za kratek čas. — -1 >040**0*0*0*0*0*0*0*00 IZ STAREGA DNEVNIKA. (Priobčuje Lipe Kajtimar.) II. Puščica. Puščica in sršen, oboje piči; puščica le tedaj, če se “ošpiči”. Kranjska pesem. Daleč je od španskega do gorovja kranjskega; špansko muho. špansko vas pa poznamo i pri nas. Da srce nam pasejo, muhe same rasejo; španske zidajo vasi nam pa le — politiki! Renegat. Šel lizat je tujčev rep, prodajat svoj revni rod; ha, da mu le poln je žep, kaj mar, da je Iškarijot! Družba. Srcu pivska družba je tolažna služba; plača često duše in duha okužba. Secesija. Kaj pa predstavlja slika ta?... Nad črešenj črepnjo črednik ždi, par črevljev proč Čirič črči; črez čredo pa bz, bz frči, bzbz, bzbz, goved bezlja — haha, secesija! Lice. Lice srca je zrcalo, često že je goljufalo: z lica zrla je komedija — srce trla je tragedija. Šaljivi črevljarček. Črevljarski učenec nesel je na ulici posodo, v kateri je bila prej mast. Posoda sama bila je še zdaj zunaj prav umazana in mastna. Ko zavije deček Nekoliko robato. Moderna gospa v železniškem vozu (občutljivo): “Moj Bog, moj Bog! Moji živci — moji živci! Ce bo ta vlak še dolgo tako žvižgal, tedaj ali oglušim ali pa znorim.” Delavec: “No, no! Kakor se mi zdi, zgodi se lahko le še to, da oglušite, kajti — znoreli ste že zdavna. Ali si pa morda mislite, da bode železniški stroj radi vas žvižgal pesmico “Po jezeru bliz’ Triglava”, ali pa celo kako opero, kakor so “Teharski plemiči?” Zahvala. Povodom velike nesreče, ki nas je zadela ob prerani smrti našega preljubega soproga, oziroma očeta gosp. Frid. Troppe se najiskrenejše zahvaljujemo vsem onim, ki so ga v bolezni tolažili in obiskovali ter mu skazali zadnjo čast ob prerani smrti, da so se udeležili pogreba, a nam pa izrekli svoje sočutje. Zahvaljujemo se dr. sv. Ant. Pado-vanskega in rodbini Grahek-ovi za podarjene vence, in dr. sv. Cirila in Metoda za polnoštevilno udeležbo ob pogrebu, ter slavni K. -S. K. Jednoti, ki nam je v tako kratkem času izplačala zavarovalnino. Konečno se zahvaljujemo g. A. Nemaniču za lepo urejenje pogreba. Bog plačaj vsem stoterno! Marija Troppe, vdova. Frid., Blaž, Anton in Frank, otroci. 308* X «OtHMOO*« MALÍ /GLASI NAPRODAJ LEPA FARMA OB-stoječa iz 120 akrov dobre in rodovitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t. 1., vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki hoče živeti na farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat. Gregorčič, 1222 N. Broadway, Joliet. NAPRODAJ LEPA MESNICA V Jolietu na jako finem kraju za trgovino vsake vrste. Več se poizve v uprav. Amerik. Slovenca, Joliet, 111 NAPRODAJ 2 VELIKI IN LEPI hiši na N. Chicago cesti v Jolietu. Nizka cena. Več se pove v uprav Ani. Slovenca, ali pa pri M. H. Ne-manichu. NAPRODAJ VEČ LOT NA BROAD way, Center, Elizabeth in Summit Sts. v Jolietu. Prodajo se za gatov denar ali na lahke mesečne obroke. Jos. Mauser, lastnik, 200 Jackson St., Joliet, 111. ORGANIST, VEŠČ UPRAVLJA-nja pevskih in tamb. zborov, Slovenec, če mogoče neoženjen. St. Ant. Croation Church, Grand Ave. & Alpine St., Los Angeles, Cal. ROJAKOM V ELY, MINN., NA-znanjam spodaj podpisani, da imam v zalogi molitvenih in povestnih knjig po nizkih cenah. Dobiti je tudi Blaznikove pratike. Se priporočam: Jos. J. Peshel, Camp eesta blizu Agnič gostilne. 2t DVA NAJBOLJŠA IN NAJSTAREJ-ša saluna sredi slovenske naselbine, en blok od cerkve sv. Jožefa, se od-dasta v najem tistemu, ki prej pride. Nastop najema z novim letom. Več pove: Jos. Stukel, 209 Indiana street, Joliet, 111. IŠČE SE ČLOVEK DOBRO IZ-učen v angleškem in slovenskem jeziku, kateri bi učil v večerni šoli od-raščene Slovence angleščino. Dobra služba. Ponudbe pišite s priloženimi spričevali na: John J. Murnik, Eveleth, Minn. KJE JE JOS. BOŠTAR, DOMA IZ Podbrezja na Gorenjskem. Pred dvema meseci je bil v Jolietu. Ker imam nekaj jako važnega za njega, za to prosim, da se mi javi: Jos. Vičič, 808 N. Bluff St., Joliet, 111. KJE JE FRANK ROM RODOM IZ Črnomošnic, Dol., Kranjsko, Če kdo rojakov ve za njegov naslby, mu bodem hvaležen, če ga naznani podpisanemu: Frank Henigman, Ely, Minn., Box 1041. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše mt io po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnic J. & A. Pasdertz BOLEŠTINE ŽENSKE dobe veliko pomoč, če vživajo ta fini in ukusni izdelek, v katerem ni kake škodljive tvarine. Vsaka doza deluje jako dobro na človeško telo. Vzemite vsakokrat po eno dozo, kadar se počutite nerazpoloženim in takoj bodete čutili pomoč Spominjajte se, da TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO JE EDINO GRENKO VINO, katero je priznano KOT ZDRAVILO. Varujte te brezvrednih ponaredb. Dobiva se v lekarnah. 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Trinerjeva Angelica Grenka Tonika je najboljša Želodčna Grenčica na svetu mwmwwwmm amiiMmiwmiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimmiiNiMiiiiiifi j Veliki dobiček j s se lahko tiaredj v kratkem če kupite delnice = od The Grand Ari ¿ona Copper Company. s “ Ta družba lastuje veliko zemljišče, ki je bogato zlata, srebra in ba- *; S kra blizu Douglas, Arizona. Dva parna stroja za vlačenje rude in eden j' “ gazolin stroj ter dve veliki sesalki so že na zemljišču. l5a se pa rud- 2 5 nik še bolj uredi je treba več denarja, za to se pa prodajejo delnice po S ™ 70c, da se zbere denar in se rudnik uredi, da bo dobičkonosen. Pia- 5 5 čajo se delnice lahko na lahke obroke. Tu je lepa prilika za vsakogar. ! “ Kupite kolikor delnic morete. 0. E. Pettersen & Co. | 213-14 First National Bank Building, DULUTH, MINN. Urad podružnice: 734 State Mutual Bldg., Worcester, Mass. Naš zastopnik g. F. V. POST se sedaj mudi v državi Illinois. Lahko kupite delnice od njega. Siiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii....... EDINA SLOVENSKA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine za društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. ■ CENE NIZKE. F. KERŽE OO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ KJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR? Hranilnih ulog je: 38 milijonov kron. Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4J4 odstotka. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSER 82 Courtland Street, New York, in njegova bančna podružnica 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Čim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovénie Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111. Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 (Nadaljevanje s 6. strani.) trati "zločinskega junaka”; 011 je ponosen, domišljav lopov, on bi pričel hudo razsajati, ako bi kak tujec k njemu prišel in ga zamogel nagovoriti:' ako bi mu bilo mogoče, bi povzročil še več umorov. Tako mi je zatrjeval . spremljevalec. "Mogoče je slaboumen?” sem vprašal. “Nikakor ne,” je zaklical jetnišni-čar; “popolnoma normalen je, toda zloben bahaški zločinec, prav slab človek je in nič druzega.” “AH se je kdaj poskušal sam usmrtiti?” “Ne,” mi je odvrnil. "Vsi hodniki in stopnice so obdane z omrežjem.” Nadalje sem vprašal, ako ne bi zamogel Lucchenija videti, ne da bi kršili postavo. Rekel mi je, da je sedaj mogoče, ker se nahaja “v šoli”. Komaj je to izpregovoril, oglasil se je zvon. "Šola je končana,” mi je zašepetal vodja, "pojdiva v bližnji oddelek.” Sledil sem vodji, ali dozdevalo se mi je, da ima bojazen. V tem trenotku so se odprla težka železna vrata, toda predno sva skozi nje stopda, je jetniš-ničar obstal, kakor bi hotel vrata zapreti, toda pustil jih je odprta in me z roko nazaj zadrževal. Dva kaznjenca sta prišla po hodniku iz šole mimo nas; prvi je bil majhne postave in širokih pleč, drugi pa vitek. Moj vodja mi je z roko pokazal, ne da bi besedico izpregovoril, proti vratom, skozi katera sta kaznjenca izginila. Ko sta izginila, sem vprašal : "V katerem oddelku je zaprt Luc-cheni?” "V tem,” mi je z roko pokazal, a ne več govoril; pokazal je na vrata, skozi katera sta izginila kaznjenca. Ves dogodek mi je bil sedaj jasen. Jetnišničar je spolnil svojo, dolžnost; le okoliščina je hotela, da smo onega srečali, katerega sem želel videti. Nisem več dvomil, mali, širokoplečasti kaznjenec je bil morilec splošno priljubljene cesarice Elizabete, ki je namreč povzročil najsramotnejši zločin, da je umoril neoboroženo, nikomur nič žalega storečp cesarico — bil je največji lopov tega stoletja — Luccheni! S. HONET Sioam,popravljam in gladim obleke 918 N. Chicago St., Joliet. Salun—AMERICAN HOUSE—Hotel Alfonz Weiblinger, lastnik, 1022 Ohio St., Allegheny, Pa. Bell Phone 9571-R. Cedar. Se priporoča Slovencem v poset. Najboljše pivo, vina in žganja; okusne jedi in prigrizek. SIN OBREŽNEGA ROPARJA. • (Povest iz severnih krajev.) Daleč gori v Severnem morju, tam kjer solnce cele mesece krvavo rdeče sveti in se zopet cele mesece skriva za vodovjem sivkasto zelenega oceana, tako da se temna noč vlači po valovih, tam stoji samoten otok Nardbreust. Tam ne rastejo ljubke cvetice po polju — tam nikdar ni čuti prijetnega petja drobnih ptic — jezno piše vihar čez dolgočasno peščeno obrežje, in morje buči ob sivih pečinah svojo staro in vendar vedno novo pesem. Le redko posije tam solnce svetlo, ko biser, le včasih vztrepeta njegov odsvit v pomirjenem morskem velikanu in le redko razsvetljujejo hišice ribičev modro morje ob normanski obali. — V prejšnjih časih je stala na otoku Nordbreust čisto priprosta kočica, prav tako, kakor mnogo drugih koč, katerim beli jeziki spenjenega severnega morja oblizujejo zidovje. Tukaj je živel stari Freus, “ribič”, kakor so pravili ljudje, ki so prihajali k njemu ob časih, ko je voda vpadla in so se jeli sušiti peščeni otoci. “Ima še drug posel,” so-govorili prebivalci Normandije. In imel je v resnici še drugo opravilo. Danzadnem je stal pri ozkem, v svinčen okvir vloženem oknu in opazoval, oprt na naslonjačo visokega stola iz hrastovine. Danzadnem je zrl v oblake, ki so kakor vlit svinec viseli nad mlečnobelim in kakor smaragd zelenim morjem. Daleč zunaj na širokem morju, kjer so se modročrni oblaki poljubljali s kalno morsko gladino, je zapazilo danes njegovo bistro oko veliko jadrnico, morsko pošast, katere prednji del se je vspenjal visoko nad morsko gladino, tako visoko, da je bila krvavordeča jadrnica videti, kakor škerlatnobarvena roža. Starec si je začel mencati roke; “Meluzina hamburška,” tako si je mislil, “prihaja iz Indije. Debeli senator Steffens jo lahko pogreša.” Edini okrasek v hiši je bila silno proprosta podoba. Predstavljala je mlado žensko v normandski noši: zlata čepica, pisan opleček (moderc)r in temno krilo. Ženska je morala biti zelo lepa, zakaj naivni umetnik je porabil vse svoje barve in vse svoje znanje, da bi dosegel najlepši uspeh. Freus pa je srdito gledal na podobo. Videl jo je v duhu'skakljati po sobi, kakor ob času, ko sta bila še mlada zaročenca. Takrat mu je pripovedovala različne povesti, kakršnih še ni bil nikdar slišal, o lepi kraljici z juga, ki je imela ustnice rdeče ko rože, ki so se ovijale okrog marmornatih stebrov v obmorskem gradu, ki je nosila roke blede, ko sneg na gori Etna v temni noči, in katere oči so bile podobne kristalnočistim potokom med skalovjem, nad katerim se, kakor visoki rimski mostovi vzpenjajo oboki temnih strogo začrtanih obrvij. Kra-! Ijica se je udajala sladkim sanjam na terasi marmornatega gradu, koder je svetilo morje podobno velikanskemu safiru med mnogoštevilne romanske stebre, o junaku na severu, ki bo prišel in katerega zmaju podobna stesana ladja se bo zarila v beli pesek, da bodo grbi ob straneh žvenketali. — Ko se je po dolgoletnem čakanju po poslancih obrnila do junaka na severu, so leti prinesli le eno pesem, pesem moža, ki ni hotel svoje od morja razjedene dežele zamenjati za veliko krasoto Sici- lije. To pesmico je Kati vedno prepevala; in starec je tiho izgovarjal sam pri sebi: Sem slavne kralj Normandije in zlata me krona krasi, in vem, da bom srečo le tu imel, kjer sivo valovje buči. Od juga, iz vroče in svitle zemlje prišli poslanci so: kraljica ponuja mi belo roko pošilja zlato in safir. In prosi: o pridi in vladaj junak kjer rožni kraljuje maj, kjer sneg se otrese raz mandeljnov cvet že prvo pomladno noč. O v marmorni pridi in svetli grad in primi za žezlo, kralj! In peljaj poslance vun na kleč: morje je moj kraljevi plašč. A dasi me sanje nevarne more in vabi bliščeče zlato, le severu srečen bom kralj, kjer sivo valovje buči. Takrat se je nasmihal petju, ki je bilo v tako čudnem nasprotju z bučanjem silnega oceana, kateri je tuleč z mogočno roko vdarjal ob zid njegove hiše. Enkrat pa je prišel pozno zvečer z lova domov. Baklja v koči je bila že skoraj do roča pogorela, na katerem je bila zataknjena, ko mu pride nasproti njegova svakinja, ki je bila prišla za nekaj dni s celine na otok, da bi pomagala pri delu, in mu pomoli mlado dete -— njegovega otroka — njegovega sina! — Prav nič ni rekel— njegovo srce pa je poskočilo od veselja. Leta so potekala — dvajsetkrat je izšlo krvavordeče solnce za morjem— dvajsetkrat so bobnele ledene plošče proti temelju ribičeve hišice, ko je oče zvečer ob hudi nevihti vzel sina iz zakajene koče, kjer je popravljal strgane mreže, da bi ga seznanil se svojim opravilom. "Pripelji kravo!” je zavpil sinu, da-so skrivnostno donele njegove besede skozi bučanje morja, dočim se je njegova svetilka, ko krvavordeča stvar, zibala v megli. “Kravo?” "Da, ali ne vpijem zadosti glasno!” Sin je šel na dvorišče, kjer je na strani stal hlev in je pripeljal kravo iz njega. Ocean je divjal; na nebu so se podile cunje oblakov, in snežni ko-iljiči Neptunovi so se drvili proti nizki obali. Stari Freus je vzel svetilko in jo privezal kravi med roge. Tu zavpije njegov sin: “Ti hočeš izvesti obrežni rop, oče?” “Rop? Kedo pravi to? Ti pelji kravo ob obali, če potem norci mislijo, da je to ladja stražarica in zavozijo v smeri, kjer se nahaja peščena sipina, je to pač njih nesreča! In če bo potem jutri zjutraj ob obali plavalo blago, je to pač naša sreča!” Zdaj strga sin kravi svetilko izmed rogov in jo razbije ob zidu. Oče pa zavihti palico in vdari po sinu. Prihodnji dan je sin zginil, po noči ob času oseke je šel na Normandsko, stopil v vojaško službo in odpotoval v Indijo. Freus je škripal z zobmi, ko je zvedel o tem. Šel je ves divji domov. "Ti si ga podpihovala!” je zarjovel nad svojo ženo. Kati je sedela pri oknu in gledala na bobneči ocean. "Da!” je rekla tiho. Freus se je penil od jeze. Zgrabil jo je za rame. “To boš drago plačala !” “Saj bo nazaj prišel.” “Kedaj?” "Bog vedi kedaj?” Tedaj pa je preklinjaje šel ven, in zdaj se je začelo trpljenje za ubogo ženo, ki jo je čez dve leti spravilo v grob. Vše to je premišljeval Freus ta večer, ko so splavale njegove oči čez peščena tla in velike rjave omare ter se vstavile na oni podobi. Orkester divjega morja je grmeče spremljal melodijo, ki jo .je starec brenčaje prepeval: Ob morju le srečen bom kralj, kjer sivo valovje buči. In med tem se je razprostrla noč na svojem velikanskem prtu, belope-nečem se oceanu, in je položila svoje meglene roke na široko in ravno morsko obalo. V polsnu, kakor imajo ljudje na severu navado, je šel Freus iz hišice, še vedno prepevaje krasno melodijo — vedno prevdarjajoč, se bo Ii vrnil njegov sin, da prejme darove, ki mu jih je starec prihranil. In ko je pripeljal starec svojo kravo in ji privezal svetilko med roge, zdelo se mu je, da bo gotovo še enkrat videl svojega sina! Daleč na širokem morju pleše mot-nordeči svit, kakor vešča nad močvirjem, to je svetilka na prednjem koncu velike jadrnice, ki jo je opazoval že popoludne. Pelje kravo za seboj od ladje neopažen prav do tam, kjer so se vzdigovali peščeni otoki. Tu se pokaže izza peščenih nasipov in pelje žival tik ob obali. Na ladji so imeli ta plamen za luč ladje stražarice, nihče ni slutil, da je to mrtvaška sveča za celo moštvo trgovca. In ko se je pretresajoče vpitje galebov v temi spajalo z gromenjem in kipenjem oceana, je še enkrat prekorakal obalo, ker je dobro vedel, da se je sedaj smer ladje zasukala proti dozdevni stražarici — in peščena sklad pred otokom je morala zopet pokazati svojo grozo. Sivkasta svitloba je prihajala v sobo, ko se je začelo zjutraj daniti. Freus je zgodaj vstal in šel v nepremočljivi mornarski obleki in visokih črevljih na obrežje, kjer ocean, pomirjena zverina, ki je svoj plen požrla, ni več s strašno elementom lastno silo butal ob obalo. Od morja je prihajal dišeč in Pozor — farme! Zemlja je ravna in rodovitna za vs rko stvar, nedaleč od mesta. Nekaj zemlje je obdelane, drugo še vsak sam uredi ko se naseli, da bo imel lepo kmetijo ter živel s svojo obiteljo v miru in zadovoljstvu. Sedaj je tu že o-kolo 200 družin poljskih, slovenskih in čeških. Zemljišča so 4 do 5 milj od cerkve in šole, šele so vsake 2 milji. Cene so jako nizke. Kdor kupi farmo od nas lahko isto plača tekom deset let. Za pojasnila pišite danes na: ČEŠKO-AMERIKANSKA DRUŽBA, John Schauer, agent. Phillips, Wise. B. i Pooblaščeni Agent od vsih Parobrodskih Družb. za So. Chicago in okolico j'e Frank Medosh 9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, UL le en blok od naše cerkve. 4$ 4* S t 4t> 4$ 4* 51 4* t 4p 4* 4* 4fr 4p 4P 4p 4* 4P 4P 4* Popolnoma varno naložen denar -JE PRI- 111 psomu za «no 1 REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov z vsem svojim premoženjem. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obrestujejo po 4 î% O na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem. Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu. Naslov: HRANILNICA IN P0SJILNICA fr fr fr m fr t m fr fr fr fr fr fr % i fr fr it fr fr fr v Kanidiji, Kranjsko, Avstrija. Compagnije ^ Generale ^ Transalantiqne FRANCOSKA PROGA. talog na zahtevanje zastonj. Naznanjam rojakom v Ameriki, da sem v zvezi z avstrijskimi konzulati v Združ. državah in Kanadi, za to lahko izdelam notarske listine ne glede kje se stranke nahajajo. Izdelujem vse listine na kojih se zahteva notarski in konzulatni podpis in pečat. JOSIP KLEPEC, javni notar, 1006 N. Chicago St. Joliet, 111. IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KRANJSKO-SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE. 1. Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Franc Banich, 1822 W. 22 Pl.; tajnik: Ivan Zvezič, 1811 W. 22nd St.; zastopnik: Anton Gregorič, 2027 W. 23rd St. Mesečna seja prvo nedeljo. 2. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Anton Fric, 1216 Hickory St.; tajnik: Mih. Uršič, 115 Indiana St.; delegat: Ivan Jerman, 1112 N. Chicago St. Mesečna seja prvo nedeljo. 3. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: John M. Pesdertz, 1506 Centre St.; tajnik Jcs. Panian, 1001 N. Chicago St.; delegat: Martin Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 4. Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Ivan Zobec, Soudan, Minn., Box 1183; tajnik: John Lovšin, Box 1230; delegat: Franc deljo. Schvajgar. Mesečna seja drugo ne- 5. Društvo sv. Družine, La Salle, I1L Predsednik: Franc Mišjak, 1108— 4th St.; tajnik: Anton Štrukelj, 1059 Canal St.; delegat: Matija Hribernik, 1117 Main St. Seja prvo nedeljo. 7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Ivan Snedec, cor. B and Palem St.; tajnik: Ifhn Andolsh, 317 Palm St.; delegat: Jurij Thomas, 904 E B St. Seja vsakega 14 dne v mes. 8. Društvo sv. Cirila in Metoda, Jo- liet, Ul. Predsednik: John Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; delegat: Štefan Stukel, 407 Moren St. Seja tretjo nedeljo. 10. Društvo sv. Roka, Clinton, la. Predsednik: John Štefanič, 608 Pearl St.; tajnik in delegat: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Iowa. Seja drugo nedeljo. 11. Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: Franc Mrva, Box 262; tajnik: Andrej Žakelj, 356 S. ¡jjver St.; delegat: Martin Zelenšek, Jox 132. Seja prvo soboto. 12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Andrej Oražem, Sus-quehana St.; tajnik: Chas. Zalar, Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Seja drugo nedeljo. 13. Društvo sv. Janeza Krst., Bi-wabik, Minn. Predsednik: Mat. Tomec, Box 150; tajnik: Math. Vi^as, Box 107; delegat: Ant. Urih, Box 106. Seja prvo nedeljo. 14. Društvo sv. Janeza Krst., Batte, Mont. Predsednik: Peter Osterman, 709 R. E. Park St.; tajnik: John Do lene, 2128 So. Montana St.; delegat: Pavel Tomazin, Wallnut St. 2000. Se je prvo in tretjo sredo. 15. Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4708 Mat. Cvetic, 463f> Hartfield St., Pittsburg, Pa.; delegat: Mat. Klarich, 1013 E. Ohio St., Allegheny, Pa. Seja tretjo nedeljo. 16. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Trampuš, Box 306; tajnik: Math Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 17. Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planov-iek, Box 76; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 66. Seja tretjo nedeljo po 20. 20. Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Ivan Jura-jevič, 422 Bonie St.; tajnik: Peter Var-dijan, 300 So. W. St.; delegat: Paul Mukavec, 207 E. Bundy St. Seja tretjo nedeljo. 21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Ivan Ušetiičruk; tajnik: Ivan Demšar, Burdine, Pa., Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82, Vsi v Burdine, Pa. Seja drugo nedeljo. 1 -23. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: And, Hočevar, R. F. D, 2 No. 78jž; tajnik: Mih. Hočevar, R. F. D. 2 No. llj<á; delegat: Franc Spendal, Box 235. Seja drugo nedeljo. 24. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Frank Dremelj, Box 382; tajnik in delegat: Frank Keržič, Box 8, Piper, Ala. Seja drugo nedeljo. 25. Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Mihael Setnikar, 6305 St. Clair Ave. N. E.; tajnik: Jos. Rus, 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: John Grdina, 6011 St. Clair Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 29. Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Peter Rožič, 512 Lime St.; tajnik Josip Mavser, 200 Jackson St.; delegat: John Lekan. Seja prvo nedeljo. 30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsed.: Ivan Gazboda, Lau-rium, Mich.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 210 5th St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo. 32. Društvo Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Bernard Šmalc; tajnik in delegat: Josip Malnarič, R. F. D. No. 1, Box 70. Seja prvo nedeljo. 33. Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Franc Stegne, Butler St. 5242; tajnik: Ivan Filipčič, 5420 Dresden Alley; delegat: Ivan Bal kovec, 5129 Dresden Alley. Seja prvo nedeljo. 38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kan sas City, Kans. Predsednik: Marko Majerle, 413 N. 5th St.; tajnik: Peter Bižal, 413 N. 5th St.; delegat: Jos. Vouk, 615 N. Truph Ave. Seja prvo nedeljo. 39. Društvo sv. Jožefa, Riggs, la. Predsednik: Jakob Butala, Delmar Junction R. R. No. 2; tajnik: Jos. Lu-kežič, Browns, Iowa; delegat: John Skala. R. R. D. No. 2, Delmar, Iowa. Seja prvo nedeljo. 40. Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn Predsednik: Ant. Kramar, 216 —:3d Ave.; tajnik: Janez Povsha, Box 347; delegat: Fr. Miško. Seja prvo nedeljo ob 10. uri. 41. Društvo sv Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: John Bojane, 225— 57th St.; tajnik: Jos. Hočevar, 51 th. Eckert St., Allegheny, Pa.; delegat: Frank Boštjančič, 201—57 St. Seja drugo nedeljo. 42. Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mike Kozjan, 853 So. Front St.; tajnik: Anton Hren, 229 So. Front St.; delegat: Anton Papič, 159 Man St. Seja tretji četrtek. 43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Franc Petelin, 622 E. 3rd Ave.; tajnik in delegat: Mihael J. Kraker, 503 E. 3d St. Seje prvi in tretji torek. 4-1. Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Preds.: John Stanko tajnik: Karol medoš, 3523 — 95th St.; delegat: Josip Ansik, 3911 Greenbay Ave. Seja prvo nedeljo. 45. Društvo sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Predsednik: Jos. Lozar, Box 36, E. H.; tajnik: Jos. Sasek, Box 45; delegat: Nick Veržuh, Box 146 E. H. Seje 14. in 18. dne. 46. Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 729 Puntman Ave., Ridgewood, Brooklyn, N. Y.; tajnik: Ant. Pavli, 173 E. 4th St.; delegat: Franc Giova-nelli, 424 E. 15th St. Seja prvo nedeljo. 47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Franc Kozjek, 2030 W. 23d St.; tajnik: John Vukšinič, 2748 So. Trumbull Ave.; delegat: Martin Nemanich, 1900 W. 22d St. Seja drugo nedeljo. 49. Društvo Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa. Predsednik: Fr. Rogina, 4938 Hartfield St., Pittsburg, Pa.; tajnik in zastopnik: Geo. Veselič, 5132 Dresden Alley. Seja tretjo nedeljo. 50. Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Janez Mravinc, 1020 Villa St.; tajnik: Frank Mravinc, 120-746th Hartfield St., Pitts burg, Pa.; delegat: Matija Mravinc, 1154 Villa St. Seja drugo nedeljo. 51. Društvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 1004 W. Sudington St.; tajnik: Jak. Schvie, 508 Grand Boulevard; delegat: Math. Kozan, 516 Smith St. Seja prvo nedeljo. 52. Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: Alojzij Miser, 907 Holmes Ave.; tajnik: Ivan Matelič, 734 Warman Ave.; delegat: Jakob Strgar, 736 Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 53. Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Franc Barle, 1424 McAllister Ave.; tajnik: Janez Pet kovšek, 830—10th St.; delegat: Fr. Petkovšek, 718—720 Market St. Seja tretjo nedeljo. 54. Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: John Breznik, Box 54; tajnik: Frank Firšt Box 707; delegat: Franc First st., Box 707. Seja prvo nedeljo. 55. Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Ivan Volk, Box 121; tajnik: Ant. Slobodnik, Box 121. Seja četrto nedeljo. 56. Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: John Keržan, 701 Elem St.; tajnik: Anton Korošec, 506 W. Chestnut St.; delegat: Ivan Stiber-nik, 524 W. Chestnut St. Seja vsace-ga 14. dne. 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., N. Y.; tajnik: J. Zupan, 1245 Willoughby Ave.; delegat: Peter Vogrič, 799 Flushing Ave. Seja drugo nedeljo. 58. Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa., Box 66; tajnik: Jer. Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 63, Irwin, Pa.; delegat: John Bohinc, R. F. D. Box 43. Seja drqgo nedeljo. 59. Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: Martin Šuklje, Box 626; tajnik: Anton Zalar, Box 761; delegat: Ivan Maček. Seja drugo nedeljo. 60. Društvo sv Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Josip Rudolf, Box 63; delegat: Martin Pirman, Box 62. Seja prvo nedeljo. 61. Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Ivan Vlašič, 1674 Cherry St., Haselton, O., tajnik: Johi? Jerman, 619 W. Federal St.; delegat: Ivan Maletič, 309 E. Bord man St., Youngstown, O. Seja tretjo nedeljo. 62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: Ivan Pezdirc, Box 353; tajnik: Al. Sterbenc, Box 342; delegat: Frank Drašler, Box 90. Seja vsako prvo nedeljo. 63. Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik: Ivan Vidmar, E. 81th St. S. E. 3564; tajnik-Jakob Resnik, E. 81th St. S. E. 3620; delegat: Jakob Jančar, E. 81th St. S. E. 3583. Seja drugo nedeljo. 64. Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: Geo. Novak Sr., 45 Sycen-more St.; tajnik: Geo. Novak, Jr.; delegat: Ivan škof, 608 Butler St. Seja drugo nedeljo. 65. Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Franc Kolenc, 725 St. Paul Ave.; tajnik: Ivan Kmet, 384 Florida St.; delegat: Josip Zalar, 419 Clinton St. Seja drugo nedeljo. 66. Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Al. Zupančič, 3236J4 Hamaten St.; tajnik: Josip Perko, 6914 Grand Ave. S. E.; delegat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. Seja prvo nedeljo. 67. Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: M. Matjašič, 556 S. 3rd St.; tajnik: Ivan Boben, 717 S. Front St.; delegat: Ivan Simonich, 417 S. Front St. Seja tretjo nedeljo. 68. Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Ivan Mostar, Adamsburg. Pa., Box 120; tajnik: John Terbots, Box 276, Manor, Pa.; delegat: Leopold Stock, Adamsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 69. Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Montana. Predsednik: Anton Golob, tajnik: John Ramuta, Box 605; delegat: Jac. Stariha, 1711 6th Ave. N. Seja prvo nedeljo po 10. 70. Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Ivan Petrič, 1130 Pestalozzi St.; tajnik: Jos. Simonič, 1130 Pestalozzi St.; delegat: Ivan Lukežič, 2855 Lyon St. Seja tretjo nedeljo. 71. Društvo sv. Antona Pad., Goff, Pa. Predsednik: And. Jereb, Crab Tree, Pa., Box 92; tajnik: John Tome, Box 94; delegat: Jos. Draškovič, Crab Tree, Pa., Box 92; tajnik: And. Jereb, Box 92; delegat: Jos. Draškovič, Crab 72. Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Jos. Palear, Box 385; tajnik: Stan. Vesel, Box 434; delegat: Fr. Verant, Box 154. Seja drugo nedeljo. 73. Društvo sv. Jurija, Toluca, III. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik in delegat: Štefan Polič, Box 280. Seja prvo nedeljo po 15. 74. Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Štefan Lah, 1602 E. Capitol Ave.; tajnik: Ivan Ku-lovic, 1019 S. E. Grand Ave.; del.: Jos. Zupančič, 1916 E. Suart St. Seja drugo nedeljo. 75. Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Frank Ger-govič; tajnik: Ivan Sebat, 1153 — 1st St.; delegat: Frank Kunst. Seja tretjo nedeljo. 77. Društvo Marije Vnebovzete, Fo rest City, Pa. Predsednik: Franc Končar, N. Main St.; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 552. Seja drugo nedeljo. 78. Društvo Marije Pomagaj, Chi cago, 111. Predsednica: Marija Jorga, tajnica: Kat. Koenig. 2220 W. 23d Pl.; delegatinja: Marija Kobal, 1903 W.' 21st Place. Seja tretjo nedeljo. 79. Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Anton Marinčič, 1416 Sheridan Roard; tajnik: Math Jereb, 1416 Sheridan Road; delegat: Janez Treven, 818—10th St. Seja drugo nedeljo. 80. Društvo Marije Čist. Spoč., So. Chicago, 111. Predsednica: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave.; tajnica: Terezija Podlipec, 9376 Kreiter Ave.; delegatinja: Marjeta Stanko, 9619 Ewing Ave. Seja tretjo nedeljo. 81. Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Lokar, 4929 Butler St.; tajnica: Jožefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Ana Golobič, 4929 Butler St. Seja če trto nedeljo. 83. Društvo sv. Alojzija, Fleming. Kans. Predsednik: Avgust Končar, R. R. No. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; delegat: Jak. Cukljati, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Seja drugo nedeljo. 84. Društvo Marije Sedem Žalosti. Trimountain, Mich. Predsednik: Juraj Pintar, Box 96; tajnik: Jos. Starče-vič, Box 188; delegat: Peter Šikonja. Seja tretjo nedeljo. 85. Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 Globe St.; tajnica: Amalia Bombach, 478—15th Ave.; delegatinja: Marija Rohotina, 1768J4 E, 28th St., Lorain, O. Seja prvo nedeljo. Cirej, Box 33; delegat: Franc Kramar, Box 178. Seja drugo nedeljo. 95. Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Ivan Kirk, Box 46; tajnik: Anton Demšar, Box 135; delegat: Jakob Brulc, Box 197. Seja drugo nedeljo. 96. Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat. Starešinič; tajnik in delegat: John Jelovčan, Box 60. Seja drugo nedeljo. 97. Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Luka Dier; tajnik: Ivan Plesnik, Box 696; delegat: Ivan M. Knez. Seja prvo nedeljo. 98. Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: I. Okoren, 502 Moen Ave.; tajnik: Ivan Snedec, 113 Meadow Ave.; delegat: Ivan Kamnikar, 100 Davis Ave. Seja prvo nedeljo. 100. Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Ivan Mihalj, Box 93; tajnik: Josip Kaša, Box 93; Delegat: And. Lisec. Seja četrto nedeljo. 101. Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, O. Predsednik: Franc Kranjc, 1685 E. 33 St.; tajnik: Ivan Ivančič, 1658 E. 31 St.; delegat: Josip Svete, 2160 E. 28 St. Seja prvo nedeljo. 102. Društvo Novi Dom, Newark, N. J. Predsednik: Franc Intihar, 52— 7th Ave.; tajnik in del.: Ivan Intihar. 19 Bellville Ave. Seja prvo soboto. 103. Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Anton Gazvoda, 315 W'alker St.; tajnik: John Hauptman, .319 Florida St.; delegat: Leo. Sagadin, 492 Manitoba St. Seja prvo nedeljo. 104. Društvo Marije Čist. Spočetja, Pueblo, Colo. Predsednica: Julija Krašovec, 1237 Eiler Ave.; tajnica: Katarina Luksetič, 1220 Eiler Ave.; delegatinja: Jožefa Merhar, 1210 Boh-man St. Seja vsakega 15. 105. Društvo sv. Ane, New York City, N. Y. Predsednica: Ivana Stern, 424 E. 9th St; taj.: Franica Stempel, 36 Schooles St., Brooklyn, N. Y.; delegatinja: Fany Pirnat, 124—1st Ave. Mesečne seje vsako prvo nedeljo. 107. Društvo sv. Barbare. Moon Run, Pa. Predsednik: Anton Zajc, Box 61; tajnik: Franc Strmljan, Box 238; delegat: Franc Gašpari, Box 122. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 108. Društvo sv. Genovefe, Joliet, III. Predsednica: Marija Pasdertz. 1506 N. Center St.; tajnica: Rosie Brunskole, Cor. Ross & Broadway St.; delegatinja: Marija Golobič, 805 N. Chicago St. Seja prvo nedeljo. 109. Društvo sv. Družine, Aliquip--* "’a. Predsednik: Jos. Žagar, Box *u/; tajnik: Ant. Dežman, Box 181; delegat: Jakob Derglin, Box 131. Me-sečna seja vsako drugo nedeljo. 110. Društvo sv. Jožefa, Barberton, O. Predsednik: Ivan Rataj, 603 Cornel St.; tajnik: Iv. Gabrovšek, 166 Huston St.; delegat: Franc Bertocel, 112 Sterling Ave. Seja tretjo nedeljo. 111. Društvo sv. Srca Marijinega Belčič; tajnica: Frančiška Bertoncelj, 112 Sterling Ave.; delegatinja: Ant. Rataj, 643 Newell St. Seja vsako prvo nedeljo. 112. Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: Štefan Agnich, Box 924; tajnik: Jos. Agnich, Box 266; zastopnik: Math. Stonich, Box 487. Vsi v Ely, Minn. Seja tretjo nedeljo. 113. Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Ivan Klun, 615 Elgin Place; tajnik: Fr. Tanke, 4855 Washington St ; delegat: Alojzij An-dolšek, 5173 Clarckson St. Seja vsakega 13. 114. Društvo Manje Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Barbara Kambič, 542 So. 3th St.; tajnica: Mary Starašinič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Marija Butala, 768 So. 2d St. Mesečna seja vsako tretjo sobot"> y mesecu, 115. Društvo sv. Veronike, Kansas W'illiams St.; delegat: And. Spacepan. Danube St. Seja vsako prvo nedeljo. 119. Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Predsednica: Mary Koste- lec, 509 Moen Ave.; tajnica: Marija Zalar, 216 Millard Ave.; delegatinja: Ana Marentič, 109 Moen Ave. Seja drugo nedeljo. 120. Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Johana Hrovatin, Box 607; tajnica: Pavlina Osolin, Bo? 492; delegatinja: JTerezija Tomšič, Bo:. 11. Seja tretjo nedeljo. 121. Društvo Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y. Predsednica: Franca Jerina, German St. 63; tajnica: Ivana Celarec, 4 E. Casler St.; delegatinja: Marija Žehel, Mili St. 624. Seja vsako drugo nedeljo. 122. Društvo sv. Jožefa, Rock-srings, Wyo. Predsednik: Matevž Ferlič, 211 Sherman St.; tajnik: John Ko-shir, Box 555; delegat: Maks Keržiš-nik, 627 N. Front St. Seja drugo nedeljo. 123. Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Josipina Hočevar, R. F. D. 2 No. llyí; tajnica: Johana Treven, Box 334; delegatinja: Uršula Kovačič, Box 101, Lansing, O. Seja tretjo nedeljo. 124. Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Predsednik: Rudolf Maraž, 701 Virginia St.; tajnik: Martin Skala, Box 100; delegat: Rud. Maraž. Seja drugo ne-1 deljo. . i 126. Društvo sv. Martina, Mineral,1 Kans. Predsednik: Martin Dolenc, Box 24, E. Mineral, Kans.; tajnik: Pe- POZOR, ROJAKI! Spodaj podpisani uljudno naznanjam, da ako rabite dobre volnate obleke, pridite, oglejte in izberite si jih po vašem okusu, ker imam veliko novih krasnih vzorcev (samples) za obleke površnike (overcoats) po zmernih in nizkih cenah. Vse delo jamčim, ker je izdelano vse doma. Sam poskus vas bode prepričal. Za obilen obisk se kar najtopleje priporočam. FRANK ŽAGAR, krojač, 201 Jackson St., Joliet, Illinois. KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St., JOLTET, ILL. Pozor Rojakit ter Dolenc, Box 163, W. Mineral, 8o. Društvo sv. Srca Marije, Rock ■ city( Kans. Predsednica: Neža Žagar, Springs, W'yo. Predsednica: Johana . 330 Ferry St . tajnica: Mary Majerle, Šubic, Box 227; tajnica: Johana Putc, j Box 253; delegatinja: Ivana Ferlič, 211 Sherman St. Seja drugo nedeljo. 87. Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math Judnič, 504 N. Bluff St.; tajnik: Math. Golo-bich, 518 Summit St.; delegat: Math. Vidmar, 1206 N. Chicago St. Seja dru go nedeljo v mesecu. 88. Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Al-lonez, Mlch.; tajnik: Jos. Butala, Box 121; delegat: Anton Muren. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 89. Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 376 Butler St.; tajnik: Ivan Kulišič, ljac, 34 Railroad St.; delegat: Nick Erdeljac, 376 Butler St. Seja prvo nedelj o. 90. Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik: Josip Švajger, 386 So. 21st St.; tajnik: Ant. Krašovec, 478 — 20th St.; delegat: Janez Cepar^n, 21th St. Seja tretjo nedeljo. 91. Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Lovrenc Bla-žina, 313 — 3rd Ave., Rankin, Pa.; tajnik: Marko Gojtan, 31 Pine Alley, Braddock, Pa.; delegat: Math. Kozan, 332—3rd Ave. Seja drugo nedeljo. 92. Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica: Hel. Okovic, 4904 Hartfield St.; tajnica: Marija Novo-gradec, 4820 Harrison St.; delegatinja: Marija Živčič, 4925 Plum Alley. Seja vsako drugo nedeljo. 93. Društvo riderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Ant Bevc, Box 43; tajnik: Fr. Gouže, Box 715; delegat: Franc Hren. Seja drugo ne- 94. Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: Al. Orešnik, Box 163; tajnik: Franc 413 N. 5th St.; delegatinja: Ana Rit-manič, 441 Ferry St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 118. Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: John Grdin, Da-nabe St.; tajnik: M. Kramar, 2 Sc. Kans.; delegat: Franc Speiser, Box 136 E. Mineral Kans. Seja drugo nedeljo. 127. Društvo sv. Ane, Waukegan, 111. Piedsednica: Marija Turk, McAlister & 10th St.; tajnica Mary Setnikar, 1400 Sheridan Road; delegatinja: Frančiška Drašler, 1415 Sheridan Road. Seja četrto nedeljo. 128. Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, Wisman House; tajnica: Johana Škoff, 608 Butler St.; delegatinja: Ana Stanesiš, 15 Ganster St. 129. Društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr. Predsednica: Ana Bestich, 1942 So. 12 St.; tajnica: Katarina Schweiger, 385 So. 23d St.; delegatinja: Antonija Schweiger, 386 So 21th St. Seja drugo nedeljo. 130. Društvo sv. Pavla, DcKalb, 511. Predsednik: Fr. Keržič, 1428 State St.; tajnik: Fr. Masle, 1422 State St.; delegat: Anton Osredkar. Seja prvo nedeljo. 131. Društvo Marije sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Fr. Hren, Box 152; tajnik: Peter Staudo-har; delegat: Franc Miklič, Box 57. Seja po vsacem 19. 132. Društvo sv. Roka 132, Fronte-nac, Kans. Predsednik Anton Racman; tajnik: Mihael Brezovar; delegat: Ivan Kerne, Box 147. Seja drugo nedeljo. 133. Društvo sv. Ime Marije, Iron- wood, Mich. Predsednica: Hel. Marinčič, S. W. 215; tajnica: Mimi Kure, 131 Luxmore St.; delegat: Marija Mu kavec, 207 Bondy St. Seja drugo ne deljo. 134. Društvo sv. Ane, Indianapolis. Ind. Predsednica: Viktorija Zore, 749 Haugh St.; tajnica: Marija Bramor 766 King Ave.; zastopnica: Marija Gažnik, 801 Ketcham St. Seja drugo nedeljo. 135. Društvo sv. Cirila in Metoda Gilbert, Minn. Predsednik: Leo. Ku-kar, Box 426; tajnik: Franc Kosher, Box 335; delegat: Anton Erčul. 136. Društvo sv. Družine, Willard Wis. Predsednik: Jos. Tomšič; tajnik; Franc Perovšek; zastopnik: Ign, Česnik. 137. Društvo sv. Antona Pad., Aurora, Minn. Predsednik: John Kostelc; tajnik in zastopnik: Peter Staudohar. Seja vsako prvo nedeljo. 138. Dr. Marije Vnebovzete, Imperial, Pa. Predsednik: Anton Bizjak tajnik: Alojzij Tolar, Box 242; zastopnik: Jožef Zupanc. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj** in firnežev. Izvršujejo se vsa bar» varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Second-Hand peči prav poceni, AŠA VELIKA zaloga peči za gretje za mehek in trd premog, kuhinjske peči in drugih je popolna. Tu najdete nekaj za vas. Vsaka peč je bila popolnoma popravljena ter je sedaj popolnoma v dobrem redu. Mnoge so tako dobre kot nove. Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. M, B. Schuster Young Building. Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111. njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. Metropolitan Drugstore N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois. Slovanska lekarna Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku. POZOR, ROJAKII Hoderuo gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por* terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« 7Uio in prodajal dišeče smodke. - j Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St 'I. W. Phone 825. Joliet, m Če trebate peč vam damo eno po jako nizki ceni. Barrett Hardware Co. N. Ottawa St. Joliet, Illinois 'pféCZEñirrom- 'r CToTHES,^ Rhpjtte them, TIT S T * cToZo/es, Ç/pntfÇ, TRUE.- Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo te izkušene delavce. Joliet Steam Dye House (Straka & Co.) 642-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488. Branch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Ste. Tom Stefancich N. W. Phone 392. 1000 N. Chicago St., Joliet, 111». Gostilna Kadar se želite okrepčati, dojdit* k meni, da vam postrežem a finimi pijačami