Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/Ill Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%, 2994 in 2050 VENEC Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in .0.349 za insernte; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Zakaj tako! Evropa zopet vznemirjena Nemške zahteve po reviziji mirovnih pogodb vznemirjajo njene sosede Bruselj, '20. avg. fr. Ko so zvezne velesile se- prebivalci teh krajev z 85% večino dali svoje gla- stavljale mirovne pogoje za Nemčijo, so si morda ; sove krščanskim socijalcem in socijal-demokratom, J nekateri izmed vodilnih državnikov bili v svesti, da ; torej strankama, ki sta obe imeli v svojem volilnem je lažje dobiti od Nemčije podpis za izvršitev mi- programu zahtevo po samoodločbi in po plebiscitu, rovne pogodbe, kot pa končno izvršitev. Zato so Če bo Belgija to pokrajino velikodušno dala nazaj nekateri takrat tudi predlagali, naj se Nemčija de- ! nemškemu Mutterlandu, bo pred vsem svetom na finitivno razdeli v dve samobitni državi, češ, samo sijajen način (»kazala, da je ona dežela prave svo- tako bo mogoče obvarovati Evropo pred nemiri | bode. če pa noče, potem se naj Belgija zaveda, da vsaj za gotovo dobo let. Sedaj se vidi, da je to bila je vprašanje Eupena in Malmedyja gnusna rana na iluzija. A nikdo ni pričakoval, da bo Nemčija de- i belgijskem značaju. set let po podpisu mirovne pogodbe začela tako j Belgijci so imeli sami vedno zelo težavne no- sklenjeno ofenzivo proti vsem točkam dokumenta, ki j tranje boje med flamsko skupino in med Valonci. ga je podpisala. Tako slišimo izza meje, da bo j Jezikovno vprašanje jim torej ni tuje. Zadnja leta i Nemčija zahtevala revizijo svoje meje napram Polj- j so v tem pogledu postali zelo širokogrudni in čudne : ski, da bo eventuelno predlagala zopetne olajšave bi bilo, če bi nemških teženj ne razumeli, pri plačevanju Youngovih reparacijskih plačil, da Seveda so krščanski socijalci in socijalisti v ( bo pri vsej priliki nastopila strogo v vprašanju na- isti meri začudeni, ko naenkrat slišijo, da so jih ' rodnostnih manjšin, pri čemer so seveda mišljeni ; podpisniki Eumedske proklamacije proglasili za pri- ' Alzačani in Lorenčani v Franciji, da bo kategorično j staše plebiscita, oziroma med vrstami celo za ire- i zahtevala, naj se ji vrnejo v tej ali oni obliki kolo- j dente. Vandervelde in grof Theunis in baron de j nijalni mandati. Torej ofenziva na celi fronti. In Bruckhere bodo že morali v javnosti dezavuirati te ! pri tem seveda niso pozabili ne šlezvika in ne svoje nepoklicane pristaše. ozemlja, katerega bo zgodovina poznala pod ime- i Nadalje zveni zelo tragi-komično, če danes tlom »Eupen Malmedy«, ki je v versajskem miru j Nemci apelirajo na kavalirstvo Belgijcev in na njih bilo priklopljeno kraljevini Belgiji. ! ljubezen do pravice in do svobode, ko so pa leta Nemčija vzdržuje v tem malem ozemlju raz-- J 1914 hladnokrvno pomandrali belgijsko narodno ne- borito iridentistično propagando. Tako so dosegli, i odvisnost, na katero so ravno sedaj pred sto leti ! da se je celo v skupščini pokrajine Liittich govorilo | slovesno prisegli s svojim podpisom, ko so nadalje I o potrebi novega plebiscita za te kraje, »ki so ' rušili po Belgiji brez vsake potrebe dragocene kul- nemški po rasi in nemški po kulturnih tradicijah«. ! turne slavbe in kulturne institute, in ko so imeli Najznačilnejši je pa svečani proglas, katerega ; v načrtih, da v slučaju zmage Belgijo lepo prilepijo so isti dan in pod skupnim podpisom prinesli štirje j k svoji državi in tako potisnejo svoje meje do mor- nemški časniki, ki izhajajo na tem teritoriju. Pro- ske obali. klamacja, ki je sestavljena v običajnem feldwebelj- I Danes prevladuje v Evropi resnično globoka j skem tonu, pravi, da je bil plebiscit, ki se je vršil j želja po miru. V Belgiji, ki je v vojski veliko trpela, j leta 1920, velika komedija. Eupen in Malmedy ho- I je stremljenje po miru naravnost vtelešeno v na- : četa nazaj k Nemčiji. To da sta dokazala pri zad- 1 rodovo življenje. Težko bo kje najti državo, ki per- > njih državnozborskih volitvah leta 1929. Takrat so ' spektive vojske tako sovraži kot Belgija in Belgijec ' Avdiienee in sestanki na Bledu Kralj sprejel v avdijenco predsednika vlade in škofa dr. Rožmana Dr. Korošec na Sledu Redko kdaj je kdo pri nas načel vprašanje kulturnih izmenjav med Belgradom, Zagrebom in Ljubljano tako rekoč iz praktičnega stališča. Včeraj smo objavili zanimivo »Pismo i z Belgrada«, iz katerega posnemamo dosti žalostnih in skorajda neverjetnih novic, ki so stare skoraj dvanajst let. Če sc je naposled s trudom posrečilo zastopniku Jugoslovanske knjigarne doseči z nekaterimi belgrajskimi knjigarnami sporazum, na temelju katerega bodo imele odslej slovensko knjigo v zalogi in v izložbi — reci, po dvanajstih letih skupnega življenja v eni državi — je sicer opaziti na tem malenkostnem uspehu razveseljiv upliv in učinek novega duha jugoslovanstva, ki se širi v naši državi, neverjetno pa je na drugi strani obnašanje belgrajskega tiska v tem vprašanju. Naši kulturni referenti tožijo, da nočejo belgrajskii časopisi za nobeno ceno odstopiti ped prostora za stalno poročanje o slovenskih kulturnih zadevah. Zares čudno pojmujejo belgrajski listi ogromno delo sedanje vlade, ki stremi za medsebojnim sporazumom in složnim sodelovanjem vseh tvornih elementov v država. Zares čudno jc tako pojmovanje: saj diši obnašanje belgrajskega tiska skoraj po tem, kakor da v njegovih očeh Slovenci sploh nismo tvoren element v državi oziroma da nam ne gre beseda niti za to, tla afirmiramo svoje vsakdanje kulturno življenje. Ne le naš dopisnik o kulturnih zadevah, nešteto drugih ljudi, ki so prišli v Belgrad z najčistejšim srcem, je doživelo pri podobnih poskusih pri belgrajskih listih, kadar jc šlo za slovensko kulturo, enako bridko razočaranje in polagoma je vsem upadel jioguin, stvar je prišla nekako v navado in odklonilno stališče belgrajskega in v nekoliko manjši meri tudi zagrebškega tiska v slovenskih kulturnih zu devah je bilo brez vsakega komentarja — morda v nadi v boljšo bodočnost — molče sprejeto. Pri tem je do danes ostalo in izgleda, da tudi boljša bodočnost. k>i nam je naposled — mislimo politično — nastopila, stvari nikakor ne bo spremenila. Treba je pa premisliti, da ima n. p r. »Slovenec« že leta in leta stalno poročevalsko službo prav za kulturne zadeve Srbov in Hrvatov, kajti preko vseli dvanajstletnih različnih političnih konstelacij, je od nekdaj živela v nas zavest, da more le medsebojno stalno spoznavanje in kulturno sodelovanje roditi boljšo in lepšo bodočnost naše države. In baš naš belgrajski poročevalec za kulturno rubriko je eden tistih, ki se je z vso vnemo — od nikogar pozvan — vglobil v srbsko kulturno življenje, zlasti v srbsko slovstvo in umetnost — ter že leta in leta vztrajno poroča o vseh važnejših pojavih na tem polju. Je li med Srbi in Hrvati eden sam, ki bi se bil posvetil izključno spremljanju našega kulturnega življenja? Nikakor si ne moremo misliti, da bi bilo v interesu zaželjenega medsebojnega sporazuma in složnega dela za procvit naše države postopanje belgrajskih listov, ki načeloma odklanjajo poročanje o slovenskem kulturnem življenju. Treba je to jasno in glasno poudariti. Baš v tem je treba takojšnje in temeljite obuditve tistega pravega jugoslovanskega duha, ki veje iz kraljevega manifesta. Kulturni stiki med srbobrvatsko kult ur no sfero na eni in slovensko na drugi strani so danes rahlejši nego med nami in Kitajem. In to po tolikem času skupnega življenja v eni državi! Zakaj tako? Tega si dober patriot nikakor ne more tolmačiti. Še manj pa inteligent. Še man.j, pravimo, ker je naposled nepobitna resnica, da poročajo slovenski listi, da pišejo slovenske revije stalno o vseh kulturnih pojavih pri Srbih , in Hrvatih, da posvečajo tem pojavom še večjo pozornost nego svetovnim kulturnim pojavom }n vse to iz lastne iniciative, vztrajno in iz vsega srca. Srbi in Hrvati pa postopajo baš nasprotno. Čc prenesemo zadevo na čisto kulturno polje, nastane vprašanje: ali se imamo samo mi Slovenci česa učiti pri Srbih in Hrvatih, oni pa ničesar pri nas? Ali bi tako pojmovanje položaja ne bilo nekoliko čudno? To vprašanje je važnejše nego bi si kdo mislil. Treba ga je razčistiti in zdaj je na naših kolegih v Beigradu in v Zagrebu, da nam odgovorijo. Upamo, da ne bodo prešli z molkom preko tega poziva, ki je ne le popolnoma upravičen, ampak v einincntneni interesu razmaha Ideje kulturne vzajemnosti južnega slovanstva. Ali pa je naša kultura v očeh belgrajskih listov morebiti manjvredna? Dunajska vremenska napoved. V severnih Alpah in na vzhodnem robu Alp manj oblačno. Na jugu pa bo jasno vreme trnjalo dalje. Zagrebška vremenska napoved. Pretežno jasno, od časa do časa se bo oblačnost večala, toplo. Bled, 20. avg. p. Danes predpoldne je bilo v Parkhotelu živahno kretanje ministrov, slično kot v predsedništvu vlade v Belgradu. S prihodom predsednika vlade na Bled, se je vse politično življenje preneslo sem. Od 7 zjutraj je predsednik vlade z ministroma Srskičem in Uzunovičem odšel na sprehod po parku do jezera, Toplic in Zdraviliškega doma. Ministri so se živahno razgovarjali do 9. Dopoldne ob pol 10 je prišel poveljnik 4. ar-madne oblasti general Toma Matič, ki je prišel z vlakom. Takoj je poiskal predsednika vlade, odšel je v Parkhotel. Matičev prihod je zasebnega in prijateljskega značaja. Hotel je pozdraviti svojega starega znanca in prijatelja predsednika vlade generala Petra Živkoviča. Ob 10 je predsednik vlade odšel v Suvobor, kjer ga je Nj. Vel, kralj sprejel v avdijenco, ki je trajala eno uro. Ob tri četrt na 11, predno se je predsednik vlade vrnil v Parkhotel, je prišel iz Ljubljane minister za gozdove in rudnike dr. Anton Korošec, ki se jc hotel snoči vrniti v Belgrad, pa je prišel danes na Bled, da se sestane s predsednikom vlade, da se razgovorita o poslih resora za gozdove in rudnike, V spremstvu dr. Korošca sta prišla pisatelj Franc Finžgar in vseučiliški profesor dr. Slavič. Takoj za dr, Korošcem se je pripeljal iz Ljub- Belgrad, 20. avg, m. Jutri prične deseti, jubilejni kongres jugoslovanskega učiteljstva. 2e danes je na belgrajskih ulicah opaziti živahno vrvenje, kajti kongresa se učiteljstvo udeležuje v impozanl-nem številu. Samo iz Slovenije je prišlo na kongres do danes zvečer okrog 200 učiteljev in učiteljic. Kongres bo eden izmed najpomembnejših z ozirom na spremembo pravil in na smernice bodočega delovanja UJU. Slovenski učitelji so se nastanili v Dijaškem domu. Danes ves dan je zasedal širši izvršilni odbor in razpravljal o resolucijah, ki naj se predložijo kongresu, ter o izvolitvi novega odbora. Kljub dolgotrajnim posvetovanjem, pa v mnogih stvareh ni prišlo do sporazuma. Predvsem se niso sporazumeli glede volitve predsednika. Sejam širšega odbora predseduje Petrovič. Od Slovencev sodelujejo Škulj Andrej, Kobal Josip, Zupančič Drago, Dimnik Ivan, Hren Anton in Sestati Dušan. Na seji so se sprejele nekatere resolucijc. Med njimi so važne resolucije, ki se tičejo materijclnega položaja. Predvsem so razpravljali o predlogu prosvetnega ministrstva, ki upravlja 18 milj. fond Jo-vana Oavriloviča. Prosvetno ministrstvo je pripravljeno iz tega fonda dati 2 in ,pol milj. brezobrestnega posojila za učiteljske zdravstvene domove. Po- ljane novi ljubljanski škof dr. Gregor Rozman, ki je prišel na poziv pravosodnega ministra Srskiča, da položi prisego. Kot poslednji je prišel iz »Wilsonie« minister Schvvegel. Ob 11 ie prišel predsednik vlade iz dvora in se pozdravil s prisotnimi. Nato se je umaknil v Parkhotel, kjer je imel dolgo konferenco z ministrom dr. Korošcem. Ob pol 12 sta minister dr. Srskič in škof dr. Rožman odšla v »Suvobor«, kjer sta bila takoj sprejeta ob t pri kralju v avdijenco. Škof dr. Rožman je tu na slovesen način prisegel na svojo novo pastirsko dolžnost. Predsednik vlade, ministra Uzunovič in dr. Korošec so se odpeljali na izpre-hod. Po 12 so se vrnili v Parkhotel. Minister dr. Korošec se je popoldne vrnil v Ljubljano, odkoder odpotuje v Belgrad. Predsednik vlade in ostali ministri ostanejo še par dni na Bledu. Popoldne ob štirih je predsednik vlade v svojem apartementu v Parkhotelu sprejel angleškega poslanika Prince, ki ga je prišel pozdravit. Ob 4 se je vrnil minister za prosveto Srskič, nakar sta bila z ministrom Uzunovičem sprejeta pri predsedniku vlade. Pri ministru Schweglu so bili v »Wilsoniji« na obedu prosvetni minister Srskič, bivši minister dr. Kramar in prof. Spinčič, bivši poslanec iz Kastva, ki je tudi gost ministra Schvve-gla. leg tega se bo UJU dal na razpolago Frankopanski grad v Crikvenici, ki ga ima zasedenega sedaj vojaštvo. V resolucijah se zahteva nadalje, naj bi se v Belgradu ustanovil centralni šolski muzej, v katerem naj bi bila stalna pedagoška razstava. Najvažnejša je izjava, ki jo je na današnji seji podal predsednik Petrovič glede materijalnega položaja učiteljstva. Izjavil je, da tnu je ob priliki posebnega sprejema prosvetni minister Maksimovič dejal, da se bo moralo stanje učiteljstva vsekakor izboljšati. Če bi uradniški zakon nc bil sprejet, in bi se materijelno stanje ne rešilo ugodno za učiteljstvo, bo izdal poseben zakon o materijalnih prejemkih učiteljstva. Za kongres je izšla posebna številka »Narodne prosvete«, osrednjega organa UJU. Številka je posebno lepo urejena in ima prispevke najbolj agil-nih delavcev na prosvetnem polju. V uvodu prinaša resolucijc s prvega učiteljskega kongresa pred desetimi leti. Na tem kongresu sc jc namreč izvršila združitev vseh jugoslovanskih učiteljskih društev. Jutri dopoldne se bo v vseučiliški dvorani svečano otvoril kongres, nato bodo polrebne volitve. Dnev-. ni red je zelo obsežen in bo trajal tri dni. Ob II l dopoldne bo prosvetni minister otvoril učiteljsko | razstavo^ se ničesar bolj ne boji kot pa vojnih groženj. Tudi v Nemčiji vemo, da obstoja prav iskreno in globoko vkorcninjeno pacifistično gibanje. Seveda bo morala Nemčija najprej vojne hujskače v svoji sredi pomiriti To nepretrgano nezadovoljstvo, ki prihaja od one strani Rena, in ki se oglaša pri vsaki priliki in ki je vedno močnejše, čim večje koncesije sc Nemčiji dovolijo, ustvarja ozračje, ki jc resnično že nervozno. Ne vemo, če bodo države lo mogle mirno prenašati. Na ministrstvih se resno pogovarjajo o potrebi, da bivše zavezniške velesile enkrat zopet stopijo pred evropsko javnost z izjavo, ki bo to ne prestano vrenje enkrat ustavila. Mussolini je znal najti besede, katere so imele to magično moč, da sc žuborenjc nemškega nezadovoljstva in izigravanje južno-tirolskega vprašanja radikalno obustavile. Zakaj se to ne bi posnemalo? Belgijska vlada natančno ve, da je spričo tega položaj Bruningove vlade za enkrat zelo težak. Brii-ning si je pridobil delno zaupanje inozemstva. V slučaju, da po volitvah ostane kancler, bo pa moral, ležko ali ne, povedati Evropi, da je Nemčija pri pravljena sodelovati v sedanji Evropi, eeludi s pričakovanjem v duši, tega ji nihče ne brani, da bodo enkrat prišle prilike, ki bodo bolj zanjo govorile, kot pa sedanje. Pariz, 20. avg. AA. Le Temps« priobčuje članek, v katerem se sklicuje na izvajanja Herriota v listu »La depeche loulouse«, ki je izrekel bojazen, da bi Nemčija utegnila razviti nevarno propagando za revizijo mirovnih pogodb. List potrjuje to na ziranje Herriota in pravi, da se jc sedaj obistinila svoječasna napoved, da Nemčija ne bo izkoristila predčasne izpraznitve za prepotrebno zbližanje med obema narodoma, pač pa da bo lo povod za nove zahteve. Osšavka bavarske vSade Miinchen, 21). maja. as. Bavarski kabinet je danes popoldne odstopil. Seč mcscccv se je ministrska predsednik dr. Held in zu njim stoječa ljudska stranka trudila, da bi odpravila deficit v bavarskih financah, končno pa jc sledila zgledu nemške vlade in skušala doseči nove davke / zasilno odredbo. Zato jc kabinet padel. Socialni demokrati, kj so najmočnejša stranka opozicije, so zahtevali, da se z zasilno odredbo določeni davek na klavno živino ukine, pri čemer so jih podpirale radikalne kmet-ske organizacije Bauernbunda, kateri zopet pa je zahtevaj, du se uradniške plače, ki so bile zvišane pred tremi leti, znižajo za 25%. Pri glasovanju je bila zasilna odredba odklonjena z (»2 proti 58 glasovom. Nato je najprej finančni minister prijavil svoj odstop, ministrski predsednik dr. Ileld pa jo potem prijavil demisijo vse vlade. Vladajoča stranka, to jc bavarska ljudska stranka, prepušča sedaj opoziciji, da napravi red v financah. To stori tem laže, ker se v bavarskem deželnem zboru ne more ustvariti nobena večina proti bavarski ljud. stranki Tardieujeve politične naloge Pariz, 20. avg. AA. Veliko pozornost političnih krogov so povzročili reporterji pariških listov, da bo Tardieu vodja francoskega odposlanstva na skupščini Društva Narodov. Poročilo je dokaj verjetno, čeprav tajništvo Društva Narodov šc nima o Panevropi. Predsednik francoske vlade si nadalje tri vprašanja. Najprvo mu gTC zato, da bi olajšal stališče Francije radi poslcdic Briandovega načrta o Panevrop, Predsednik francoske vlade si nadalje prizadeva vzpostaviti italijansko-francoska pogajanja z osebnim stikom z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Grandijem. Naposled bi Tardieu rad srečal nemškega ministra za zunanje zadeve Curtiusa radi razgovora o najnovejših dogodkih, ki so skalili francosko-nemške odnošaje. Konferenca na Plitvicah Zagreb, 20. avgusta. AA. Na PlitvičkHi jezo-rih so se sestali v hotelu Plitvide 15. t. m. jugoslovanski in madjarski odposlanci, da razpravljajo o likvidaciji lastninskih in finančnih vprašanj, ki so v zvezi s trianonsko pogodbo. Vodja jugoslovanskih delegatov je dr. Lujo Bakotič, načelnik ministrstva za zunanje zadeve, člani so dr. Stanko Er-hartič, šef oddelka v ministrstvu za zunanje zadeve in dr. Milorad Laškarin, svetnik ministrstva za notranje posle. Madjarski delegaciji načeljujc Aleksander Blaha, državni podtajnik v ministrstvu za notranje zadeve, člani so dr. Bela Czatary, svetnik ministrstva za notranje zadeve, dr. Pal Szcbesthyen, tajnik ministrstva za zunannje zadeve in dr. Imrc Erney, tajnik ministrstva za notranje zadeve. Nov jugoslovanski parnik Hamburg, 20. avg. as. Motorna ladja Zmaj«, ki je bila dovršena za Jugoslavijo pri nemških ladjedelnicah v Hamburgu in ki je j lani meseca septembra pri prvi poskusni vožnji • deloma zgorela, je sedaj zopet popravljena ter j jo bodo jutri |hi prvi poskusni vožnji prepeljali s Jugoslavijo. Jubilejni kongres UJU Delo širšega izvršilnega odbora — Resolucije Španija na novih potih Potreba po ustavnem življenja se čuti vedno bolj — Delovna zveza med Španijo in južno-ameriškimi državami Madrid, 20. avg. ps. Popolnoma v skladu z prejšnjimi poročili o gospodarski krizi, ki divja po Španiji in katere ne bo mogla rešiti sedanja vlada, ampak nova, ki bo postavljena zopet na ustavni podlagi in ki bo v resnici imela zaupanje celega naroda, so se pojavile zopetne težkoče pri stabilizaciji pesete, ki so strmoglavile finančnega ministra in ga prisilile, da je zaprosil za demisijo. Narodno gospodarstvo danes ni aritmetičen problem,' stvar, pri kateri soodločuje psihološki moment zaupanja ali nezaupanja. Berenguerjeva vlada, četudi se trudi, da bi bila poštena in potom razvoja pripeljala Špansko nazaj v ustavne vode, ne uživa nikakega zaupanja ne na znotraj, ne na zunaj. Narod ne ve, kaj bo jutri. Inozemstvo ne more imeti pojma, kaj se bo v Španiji zgodilo. Berenguerjeva vlada, akoravno, kot smo rekli, poštena in marljiva, ne predst avlja nikakih tradicij, ki bi jo vezale s prošlostjo, in nima nikakega programa, ki bi jo vezal na bodočnost. Šele ko se bo odločila, po nasvetu Santiago Albe, grofa Romanones, mar-kija Alchuzemas, da izvrši nove volitve in uvede narod potom ustavnega sodelovanja v gospodarske probleme, šele potem bo mogoče misliti na rešitev pezete. Španski kralj brezdvoma čuti nalogo časa, io bo ob svoji uri posegel zopet v državno življenje. Na drugi strani pa opažamo, da se zopet z vidno močjo pojavlja staro stremljenje, ki ga je vojaka zadušila in era Primo de Rivere začasno ttglušila, da išče Španska svoje zveze ne tostran Pirenej v Evropi, ampak onstran Atlantika pri svojih jezikovnih sestrah v Južni Ameriki, ki so še nedavno bile njene kolonije. Tja jo vežejo krvne vezi, kulturne tradicije, gospodarske potrebe. Sedaj, ko se korakoma približujejo časi ustavnega življenja, ko se bo Španija prenovila, se pogosto diši v vseh krogih, da se Španija ne sme vezati na Evropo, ki zgublja čas med vojskami in pacifističnimi pokreti, ki se alternativno menjavajo, ampak naj sledi klicu morja, ki ji odpira na jugu pot v prekoatlantiške zemlje, kjer živi in dela rod njenega rodu. Prvolcrat se je ibero-amerikanska skupnost pokazala v septemberskem zasedanju pri Zvezi Narodov. Vaš dopisnik je dobil popolnoma gotove informacije, da je stal za tem načrtom zelo duhoviti in priznano zmožni Španski veleposlanik v Parizu Quinones de Leon. Delegat Čilske republike, prebrisani Villegas je takoj zgrabil za to misel in predlagal, naj se južnoameriške države zvežejo med seboj v praktični politični in gospodarski zvezi. Sestavil se je osrednji odbor petih delegatov, ki morajo do 1. septembra 1930, torej že v nekoliko dneh, predložiti definitivne predloge, kako bi Ee moralo doseči praktično sodelovanje recimo pri skupnem zastopstvu pri Društvu Narodov, ali v pogledu enotne carinske politike, Tako izgleda, da se bo na prihodnji seji Društva Narodov na jesen pojavil nov blok latinskih držav, katerega bo vodila Španija, samo če bo znala do tega časa prepričati svoje latinske sestre, da se hoče vrniti nazaj na ustavno pojmovanje državnega življenja. Dokazov za to ne manjka. Braziljanski delegat na mednarodni delavski konferenci je smatral za potrebno, da posebej povdari veselje Brazilije, da more v Ameriki zastopati »zgodovinske tradicije in rasne čednosti bivše velike in slavne metropole«. Govorice, da se španski kralj pripravlja na obširno potovanje po južni Ameriki, se vedno bolj širijo. Sicer je to njegov stari, predvojni načrt, a značilno je za sodobno mednarodno politiko, da se je baš v momentu, ko Briand zbira razdra-pane evropske države, Španija odločila, da poišče svoje stare sinove onstran morja. Pred par tedni je imel tukaj zelo dobro obiskano zborovanje vseučiliški profesor Vosconcellos. Govoril je o bodočnosti Španije. »Odkar se je Španija omejila na izključno evropsko politiko, je n|en vpliv vedno bolj padal in siromaštvo naraščalo. Mi moramo zopet ven nazaj' v svet, kamor so naši pradedje zanesli našo kulturo. V južni Ameriki imamo milijone ljudi, ki so se razvili v samobitne državne enote, a ki ne zanikajo krvnih vezi in ki bodo voljni dati stari materi mesto, ki ji pripada v njih sredi.« V Španiji se pripravljajo veliki dogodki, tiho, neopaženo. če bo Španija imela može, ki bodo razumeli duh sodobnega časa in ugodne prilike, ki se za Španijo pripravljajo, potem bomo videli zra-sti na jugozapadu Evrope nKurjer Poljski« članek, kii v njem pravi mod drugim: konferenca bo samo agrarna in se bo ba-vlla s či-sto tehničnimi vprašanji. Največje razburjenje proti skupni fronti agrarnih držav proti industrijskim državam je nastalo v Nemčiji, ki bo s svojo dosedanjo politiko naposled dosegla to, da .bodo agrarne države dejengko' izvedle svoj .zamislak o skupini agrarni fromti. Socijalnodeinokrarfska stranka v Nemčiji se'je1 posebno ostro zaletela v politiko ministra za prehrano Schieleja. Istočasno pn se Nemčija ne ozira na nevarnost, ki ji preti odtod, da nc reagira na bojkot nemškega blaga v Nizozemski in da tudi ne upošteva okolnosti o skorajšnji prekinitvi trgovinskih odnošajev s Finsko. List veti dalje, da bi morala Nemčija ravnati drugače in na mesto razburjenja z blagohotnostjo spremljati napore, ki so posvečeni poljedelstvu in ki hočejo premostiti sedanjo agrarno krizo. Listi nadnlje opozarjajo na članke v nemškem časopisju, ki so javno razglašali, da Nemčija odklanja redne trgovinske odnošaje s Poljsko, češ, da je konzum v Nemčiji nazadoval. Sedaj, ko naj posebna konferenca popravi ta položaj, se pa v Nemčiji razburjajo. Zopet francosko-italijanska pogajanja Belgrajske vesti Belgrad. 20. avgusta, z. V Belgrad je prišla romunska mešana komisija, ki bo obenem z jugoslovansko mešano komisijo z ministrom za trgovino Dernetrovičem na čelu, delala na realizaciji sinajskega sporazuma. Belgrad, 20. avgusta, z. V soboto bo v Belgradu konferenca gospodarskih krogov, na kateri se bo obravnavalo vprašanje prepovedi tranzita našega grozdja skozi Madjarsko v Češkoslovaško. V slučaju, da Madjarska do gotovega časa ne bi ukinila te prepovedi, so belgrajski krogi odločeni, da razglasijo bojkot madjarskega blaga. Belgrad, 20. avgusta, z. Danes se je vršila konferenca med ministroma Frangešem in Dernetrovičem. Pozneje je imel minister Demetrovič razgovor z predsednikom Narodne banke Bajlonijem in z ravnateljem izvozniške družbe GottLiebom. V trgovinskem ministrstvu dokončujejo zakon o delniških družbah. Zakon bo gotov do konca tega meseca. Beograd, 20. avg. AA. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje g. Nikola Preka se je danes vrnil v Belgrad z daljšega odmora in je takoj prevzel dolžnosti svojega resora. Kralj Karol odlikoval Mussolinija Rim, 20. avg. AA. Rumunski kralj je odliko-«al predsednika italijanske vlade Mussolinija z najvišjim rumunskim redom Karola I. italijanski vojni minister na Krasu Gorica, 20. avg. Italijanski vojni minister general Gav.zeru je dospel v Gorico, odkoder sc je takoj podal na Kras. tla prisostvuje tam velikim vojaškim vajam. Ko je v Dornbergu sprojeJ raport vseli generalov in častnikov, se je zopet odpeljal v Rim, Rim, 20. avgusta, ff. Fašistični tisk objavlja sledeč napolslužben komunike: i Za italijansko pa tudi zn mednarodno javnost je v sedanjem trenutku največjega pomena izjava g. Herriota, bivšega predsednika levičarske vlade in šefa svobodomiselnega kartela v Franciji, dn on in njegovi tovariši danes občudujejo fašistični režim. Dasi mi g. Ilerriotu tega prav nič ne verjamemo, pa jemljemo z zadoščenjem na znanje, da danes Francija priznava potrebo, da se z nami sjiorazume. V tem oziru je g. Beauinarchais, francoski poslanik v Rimu, že imel več razgovorov z italijansko vlado, izjavljajoč, da je Francija pripravljena proučiti pogoje sporazuma glode vseh afriških problemov kakor tudi skleniti z Italijo generalni pakt prijateljstva in arbitraže. Vendar pa Francoski jesenski manevri Pariz, 20. avg. as. Veliki francoski manevri v Loreni, ki bi se imeli odgodili radi razsajajoče epidemije med otroci, se bodo vršili, kakor piše »Malin«, skoro v isti obsežnosti, kakor so se prvotno nameravali. Manevrov se bo udeležilo namesto 24 pehotnih bataljonov 23, namesto 12 lovskih bataljonov 9, namesto 3 lahkih topniških polkov 2, dočim se bo konjenica in težko topništvo udeležilo vaj v prvotno nameravani moči med Nancyjem in Lunevillejem, kjer se bo zbiranje čet pričelo že prihodnje dni. Iredentistična demonstracija Catania. 20. avg. Semkaj je dospelo 500 Maltežanov, članov malteške filharmonije, pod vodstvom bivšega malteškega nacionalističnega [loslanca Delia. Bili % so od župana, fašistične stranke in prebivalstva sprejeti z demonstrativnim navdušen jem. Kntanijski župan Gri-maldi jc malteški »filharmoniji« izročil italijansko trobojnico s fašističnim znakom. Boj za izpraznjena mesta pri DN Ženevi!, 20. avg. as. Za izpraznjena tri mestu v Društvu narodov, zn katera se imajo meseca septembra vršiti nove volitve, je 8 držav predlagalo svoje kandidature. Odstopijo namreč Kanada, Kuba in Finska. Namesto Finske 1h> stopila najbrže Norveška, namesto Kube pa Guateniala, dočim se za sedež Kanade pogajajo južna Afrika. Irska, Portugalska, Grčija, Kitajska in Belgija je Francija dala italijanski vladi vedeti, da jo skrbi, kakšno stališče zavzema Italija s ozirom na mirovne pogodbe. Italijanska vlada je dnla na to vprašanje izčrpen odgovor. To vest sporočamo zaenkrat brez vsakega komentarja dokler se ne pojasni, s koliko točnostjo odgovarja faktu. Od druge strani se izve, da je fašistični režim v pourparlerjih z g. Beaumochaisom izrazil željo italijanske vlade, da hi antifašistična kampanja v Franciji prenehala, da nc bi francoski tisk moralno podpiral emigrantov in da bi sc pravilno in resnično pisalo o Italiji, ki se čedaljebolj politično in gospodarsko okrepljuje ter je po zadnjih statistikah »napredovala za nad 2 milijardi in 17 milijonov lir na poti svoje stalne ekonomične neodvisnosti« — katero nekoliko nerazumljivo frazo podajamo tu dobesedno. Edinost Nemcev in Italijanov Rim, 20. avg. as. Vodilni italijanski listi razpravljajo danes o vprašanju upravne reforme v Društvu narodov. Poudarja se, da se italijansko stališče popolnoma krije z nemškim in da gre v glavnem za tem, da se prepreči nevarnost popolnoma enostranskega angleško-Iraiicoskega birokra-tiziranja v vodstvu Društva narodov. Listi obžalujejo predvsem, da Društvo narodov ni odpravilo tajne diplomacije. Italijanski predlog zahteva, da se število namestnikov generalnega tajnika zviša na pet in da se pri vodstvu poslov Društva narodov pravičneje vpoštevajo vsi narodi, zastopani v Društvu narodov. Razen tega ostro nastopajo proti ustvarjanju stalne poklicne birokracije v Društvu narodov, ter zahtevajo, da morajo uradniki Društva narodov v svoji lastnosti kot uradniki prenehati, pripadati oni narodnosti, ki jo zastopajo. Društvo narodov ne sme obstojati zato, da zagotovi kariero nekaterih uradnikov. Institucija Društva narodov ni ustvarjena za uradnike, temveč uradniki za institucijo. Jugostov^bolgarshi odnošaji Sofija, 20. avg. as. Danes je ministrski predsednik Ljapčev sprejel angleškega poslanika Water-lowa. Cuje se, da sta se menila o jugoslovansko-bolgarskih odnošajih. V poučenih krogih se trdi, da je bila neresnična vest neke dunajske agenture o tem, cla bi bil angleški poslanik interveniral pri zunanjem ministru Burovu radi razpusta maceuon-skih revolucionarnih organizacij. Tudi je neresnično, da bi se bil angleški poslanik v lej zadevi zgla-sil tudi pri kralju Borisu, Razstava jug. učiteljstva v Belgradu Belgrad, 20. avg. m, Ob priliki kongresa UJU s« vrši razstava jugoslovanskega učltel;stva v sa-borni šoli, Na razstavi so razstavile vse šole Jugoslavije iz vseh predmetov. Razstava, ki je zelo dobro organiilrana, je razdeljena na skupine. Skupine so te-lei 1. Risanje In ročna dela (kart^naža, modeliranje, lesni izdelki, lepljenje, rezanje, pletenje, vezanje itd.). V tem oddelku vzbuiajo posebno pozornost domžalski slamniki in ovite steklenice. 2. V drugi sobi so razstavile specialne Jole, n. pr, iola za man) nadarjene, slepe in gluiioaeme otroke. Razstavile so pomožne šole iz Ljubljane in Maribora, gluhonemnica v Ljubljani, zavod za slepe v Kočevju in Zemunu. Razstavili so razne tabele za preskušnjo inteligence otrok Zelo zanimivi »o dnevniki doživljajev, ki sn ilustrirani in izrezani il dnevnikov teh otrok. 3. Oddelek za deška ročna dela in risanje. Posebni oddelek tvorijo v miniaturi izdelana prometna sredstva. Pozornost vzbuja izdelek 7. in 8. razreda dekliške ljudske šole pri rv. Jakobu v Ljubljani, Opazilo se je, da v Srbiji nc poznajo ovitkov za risbe. Linorezi prve deške šole v Ljubljani so edini te vrste na razstavi. V sobi, kjer s« razstavljeni izdelki učiteljskega tečaja v Belgradu in na Krku, vzbujajo pozornost, ker kažejo, da te naslanja ves pouk nn rokotvorni pouk. 4.. Oddelek podmladka Rdečega križa je razstavil med drugim veliko karto Jugoslavije o razširjenosti članstva naraščaja Rdečega križa. V Jugoslaviji jc 2010 organizacij. 5. V tej sobi so šolske lekarne in higienične potrebščine za šole, sredstva za učila, ki jih učenci naredijo sami. 6. Poseben oddelek tvorijo umotvori učiteljev umetnikov. Od Slovencev je razstavil samo Franc Zupan. 7. Najbolj zanimiv je oddelek za ženska ročna dela, ki ga je uredila učiteljica ga. Fleretova. Vidi se, da ves pouk v ženski ročni stroki stremi ža tem, da se uporabljajo izključno narodni motivi. Posebno pozornost vzbujajo bele vezenine iz šole v Krškem. 8. Spisni oddelek obsega jezikovni pouk. Tukaj je razvidno, da v Jugoslaviji samo na Bledu šolska mladina izdaja svoj list, ki ga Izključno urejuje mladina sama in tudi prispevki so od otrok samih. List se imenuje »Naša mladost«, ki ga izdajata 7. in 8. razred na Bledu. 9. Sokolski oddelek, ki naj bi služil za propagando sokolstva med učiteljstvom. 10. Dalje sledijo vse učne knjige za ljudske šole in mladinska literatura. Tu so zastopani vsi listi od »Angelčka«, »Zvončka« in »Vrtca« dalje, Na stopnjišču so slike vseh šol savske in dravske banovine. 11. V zgodovinskem in zemljepisnem oddelku so razstavljeni razni zemljevidi in reliefi, ki so jih izdelali učenci sami. Eden izmed najlepših umotvorov je relief kraljevine Jugoslavije, ki so ga izdelali učenci 5. razreda v Ormožu. Dalje vzbu-janjo pozornost reliefi šole na Viču, ki predstavljajo soško dolino, Primorje, Koroško ter vse banovine in vse dele sveta. Šola iz Gospiča je razstavila zgodovino orožja v miniaturi: buzdovan kraljeviča Marka. Na razstavi je tudi statistika, ki jo je izdelalo učiteljstvo dravske banovine, ki pri kazuje razvoj šol od 1. 1918. do 1930. Oddelek za pouk v prirodi je organiziral predsednik ljubljanske sekcije Skulj. Razstava je vzorno prirejena in napravi najlepši vtis.. Vodstvo razstave je v rokah g. Flereta in prosvetnega ministrstva, ki so jima bili dodeljeni učitelji Mlekuš, Rupnik, Banič in Leveč. Kakor je razvidno, so razstavo organizirali sami Slovenci, ki tudi sicer prednjačijo v delu. Čudo tehnike London, 20. avg. AA. Z dogotovitvijio ve. Likega loka na sydneyskem pristaniškem mostu se je snoči zaključila največja etapa v gradnji tega mostu. Ta lok je najdaljši in daleko najtežji jeklen lok, kar jih je bilo do zdaj postavljenih. Zgradili so ga angleški inženerji in je stal 6 milij. funtov (1.6 milijarde Din). Njegova največja razpetost meri 1650 čevljev (okoli 550 metrov). Gradili so ga z obeh strani hkrati; vsaka polovica tehta po 14.000 ton. Celotna dolžina mostu znaša 3770 čevljev (okoli 1200 m). Na mostu je prostora za štiri proge električne cestne železnice, za šest prog voznega prometa, pločnika nu obeh straneh pa sta široka po 10 čevljev (3.20 m). Kapaciteta prometa je 168 vla-kov, 6000 vozil in 40.000 pešcev na uro. Kompromis v tekstilnem sporu Pariz, 20. avg. AA. Po razgovoru med ministrom za delo in zastopniki delavstva ter lastniki tekstilnih tvornic je začela generalna stavka na severu popuščati. Delavci so predlagali kompromis, po katerem naj se vprašanje povišanja plač odgodi do oktobra; na ta predlog bodo delodajalci danes odgovorili. Kaj je v Galiciji Varšava, 20. avg. as. Iz vzhodne Galicije pri« hajajo zopet vznemirljive vesti. Mesto Lvov je bilo včeraj zopet več ur odrezano od sveta, ker so bile prekinjene vs etelefonske in brzojavne zveze. Poljski listi zahtevajo, da je treba napraviti konec vsta-škemu postopanju Ukrajincev in da morajo poljske oblasti nastopiti proti njim z vso strogostjo. Ludendoff se bo že drugič ločil Monakovo 20. avgusta. AA. Tu krožijo vesti o tem, da se namerava admiral Ludendorff ločiti od svoje druge žene. Uradni list priobčuje v tej zvezi sklep obeh zakoncev, da hočeta odslej samostojno upravljati svoji premoženji. Tak sklep je uvod k razporoki. General Ludendorff se je ločil od svoje prve žene pred nekaj leti in se je poročil z dr. Matildo von Kemnitz. Druga Ludendorffova žena je bila znana ultrafašistka, ultrafeministka itd. Ludendorffovi prijatelji so pripisovali nesrečne poteze generalu v politiki v zadnjih letih močnemu vplivu te žene nu svojega soproga. Šahovski turnir Llegge, 20. avg. as. Danes sc je igralo prvo kolo šahovskega turnirja. Rubinstein je premagal Colleja po indijski otvoritvi, Sultan kan pa je premagal Sultana Beieffa. Remis so ostale partije A h ues-Niemco-vič, Rctti-Thomas in Cze-piorka-Marshall. Partija Tartakower-Weenink pa se je |>o polurni mojstrski igri prekiuila v goizipijii ki je ugodna za Tartakovveria,