LipO j in I o kot ja i LISTI Cl\IE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA - LETO IX ŠTEVILKA 82 DECEMBER 1981 Povečati kmetijsko proizvodnjo JO s -'šč t dneva v dan je hrana dražja. Se dražja bo, če jo bomo morali esn ažati. Zaradi tega dejstva moramo priti do množičnega ter za-stnega družbenega spoznanja, da je pomembno dosledno Uničevanje zemljiške politike, da je izredno pomemben nos do vsakega hektarja plodne zemlje in kako potrebna so m j< zadevanja za še produtkivnejšo kmetijsko proizvodnjo. To so tni družbenopolitični aktivni. Zato pa moramo temeljito Jnati razmere na področju ^tijstva tudi v občini — kak-Ipomen in vlogo ima, kje so emi in ovire za njegov ra-N^i- Pomembno je, da spoz-"lo razvojne možnosti in podamo usmeriti to vedno po- za kmetijstvo manj primerna. Nedvomno je tudi razdrobljenost kmetijske proizvodnje čedalje očitnejša. Do sedaj smo storili bore malo, da bi se zmanjšala, zato bo nujno začeti z urejanjem zemljišč, je bilo poudarjeno v razpravi. Nedopustno je tudi, da so zaradi lastništva zemljišč ta slabo ali samo na pol obdelana, na področju gozdarstva pa bo nujno ravno pri kooperantskih odnosih napraviti več reda. Dogovorili so se, da je potrebno ob razpravah o poročilu o stanju kmetijstva in gozdarstva v občini čim preje izoblikovati skupni program družbene in politične akcije v občini, za kar so odgovorni izvršni svet in drugi organi in organizacije, ki delujejo na področju kmetijstva in gozdarstva. (Nekoliko poglobljenejši prispevek o kmetijstvu v naši občini bomo objavili v prihodnji številki časopisa). Na seji so spregovorili o aktivnosti mladih v sistemu socialističnih samoupravnih odnosov in menili, daje delo zveze komunistov tudi stalno delo z mladimi. Vendar ni najboljše povezanosti med osnovnimi organizacijami ZSMS in ZK. Poskušali so najti vzroke za nedelo mladih v nekaterih okoljih in ugotavljali, da moramo enkrat že zagotoviti (v nekaterih okoljih) enakopraven položaj mladincev v družbenopolitičnem sistemu. Če se bomo v vseh sredinah zavzeli in pritegnili mlade ljudi, potem bomo še vedno ostajali le na pol poti — pa naj bo to v krajevni skupnsti, v socialistični zvezi, v zvezi sindikatov, v delegacijah in samoupravnih organih. Torej prva naloga je vključiti mlade v vse organe, družbenopolitične organizacije in delegacije. Za to je prilika ob skorajšnjih volitvah. Seveda pa bodo morali mladi vzpostaviti še neposrednejšo povezavo s svojo bazo, to je z osnovnimi organizacijami v združenem delu in v krajevnih skupnostih. Srečno novo leto! Spet je leto naokrog. Leto naporov in prizadevanja, uspehov in tudi neuspehov, zmag in tudi porazov, veselih in žalostnih trenutkov. Minilo nam je v trenutku — en sam večji korak, pa že pozabljamo prejšnjega. Leto, kot so bila prejšnja, a vendar drugačno, stabilizacijsko. Spet delamo obračune.. Vse bo ostalo v nas kot prijeten (morda zoprn) spomin, spominjali pa se bomo samo »najmočnejših" doživetij. Ti koraki let so pri mnogih od nas že pravi tek. Še ob Novem letu se ne ustavimo, saj je to vendar čas, ko je treba postoriti tisoč stvari: kupiti darila, napisati čestitke, pripraviti slavnostno večerjo, okrasiti stanovanje... Če naj bo novoletni čas čas takih in drugačnih obračunov, pa še ne pomeni, da se ne smemo za trenutek ustaviti in razmisliti: Ali smo z nadzvočno hitrostjo svojega vsakdana res tako idealno ravnali v tem letu, da se je splačala? Se je! Mogoče smo kaj tudi zamudili? Kaj neponovljivega? Upamo, da ne! Če pa smo, tega ne bomo v letu, ko bo treba še bolj pohiteti, še bolj prijeti za delo. In lepi trenutki in zadovoljstvo so tudi ob delu. Veliko sreče, zdravja, uspehov in lepih trenutkov v novem letu 1982! UREDNIŠTVO n nov a * j; Št iridesetletnica ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade. Za ta Praznik je bila v občini vrsta slovesnosti. Najveličastnejši je bil zbor j Pripadnikov JLA v nadih enotah, kjer so podelili priznanje, odlikova-10 n|a in napredovanja posameznikom in pohvale najboljšim enotam , (fotografiji). i z! jeljf Na predvečer je bila v Cankarjevem domu svečana akademija. Na )0Ć Srečanju vseh struktur, ki so vključene v splošni ljudski odbor in vpr trg družbeno samozaščito, so podelili priznanja in napredovanja pripadnikom teritorialne obrambe ter rezervnim starešinam. Predsednik komiteja za SLO in DS Jože Perpar je FRANCU KRANJCU izročil zvezno plaketo ZRVS in ZDRAVSTVENEMU DOMU priznanje republiškega sekretariata za LO. Občinska skupščina pa je domu JLA podarila kinoprojektor. Prireditve, govori, predavanja in srečanja so izpričala trdno odločitev, da nadaljujemo začrtano pot. Poročilo 10 Sklada 2a gradnjo šol in VVZ °a bi delo na šolskih objektih v Logu in Borovnici potekalo Moteno, se je izvršni odbor v času od meseca maja do izgrad-•obeh šol srečeval z vrsto problemov, ki jih je moral skupno z ftniringi intenzivno in pravočasno reševati. Izdelava analiz po latnih finančnih sredstvih v višini 22.000.000 din za dokon-'je šol v Logu in Borovnici je bila predstavljena občanom, de-'Cem in Ljubljanski banki. Z odobritvijo dodatnih sredstev je Jad z izvajalci del pravočasno sklenil anekse k obstoječim po-bam in s tem omogočil, da so dela na finalizaciji potekala oteno. -^ajalci del so se v zaključni fazi "evali z operativnotehnično pro-"latiko, kar je povzročilo, da je pri '"fenem pregledu obeh objektov P več pripomb. Tehnična prevze-'ki sta bila zadnji teden v mesecu H ^stu, sta obvezovala izvajalce so morali odpraviti vrsto po-e tr ^Jkljivosti. ral* v redn'rn poukom in uporabo trfli i - prostorov so na žoli Log pričeli »9 ^četku septembra. Kuhinja in te-,i iiadnica še nista bili gotovi in so se (hr* a izvajalcev še nadaljevala, v mejo ti Jjf spetembru in oktobru. Tudi do-isk1 Jtelji opreme so zamujali z roki. lk2 Crana otvoritev objekta v začetku '%ru je zaradi nedokončane žute ureditve morala biti preložena p, november. ^bveze iz tehničnega prevzema 'udi za šolo v Borovnici obvezo-I®. izvajalce za odpravo po-^jkljivosti in po odpravi le-teh so z ^'m poukom v novih prostorih pri-, Pred otvoritvijo šole, ki je bila 26. tatr '§'embra. oba objekta izvršni odbor J*no z uporabnikom in inženirin-^ vrši pregled funkcionalnosti in Nit, ete ter odpravlja zapažene po- lni« - jv. Ločljivosti. Izvajalčeva garancij-;ki i l°bveznost je dve leti. stoV J6kta bosta definitivno zaključi ko bo zaključen finančni del avdacija) in usklajen z dejan- skim vgrajenim stanjem posameznih izvajalcev. Planirano je bilo, da bo do zaključka prišlo že meseca novembra in v mesecu decembru izdelana anliza po posameznih objektih med projektiranim (pogodbenim) vgrajenim stanjem in posredovano preko občinskega glasila občanom! Ker izvršni odbor s strani inženiringov omenjenih podatkov še ni prejel, bo analizo posredoval v mesecu februarju in s tem podal tehnične in finančne podatke za posamezna objekta S sprostitvijo šolskih prostorov v stari šoli Log je bilo omogočeno, da izvršni odbor prične z deli za adaptacijo le-teh za potrebe VVZ Izvršen je ogled prostorov, določen namen in v delu je pripis del, ki ga je potrebno pripraviti za minimalna dela, da bi prostori lahko služili novi funkciji. Zaradi težav z denarjem so dela leta 1981 izpadla (rebalans plana) in se bodo pričela v januarju — februarju. Enak problem je nastal s sprostitvijo prostorov v šoli Borovnica in se bo z minimalnimi deli pričelo po pridobitvi potrebnih sredstev O tej problematiki in pridobitvi tehničnih podatkov bomo razpravljali na prvi seji IO v mesecu januarju. IZVRSNI ODBOR SKLADA ŽA GRADNJO ŠOL IN VVZ Slavnostno odprta šola Log-Dragomer Pomemben dosežek Vsako praznovanje je obeleževanje nekega posebnega dogodka in vsak praznik pomeni za neko skupnost posebno pomemben dogodek. Takšno je bilo osrednje občinsko praznovanje dneva republike, ko smo slavnostno odprli novo osnovno šolo Log-Dragomer. »Delovni ljudje in občani smo ponosni na ta dan in veseli, da ga lahko praznujemo z novo. delovno zmago, ki jo upravičeno lahko uvrščamo med pomembne dosežke naše skupnosti. Pridobili smo novo vrednoto, ki ne pomeni samo, da je naša občina bogatejša za skoraj 8 milijard dinarjev (starih), temveč pomeni novo zmago družbenega dogovarjanja in sporazumevanja in dokazuje visoko zavest delovnih ljudi v združenem delu, ki so znali oceniti pomen te ustanove in kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja zbrali potrebna sredstva in mladini dali možnosti in pogoje vključevanja v dober proces vzgoje in izobraževanja,« je na osrednji občinski proslavi z otvoritvijo nove šole za dan republike poudaril v slavnostnem govoru predsednika OK SZDL Janez Pečar. Predsednik skupščine sklada za gradnjo šol in VVZ Jože Čuden pa je orisal »rojevanje« novega hrama učenosti. Pionirji so v kulturnem programu pokazali, kaj so se naučili že v novi šoli. dragomerski mešani pevski zbor pa je še popestril slavnost. (Več o gradnji šol v poročilu IO sklada) Srečno in uspešno v letu 1982 vam želijo skupščina in izvršni svet družbenopolitične organizacije samoupravne interesne skupnosti občine Vrhnika Tomaž Grom novi predsednik OK SZDL Delegati so na programsko volilni seji občinske konference SZDL, ki je bila 24. decembra, pregledali delo konference in njenih organov v preteklem letu Obravnavali so resolucijo o družbenoekonomski politiki občine v prihodnjem letu in sprejeli tudi programske usmeritve za svoje delo v prihodnjem letu. Sprejeli so dopolnjena pravila občinske konference in dopolnjen pravilnik o pode- ljevanju srebrnih priznanj osvobodilne fronte. Za naslednje dvoletno mandatno obdobje so soglasno za predsednika izvolili Tomaža Groma, podpredsedniku Alojzu Sivki in sekretarju Mladenu Sumini pa podaljšali mandat. Obširneje bomo poročali v prihodnji številki. Doseči večjo produktivnost Vsekakor bomo'morali v prihodnjem letu doseči večjo produktivnost Naši niso uspeli V Domu JLA v Ribnici je bilo regionalno tekmovanje »Mladost v besedi in spretnosti« s sodelovanjem ekip iz Ribnice, Kočevja in z Vrhnike. Na žalost predstavniki naše občine niso imeli sreče pri reševanju testov pred začetkom tekmovanja in so zasedli šele peto mesto po točkah. Prvo mesto je pripadlo OK Ljubljana-Šiška in V. P. 2480 iz Ljubljane z osvojenimi šestimi točkami. Drugo je bilo Kočevje s petimi, kolikor jih ima tudi tret-jeuvrščena ekipa Ljubljana-Vič. kot smo zapisali v resolucijo in ravno pri tem moramo iti v smelejšo orientacijo, saj mora naša produktivnost znotraj OZD bolj narasti kot jo predvideva republiška orientacija, je bilo poudarjeno na 6. seji odbora za izvajanje gospodarske stabilizacije pri izvršnem svetu, ko so obravnavali predlog občinske resolucije družbenoekonomske politike v občini za leto 1982 In kljub temu, da sta naši glavni delovni organizaciji po izvozu v svoji panogi daleč nad povprečjem, bodo izvoz še povečevali. Tudi pri porabi moramo napraviti bistvenejše premike — izhajati bo treba iz dejanskih potreb in nenehno preverjati kaj je narejenega iz teh sredstev, so menili. Razpravljali so o osnutku dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 Soglašali so z investicijsko naložbo v Fenolitu, s katero bodo postopno odpravljali zastarelo tehnološko proizvodnjo. NAŠ ČASOPIS DECEMBER 1! Globoka rana Ne, ni mogoče! Preprosto ne more biti res. Upanje, upanje, upanje!? Še zadnji kanček upanja se je razblinil, ko so imena v tišini polzela na zaslonu. Stisnilo nas je, prav vse nas. Solz ni bilo mogoče zadržati. Skoraj vsakdo je koga poznal. Kako je bilo šele domačim! Tragična letalska nesreča je zarezala globoko rano. V letalu je bilo tudi pet naših občanov: Mojca Stržinar Marija Žos Evica in Dore Šiberl Dragica Mavsar A/a|/ najdražji, naši sosedje, znanci, prijatelji, ljudje, s katerimi smo se srečevali. Ni jih več med nami. Kruta in boleča resnica! In čeprav je bila za vse nas na prvi delovni dan v tem zadnjem mesecu leta ta novica težka in nedojemljiva, smo zavedajoč se, da se kolo življenja vrti dalje, pomagali. Pomoč in skrb je v prvi vrsti namenjena svojcem ponesrečenih, predvsem pa otrokom. Šiber'ovi trije so v naročjih starih mam. Žosova se držita očeta. Pomagajo jim sorodniki, sosedje, znanci, v prvi vrsti tudi Skupnost socialnega skrbstva. Mame in očeta ni mogoče nadomestiti. S pomočjo in pozornostjo pa jim le lahko ublažimo bolečino. Marija Žos Dragica Mavsar Mojca Stržinar Evica in Dore Šiberl V spomin na tragično preminule je bila ob dnevu vrnitve preminulih v domovino v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki odprta knjiga žalosti. Vanjo se je vpisalo in izrazilo sožalje svojcem več kot dva tisoč občanov. Skupščina občine In družbenopolitične organizacije so svojcem ponesrečenih občanov izrekle globoke in iskrene izraze sočustvovanja in sožalja. SOŽALNE BRZOJAVKE PREDSEDNIKU SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Sa dubokim bolom smo primili vest o teškoj avijonskoj nesreči koja je zadesila vaš grad i celu našu zemlju. Povodom te tragedije primite najdublje izraze saućešča vi i članovi obitelji poginulih od kolektiva koji se nalazi na radu u vašoj republici Vojna pošta 2953/21 Zagreb Naših skupnih prijateljev ni več. Vam, občanom in svojcem tragično preminulih na Korziki, izrekamo delavci Kompasa naše globoko sožalje. Opštinski odbor SUBNORA Vrhnika Tužna vest o velikom gubitku u avionskoj katastrofi na Korzici ožalostila je sve pionire i omladinu kao i Štab za podizanje spomen — obeležja Bošku Buhi i ostalim palim pionirima borcima na Jabuci — Prijepolje. Naša žalostjo tim veća što su i naša saradnja i poznanstvo prisutna sa pionirima omladincima i borcima Ljubljane, Šiške i Vrhnike, kao i Slovenije. Izjavljujemo saučešće u ime pionira i omladine, kao i ŠTABA ZA IZGRADNJU SPOMEN OBELEŽJA BOŠKU BUHI I OSTALIM PIONIRIMA PALIM U NOB-U — JABUKA, PRIJEPOLJE. »Teden obrti 81« Drobno gospodarstvo dopolnjuje industrijo Pospeševanje razvoja samostojne osebne obrti, ki je primerno opredeljeno tudi v dogovorih tega srednjeročnega obdobja, zasluži prav v sedanjem času stabilizacijskih prizadevanj še posebno pozornost. Drobno gospodarstvo lahko v veliki meri dopolnjuje industrijo. Kljub naglemu razvoju drobno gospodarstvo še vedno zaostaja za potrebami tako gospodarstva kot tudi občanov, saj še vedno primanjkuje kvalitetnih obrtnih izdelkov pa tudi storitev in drobnih uslug, ki jih občani vsak dan potrebujejo. Še posebnega pomena pa je pospeševanje proizvodnje tistih izdelkov, s katerimi nadomeščamo potrebe po uvozu, ker se na ta način drobno gospodarstvo vključuje v prizadevanja naše družbe za doseganje manjše odvisnosti od uvoza. »Ob prizadevanjih za izpolnje- s svojo pestrostjo iznenadila in vanje v občinskem planu določenih usmeritev in izvajanju nakazane politike pa bo moč še čvrsteje uveljavljati vlogo, ki naj jo ima drobno gospodarstvo v naši družbi vrhniško obrtno združenje, ki se že doslej lahko pohvali z zglednim in prizadevnim delom pa bo tudi v bodoče ob enaki ali pa še večji zagnanosti prispevalo k odpravljanju vseh tistih pomanjkljivosti, ki zavirajo hitrejši razvoj na tem področju,« je na otvoritvi razstave izdelkov in prikaza dela samostojnih vrhniških obrtnikov dejal predsednik občinske skupščine Vladimir Mejač. Razstava »Teden obrti 81« je hkrati opozorila na možnosti, ki se nam nudijo pri zadovoljevanju naših vsakodnevnih potreb po teh izdelkih oziroma storitvah. To potrjuje tudi številen obisk razstave — ogledalo si jo je več kot 2500 občanov. Tolikšno zanimanje je bilo najbrž tudi zato, ker so se obrtniki prvič predstavili s svojo dejavnostjo, ki smo jo do sedaj le površno poznali, čeprav predstavlja že sedaj pomemben del našega gospodarstva. Nedvomno pa bo v prihodnje napravljen še korak naprej. Razvoj obrtne dejavnosti v naši občini temelji na planu obrtne dejavnosti do leta 1985 z Jubilej Obrtnega centra »Če se ozremo okoli sebe, so rezultati našega dela vidni na vsakem koraku. Prebarvana fasada polepša hišo in kraj in zvečer, ko se prižgo luči v številnih blokih na Vrhniki in v okoliških krajih ter javna razsvetljava razsveti naše ulice, smo ponosni, da smo opravili veliko družbeno koristnega dela in s tem prispevali k zboljšanju našega in družbenega standarda.« To so besede direktorja Obrtnega centra Jožeta Krašovca ob praznovanju jubileja — 20-letnice Obrtnega združenja, ki hkrati povedo, s čim se ukvarjajo in da so v teh dvajsetih letih opravili veliko dela. uvedli norme, ki so bistveno prispevale k produktivnosti. Letni in petletni plani so jim postali gonilna sila. »Z Danes 43 delavcev opravlja pleskarska in elektro-instalaterska dela. V začetku pa je bila njihova dejavnost veliko bolj razvejana. Poleg slikopleskarstva in elektroinstalater^ stva so se ukvarjali tudi s pečarstvom, steklarstvom, čevljarstvom, dimnikarstvom, imeli so brivnico in česalnico ter pekarno in slaščičarno. K njim se je priključil še računovodski biro, triinšestdesetega leta pa so odprli Še knjigoveznico. Tako so obča- večanjem produktivnosti smo morali razširiti tudi naše poslovanje. Pridobili smo nove poslovne partnerje, še posebej velja omeniti posluh IUV, saj so nam večkrat nudili delo v zimskem času, da smo lahko ublažili izpad proizvodnje. Leta 1977 smo se še samoupravneje organizirali. Osebni dohodki pa so postali še bolj Pregledali so uspešno prehojenih dvajset let nom nudili praktično vse storitve. Kaj kmalu so jih začele pestiti najrazličnejše težave, tako kadrovske kot finančne, še posebej pa pomanjkanje dela v zimskih mesecih. V knjigove-škem, brivsko-frizerskem in čevljarskem obratu so večkrat zaključili poslovno leto z izgubami. Zato so jih 1964. leta ukinili, 1966. leta pa opustili dimnikarstvo in 1973. leta zaradi prehoda gradbene zasteklitve na industrijsko zasteklitev tudi steklarski obrat. Istega leta so peki ugotovili, da zaradi dotrajanosti peči niso več kos naraščajoči potrebi po kruhu na Vrhniki in v okolici. Odločili so se, da se priključijo sorodnejši delovni organizaciji — k Žitu — Ljubljana. To je bil prvi korak, saj smo dobili novo moderno pekarno. Ko so ostali tako maloštevilni, se je njihova težnja za dvig produktivnosti še povečala. V elektro obratu so odvisni od rezultatov dela in ustvarjenega dohodka,« poudarja Jože Krašovec. Ko zaključujejo jubilejno leto in stopajo v novo desetletje,*pa niso brez načrtov in želja. O tem pravijo: »Kljub temu, da bodo naši rezultati tudi vnaprej odvisni od pridnosti naših rok, ker je naše delo pretežno ročno, si želimo izboljšati pogoje dela in posodobiti naše proizvodne prostore, da bomo vsaj v zimskem času, ko delamo v delavnici, izenačeni z delavci v industriji.« Prepričani so, da bodo v bodoče še bolje delali in uspešno sodelovali z vsemi poslovnimi partnerji. Na svečanosti, ki so jo imeli delavci Obrtnega centra, pa so jih ravno naročniki njihovih storitev še posebej pohvalili. To pa je zanje najbrž tudi največja garancija, da jim dela ne bo zmanjkalo. elementi do leta 2000, ki ga je občinska skupščina sprejela februarja 1980 v pripravi katerega je aktivno sodelovalo tudi vrhniško obrtno združenje. V tem planu so nakazane možnosti nadaljnjega razvoja obrtne dejavnosti, obenem pa ugotovljene tiste dejavnosti, ki jih štejemo kot deficitarne, med katerimi so čevljarstvo, krojaštvo, šiviljstvo, ko-vaštvo in podkovaštvo, servisne delavnice za gospodinjske stroje ter radijske in TV sprejemnike, delavnice za popravilo kmetijskih strojev, za mizarske storitve ter avtomehanike. Ob vsestranskem sodelovanju občine pri urejanju prostorske —urbanistične problematike, odpiranju možnosti pridobivanja lokalov, ustrezno davčno politiko, pa bo možno v dokajšnji meri to deficitarnost ublažiti. V interesu boljšega izkoriščanja delovnega časa obrtnikov in ne nazadnje tudi v interesu (j, čine kot družbenopolitič ^ skupnosti pa bi bilo nujno da . govina na področju občine | sluhne potrebam in prizade^ njem obrtnikov, da bi se zaloL s takimi repromateriali, ki L naša obrtna dejavnost vsalV dnevno potrebuje pri svojem oL lu, je bilo slišati ob Tednu obL To bi bilo toliko bolj potrebij, ker obrtna dejavnost samoslf nih obrtnikov predstavlja ne; nemarljiv delež v strukturi spodarstva v občini. Tako I letu 1980 znašal celotni prihoi 225,7 milijona din, dohodek 69,2 milijona. Davki in prispi so v istem obdobju znašali 1, milijona din. Nadalje kažejo fr datki, da predstavlja prihodek^' obrtne dejavnosti 27 pdstotK3' vseh prihodkov občinskega p|9 računa, medtem ko znaša der v družbenem proizvodu občf'1 5,4 odstotka. Mi Na predlog delavskega sveta tozd »Gozdarstvo« Vrhnika in komisije za podeljevanje priznanj in odlikovanj je delavski svet Gozdnega gospodarstva Ljubljana pred dnevom republike podelil Skupščini občin« Vrhnika najvišje priznanje Gozdnega gospodarstva Ljubljane — PLAKETO ČASTI IN POSEBNIH ZASLUG. V obrazložitvi poudarjajo, daje Skupščina občine Vrhnika s svojimi organi v preteklih letih zelo veliko in pomembno prispevala k razvoju ifj popularizaciji gozdarstva in gozdarske dejavnosti ter k dobrim odnO: som med kmetijstvom in gozdarstvom. Prav ob podpori občinske skupščine in njenih organov ter, jasno, ob sodelovanju DPO, so uspeli napraviti na tem območju pomemben razvojni korak in doseči višjo stopnjo upravljanja z gozdnim bogastvom. Še posebej je bilo pomembno sodelovanje neposredno na ekonomskem področju, predvsem pri novih naložbah. Prav širina in vsebina delegatskih odločitev in priporočil občinske skupščine in njenih organov sta pripomogli in pritegnili k uspešnemu sodelovanju, pa tudi sofinanciranju določenih objektov gozdarske narave še druge udeležence. V preteklih letih je bi izoblikovan in vzpostavljen zelo pozitiven odnos do kmetov, lastnikov gozdov, kar vse je pospešilo interes in pripravljenost povečanja in obogatitve kooperacijskih razmerij, k prvim korakom procesa združevanja dela, sredstev in gozdov in s tem k povečani in kvalitetnejši preskrbi z lesno surovino na območju Vrhnike, ki je ni nikoli preveč. Tako konstruktivno in uspešno sodelovanje, spodbujanje in usklajevanje interesov v gozdno-lesni produkcijski verigi preko delegatov skupščine občine Vrhnika in njenih organov navdaja gozdarje s prepričanjem, da bodo lahko v bodoče pri nadaljnjem razvoju in izvrševanji! zahtevnih planskih obveznosti še trdneje povezani in vraščeni v vrhniško družbenopolitično skupnost in tako še kvalitetneje prispevali k nadaljnjemu razvoju našega gospodarskega in političnega sistema socialističnega samoupravljanja. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VRHNIKA razpisuje NAGRADE INOVATORJEM IN IZUMITELJEM ZA LETO 1981 Občinska raziskovalna^kuprlost Vrhnika poziva vse organizacije združenega dela in krajevne skupnosti v občini Vrhnika, da do 31. 1 1982 prijavijo svoje kandidate za nagrade inovatorjem in izumiteljem v letu 1981. Predlog naj vsebuje poleg splošnih podatkov še: 1. podroben opis inovacije oziroma izuma, 2. opis dosedanje oziroma nameravane uporabe, 3. oceno finančnega učinka predlagane inovacije oziroma izuma. Prispele .predloge bo ocenjevala posebna komisija pri izvršnem odboru Občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika. Predloge pošljite do roka na Skupne strokovne službe SIS, Ulica 6 maja 1. Več mladih na delovne akcije Mladinsko prostovoljno delo (MPO) ja ta od vsega začetka naie socialistične družbe precej pripomoglo k razvoju le-te. Vendar pa vsesplošno ugotavljamo, da je zanimanje predvsem mladih pri naa za delovne akcije v upadanju. Zakaj? Znano je dejstvo, da je vrednotenje mladinskega prostovoljnega dela pri nas (predvsem v Sloveniji) nikakršno In da ae celotna družba ne obnaša MPD v prid, ampak celo nasprotno. Poglejmo si recimo primer Iz ene naših republik. Ko imajo npr. v nekem mestu organizacijsko pripravljeno brigado, ko razpošljejo prijavnice, se v ono brigado (50 brigadirjev) prijavi tudi po 200 brgadirjev in več!? Centri za MDA imajo v takih trenutkih težavno nalogo opraviti selekcijo iz vseh prijavljenih. Zakaj tolikšen interes? Mlad človek, ki se izkaže z delom v brigadi, ima prednost pri pridobivanju štipendije, zaposlitve, stanovanja itd____ Vsega tega pri nas ni. Imamo pa tudi pri nas Titove štipendiste, ki se zelo redno udeležujejo MOA ali pa jih sploh ni nikjer na spregled, čeprav so si prisvojili Titovo štipendijo na osnovi aktivnosti v ZSMS, vendar pa si le-to ohranjajo le z delom v šolah in določeno povprečno oceno, kriterija o aktivnosti pa tu preprosto — NE — upoštevamo več! Poleg Titovih pa imamo tu še mnogo večjo množico kadrovskih in socialnih štipendistov. Predvsem slednji bi se družbi morali oddolžiti z aktivnostjo v ZSMS pa tudi kadrovski štipendisti, kajti njihove počitniške prakse premnogokrat izgledajo kot pometanje, kuhanje kave, itd. Torej ostane vprašanje: Kako animirati mlade za udeležbo na MDA? Problem je verjetno družbenega pomena, se pa izraža tudi med mladimi. Samo primer: Če se v nekem kraju odpre nov DISCO KLUB, se govorice o tem hitro razširijo (plakati informirajo posameznike, ti pa agitirajo naprej), ko pa gre za udeležbo MDB iz naše OK ZSMS na neki MDA, se te informacije kar nekako ustavljajo, mislim predvsem na agitacijo vsakega posameznika svojemu kolegu, prijateljici. Le tako bi tudi pri nas lahko ob pravem času zagotovili zadostno število brigadirjev. Naslednji problemi se začnejo s strani staršev, učiteljev, vzgojiteljev in sploh vseh, ki vplivajo na vzgojni proces mladega človeka. Sem mnenja, da lahko vsi zgoraj omenjeni dejavniki maksimalno vplivajo na mišljenje mladih. Kako? Starši kot nekdanji brigadirji lahko svojim hčeram in sinovom opišejo brigadirsko življenje in sploh utrip na mladinski delovni akciji. Seveda se tudi mladi sami na nek način trudimo (pripravljamo razstave, pogovore), vendar pa je vse to očitno prešibko orožje v boju proti zastareli miselnosti in pa ukoreninjeni praksi: »Sine, le pojdi v šolo, da t! ne bo treba delati!« Očitno je naša družba v tem smislu zastavila premalo odločne načrte In kot celota zelo malo naredila za vrednotenje dela nasploh. Saj se recimo dogaja, da prihajamo do podatkov, da povprečni delavec v delovnem razmerju v 8 urah efektivno dela pičlih 5 ur. Znano dejstvo, boste dejali, ampak kako se temu dejstvu upreti? Z nagrajevanjem po delu. Sedaj pa nekaj drugega. OK ZSMS Vrhnika že vrsto let dokaj uspešno a z velikimi težavami organizira MDB Ivan Cankar, ki se udeležuje zveznih in republiških delovnih akcij. Kot ste obveščeni srn* letos udeležili republiške MDA ISTRA' Šmarjah pri Kopru. Priznati moramo, d brigada odšla na akcijo pomanjkljiv" ganizirana in da celo 14 dni pred odho< še ni bila popolna. To smo dosegli s' da smo se povezali z OK ZSMS Log' ki nam je »posodila« 4 brigadirje. K8* mogoče, da na vesoljni Vrhniki (rej samo v KS Vrhnika) kljub približno' živečih mladincev dobimo samo 8 dih? Je pa podobno v vseh ostalih Smo v obdobju, ko že organizi'1 MDB za udeležbo na Zvezni mladinsl" lovni akciji v letu 1982, ter lokalno ml' sko delovno akcijo v kakšni od KS v ^ Vrhnika. V ta namen smo razposlali, dhodne prijavnice za eventualne u** žence vvse OO 7. S MS, poleg teg a pa1 v KS poslali dopis, da naj pregledajo " nosti za organizacijo lokalne mladi11 delovne akcije v njihovi KS. Se bomo tudi letos spopadali s to1 nimi kadrovskimi težavami? Poskus jih rešiti vsi skupaj ter z vsesplošno sj cijo pomagajmo pri zagotovitvi za' nega števila brigadirjev. Mirko1" POGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA ODBORA ZZB NOV FRANCEM FORTUNO rudi danes ne omahujemo raznovrstnimi vprašanji, ki zadevajo vso našo družbo, se •- čujejo tudi v borčevski organizaciji. Nenehna dolgoletna ak-'ost borcev to potrjuje. Slednji čas, čas prizadevanj za ustali-gospodarstva, pa jim daje še posebno vlogo. »Pravzaprav ti nimamo drugega programa, kot ga je sprejela partija. Tako B, oge okrog ekonomske stabilizacije kot druge politične na-? 6 borci izvršujemo in jih bomo izvrševali še naprej z vsemi ' gimi. Tem nalogam bomo posvetili še posebno pozornost, 'prijeli se bomo z vsemi problemi, kot smo se do sedaj. Tudi ' les ne omahujemo, čeprav od borcev terjamo resnično aktiv-' i & Tu,pri dejanski aktivnosti pri uresničevanju gospodarske ^biljzacije pa že nastopajo določene težave. Zaradi let — pov-' "na starost borcev je 65 let — namreč niso vključeni nepolno v združeno delo in v gospodarjenje, smo pa kljub temu Svojih močeh v prvih vrstah družbenopolitičnih aktivnosti,« ori o vlogi aktivnosti občinske organizacije ZZB NOV, ki ižuje blizu 700 članov, njen predsednik Franc Fortuna. Kurirčkovi pošti. Tudi v svetu za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinski konferenci SZDL so gonilna sila, predvsem predsednik Jože Vintar — Štrnad, nekdanji partizanski kurir, je tisti, ki nosi največje breme. < efcer pa je izredno razvejana iffOva lastna dejavnost. Poleg Ja, da so delegati borčevske »jjanizacije v vseh organih, kjer Uravnavajo zadeve borcev, so p<9tede na povprečno starost e^ni v občinski skupščini, v realistični zvezi, pri ZRVS. Še tebno pa so angažirani pri Jjanju revolucionarnih tradicij. ho govorijo in bodo govorili tonavljali o naši ^revoluciji, o odnoosvobodilnem boju. Že-■ da mladina, mlade generaciji niso bile v narodnoosvobi-fcm boju, zvedo, koliko je bilo l|te krvi, koliko življenj smo iz-'ili, koliko nas je stala izboje-# zmaga. Gredo med pionir-hied vojake, sodelujejo pri Franc Fortuna poudarja, da je ena glavnih nalog na tem področju dopolnjevanje zgodovine NOB v občini. »Imamo že knjigo Karla Grabeljška — Gabra, ki opisuje Vrhniko in okolico v NOB. V njej je opisal mnogo dogodkov, dal ton glavnim dogajanjem med vojno. Vendar se je sčasoma pokazalo, da so še dejstva in dogodki, ki v tej knjigi niso dovolj in celovito orisani. Zato smo ustanovili odbor, ki je zadolžen, da to zgodo- vino dopolni, ji da celovitost. Rezultat tega je že Pasettov oris nastanka in delovanja borovniške čete. Za bo-, rovniški konec zbira podatke Dragica Turšič. Čim prej se je potrebno lotiti orisa tudi drugih krajev. Da bi prišli do najcelovitejših podatkov, smo lani vsem borcem, ki so med vojno delovali na našem področju poslali vprašalnik in tako prišli do evidentiranih dogodkov. Ti podatki pa že nudijo izhodišča za nadaljnje raziskovanje. Treba pa bo do vsakega posameznika. To pa, vemo, je zahtevno delo, ki ga bo amatersko težko zadovoljivo opraviti. Na Cankarjevi šoli že deluje zgodovinski krožek, od katerega si precej obetamo. Nedvomno pa bi nekdo moral to profesionalno delati. Drugače najbrž ne bo šlo, če hočemo celovit zgodovinski pregled revolucije.« Nameravajo zbirati fotografije vseh padlih borcev s kratkimi biografskimi podatki. Tudi to je ena od nalog, ki je ne kaže odlašati. Trudimo se, da bi v občini imeli spominsko sobo, kjer bi shranili in razstavili dokumentarno gradivo, ki ga že sedaj ni tako malo. Nedvomno si revolucionarno gibanje v naši občini to zasluži. Napravili bodo tudi katalog vseh spomenikov in obeležij. Dogodki in pomembnejši kraji iz NOB so že sedaj kar dobro obeleženi. Le nekaj jih bo še treba obeležiti. Prihodnje leto bodo na Drenovem griču postavili obeležje Kuclerjevi družini, na Pokojišču v Sebojnemu lazu, kjer je Šercerjeva brigada imela ognjeni krst ter v Razorski dolini, s katerim bo obeleženo delovanje okrožnega partijskega komiteja, kije bil leta 1942 v Razorski dolini in partizanska tiskarna v Fortunovem olni-ku. Pri spomeniku na Drči pa želijo urediti naravne terase in postaviti drogove za zastave. Naša občina je doslej podelila domicile I. tankovski brigadi, Šercer-jevi brigadi in Dolomitskemu odredu. Prihodnje leto pa bodo na predlog občinskega odbora ZZB NOV podelili domicil tudi enoti partizanskih kurirjev in vezistov, enoti, ki ni bila ravno mnogoštevilna. Odigrala pa je pomembno vlogo, saj je od začetka do konca vojne imela pomembne kurirske zveze. Ravno čez vrhniško področje so vodile pomembne kurirske poti, često so ti kurirji tudi varno vodili cele vojaške enote in partizanske funkcionarje čez svoj teritorij. Franc Fortuna je omenil tudi dobro sodelovanje s pripadniki JLA. Ob letošnjem jubilejnem letu jim v imenu občinske organizacije iskreno čestita. Ko se je pogovor nagibal h kraju, je poudarjal, da so danes borci še vedno taki, kakršni so bili med revolucijo, da se še vedno bore za razvoj naše družbe in našega samoupravljanja. Tako bodo nadaljevali, dokler jim ne opešajo moči, pravi, saj še danes, ko jih pestijo leta, ne poznajo nesklepčnih sestankov. Srečanje Cankarjevih šol v Mariboru Gotovo se še spomnite srečanja Cankarjevih šol, ki je bilo letos maja na Vrhniki. Ob obletnici Cankarjeve smrti pa so prav takšno srečanje priredili učenci mariborske osnovne šole, ki nosi ime našega rojaka. Na srečanje so povabili tudi pionirje naše šole. 11. decembra zjutraj smo se z avtobusom pripeljali v Maribor. Tamkajšnji učenci so nam najprej pokazali likovno razstavo, ki so jo pripravili v eni izmed učilnic, za tem pa so nas povabili na zares lepo pripravljeno kulturno prireditev. Postregli so nas še s kosilom in že so urini kazalci odredili čas, ko smo odšli na domove naših gostiteljev. V tem času smo navezali prve stike z njimi, bolje pa smo se spoznali med seboj šele zvečer, kajti ob 16. uri smo bili s svojim kulturnim programom na vrsti gostje. Vrhničani smo se prestavili prvi z daljšim recitalom o Janezu Mraku, nekaj odstavki iz Cankarjevih Črtic in z opisom našega kraja. Z glasbenimi in drugimi zanimivimi točkami so se za nami zvrstili še drugi »Cankarjevci« in učenci OSNOVNE ŠOLE »BRAĆA PAVLIC« iz Banja Luke. Ob koncu prireditve, ki ji je sledila čajanka s plesom, so se nam vnovič predstavili Mariborčani s folklorno in ritmično skupino. Naslednji dan smo si ogledali mesto. Najprej so nas povedli v akvarij, na katerega so lahko res ponosni. Videli smo še Jurčičev spomenik, obiskali smo kraj, kjer je bila v Mariboru izvedena prva akcija na sovražnika, in ploščo, ki so jo vzidali v spomin na izdajo prvega slovenskga dnevnika, pokazali so nam ulico, po kateri je tekel severni rob mestnega obzidja, obiskali smo pokrajinski muzej in še marsikaj zanimivega smo videli. Ker je čas za ogled mesta hitro minil, smo se vrnili na kosilo, potem pa se razposajeni in založeni z naslovi ter spominskimi darili odpravili na železniško postajo in krenili proti domu. DARINKA KODERMAN 7. B OŠ IVAN CANKAR Prijateljstvo s pionirji iz Sabca se nadaljuje Tudi naš razred je ena izmed mnogih niti v vrvi, ki veže mlade držav-'iane naše širše domovine. Oktobra so nam pisali učenci 7. b razreda OSNOVNE ŠOLE Ml-LEVE KOSOVAC V ŽABCU. V pismu so izrazili željo, da bi si radi dopisovali z učenci 7. b razreda rase Ide in tako nadaljevali tradicijo, ki JO jo pred več leti začeli njihovi starejši tovariši. Predlog smo z navdušenjem sprejeli. Že naslednji dan je razredni odbor sestavil pismo, ki Srno jim ga poslali. Kmalu so nam odgovorili. Prosili so nas za priročnik 'n slovar, ker so se odločili, da bodo vsak mesec posvetili eno razredno uro učenju slovenskega jezika. Željo smo jim uresničili in poslali SLOVENSKO — SRBSKI SLOVAR in priročnik POVEJMO PO SLOVENSKO. 14. decembra pa smo prejeli pismo z naslednjo vsebino: "DRAGI PRIJATELJI, javljamo vam se povodom teške nesreće koja je zadesila ceo naš narod a posebno bratsku republiku Sloveniju. Sa vama smo u mislima da podelimo tugu kao pravi prijatelji. Pravi Se drug oseća kada svoga druga razume, kada se sa njim raduje ili tuguje. Žao nam je tih nedužnih života koji su završili nesrečnim slučajem. posebno nam je teško kad smo pročitali da ima nastradalih iz naše pri-lateljske Vrhnike. Još jednom budite hrabri i računajte da mnoga srca kucaju za vas.« Članovi od. VII b Anđelka Zlatković sa razrednom starešinom Andjelko Piontek Zapisala predsednica razredne skupnosti 7. b razreda Tanja Novinšek, I. C. Programska volilna seja KK SZDL Drenov grič — Lesno brdo Razvoj krajevne samouprave Krajevna konferenca SZDL Drenov grič — Lesno brdo je na programsko volilni seji, dne 25.11.1981, ki se je je poleg članov—delegatov konference udeležilo še precejšnje število ostalih krajanov Drenovega griča In Lesnega brda, ocenila svoje delo v zadnjem letu in sprejela programske usmeritve za svoje delo v naslednjem dveletnem mandatnem obdobju. Ker so ugotovili, da dosedanji sestav krajevne konference in njenega predsedstva, ki sta bila izvoljena pred dobrim letom, uspešno opravlja svojo funkcijo in naloge, so bili zamenjani le nekateri člani, ki v dosedanjem delu niso pokazali dovolj aktivnosti, v glavnem pa je ostal sestav konference in predsedstva tak kot v zadnjem letu. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Marjan Sigulin, njegovega namestnika Miran Kržmanc, za sekretarja Ton« Jereb in za blagajnika Joža Ogorevc. Ocenili so, da je bil v zadnjem letu v delu krajevna konference SZDL napravljen zelo vel Ik in viden napredek, ki obenem pomeni tudi velik korak v razvoju krajevna samouprave in omogoča resnično uveljavljanje najširših interesov krajanov. V tem letu so uspešno izvedli nekatere akcije, pri katerih so pritegnili k delu velik del krajanov. V širokem krogu zainteresiranih organov in posameznikov je bila izvedena razprava o programskih usmeritvah KK SZDL, obravnavan in sprejet je bil samoupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje, ki je bil tudi podlaga za kar najširše razprave o oblikovanju programa za podaljša- nje krajevnega samoprispevka, uspešno je bil izveden referendum in izglasovan krajevni samoprispevek za sofinanciranje programa razvoja krajevne skupnosti, ustanovljeno je bilo športno društvo Dren, katerega oblike dejavnosti je potrebno še naprej razvijati in jih graditi predvsem na vključevanju čim širšega kroga krajanov, ob vseh večjih praznikih so bile uspešno organizirane in izvedene proslave ob sodelovanju 00 ZSMS, osnovne šole, gasilskega društva in ostalih. V delo tako KK SZDL kot tudi ostalih krajevnih družbenopolitičnih or-ganizcij in organov krajevne skupnosti se vključuje vedno širši krog krajanov. Pripravljenost krajanov za aktivno prizadevanje za zagotovitev kar najboljših pogojev življenja in dela v svojem neposrednem okolju se je pokazalo tudi v postočkih evidentiranja kandidatov za opravljanje funkcij v delegacijah in organih KS ter družbenopolitičnih organizacij, kjer je veliko število krajanov, tudi takih, ki doslej v delo teh organov še niso bili vključeni, izrazilo pripravljenost na aktivno sodelovanje. KK SZDL in predsedstvo sta na svojih sejah sproti obravnavala vsa bistvena vprašanja, pomembna za razvoj krajevne skupnosti. Na pro-gramskovolilni seji so ponovno, kot že večkrat poprej, ocenili delo družbenopolitičnih organizacij, društev in delo obeh delegacij, za zbor krajevnih skupnosti in splošne delegacije skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V programskih usmeritvah za prihodnje dveletno mandatno obdobje so izhajali iz nalog, opredeljenih v srednjeročnem planu krajevne skupnosti in programu samoprispevka, iz nalog v zvezi s kadrovskimi pripravami na volitve delegacij in organov krajevne skupnosti, kamor sodi tudi večja skrb za usposabljanje in delegatov in njihovo sodelovanje in povezovanje z vsemi pristojnimi organi in organizacijami ter vsemi krajani ter s tem boljše delovanje delegatskega sistema kot celote, iz potrebe po še boljšem informiranju vseh krajanov o delu in življenju v krajevni skupnosti in boljšem pretoku informacij na vseh nivojih. O vseh teh nalogah bo še potekala razprava v vseh organih in organizacijah v krajevni skupnosti, nakar bodo posamezne naloge podrobneje opredeljene z določenimi nosilci in roki za izvršitev nalog. Nalog, ki jih bo potrebno v prihodnosti izvesti, ni malo, vendar pa jih bomo s skupnimi močmi in prizadevanji vseh krajanov uspešno opravili. J. T. Anton Debevec SSSlffivf-SViSiiSSŠJ?::* Čeprav partizani liso povsod dosegli žaljenega uspeha, vendar pa so s tem dokazali da jih ofenzivna vihra ni strla, kakor je venomer trobila sovražnikova propaganda. ' Po tem napadu se je večji del enot umaknil na Področje Mokrca, kjer se je nekaj dni zatem t. j. 6. °ktobra 1942 formirala Cercerjeva brigada. Lukov bataljon je postal njen prvi bataljon v kate-ram je ostala tudi večina hribovskih partizanov, Manjše število hribovcev pa je odšel v novoformirani Notranjski odred. Samo tri dni po ustanovitvi t.j. v noči od 9. na 10. oktober je brigada skupaj z Notranjskim odredom krenila iz Mokrca, ter čez koželjške žage Prišla h »kalu« onstran Malenskega in se tam utaborila. V noči od 12. na 13. oktober so izvedli obzirno prehranjevalno akcijo — rekvizicijo — pri znanem organizatorju belogardizma na Vrhniki, trgovcu in advokatu Maroltu. Ko so se proti jutru 13. oktobra vrnili nazaj v taborišče pri »Kalu« so tekoj poslali patrole za zavarovanje in oglede. Patrola ki je šla po »malenski« poti proti Pokojišču in ki jo je vodil znani puškomitraljezec Babšek, je že Pri zaseki poti na križišču malenske in padeške Poti naletela na Italijane in belogardiste ki so rinili v gozd. Prišli so od Cerknice in spotoma v Begunjah priključili tudi belogardiste, vse skupaj pa sta Po gozdnih poteh vodila zagrizena belogardista — brata Janez in France Plesničar-Oglarjeva iz Dobca, ki sta kot nekdanja gozdna delavca poznala tam okoli vse poti in steze. Partizanska patrola je takoj udarila po sovražniku, ki se je umaknil nazaj na senožeti Sebojnega laza. En borec iz patrole je tekel nazaj v taborišče povedati o prisotnosti sovražnika, kar pa tudi ni bilo potrebno saj so tam prav dobro slišali streljanje in takoj zgrabili za orožje. Pravzaprav pa so orožje imeli že kar v rokah, saj so ga ravno čistili ko je Luka na ves glas zakričal »k orožju« in »zbor«. Sicer pa niti ni bilo časa da se zberejo na mestu, temveč so se kar v teku zbirali in drli za Lukom ki je z dolgimi koraki grabil po poti v smeri streljanja. Babškova patrola je še vedno vztrajala na svojem položaju. Oba bataljona sta zasedla položaje ob robu gozda pod senožeti vse od studenčka do klanca in takoj odprla močan ogenj na sovražnika ki seje potaknil od kamnitih ogradah in kotanjah. Prva četa Lukovega bataljona ki jo je vodil Jernej Vidmar- Aleks pa je obšla Sebojni laz, ter od zgoraj z roba gozda udarila sovražniku v hrbet ki se je v hipu znašel v križnem ognju. Da je Jernejeva četa uspela na »klancu« zapreti edini izhod, bi prav lahko uničili vse te združene italijansko- belogar-distične sile, tako pa so skozi to odprto vrzel v paničnem begu reševali svoja gola življenja. Partizani so drli za njimi, ali so sovražnika mogle ujeti samo še partizanske krogle. Del tistih ki so bežali proti Padežu se je zabari-kadiral v požgani Pavličkovi, Vidmarjevi in Dolenčevi hiši in se skušal braniti. Ali tudi to zamanj. Partizani so jim z nezadržnim jurišem gonili naprej. Po senožetih in lazih je obležalo 19 italijanskih vojakov, dva pa sta bila ujeta. Ko so partizani ugotovili da sploh nista nič streljala so jih izpustili. Ivan Cankar-Gams iz Vrhnike jih je peljal prav nad postajo Verd, da sta lahko potem svojim povedala kakšna usoda je doletela njihovo enoto. Obležalo je tudi 6 belogardistov, med katerimi je bil tudi njihov poveljnik Kranjčev iz Begunj ki je padel prav pri Pavličkovi hiši na Padežu. V Jiblanščevem zelniku je za vedno končal bahavi Tone Kranjc-Podlipcov iz Dobca, ne daleč od njega pa njegov sovaščan in pajdaš Andrej Jernejčič-Gregorjev. Partizani so dobili tudi velik plen. Poleg pušk in streliva so dobili tudi težki mitraljez FIAT. Na njivi pod Vidmarjevo hišo na Padežu pa je ležala lepo rumena vojaška trobenta, ki je verjetno njenega lastnika ovirala pri bezanju. Vidmarjev Lojz, ki je bil nekoč pri vojakih trobentač, jo je potem dostikrat uporabil in partizanom trobil koračnice. Tudi partizani so imeli izgube. Na senožetih sta padla 2 borca, 4 pa so bili ranjeni. Na Andrejčetovi gmajni je padel Janez Petrič-Tonček, Kranjčev iz Bezuljaka. Odnesli so ga seboj in tam prav blizu taborišča pri kalu pokopali. Na »klancu« pa je padel mlad Bosanček ki je še pred vojno drvaril po naših gozdovih. Menda so ga klicali »Srbo«. Pokopali so ga prav tam v vogalu padeške in stranske poti. Po končani borbi so se borci umaknili nazaj v taborišče pri kalu in se takoj odpravili na pot. Ob prvem večernem mraku so krenili proti Strmecu. Ko so se pomikali skozi Padež so začeli Italijani z topovi obstreljevati vas. Granate so padale prav ob poti po kateri so hodili partizani, tako da zadnji del kolone ni mogel nadaljevati pot skozi vas, temveč je zavil že pred vasjo bolj na levo in za hribom nadaljeval pot proti koželjskemu logu. Brigada ni imela izgub. Le kdo naj bi Italijanom dal tako natančne podatke za obstreljevanje, ali pa je to bilo le golo naključje. Brigada se je za nekaj dni utaborila na Strmecu. Borba na Sebojnem lazu je bila ognjeni krst Šercerjeve brigade, ki ga je, kakor smo videli dobro in uspešno prestala. Na vrsto pride tudi Padež Ko so Italijani na Koži jeku opravili svoje delo so preko Vinjega vrha krenili proti Padežu. Iz gozda so, na padeške senožeti prilezli v več kolonah in začeli vas takoj obkoljevati. Bilo jih je preko 500 t. j. ves 2. bataljon 52. pehotnega polka. V vasi je bilo nekaj partizanov udarnega voda. Tudi zasede ki so bile na svojih starih mestih so se morale v naglici umakniti, saj so jim Italijani prišli za hrbtom. Tudi partizani ki so se nahajali v vasi so se skupaj z vaščani morali umakniti v gozd. Tam so ženske z otroki prebile nato še celo noč in se šele naslednjega dne vrnile nazaj v vas, ali ne na svoje domove, na pogorišča. * Ko so Italijani udrli v napuščeno vas, so najprej pobrali vse kar jim je vrednega prišlo pod roke, živino segnali iz hlevov, nato pa vas požgali. Živino so odgnali, ostalo pa naložili na vozove in odpeljali v Borovnico. Ljudje so rešili le gola življenja. Na Padežu so tedaj ostale le tiste družine ki so imele svojce v partizanih. To so bile: Vidmarjeva, Štalarjeva, Andrejčetova in Zg. Pavličkova, kajti vsi drugi so se že prej odselili v dolino. Kako je že rečeno, ljudje so se naslednji dan vrnili iz gozda nazaj v vas. Napravili so si zasilna bivališča med osmojenim in počrnelim zidovjem. Od nekod so prignali tudi kakšno kravo, ali prašiča ter životarili naprej. V večnem strahu da jih Italijani ne zalotijo v vasi, so si za Gospodovko postavili zasilno barako, pravzaprav samo na-strešje, kjer so ponavadi preždeli čez dan. Zvečer pa so se vračali v vas, nakrmili živali, si nekaj malega skuhali in noč prespali, zjutraj so se pa zopet umaknili v gozd, saj je nevarnost grozila le podnevi. Tako se je ponavljalo skoraj vsaki dan, vse do usodnega 11. avgusta 1942 leta, ali o tem pozneje. NAŠ ČASOPIS i i i ! 1 s s i Zrelo idejnopolitično . delovanje komunistov Organizacija ZKJ kot subjektivna sila nase enote ima zelo odgovorno vlogo pri izvrševanju vseh nalog, ki jih realizira na različne načine. O aktivnosti, delu in doseženih rezultatih organizacije ZKJ v i.aši enoti v preteklem letu smo se pogovarjali s tovarišem Radomir-jem Kostičem. Močnejši od jekla Minilo je štirideset let od zgodovinskega 22. decembra 1941. leta, dneva, ko je v malem bosanskem mestecu Rudu z ustanovitvijo Prve proleterske brigade rojena Jugoslovanska narodna armada. Danes, ko slavimo njeno štiridesetletnico in smo priče njene neprestane rasti in krepitve, se moramo spomniti veličine revolucionarne Titove misli, izražene v odločitvi o ustanovitvi Prve proietarske brigade iz dotedanjih partizanskih odredov. To je bila najbolj udarna enota, ki so jo sestavljali najboljši borci iz cela Jugoslavije, »živ« celica«, Iz katara so zrastJi novi bataljoni, brigade. Formiranje novih proletarskih enot je pomenilo prelomnico v izgradnji oboroženih sil narodno-osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji, saj so bile to gibljive, elitne in redne enote, ki so predstavljale hrbtenico nove revolucionarne armade. Pod Titovim vodstvom so bile prisotne v vseh odločilnih bitkah naše narodnoosvobodilne vojne. Naša vojska je rastla iz dneva v dan. Ustanavljale so se nove divizije, korpusi, armade, ki so ob koncu vojne štele osemsto tisoč dobro oboroženih in izurjenih borcev, ki so se kalili v zmagovitih borbah proti okupatorju in domačim izdajalcem in s tem bistveno prispevali k dokončnemu zlomu nacizma v drugi svetovni vojni. Po vojni ni naša ljudska armada uresničevala samo svoje obrambne naloge, ampak se je aktivno vključila v obnovo in izgradnjo nove socialistične do- movine. Zrasla je iz ljudstva in se ni nikoli od njega ločevala. Z lastnimi silami se je posodabljala in predstavlja danes sodobno opremljeno armado, ki je vedno pripravljena braniti in obraniti našo svobodo in neodvisnost pred kakršnim koli agresorjem. Grajena na idejah bratstva in enotnosti vseh naših narodov in narodnosti, prežeta z revolucionarnim duhom in tradicijo NOB, v katere krilu je rasla, vodena s Titovo vizionarsko osebnostjo, prestavlja naša armada prvi borbeni ešalon oboroženih sil, bolje rečeno oboroženega naroda, in je porok, da bomo tudi v prihodnje »gospodarji na svoji zemlji«. Zato. ko slavimo njen in naš jubilej, zaželimo, da bo še naprej enako trdna in močna, kot je bila do sedaj - - da bo močnejša od jekla. »Iz širokega spektra vprašanj, s katerimi se ukvarja naša organizacija,« je rekel tovariš Kostić, »bi izdvojil naslednja težiščna vprašanja: neprestano izgrajevanje in ohranjevanje visoke stopnje borbene pripravljenosti enote, ekonomska stabilizacija, varčevanje, racionalno poslovanje, ideološko politična enotnost in kadrovsko izpopolnjevanje ter sprotno informiranje članov « -- Kako uresničujete stabilizacijo in ali imate kak vpliv na stopnjo borbene pripravljenosti enote? »Stabilizacija je aktualna v celotni naši družbi in zato tudi mi sprejemamo ukrepe za varčno in racionalno poslovanje, vendar tako, da ne motijo začrtanega programa vzgoje in izobraževanja kot tudi izgrajevanja in ohranjanja visoke stopnje borbene pripravljenosti enote. Ker so se vse subjektivne sile pravočasno angažirale, nimamo na tem področju nikakršnih težav.« - - Znano je, da se idejno-poli-'ičnemu usposabljanju posveča v naši armadi veliko pozornosti. Kakšno je stanje na tem področju v naši enoti? »Najboljša ilustracija obstoječega stanja na področju idejno-po-- litičnega delovanja in usposabljanja je podatek, da so v letošnjem letu naše osnovne organizacije sprejele v ZKJ 115 novih članov Tečaje marksističnega izobraževanja je obiskovalo okoli štiristo mladih, mladih komunistov in mladincev, kandidatov za sprejem v ZK, ki so jih predlagale osnovne organizacije ZSM.« — Ali nam lahko na koncu date globalno oceno dela organizacije ZKJ? »Stalni zelo dobri in odlični rezultati na podrtJCju borbene pripravljenosti, ki uvrščajo našo enoto že več let v sam vrh Ljubljanskega Borci med vojaki Pomemben del naše »obuke« predstavlja spoznavanje zgodovinskega razvoja naše armade. Zato prihajajo med nas ob vseh pomembnih datumih revolucije borci, da bi s svojim pričevanjem obudili spomine na narodnoosvobodilno borbo, na leta trpljenja, strahu in upanja hkrati. Te ure so vedno najbolj zanimive. Vojaki zelo zavzeto poslušamo pripovedovanja, spoznavamo posamezne zgodovinske dogodke, ki nam jih s svojim privlačnim pripovedovanjem orisujejo borci in budijo v nas občutek privrženosti naši socialistični revoluciji. Ob 22. decembru, »dnevu armade«, sta prišla med nas Stane Bule, prvoborec, in Franc Dolenc, polkovnik v pokoju. Tovariš Stane je že kot mlad fant začel delovati v terenskem odboru OF na Mirni, kjer so hitro spoznali njegovo iznajdljivost in mu zaupali mnoge pomembne kurirske naloge. Spomladi 1942. leta je odšel v partiza- ne. Bil je borec prve slovenske brigade »Matija Gubec«. Prikazal nam je zmagovito pot naše armade. Vse skupaj je popestril s posameznimi zanimivimi detajli iz svojega partizanskega življenja. Taka srečanja so zelo zanimiva in želimo, da bi jih bilo čim več, saj se nam žive ure zgodovine globoko vtisnejo v spomin. Kultura — uspešno leto Konec leta je vedno čas, ko zbiramo rezultate in delamo bilance o uspešnosti dela v preteklem obdobju. prireditvah Pohvaliti moramo enoto tovariša Mladenovioa, ki je letos že drugič zapored osvojila prvo mesto, ter enoti tovariša Dobrosavljeviča in Jankovioa, ki sta le malo zaostajali Drugim enotam pa lahko zamerimo, da še vedno namenjajo tem aktivnostim manj pozornosti kot pa je potrebno Pri vsem tem pa ne moremo mimo posebne kvalitete, ki nastaja s temi prireditvami. To je možnost za še tesnejše povezovanje vojakov in gostov iz posameznih krajev vrhniške občine Na žalost smo dobili vtis. da vseh možnosti sodelovanja nismo izkoristili, čeprav so prireditve, ki so jih pripravile naše enote v Ligojni. na Stari Vrhniki in v Borovnici, bile zelo uspešne in želimo si. da bi jih bilo čim več Zaključimo lahko, da. čeprav je bilo letošnje leto zelo uspešno, še vedno nismo izkoristili vseh potencialov in da moramo v prihodnje animirati še več vojakov za aktivno kulturno-zabavno življenje Poskušali bomo napraviti kratek rezime kulturno-zabavnih aktivnosti v naši enoti. Za nami je zelo uspešno leto in mnogo je pomembnih dogodkov, ki se jih moramo spomniti. Na majski reviji kulturno-zabavnih aktivnosti, ki je bila v Črnomlju, smo osvojili prvo mesto. Ta laskav naslov smo osvojili na osnovi vrste zelo kvalitetnih in zrelih nastopov v vsaki disciplini ter seveda tudi kompletnega programa, ki smo ga predstavili v Črnomlju. Plasma sam zgovorno govori o nivoju kulturno umetniškega življenja v naši enoti. Rečemo lahko, da se kultur-no-zabavnemu življenju v našem kolektivu odmerja dosti časa, zato ne moremo mimo tradicionalne šeste revije kulturno-zabavnih aktivnosti v naši kasarni, ki so s svojo kvaliteto predstavljale dobro osnovo za uspešno delovanje tudi izven naše enote. Pri vsem tem pa je najpomembnejše, da je sodelovalo veliko vojakov, ki so pokazali dosti dobre volje in zagnanosti. Taka orientacija je vidna pri enotah, ki prednjačijo na Poglabljanje vezi med mladimi Nalog in obvez mladinske organizacije v vsakem kolektivu in tudi pri nas ni potrebno posebej poudarjati. Ko smo ob koncu leta potegnili črto pod preteklo obdobje, smo ugotovili, da smo lahko z doseženimi rezultati zadovoljni. Našo aktivnost lahko razdelimo na dve področji, ki pa se nemalokrat prepletata — notranje — v naši enoti -— in zunanje — sodelovanje in povezanost z drugimi mladinskimi organizacijami in OK ZSMS na Vrhniki. Uspehi naše enote v tem letu so v precejšnji meri tudi plod zavzetega dela ZSM. Pri tem bi omenili samo nekatere najpomembnejše: uspešna izvedba združene taktične vaje, dobri rezultati usposabljanja nekaj generacij vojakov, angažiranje vojakov pri popravilu in izgradnji cest, sodelovanje na različnih športnih in kulturnih prireditvah. če se ozremo na sodelovanje z OKZSMS, lahko ugotovimo, da dobiva vse kvalitetnejšo obliko, saj imamo veliko skupnih intere- sov in naša srečanja so vse bogatejša. Seveda pa to ne pomeni, da tega sodelovanja ne moremo še popestriti in tako utrjevati in poglabljati vezi med mladimi v vrhniški občini in vojaki. V našem delu se pojavljajo tudi problemi, ki izvirajo iz pomanjkanja kritike in predvsem samokritike ter premajhne masovnosti v posameznih akcijah. Zato si moramo v prihodnje prizadevati, da bo naše usposabljanje čim kvalitetnejše, da se poveča učinkovitost in odgovornost pri delu. Izboljšati moramo idejnopolitično delo in marksistično izobraževanje ter usmeriti pozornost na negovanje moralnih in humanih vrednot socialistične družbe med mladimi v naši enoti. armadnega območja, so zgovoren dokaz o zrelem idejno-političnem delovanju komunistov in organizacij ZKJ v naši enoti. Plod takega dela so tudi mnoga priznanja, ki nas vsekakor vesele, hkrati pa tudi obvezujejo za nadaljno zavzeto delo in maksimalno angažiranost, da bi bili v vsakem trenutku, če je to potrebno, pripravljeni, da izvršimo svojo dolžnost,« je zaključil ta kratek pogovor tovariš Kotič. Starešina Radomir Kostić Praznik armade je za starešine In vojake poseben trenutek v življenju. V kasarni zavlada praznično razpoloženje. Na proslavi za trenutek pozabimo na vsakdanje naloge in to je priložnost, da povemo nekaj več o vojaškem življenju, o usposabljanju in vzgajanju vojakov, o kulturnozabavnih in športnih dejavnostih in o skupnem življenju v kasarni. V razgovoru z nekaterimi našimi tovariši in starešinami smo zabeležili: Budimir Gavrić, starešina: »Gotovo je usposabljanje in vzgajanje vojakov najvažnejša naloga in cilj armade, vendar ne hkrati edini. Temu osnovnemu cilju je po-svečano večina časa, ki ga vojaki preživijo v enotah. Letos delamo po novih učnih načrtih, v katerih so kriteriji za kvaliteto usposabljanja ostrejši in so s tem tudi zahteve in pričakovanja mnogo večja. Vendar je kljub temu končna ocena usposobljenosti vojakov, ki so sedaj v naši enoti, višja od tiste, ki so jo dosegle predhodne generacije. Vzroki za to so: večja angažiranost vojakov in starešin ter boljša organizacija samega procesa usposabljanja in vzgajanja. je dobro usposobljen človek, ki upravlja z njo. Zato je zelo pomembno, da se človeku vojaku pripisuje tako velika vloga v možni vojni. Na »obuki« sem si prizadeval, da spoznam čim več in mislim, da sem v tem tudi uspel. Glede na to, da po stroki nisem »tehnik«, lahko rečem, da sem se naučil mnogih stvari, ki mi bodo koristile tudi, ko bom odšel domov.« Vojak Mladen Ivičič, zdravstveni tehnik iz Metlike: »Bil sem udeleženec več mladinskih delovnih akcij in sem pričakoval, da je tudi v vojski kulturno življenje organizirano na podoben način. Toda bil sem prijetno presenečen, ko sem kmalu po prihodu poslušal pri- ub čr «P va *>r ;iac jat< iR; ler. i I tve ike Edo Fabijanič Ko govorimo o dobrih uspehih, ne smemo zanemariti tudi zelo dobrih pogojev za izvajanje usposabljanja kot so pripomočki, ki nadomeščajo prava, vendar mnogo dražja sredstva. Kino — strelišče, miniaturno strelišče in drugi, ki zelo racionalizirajo in varčujejo naša sredstva, pri tem pa ni kvaliteta usposabljanja nič manjša. Dokaz za to so visoke prav dobre in odlične ocene, ki jih dosegamo na vajah manjšega ali večjega obsega, na streljanjih iz pehotnega orožja in orožja na borbenih vozilih. K temu moramo dodati, da uporabljamo ustrezne stimulativne mere za najboljše posameznike, ki vplivajo na večjo zavzetost in povečujejo zainteresiranost vojakov v procesu usposabljanja. Tako smo našteli doberšen del dejavnikov, ki vplivajo na to, da je naša enota že več let med najboljšimi v Ljubljanskem armadnem območju. Edo Fabijanič, diplomirani ekonomist z Reke: »Name je v vojski napravila največji vtis vrhunska tehnika, s katero razpolagamo. Iskreno rečeno, pred prihodom v vojsko, sem o tem vedel zelo malo. Šele tu sem doumel, koliko truda in naporov zahteva ta tehnika od vsakega posameznika, da bi jo dejansko obvladal. Primerna angažiranost na »obuci« kot tudi sam proces usposabljanja omogoča, a se borbena sredstva spoznajo do potankosti. Samo na ta način lahko govorimo o visoki stopnji borbene pripravljenosti. Moderna tehnika sama ne pomeni ničesar. Potreben reditev, ki so nam jo pripravili »stari« vojaki. Ta prireditev je bila hkrati tudi vabilo in vspodbuda za nas, da se aktivno vključimo v kulturno-zabavno življenje naše enote. Dobro je, da ima vsak vojak možnost, da pokaže svoje sposobnosti in s tem bogati sebe in druge. Tako prihaja do prepletanja različnih kultur, kar je za našo socialistično skupnost zelo pomembno. Za konec bi imel pripombo, ki naj omogoči, da bi kulturnoza-bavno življenje v kasarni še popestrili — želim si, da bi prišli med nas nekateri priznani jugoslovanski umetniki.« Vojak Ramadan šačiri, profesor francoskega jezika iz Preševa: »Prišel sem iz kraja, kjer je narodna struktura zelo pestra. Zato sem z velikim zanimanjem pričakoval, kako se v naši armadi uresničuje načelo bratstva in enotnosti. Že ob prihodu v kasarno »Ivana Cankarja« sem se začel spoznavati z vojaki različnih narodnosti. Hitro smo uspostavili pristne prijateljske odnose, ki so se ob skupnih naporih v vsakdanjem vojaškem življenju še poglabljajo. Toda v naši enoti smo vojaki različnih generacij in mnogi prijatelji so že odšli iz JLA. Slovo je bilo zelo težko, vendar prijateljstvo s tem ni zamrlo. Redno si dopisujemo in ravno danes sem dobil pismo iz Zagreba, v katerem mi prijatelj, ki je septembra odšel domov, piše, da bo prišel na obisk k »starim« tovarišem v kasarno. Menim, da je to najlepša potrditev parole —-v armadi se kuje bratstvo in enotnost.« Zgledni krvodajalci V začetku decembra je bila v naši enoti humanitarna akcija, že drugič letos smo vojaki in starešine nesebično dali kri in tako omogočili, da se danes, jutri rešijo življenja ponesrečenih, vseh tistih, katerim je nasa kri potrebna, ne glede na to, ali so naši najbližji, prijatelji aH neznanci. Odziv vojakov in starešin naše enote je bil zelo dober, kar pa je že običajno za take in podobne akcije Nekateri so dali kri že večkrat, med njimi sta starešini Petar Radak, ki je že šestindvajsetkrat dal kri in Mirko Bo-gdanovič, ki jo je dal triindvajsetkrat Posebej pa je razveseljujoče, da so mnogi dali kri prvič in, kot so zatrdili, tudi ne zadnjič. Ob tej priložnosti nam je specialist transfuziolog iz vojne bolnice v Ljubljani Branko Čalija povedal: »Sodelovanje z vašo enoto je odlično. Tudi letos ste bili med najštevilnejšimi, za zdravstvo tovariš Vidovič, ki je zelo dobro opravil svoj del naloge. Toda naš cilj je, da te še vedno bolj ali manj stihijske akcije prerastejo v dejansko sodelovanje. Naše potrebe, ki niso majhne, bi morali zadovoljevati s tedenskimi ali vsaj mesečnimi akcijami.« Humana akcija je dosegla svoj namen. Vojaki in starešine vemo, da je naša moralna obveza, da dajemo kri sedaj, ko je svoboda, saj bomo v vojni ravno mi tisti, ki jo bomo sprejemali. '"J No »tu ta H «9 vz na Prt «o % »i i *M Hov «81 S i Ji i '9in ta K, % «li i? '»a 5 Keltski novci v Bevkah V letošnji Jeseni je Narodnemu muzeju v »LJubljani uspelo pridobiti enega najpomembnejših keltskih zakladov na Sloven-«skem. S Za najdbo smo arheologi izvedeli povsem po haključju. V poletnih dneh so otroci med igro po povoizkopanih jarkih mejačih na levem bregu Keltski srebrnik iz Blatne Brezovice. Podobni novci so bili odkriti pri domačiji Kamin pri Bevkah. »Ljubljanice pri Kaminu odkrili množino ploskih, °kroglih »kamenčkov«. Razveselili so se jih, saj so jim prišli kot naročeni za »žabice«, sredi i °arske ravnine, kjer kamenja ni. Neugotovljivo »tevilo teh »kamenčkov«, v resnici z rumeno jlsvo ilovnato patino prekritih keltskih srebrnikov, so potem otroci zmetali v Ljubljanico. Pro-8vetljenosti nekaterih domačinov, ki so izvedeli *a najdbo, se imamo zahvaliti, da ni šel edin-Keni zaklad po zlu. Na prizorišču so se takoj Pojavili arheologi * Narodnega muzeja pod vodstvom ravrtatelja dr. Petra Petruja in vodje fumizmatičnega kabineta dr. Aleksandra Je-H ločnika. S hitrim posegom so muzejski delavci ^peli odkupiti 26 keltskih novcev. Žal sta vsaj "va novca, kljub hitremu posredovanju muzeja, Po nedovoljenih poteh odšla na tuje. Večina zabada pa je tako in tako končala v Ljubljanici, *ato je Narodni muzej, ob sodelovanju Zavoda *RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Republiškega sekretariata za notranje zadeve !n Društva za raziskovanje morja Ljubljana '*Vedel kombinirano podvodno — suhozemno ^cijo, da bi uspeli rešiti čim več odvrženih nov-Hev. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki i jjn ie kronala še velika povodenj na Barju, sre-j Urnikov v globoki in motni Ljubljanici nismo j ^peii rešiti. Tudi bi bilo treba uporabiti več po- sebnih tehničnih pripomočkov, da bi novce na mivkastem rečnem dnu lahko našli. Vendar potapljanje ni bilo zaman. Luč dneva je po nekaj več kot 2000 letih zagledal železen poznokelt-ski meč, v nožnici; Našli smo tudi odlomke mlaj-šebronastodobne lončenine, prazgodovinske železne konjske žvale in rimsko železno podkev, tudi konjsko. S pomočjo delavcev RSNZ smo preiskaii tudi trdino na mestu zakladne najdbe in z iskalcem kovin odkrili dve železni podkvi, rimsko konjsko in volovsko, poleg tega pa še avstrijski srebrni groš iz 17. stoletja. Tudi glede Keltov je bila sreča mila: na levem bregu Ljubljanice je naprava za odkrivanje kovin zasledila v drugotni legi keltski srebrnik. Skupno število rešenih novcev keltskega zaklada se je tako povzpelo na število 27. Novci pripadajo sredini 1. stoletja pr. n.št. in so znani kot t. i. veliki noriški srebrniki ali staterji, kovani po vzoru denarja helenističnih makedonskih vladarjev. Zaklad je bil zakopan na bregu važne rečne prometne poti, morda v času nevarnosti, morda odložen v nekakšno »banko«, s tem da se ni lastnik nikoli vrnil ponj. Podoben zaklad je bil verjetno tudi na bregu Ljubljanice pri Blatni Brezovici, od koder hrani Narodni muzej en srebrnik. Sicer je že skoraj 100 let znana najdba novčnega depoja na Dolenjih njivah ob Ljubljanici na Vrhniki, na mestu antičnega Nauporta (23 srebrnikov). Omeniti moramo, da so Bevke znano arheološko najdišče, predvsem prazgodovinskih in verjetno rimskih izkopanin (struga Ljubljanice, zlasti pa osameli hrib Gradišče'pri vasi, kjer je na njegovem južnem vznožju izpričana tudi tr-dinska naselbinska točka iz časa kolišč na Ljubljanskem Barju). Verjetno je bil Kamin vmesna postaja in prehod čez reko na stari poti med Bloško planoto, Borovnico, Bevkami in Polho-grajskimi Dolomiti, v času, ko se je nekdanje ljubljansko jezero že zamočvirilo in spremenilo v težko prehodno barje. Prihodnje leto bo Narodni muzej nadaljeval z raziskovanjem v velikem obsegu na območju Kamina pri Bevkah, saj bo treba po najsodobnejših načelih raziskati in dokumentirati težko dostopno strugo Ljubljanice in njene arheološke zaklade. DAVORIN VUGA L Približajmo kulturo delavcem °Vod za ta prispevek je bil enotedenski seminar za organiza-r>* kulture v delovnih organizacijah, ki se je odvijal v dneh od S|ao 31. oktobra 1981 na Ravnah na Koroškem. Iz občine Vrh-ra sem se preko občinskega sindikalnega sveta udeležila tega i^'narja samo jaz. Kakšne sadove sedaj pričakujem oz. priča-g'*Jo od mene? Morda le malo preveč. Verjetno je vsem Jasno, L*«rno z enim seminarjem, in ker prej še nisem delala na tem r°*|u. ne bo možno narediti ničesar velikega. Imam celo ob-£*■<> da bo precej težko. Že vseskozi, ob obiskih raznih pred-F*v. koncertov In drugih resnejših oz. zahtevnejših prireditev, P^rn, da je bilo večkrat na odru več igralcev, kot v dvorani rilcev. ypraš sujem se, zakaj, ampak do ■jUl^a odgovora ne pridem. Kako Jfj( spodbuditi, da si bodo vsaj en-na leto ogledali kakšno gledali-Jj. Predstavo, prisluhnili pevskemu WtJ-? Oddaljenost dvorane ali vič D., 7. F irtuna J., 8. Dolamič M., 9. Gabrovšek M., 10. Drašler B., itd. STAREJŠE PIONIRKE - 1000 m j ~~ 1. Japelj P. 2. Kovač M., 3 Nagode S., 4. Mesec N , 5. Slabe B., 6. Miklavćićl Pečko I., 8. Župančič S., 9. Fister N., 10. Remškar M., itd. U(lrii STAREJŠI PlOiJIRJI — 1000 m I f>0 t PirnatII,2 PetkovšekS,3.RijavecM.,4.OgrinM,5.DobrovoljcAna,6.SlaDpepo Jesenovec J., 8 Marn R , 9. Rijavec M., 10. Novak S., itd v ČLANICE NAD3C let -4 km 1 Žigon H., 2. Klemen L, 3. Pečar I. lev VOJAKI — 4 KM S^CH 1. Kršek M., 2. Menković L., 3. Džurdžević V., 4. Žilic A., 5. Stević S MLADINKE — 4 KM 1. Kovač M., 2. Ribar B.. 3. Lampe M., 4. Žitko J MLADINCI 1. Pust ■ 4 KM 1. Stempihar V., 2. Malnar A., 3. Pečnik M.,4. Stanovnik M., 5. Zemlič, 6. Skul )f. ist E., 8. Pipnik C. 9. Trampuš R.. 10. Brenčič J., itd. ^ lJ ČLANI do 30 let — 8km t ' 1. Starešinič B., 2. Smole J., 3. Trojer B., 4. Tomažin I., 5 Dečman B , e.ŠkofeK^U Delšnik M., 8. Susma.i F.. 9. Cviren M., 10. Susman J., itd. VETERANI do 40 let — ? km 1. Vujasin S.. 2. Mlinar B. 3. Merlak K., 4. Žerjav S., 5. Sotošek L, 6 Stine J., 7. > J., 8. Grom M., 9. Grom B. 1(3. Turk D., itd. VETERANI nad 40 let — 8 km 1. Stros R., 2. Bartol I., 3. KušarB.,4. Kovač š., 5. Grom A, 6. Gabrovšek J., 7. KK M., 8. Lampe U., 9 Grom J., 10. Jelovšek G., itd. febl MOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA UPNOST OBĆTNE VRHNIKA, Vrhnika objavlja točki 20. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim "Ijiščem (Ur. list SRS št. 26/80) in po Pravilniku o merilih za oddajo vbnih bnih zemljišč za družbeno usmerjeno stanovanjsko izgradnjo db-q lom, ki ga je sprejela skupščina Samoupravne komunalne interesne ^Pnosti na svoji I. seji dne 27. IO. 198 i, v soglasju z Izvršnim svetom 'Pščinc občine Vrhnika in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo nika RAZPIS oddajo stavbnih zemljišč za družbeno usmerjeno sta-vanjsko izgradnjo J" Btloupravna komunalna interesna skupnost občine Vrhnika (v na-: !njem besedilu: upravi jalec) oddaja brez javnega natečaja po pogoji ^odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in po ljh iz Pravilnika o merilih za oddajo stavbnih zemljišč za družbeno rjeno stanovanjsko izgradnjo v uporabo za gradnjo vrstnih stano-'. 'Mih hiš na območju ZN Janezova vas naslednja stavbna zemljišča ^žbeni lastnini: % nezazidanih stavbnih zemljiščih je predvidena gradnja vrstnih jI ..V;'"jskih hiš po lokacijski dokumentaciji in projektih, ki jih bo b r ž Pare. št. Izmera m2 kultura k. o. 67171 345 m2 njiva 2. r. Verd 671/2 345 m2 njiva 2. r. Verd 671/3 345 m2 njiva 2. r. Verd 671/4 - 345 m2 njiva 2. r. Verd 671/5 345 m2 njiva 2. r. Verd 671/6 345 m2 njiva 2. r. Verd 671/7 345 m2 njiva 2. r. Verd 671/8 345 m2 njiva 2. r. Verd 671/9 345 m2 njiva 2. r. Verd 671/10 345 m2 njiva 2. r. Verd 671/11 345 m2 njiva 2. r. Verd .671/12 345 m2 njiva 2. r. Verd 671/13 .•45 m2 njiva 2. r.' Verd 671/14 345 m2 njiva 2. r. Verd 671/15 345 m2 njiva 2. r. Verd 671/16 345 m2 njiva 2. r. Verd 671/17 345 m2 njiva 2. r. Verd 671/18 345 m2 njiva 2. r. Verd 671/19 345 m2 njiva 2. r. Verd 671/20 345 m2 njiva 2. r. Verd plani Samou- upravljalec izbranemu ponudniku. £ f&dnja teh stanovanjskih objektov je usklajena Z|Vne stanovanjske skupnosti Vrhnika. II. STROŠKI [i Odškodnina za kvad. m nezazidanega Stavbnega zemljišča znaša -#60 din stroški pridobivanja zemljišč in geodetske meritve 14. i OO.OO din stroški urejanja stavbnega zemljišča 153.340,00 din po objektu stroški investicijsko tehnične dokumentacije 25.323,00 din po lektu stroške manjkajoče ureditve, ki niso zajeti v tem razpisu bo treba fifi upravi jalcu v dejanski višini s posebno 'pogodbo Prispevek za spremembo namembnosti zemljišča in gradnjo javili1 ž;iklonišč ni vključen v stroške po tem razpisu. III. /er°t ponudnik lahko sodeluje vsakdo, ki izpolnjuje naslednje pogoji, da po merilih stanovanjske skupnosti nima rešenega stanovanj-io-' vprašanja ali ima stanovanjsko pravico v najemnem stanovanju. ■ da združuje delo v OZD ali DS, ki je udeleženka sporazuma o / j^ljih plana SKIS in Samoupravne stanovanjske skupnosti ali je Pri udeleženki pred upokojitvijo, da je polnopravni član Stanovanjske zadruge Vrhnika. IV. kolikor se bo na razpis prijavilo več ponudnikov, kot je razpolož-0|] stavbnih zemljišč, bo izdelan prioritetni vrstni red ob upoštevanju t rjl iz 2. odstavka 27. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s v"nim zemljiščem. / . y. V. jC'zbranimi ponudniki bo upravi jalec sklenil pogodbo o oddaji neza-v.ncgii stavbnega zemljišča in plačilu odškodnine ter drugih stroškov ,(,dneh po oddanem obvestilu o opravljeni izbiri. VI. 000,00 din na žiro TE za stavbna zem- .(.0riudnik je dolžan vplačati varščino v višini 20. gfU" upravljaleaštev. 50110-662-22571 SKIS —1 VII. ^izbrani ponudnik ne bo sklenil z upravljalcem pogodbe o oddaji "J'j'šča v roku.v določenem v V. točki, se šteje, da je odstopil od po- |l ,|?*roški, ki jih je vplačal upravljalcu, se vračunajo pri ponovni oddaji Pjljišča, morebitno ugotovljeno dejansko višino teh stroškov pa .avljalec vrne ponudniku, ^uspelim ponudnikom vrnemo varščino v 15 dneh po opravljeni Izh VIII. *r;mi ponudniki morajo dokončati gradnjo do III. gradbene faze v '■n od pridobitve investicijsko tehnične dokumentacije. ,1 Rudniki pošljejo svoje ponudbe na Zavod za načrtovanje Vrhni-'Klis S-9 v 15 dnel iti« j?1lerah ponudnika (navedbe v obrazložitvi o stanovanjskih razme P'horajo biti potrjene pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrh- IX. h po objavi v časopisu z oznako »ZA RAZPIS«. Ponudbi morajo priložiti naslednje: izpolnjen vprašalnik o stanovanjskih, socialnih in delovnih ra-rah ponudnika z naslednjimi prilogami: kopijo stanovanjske pogodbe z obrazložitvijo o stanovanjskih Potrdilo o zaposlitvi Potrdilo OZD o višini OD J" izpisek iz sodnega registra kot dokaz o članstvu v Stanovanjski P^ugi Vrhnika P" kopijo nakazila o vplačani varščini. onudb, ki ne bodo imele priloženih zahtevanih prilog, komisija kot PpPolnih ne bo obravnavala. tv Ponudbi mora biti podana tudi izjava o sprejemu razpisanih pogo- 'rhSe informacije in obrazce dobe kandidati na Zavodu za načrtovanje j ^"ika, Klis S-9, v času razpisa vsak dan od 8. do 11. ure. ob sredah pa °d 13. do 15. ure. Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Vrhnika J ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO PERSONALNA SLUŽBA razpisuje NATEČAJ za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih vojaških šol, gojence srednjih vojaških šol rodov in služb za učence Šole za strokovne delavce v vojaško-tehničnih poklicih v letu 1982 KATERE SO SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE? — Letalska splošna srednja vojaška šola »Maršal Tito« v Mostarju, — Splošna srednja vojaška šola »Bratstvo — enotnost« v Beogradu, — Splošna srednja vojaška šola »Ivo Lola Ribar« v Zagrebu, — Splošna srednja vojaška šola »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani (samo za kandidate z območja SR Slovenije). V naštete šole je mogoč vpis v 1., 2. in 3. razred Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu vpisuje naslednje smeri: pehota, artilerija, artilerijsko-raketne enote pritizračne obrambe, oklepne enote, inženirstvo, zveze in atomsko-biološko-kemična obramba. Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu vpisuje naslednje smeri: strojniška, elektrotehniška, ralcetna, kemijsko-tehno-loška in prometna. Letalskotehniška srednja vojaška šola v Rajlovcu vpisuje naslednje smeri: strojnotehniška, elektrotehniška, elektronskotehniška in telekomunikacijska. Mornarišiiotehniška srednja vojaška šola je v Splitu. Intendantska srednja vojaška šola je v Sarajevu. Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu vpisuje smeri: medicinska in farmacevtska (ta smer sprejema samo v 3. razred). V navedene šole je mogoč vpis v 1. in 3. razred. Šola za strokovne delavce v vojaškotehničnih poklicih — specialisti radijske naprave, radiorelejne naprave in telefonsko-telegrafske naprave. Na tej šoli vpisujejo samo v 3. razred. KAKŠNI SO POGOJI ZA SPREJEM? Na natečaj se lahko priglasijo fantje, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje zahteve: a) Splošni pogoji: — da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija, — da niso bili sodno kaznovali in da proti njim ne teče kazenski postopek; — da imajo priporočilo o moralnopolitičnih lastnostih za šolanje in službovanje v oboroženih silah: — da imajo soglasje staršev — skrbnikov. b) posebni pogoji: 1. kandidati /a 1. razred: — da so rojeni leta 1966 ali kasneje; — učenci, ki obiskujejo 8. razred osemletke, so morali 7 razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so osemletko že končali, so morali 8. razredu doseči najmanj dober uspeh; — učenci, ki so imeli v 7. oziroma 8. razredu dober uspeh, morajo v tem razredu imeti najmanj dobro oceno iz matematike, fizike in kemije- 2. kandidati za 2. razred: — da so rojeni leta 1965 ali kasneje; — učenci, ki obiskujejo 1. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 8. razred osemletke končati z najmanj dobrim uspehom; — učenci, ki imajo v 8. razredu osemletke dober uspeh, morajo iz matematike, fizike in kemije imeti oceno najmanj dobro. 3. kandidati za 3. razred: — da so rojeni leta 1964 ali kasneje, — učenci, ki obiskujejo 2. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 1. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so 2. razred končali, morajo v tem razredu imeti najmanj dober uspeh; — učenci, ki imajo v 1. in 2. razredu dober uspeh, morajo v tem razredu iz matematike, fizike in kemije imeti najmanj dobro oceno. KAKO SE PRIJAVITE? Kandidati, ki se žele javiti na ta razpis, naj se zglasijo pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo v občini, kjer imajo stalno bivališče. Tam bodo dobili vsa pojasnila. ŠOLANJE, PRAVICE IN OBVEZNOSTI UČENCEV IN GOJENCEV Šolanje se začne 1. septembra in traja štiri leta ali dve leti. Učenci in gojenci stanujejo med šolanjem v internatu in imajo na stroške Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do stanovanja, hrane, oblačil in obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih šolskih počitnicah ter do mesečnih denarnih prejemkov. Učenci Letalske splošne srednje vojaške šole »Maršal Tito« so med šolanjem poleg obvladovanja rednega programa dolžni letati z jadralnimi in motornimi letali z dvojnimi komandami po programu jadra-nja-letanja, po končani šoli pa nadaljujejo šolanje na Letalski vojaški akademiji. Učenci splošne srednje vojaške šole »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani nadaljujejo po končani šoli šolanje na Vojaški akademiji kopenske vojske. Gojenci srednjih vojaških šol rodov in služb so po končanem šolanju sprejeti v aktivno vojaško službo s činom vodnika ustreznega rodu ali siužbe. Učenci Šole za strokovne delavce v vojaškotehničnih poklicih odidejo po končanem šolanju na služenje vojaškega roka, zatem pa so sprejeti v službo v enote — ustanove, za katere so se šolali; pri tem dobe: — naziv strokovnega delavca IV. stopnje za določeno specialnost, — status civilne osebe v službi v J L A ter vse pravice in obveznosti, ki iz tega izhajajo. Učenci oziroma gojenci so dolžni po končanem šolanju ostati v službi v Jugoslovanski ljudski armadi toliko časa, kolikor določa Zakon o službovanju v oboroženih silah. Medsebojne obveznosti kandidatov, sprejetih na šolanje in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, bodo urejene s pogodbo. S to bodo, poleg drugega določeni stroški šolanja (stroški za hrano, stanovanje v internatu in mesečni denarni prejemki) za primer, če učenec oziroma gojenec po svoji krivdi ne bi izpolnil obveznosti. Natečaj velja do 28. februarja 1982. O rešitvi prošenj bodo komisije za izbiro učencev in gojencev obvestile kandidate do konca marca 1982. KJE DOBITE INFORMACIJE? Vsa obvestila v zvezi z natečajem lahko kandidati dobijo pri: — Splošni srednji vojaški šoli »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani, tel.: (061) 345-686. — Upravi vojaškega okrožja Ljubljana, — Oddelku za ljudsko obrambo v domači občini, — Skupnosti za zaposlovanje. 0 »VARNOST« o. sub. o. JjfcD VAROVANJE PREMOŽENJA •UBLJANA VIČ ttbi luna. Koprska 46 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge varnostnikov — za območje Vrhnike in Postojne POGOJI: — končana osnovna šola ali vsaj 6 razredov osnovne šole; — odslužen vojaški rok; — moralnopolitična neoporečnost. Kandidate vabimo, da vložijo pismeno ponudbe v 15 dneh po objavi rta naslov: DO »VARNOST«.ti. sub. o..T()ZI) Varovanje premoženja 1J-VIO. Ljubljana. Koprska 46 (tel.: 268-874) Podaljšajmo članstvo v AMD S prvim decembrom so v Avto moto društvu začeli obnavljati članstvo in včlanjevati nove člane. Pri tem gre za nekatere novosti: uvedli so kontinuirano članstvo, kar z drugimi besedami pomeni, da ima vsak član ugodnosti in pravice 12 mesecev od dneva plačila članarine. Nato pa mora do datuma veljavnosti članstva obnoviti članarino, sicer mu prenehajo veljati članske pravice in ugodnosti. VIŠINA ČLANARINE avtomobilisti (kategorija A) 400,00 din motociklisti (kategorija B) 240,00 din traktoristi (kategorija E) 240,00 din člani brez vozil (kategorija C) 170,00 din podmladek (kategorija D) 15,00 din Vpisnina za nove člane kategorij A, B, E in C je 20 din. Pred uvedbo kontinuiranega članstva so imeti članstvo vezano na člansko leto, ki je bilo izenačeno s koledarskim letom. V sistemu, ko so ga opustili, je član, ki se je včlanil, recimo v januarju, užival članske ugodnosti do izteka leta, to je vseh dvanajst mesecev. V povsem drugačnem položaju pa je bil član, ki seje včlanil v mesecu oktobru, sai ie ta imel priložnost izrabljati članske ugodnosti le tri mesece — visina članarine pa je bila v obeh primerih enaka. Nov sistem, kontinuirano članstvo, je te nepravilnosti izločil, kar je verjetno velika ugodnost za člane AMD. Avto moto društvo organizira tečaj za voznike motornih vozil za A, B in F kategorijo. Tečaj se prične v ponedeljek, 11. januarja. Prijavite se v društveni pisarni na Stari cesti 7. Poglejmo le nekatere ugodnosti oziroma nekaj uslug, ki so jih deležni člani AMD. Vsi dobijo »ATP knjižico« z ovitkom, avtokarto Slovenije, nalepko YU, nekaj brezplačnih storitev, če se na poti pokvari avto. član AMD ima tudi pravico do enega brezplačnega prevoza pokvarjenega vozita do 500km,do nekaterih preventivnih pregledov vozil itd. Sicer so poverjeniki vrhniškega Avto moto društva že v akciji. Kljub temu pa opozarjajo vse šoferje in voznike motornih vozil, da se oglasijo v društveni pisarni na Stari cesti, kjer jim bodo postregli s celovito informacijo. AVTO MOTO DRUŠTVO VRHNIKA RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO za naslednja osnovna sredstva 1. Avtomobil Zastava 750. leto izdelave 1979. začetna cena 45.OOOdin. 2. Avtomobil Zastava 750. leto izdelave 1976. začetna cena 26.000 din. 3. Avtomobil Zastava 750. leto izdelave 1977. začetna cena 50.000din. 4. Avtomobil Zastava 750. leto izdelave 1977, začetna cena 32.000 din. 5. Avtomobil Zastava 750. leto izdelave 1977. začetna cena 46.000 din. Licitacija bo v soboto, 9. januarja 1982. — ogled od K).—12. ure v garaži AMD na Klisu — licitacija ob 12. uri v prostorih AMD Vrhnika, Stara cesta 7. Prednost imajo organizacije združenega dela. Licitacija zanje je od 12. do 12.30 ure. Potem za zasebnike. Na licitacijo lahko gredo le tisli. ki bodo do začetka licitacije vplačali 10 odstotni polog od vrednosti začetne cene. »AVTOMONTAŽA« LJUBLJANA TOZD KOVINARSKA, VRHNIKA Partizanski tabor 1 objavlja naslednja prosta dela in delovne naloge: I. 2 PK proizvodna delavca — ključavničarja — možnost zaposlitve žensk; — zahtevana PK izobrazba kovinske stroke s 3-mesečnimi delovnimi izkušnjami; — poskusno delo traja 45 dni; — stanovanje ni zagotovljeno Pismene prijave morajo kandidati — skupno z dokazili o strokovnosti — predložiti v roku 20 dni od objave kornjsiji za delovna razmerja TOZD KOVINARSKA, Vrhnika, Partizanski tabor št. 1. Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v roku 30 dni od datuma objave. ZAHVALA Ob smrti našega očeta Alojza Gutnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja. vence in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni gasilskemu društvu Vrhnika in Komunalnemu podjetju Vrhnika. Otroci z družinami ZAHVALA Nenadoma nas je za vedno zapustila naša draga Marjeta Rožnik iz Verda Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli ali napisali besede sožalja. se od nje poslovili z venci in cvetjem in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega očeta, dedka in pradedka Jakoba Kodermana iz Ligojne se iskreno zahvaljujemo pevcem in gasilcem iz Verda. Hvala za darovano cvetje in izraze sožalja. Hvala vsem. ki ste se od njega poslovili na našem domu ali ga spremili na njegovi zadnji poti. Njegovi najbližji ZAHVALA Ob prerani smrti moža in očeta Ivana Nučiča vsem. ki ste kakorkoli počastili spomin nanj. > a pospremili na njegovi zadnji jioti. še enkrat iskrena vala. /ena Slavka in hčerke Narava in človek Zima nam je potrkala na vrata. To pa ne občutijo samo ljudje, temveč tudi naša plemenita divjad in ptički pevci. Brez njih bi bila narava nema in pusta. Vsem ljubiteljem narave in živali priporočamo, da kakorkoli v teh zimskih časih krmijo divjad in ptice. Lovske organizacije in gozdno gospodarstvo je pravočasno nabavilo hrano za ptice in jih sedaj v teh zimskih dneh krmijo. Lovci so tudi postavili posebna krmišča za divjad, katera tudi redno polnijo s hrano. Priporočamo vsem, da pomagajo pri tem humanemu delu. Vedno pa se najdejo ljudje, ki delajo ravno nasprotno, pobijajo uboge živali, zlasti ptice pevke. Pojavila so se med mladoletniki zračne puške, s katerimi streljajo vse, kar vidijo. Kaj res starši tega ne vidijo? Ali drugi odrasli občani, ki bi to morali preprečiti? Ptic pevk in drugih ptic se ne sme loviti na iimance, tudi to je z zakonom prepovedano. Naj ponovno opozorimo, da so zračne puške po Zakonu o orožju športno orožje. Imetnik tega orožja lahko to orožje uporablja na določenem prostoru pod nadzorstvom odrasle osebe. Če se zaloti kogarkoli z zračno puško v gozdu, ima vsak občan pravico orožje odvzeti in izročiti postaji milice v nadaljnji postopek. Zlasti bodo na to pozorni lovski čuvaji in vsi lovci ter delavci javne varnosti. Pomembno je omeniti tudi to: naše območje je okuženo s s steklino, ti pojavi so pri lisicah, jazbecih, psih in mačkah. Nekateri to premalo resno jemljejo, puščajo pse odvezane, sprehajajo se tudi mačke vsepovsod in z njimi prihajajo v stik otroci, ki se ravno tako lahko okužijo. Vzemimo malo resneje ta pojav! Torej, naj veljajo ti napotki. Lovska družina Vrhnika pa želi vsem občanom srečno, zdravo in mirno novo leto 1982 FRANC KRAJNC Etnološko raziskovanje naše občine Ob zaključku dela »Etnološka topografija območja občine Vrhnika« sem sklenil, da tudi širšo javnost v občini obvestim o poteku svojega dela in zaključkih — v kolikor o njih moremo za sedaj že govoriti. Delo, ki naj bi po programu izšlo v obliki knjižice v prihodnjem letu, je le sestavni del obsežne naloge, s katero bi pedagoško-znan-stvena enota za etnologijo želela podati oris podlage in temeljnih sestavin načina življenja Slovencev v našem stoletju. V delu gre za pregled notranjega ustroja obravnavanega področja, razvoja njegove demografske, gospodarske, poklicne in socialne podobe, problematike uvajanja novosti v vsakdanje življenje in razkroja ter stopnje ohranjenosti tradicionalne kulturne podobe. Ker pa delo poteka tudi v drugih občinah slovenskega etničnega ozemlja, bo potem, ko bo naloga končana, omogočen dokaj nadroben vpogled v zgodovinski razvojni proces na področju, ki je etnološke narave ali je z njo nerazdruženo povezan, za ves slovenski etnični prostor. To za razdobje od zadnjih dveh, treh desetletjih preteklega stoletja naprej. Etnološka topografija območja občine Vrhnika ni delo, ki bi bilo v predstavitvi gradiva in v zaključkih kakorkoli popolno. Obravnavano območje sodi namreč med tiste dele slovenskega etničnega ozemlja, ki so bili doslej iz etnološkega zornega kota slabo obdelani. Sondažne terenske raziskave so lahko le delno zapolnile to vrzel. Arhivski del za občino Vrhnika pa je žal močno pomanjkljiv. Mnogo koristnih drobcev sem zasledil v Cankarjevih delih pa tudi v delih drugih pisateljev, ki obravnavajo Vrhniko oz. vrhniško občino, vendar pa je žal za etnološko raziskavo to premalo in sem se moral največkrat zanašati na spomin informatorjev, katerim sem nadvse hvaležen za pomoč, ki so mi jo že nudili ali pa mi jo še bodo. Vem, da bi bralci raje čitali zanimivosti in zaključke raziskave o svojem kraju, vendar pa mislim, da jih je zanimivo seznaniti tudi s samim potekom dela in s težavami, s katerimi se sooča raziskovalec. Težko je pisati ljudem o njihovem kraju, prostoru, v katerem živijo in njihovem načinu življenja. Ta se je od konca prejšnjega stoletja do danes spremenil. To vemo vsi in v tem smo si verjetno tudi enotni. Vendar pa mislim, da bo pri mojih ugotovitvah o spremembah in med vašimi spomini in mišljenji prišlo do posameznih razlik. Čeprav bodo moji zaključki sprejeti na podlagi arhivskih virov, prebranih knjig in seveda predv- sem vaših pričevanj, nočem trditi, da bodo absolutno pravilni in zato že vnaprej prosim, da mi morebitne napake popravite. Ker več ljudi več ve, želim, da bi mi s svojimi dopisi na uredništvo glasila pomagali razjasniti nekatere nejasnosti. Predvsem pa si želim starih fotografij iz časov vaše rosne mladosti, slik iz albumov vaših očetov in mam, dedkov in babic. Za fotografije, ki jih vam bomo seveda vrnili, vas prosimo zato, ker jih v arhivu ni. Pri fotografijah prosimo tudi napišite, kaj fotografija predstavlja, kdaj je bila posneta, kdo jo je posnel in skratka — največ podatkov, ki jih o njej veste. Da pa boste vedeli čimveč o raziskavi, vam jo bom danes poskušal v grobem predstaviti. Celotno delo je razdeljeno v grobem na tri dele, in sicer: na obdobje pred I. svetovno vojno, na obdobje med obema vojnama in na obdobje po drugi svetovni vojni ter stanje sedaj. Raziskovalci pravimo, da je treba zajeti tematiko razvojno. Ker se danes ne nameravam spuščati v razne ugotovitve, bi vam rad povedal le, kje bi si za popolno sliko želel še več podatkov. Tako sem recimo izbrskal, da je prvi zdravnik prišel na Vrhniko ob koncu 19. stoletja, da je obstajala babiška služba na Vrhniki, v Borovnici in v Podlipi, vendar pa o samem zdravljenju, plačilu zdravnika in o ljudskem zdravilstvu nisem izvedel ničesar. Zanima me tudi, kako so se zdravili ljudje iz vasi. Kakšne so bile avtobusne zveze oz. še prej postiljon-ske, kdo je z njimi potoval in do kdaj so ljudje širokih ljudskih množic premagovali poti iz vasi v vas še pretežno s pešačenjem? Kako je potekala trgovina, sejmarska dejavnost, oprema gostiln, kdo je največkrat zahajal v njih in ob katerih priložnostih ter kdaj so ljudje v njih jedli in pili? Zanimajo me tudi izrazitejše lokalne značilnosti, kot je npr. v Bevkah rezanje šote ter morebitne šege in običaji pri raznih opravilih oz. pri raznih praznikih in kaj so ljudje sploh slavili. Med posebnosti spada recimo tudi obrtnik, ki je slovel po svojih izdelkih daleč naokoli ali pa da so bili izdelki posebnost nekega kraja. Tu ne gre samo za tako imenovane zunanje spremembe, temveč tudi za spremembe, ki so bile narejene zaradi vašega načina mišljenja in težnje po lažjem življenju. Tako me zanimajo spremembe v opremi vaših domov, bodisi to kuhinja ali pa uvajanje dvoposteljnih spalnic, otroških vozičkov. Spremembe v vašem perilu, vrhnjih oblačilih (delovnih in prazničnih), pri pokrivalih in obutvi, v pričeskah in dodatkih (torbe, denarnice, dežniki ipd). Se še spominjate tistih časov, ko so se fantje dobili na vasi in zapeli? Od tega ni niti toliko let, pa vendar s tempom življenja to počasti zamira. Kje so že tisti časi, ko ste potem, ko ste »slekli koruzo« zaplesali? Se še spominjate plesov, ki ste jih tedaj zaplesali? BLAŽ TELBAN Program proslav in prireditev Koordinacijski odbor za proslave in prireditve pri OK SZDL pripravil gram proslav in prireditev za prihodnje leto. Gospodarski položaj na varčevanje povsod, tako so tudi pri sestavljanju programa dali še p poudarek racionalnemu trošenju denarja pri organiziranju vseh priret proslav. Takšna usmeritev velja tudi za vse, ki nameravajo v letu 1982 0 zirati kakršnokoli proslavo. Svoje programe praznovanj pa naj čimpreje1 vijo koordinacijskemu odboru (vsaj do srede januarja). »Glas Vrhnike« — izšel pred 30. leti »Z današnjim dnem stopa v življenje novi slovenski lokalni , najstdnevnik: »Glas Vrhnike«. Brez dvoma je to za naše kraje pome1!^. ben dogodek, saj je napoved, ki je bila v zadnji številki Usnjarja o te'' da se pripravlja izdajanje novega časopisa, sprožila precej ugiba' kakšno bo bodoče vrhniško glasilo in kakšne probleme bo obravnav lo« Tako se je začel uvodnik v prvi številki Glasa Vrhnike, ki je prišel' »svetlo« pred 30 leti — prvič je izšel 29. novembra 1951. leta. Lahko! imamo za predhodnika Našega časopisa. Starejši se še spomnite, kaj ste leto in pol, kolikor je izhajal, preb* v njem. Kakšno je bilo to glasilo, o čem je poročalo? V osnovi se nijj stveno razlikovalo od sedanjega časopisa. V njem je vsakdo \M našel nekaj, kar ga je še posebej pritegnilo. Pisali so o gospodarst"1 družbenopolitičnem življenju, ni manjkalo tudi športa in kulture. V nje1 je izhajal podlistek Krimski partizani Toneta Vidmarja-Luke. Precej so pisali tudi o kmetijstvu. Kot priloga pa je izhajal VestnikO lavskega sveta IUV Usnjar. Žal je po dobrem letu in pol prenehal izhajati, čeprav — kot prai" starejši občani — so se ljudje nanj navadili in ga radi prebirali. Utripa pionirsko pot pri obveščanju občanov in ravno dobri spomini na to