Leto LXVII., ŠL 254 LJubljana, četrtek 8* novembra 1034 Cena Din lxnaja T3EL& dan popoldne, ixvzemSl nedelje in praznike, — Inseratl do 30 petit rrst 4 Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat & Din 3.-. večji tnserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, Inseratni davek posehei — >Slovenski Narod< reija mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Pin 25 • Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CTFRAVNIftTVO LJUBLJANA, Knafljevm ulica it. 5 Telefon: SI22, 3123, 3134. 3125 in 312« Podružnice: MARIBOR, Smetanov« 44/L — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon 81. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it- 65, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon 91- 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani s t. 10.351. Francija iti Jugoslavija sta uedinjeni za večne čase V Marseillen prelita kri je za večne čase cementirala francosko - jugoslovensko zavezništvo, izjavlja predsednik francoske vlade Pariz, S. novembra, r. V torek je bilo otvorjeno izredno zasedanje francoskega parlamenta in senata. Obe zbornici sta svojo prvo sejo posvetili spominu žrtev marsejskega arentata ter izkoristili to priliko, da v imenu vsega francoskega naroda naglasita popolno solidarnost Francije z Jugoslavijo. V poslanski zbornici je po govoru predsednika parlamenta Bouissona povzel besedo ministrski predsednik Doumer-gue. ki je v daljšem govoru naglasih da je marsejski zločin še tesneje združil Francijo in Jugoslavijo ter da bo Francija še vernej-še stala ob strani 7 Jugoslavije in do zadnje kaplje krvi branila življenjsko delo velikega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Kri, ki jo je dal kralj Aleksander za dobrobit Jugoslavije in za okrepitev miru. je cementirala francosko->ugo-slov-ensiko zavezništvo in enako, kakor je kralj Aleksander za večne čase uedini' Jugoslavijo, je s svojo mučeni-ško smrtjo uedinil za večne čase tudi Francijo in Jugoslavijo. Francija ne bo mirovala pred, predno ne bodo ugotovljeni vsi krivci marsejskega zločina, ki morajo za svoj zločin dobiti tudi primerno kazen. ečnega rovarjenja mora biti konec! Silen odmev Doumerguejeve izjave v francoskem tisku Nepremagljiv blok proti ruš licem miru Pariz. 8. novembra, p. Vsi današnji list.1 na uvodnih mestih obiavliaio govor pre.d-sednika francoske vlade Doumerguea na včerajšnji komemorativn seji francoskega parlamenta in podčrtava jo v svojih komentarjih dalekosežen pomen teh iziav Iz govora Doumerguea se naiholj jasno vidi, da je marsejski zločin še bolj poglobil fran-eosko-jugoslovensko zavezništvo, ki bo slej ko prej neporušljiv branik miru n reda v Evropi. -»Temps« piše med drugim: »Izjave, ki so bile pri te i priliki podane v francoki poslanski zbornici, obenem jasno kažejo, da se ne bodo več tolerirala zločinska +~roristična taborišča po državah, ki s tem dokumentirajo svoio n enaki on'en ost ne samo Jugoslaviji, marveč sploh politiki miru in mednarodnega sodelovanja. Francija in Jugoslavija v sklopu Male antante m Balkanske zveze predstavljata skupno z drugimi miroljubnimi državami, predvsem v sodelovanju z Anglijo, tako močan blok proti rušilcem miru, da ga nobena sila ne more premagati. Včerajšnja izjava Doumerguea je za Evropo novo Jamstvo, da Francija ne bo dopustila, da bi zloč nski elementi, pa nai stoji za njimi kdorkoli, rušili mir in izzivali konflikte, ki bi mogli zanetiti nov svetovni požar. Prav tako podčrtava jo francoski listi, da ta izjava jasno dokazuje, da Francija ne bo mirovala in ne bo dopustila, da bi Evropa sla preko marsejskega zločina. Krivda in odgovornost za ta zločin se mora do kraja pojasniti in krivci morajo prevzeti nase tudi vse posledice. Francoski listi navezujejo obenem svoje komentarje na včerajšnji ekspoze češkoslovaškega zunanjega nrnistra dr. Beneša ▼ poslanski zbornici, v katerem je naglas!] popolno solidarnost z Jugoslavijo in Francijo in prav tako ne samo v imenu Češkoslovaške, marveč vse Male antante postavi' zahtevo, da se mora marsejsk' zločin do kraja razčistit:. Ta soldarnost, ki se manifestira v teh usodnih trenutkih, ki jih preživlja Evropa, je najboljše jamstvo, da je ka-lilcem miru in podtalnim rovarjem enkrat za v sele i ^dklenkalo. Zahvala Narodnega predstavništva Beog -d, 8. novembra V zvez: 2 ^ov^i na včeraišniih sejah francoskeea Narodnega predstavništva, posvečenih blagopokojnemu Viteškemu kraljn Aleksandru I Uedin te-lju. sta predsednik \arodne skupščine ir-Kosta Kumanudi in podpredsednik senata dr Uroš Krulj poslala predsedniku franro-skeaa senata in predsedniku poslanske zbornice naslednje zahvalne brzojavke: Gospodu Fernandu Bonissonu. predsedniku Narodne skupščine. Pariz Globoko £H" nien od pretresljivih besed, k^ ste ib posvetili blasropokoinemu Vzvišenemu kralju-mučeniku Aleksandru l. Uedinitelju. in od iskrenega sožalja ki ea i*> izkazala francoska Narodna skupščina vsemu jueoeloven-skemu narodu, hitim, da vam v imenu Narodne skupščine kralievine Jugoslavije izrazim nieno eloboko zahvalo in njeno bratsko zvestobo. — Predsednik jueoslovenske Narodne skuščine dr Kumanudi- Gosjpodu Julesu Jeanenavju. predsedniku senata. Pariz Hitim da vam v imenu jugoslovanskega senata izrazim najtoplejšo ^a* hvalo za pretresljiva izva-anja o našem nepozabnem Viteškem kralju Aleksandru I. Uediniteliu. kakor tudi za iskrena čuvstva, s katerimi francoski senat sočuvstvuje v največji bolesti vsesa jusoslovenskesa naroda. — Podpredsednik jusoslovenskesa senata dr. Krulj. Preiskava v Berlinu Novi dokazi o zvezah teroristov — Fotografije iz raznih taborišč Berlin, S. novembra, r. Kakor smo že poročali, so v Berlinu izsledili tajni arhiv tamošnje organizacije Paveli-ćevih teroristov. Najdene dokumente sedaj pregledujejo in urejujejo. V arhivu so našli mnogo dokumentov, ki še bolj osvetljujejo delovanje in zveze teh zločincev. Berlinska organizacia je imela svo;e prostore v Emserstrasse št. 3. v eni najlepših ulic v Beriinu. Jcjer pač nihče ne bi - pričakoval, da se skrivajo brezvestni plačani zloč:nci najhujšega kova. V vodstvu :e organizacije so bili dr. Vladimir Jelić, dr. Mile Budak. Evgen Kvaternik, Josip Milj-ković, dr. Stjepan Perić. Mladen Lor-kovič in Slavko Cihlar. Razen poslednjih dveh so vsi ostali že pred marsej-skim atentatom zapustili Berlin in se razbežali na vse strani, da bi tako zabrisali vsako zvezo z marsejskim zločinom. Kdaj so odpotovali, se ni dalo točno ugotoviti. Evgen Kvaternik je od.-avljen pri policiji 2. maja. dr. Jelić meseca aprila. Najcteli se ;e mudil v Berlinu dr. Mile Budak. Po policijski odjavi je zapustil Berlin šele 5. oktobra, torej 4 dni pred atentatom. Svojim znancem je pripovedoval da potuje v London, v resnici pa je odpn-val v Italijo k Paveliču. Vse kaže. da so Pa veli ćevi ljudje glavni del arhiva ali uničili, ali pa odnesli na varno v Italkjo. Očividno so pustili v Berlinu samo ono, kar se jim je zdelo manj nevarno. Kljub temu pa so našli v arhivu še mnoge dragocene dokumente, ki olajšujejo preiskavo. Paveličeva organizacija v Berlinu je vodila redno knjigovodstvo. Tudi vsa korespondenca je točno zabeležena Na ta način je dobila policija v roke ves seznam doslej znani'h. pa tudi mnogih doslej neznanih Pavelićevih agentov. Dragoceno gradivo predstavljajo tudi mnoga pisma, ki so jih našli v arhivu. Iz teh pisem se jasno vidi zveza med Paveli-čevimi teroristi in generalom Sarko-tičem ter podpolkovnikom Perčevicem. Našli so celo legitimacijo, sestavljeno v francoskem jeziku, ki jo je Per-čević dal dr. Jeliću, da more polno-veljavno zastooati organizacijo teroristov v Ameriki. V pismih se nekateri člani imenujejo s polnim imenom, drugi pa s šifro. Orgari-zacija je imela rudi svojega šefa za finančne zadeve. On je vodil proračun in imel glavno b.a-araino. Točno je vpisoval dohodke in izdatke. Policija je zaplenila tudi več čekovnih knjižic, tako da se bo dalo dokaj točno ugotoviti, odkod so dobi- vali denar. V arhivu so našli tudi celo kopico slik. Teroristi so se očividno kaj radi slikali in fotografirali. Za preiskavo so posebno važne fotografije, ki kažejo teroriste v raznih taboriščih na Madžarskem in v Italiji, ker bodo sbu-žile za najboljši dokaz, kdo jim je nudil podporo in kje so se. skrivali. Posebni oddelek, ki se je označeval s P. V., je vodil špijonažo. Njegovo delo je bilo v glavnem usmerjeno na ugotovitev, kakšne ukrepe je povzela* jugosloven-ska policija za pobijanje terorizma. Prav tako so iz najdenih dokumentov ugotovili, da se je berlinska organizacija postrani bavila tudi še s separatistično propagando na Češkoslovaškem. Italija je naenkrat najmiroljubnejša država na svetu! Budimpešta, 8. novembra, č. »Pesti Hir- lap« je objavil daljšo zjavo, ki jo je dala njegovemu poročevalcu v Rimu neka »svetovno znana osebnost«, ki je tako po svojem poznavanju razmer, kakor po svojem položaju kvalificirana, da pojasni italijansko stališče. Ta osebnost je govorila o nedavnih * s •- t poročevalcu nekega francoskega lista Absurdno je trditi se glasi izjava, da si I tali ia želi prisvojit Mussolini ie bil prvi z-mea voditeljev držav, ki je nekoč ponudil Jugoslaviji prijateljsko pogodbo Kar se tiče Avstrije, je Mussolini ne želi spraviti v italijansko odv snost. marveč smatra, da je v interesu vse Evrope, da se Avstriji zagotovi njena neodvisnost Italija tudi ne teži po nikaki hegemoniji na Balkanu Nasprotno ji je mnogo do tega, da se med balkanskimi narod ohrani ravnotežje Aluzija o nadoblasti Italije na Hal-kanu se nedvomno nanaša na Albanijo. Zakaj ne bi bila Albanija italijanska vojna zavezn ca. če je Jugoslavija francoska zaveznica? Kar pa se tiče govoric, da bo Italija zapustila Madžarsko, je omenjena osebnost dejala, da se je treba spomnit- le na brzojavko, ki jo je Mussolini takoj po svojem znanem govoru v Milanu pričetkom tega meseca poslal ministrskemu predsedniku Gombosu in v kater4 zagotavlja Madžarski, da je Italija v primeru zbližanja s Francijo nikakor ne bo zapustila Na vprašanje o odnošajih do Nemčje je madžarski novinar dobil odgovor, da ni nikakih ovir. da se vzpostavijo dobri od-nošaji. če Italija dob; primerne garancije za neodvisnost Avstrije. Razen avstrijskega vprašanja Italije n:č ne loči od Nemčije Nato je razgovor krenil na posledice mar-sejske tragediie Omenjena osebnost je iz javila: Vse zavis' od *ega kaj namerava sedaj stont- jugoslovenska vlada Evropa ne želi da b* iz tega na^ta'i kakršnikol-mednarodn- zanlefliai: Angleška francoska talijanska ;n tud: rumunska vlada so izrazile željo da se posledice marsejskega atentata izolirajo Vtis Beneševega ekspozeja v Rimu Rim. S. novemb č E>k«r>oze če-šfkoslova-škeca zunanjega ministra dr. Beneša je napravil v Rimu globok vtia. Posebno pozornost ie zbudila niegova izjava, da neodvisnost Ave»triie še vedno ni zagotovljena in da je treba v ta namen dosepi sporazum z Italijo. To iziavo komentirajo tukajŠnii listi tako. da ie dr. Beneš očitno mislil na sporazum, ki se ima skleniti med Češkoslovaško, odnosno med Malo antanto n Italijo. Pri tem naglasaio >1a ie bil sporazum o garancijah za avstrijsko neodvisnost sklenjen žp v Ženevi in da ^e prišel jasno do izraza v skupni izdavi treh velosil V ostalem pa glede na Ben^šev ekflpozo pripominja in ia na je namenoma podal baš v trenutku ko se madžarski ministrski predsednik Gompos rrmdi v Rimu- Sekundant marsejskih ubijalcev Senzacijonalna razkritja o sodelovanju generalnega tajnika Dollfiussove patriotske fronte v teroristični akciji Praga, 8. novembra, r. Dobro informirano »Pravo Lidu«. k je že večkrat objavilo interesantne podatke o zvezah raznih oseb iz sedame vlade dr Schuschnigrga z organizatori' marsejskega atentata, objavlja avtentičen tekst p.sma. k: ga je pi^a' Perčevič 18- aprila 1932 zveznemu komisarju za propagando, generalnemu tajniku vlad ne »Patriotske fronte«, sedanjeamu državnemu "svetniku, polkovniku VValterju Adamu. To p.smo se glasi:. »Drag! Adam! Še enkrat se ti najlepše zahvaljujem za divno reproducirani zadnji hrvatski apel, k] je, sodeč po vsem. našel boljšo publiciteto. kakor apel iz meseca januarja. Sedaj je naš apel opremljen tako od demokratske, kakor rudi od nac'jonamo-so-cijalističnega tiska v rajhu z zeta efektnimi, deloma tudi direktno alarmantnimi naslovi. Čudno Je. da »Germania« spk>h ni reagirala, kakor tudi ne prostoz'darska »Vos^lsche Zeitung«, čemur se pa sploh ne čudim. Srbi v Beogradu bruhajo strup in žolč proti apelu, a v istem času tudi »Grič«. To je že precej mnogo za njihove že tako napete živce. Sprejmi predvsem našo najtoplejšo zahvalo za tvoje nadaljnje sekundantske usluge. Z najsrečnejšimi velikonočnimi pozdravi od nas vseh ostajam tvoj Ivan Perčević.« V komentarju tega p!>ma pravi »Pravo L;du«. da je potrebno- zaradi boljšega razumevanj 3 navesti, da je Perčević od lela 193?. dalje bil ravnatelj »Gr'čac Ape'. k? ga je 'zn-esel polkovnik »tako divno« po Perčečev mienc^i, je bil v resnic' članek poln žo'ča in nabito po'n natolcevani. k: so jih lchnigg zaveda, vprašuje »Pravo Udu«, kaj pomene, da pod takm; okolnostmi ne izroče Perčevi-ča? Ali mogoče smatra situacijo svoje vlade za tako rožno, da lahko dovoiu da med svoje najvainejiš© sodelavce računa tudi polkovnika Adama, »sekundanta marsejskih ubijalcev? c Obtožba pred Društvom narodov Varšava. 8. novembra. AA »Kurier Varšavski« in »Kurier Codzienic pnobču jeta izvlečke iz beograjskih listov o dose danjih rezultatih marsejske preiskave Oba lista poudarjata, da se bo Jugoslavija sporazumela s Francijo in z Malo tanto o tem, da predloži obtožbo prod Društvom narodov. Sisteron odpuščen Pariz, 8. novembra. AA. Notranji mi- nister March .n je na podlagi sklopa disciplinskega sodišča sklonil predToftrti predsedniku republike v podfpis ukaz o odpustu generalnega nad^^nnika narodme varnosti Sisterona iz državne službe Soočenje atentatorja s pričami Pariz, S. novembra, p Včeraj In danes so aretirane atentatorje Poepi^ila. Rajića in Kralja soočili z nekaterimi pričami elede bivanja atentatorja v Franciji. Oftobje hotela >Dee Alpe*« odločno zanika trditve Mija Kralia. da bi se bil ž> pred atentatom povrnil v hotel, s ?imer bi rad dokazal, da ni <*odHoval pri atentatu. Oteobje hotela soglasno izpove lujp, da ©e jp Kralj vrnil v hotel SH** po 6. zvečer, torej potoni- kn [e bil zločin že davno izvršen. V ixrdn!em ^e izpovedbe hoteteke^a osobja stnnia>o z navedbami atentatorjev in j>e tako njihovo 2J' banje in bivanje v Franciji neoporečno tor-io ujTotovlieno. Perčević oddan v sodne zapore Dunaj. S. novembra p. Na zahtevo Fran cije aretirani vodja teroristov v Avstriji, podpolkovnik Ivo Peroević. Excelsior« piše v tej zadevi: Inozemstvo, ki nas opazuje, ne sme imeti vtisa o kakšnem globljem sporu med nami. kajti v tem primeru bi takoj iz te?a črpalo ko. risti Dolžnost vseh je. da dajo primer hladnokrvnosti in notranje enote. Podobno piše »Matin«. ki pravi, da. mora nova vlada pokazati inozemcem. ki računajo z napakami Francije, da je Franci- ja močna in da ni zdaj prilike, da bi kdo računal z njeno slabostjo. Za nadaljevanje dosedanjega vladnega, dela imenuje v prvi vrsti predsednika poslanske zbornice Bouissona. Med kandidati je dalje Flandin, predvsem pa Laval, ki so mu listi še najbolj naklonjeni. Nekateri pravijo celo, da ima že sestavljeno H. sto. da resi krizo, čim nastopi >Petit Journal< poroča, da bodo L»avala prosili, naj sestavi novo vlado. Zaenkrat pa Še ni gotovo, ali bo to sprejel. Laval. ki je zdaj v zunanjem ministrstvu, bi se rad posvetil samo ohranitvi in pospeše vanju miru. Vprašanje je, ali se bo moge' upirati prošnjam z raznih strani. >Echo de Pariš« in »Ouevre« sta mne nja, da Tardieu ne bo več član nove vlade ker Je obolel. Namesto maršala Petaina bo prišel pol kovnic F*abry. Laval bi obdr žal poleg predsedništva tudi zunanje mi nistrstvo. Glede ostalih bi ostaja vlada ne izpremenjsn«.. oLran 2. >SLO VENSKI If A ROD«, dne 8. novembra 1934 >tev 5 A SAMO SE DANES ____>-» MARLENE DIETRICH +mm*m^mm<, ,wa^^_ v filmu ljubezni --i-j*^a*Sf*<^*' PLAVOLASA VENERA MARLENA DIETRICH TAKA KOT SE NIKDAR Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave ob 4„ 7.15 in 9.15 ori. Predprodaja od 11,—ftis. UTe- Naši hodniki, dobri in slabi Mnogo dela se čaka našo mestno upravo, predao bodo urejeni hodniki po vsem mestu Ljubljana, 8. novembra O č»olidn<>s.t.i naipredka meMa se najprej prepričal na njenih dobrih cestah. Zadnja leta so bile pri nas tlakovane mnoge ceste-Prej je bila tlakovana samo Tvrševa cesta ter Prešernova in ^elenburgova ulica m Ljubljana je biLa tudi v tem pogledu tipično provincijalno mesto, v kakršnih ie le nekaj tlaka iz >mačjih glavs na glavnem trtrn. Zdaj so tlakovane v središču meeta ve>e važnejše ceste. Pričakujemo, da bodo poslej posvetili še nekoliko več pozornosti hodnikom, ki so jih uredili zlasti letos precej. Tudi hodniki so sredi mesta skoraj vsi novejši. Vendar so tu in tam nekateri še izpred vojne dobe. Posebno v slabem stanju so nekateri, hodniki, tlakovani s por-firnimi ploščami. Marsikje smo zaostali v mzvoju uprav presenetljivo t primeri z urejenimi novimi hodniki in moderniziranimi cestami. V starem delu mesta pa bi tudi ne moizli narediti boljših hodnikov, ker so ulice preozke ter vse prav kliče po temeljiti reonlaciji- Toda čudno je, da ne urede hodnikov, kjer bi jih lahko in kjer je potreba po ureditvi že dokro. Neurejenost v novejših mestnih d^lih je seveda treba spregledati, zlasti se, ker je zadnja leta nastalo nešteto novih ulic. Upravičeno pa pričakujejo ljudje v nekoliko starejših mestnih četrtih, kot n. pr. na Mirju, da se bodo kmalu lotili dela tam. Za Bežigradom so novejše ulice in v nekaterih še niso zazidane vse parcele, zato menda še ne bodo prišli tako kmalu na vrsto hodniki. Na periferiji tudi nihoe ne pričakuj, da bode tlakovali hodnike na vsaki stezi. Pač pa bi naj bili dobri hodniki zima i središča, kjer ie živahen osebni promet . ob važnejših prometnih cestah. Zdaj je tu in tam baš nasprotno. Ob nekaterih slavnih restah sploh ni hodnikov, ali eo pa takšni, da sploh ne zaslužijo svojega imena. Opozarjamo na levi hodnik na Trža-§ki cesti, na desnega na Dolenjski cesti in tudi na Zaloški in Tvrševi cesti niso baš vzorni hodniki. Na mestnem delu Večne poti ni hodnika baš taon, kjer bi bil najpotrebnejši. A priznati \e treba, da je Erjavčeva cesta letos dobila lepa hodnika. Tudi na Tvrševi cesti onkraj železniškega prelaza tlakujejo hodnik- Jesenice, 6. novembra. Dot>a ix>letrrrh društvenih, skupinskih m 7.7iT*nih javnih neMopov je že precej dol-£io za nami. Bilanca dosedanjega letošnjega sokolskoga dela je zelo zadovoljiva, ker kažo izredno lep napredek na veeh po. prisnih sokolskega telesnovzgojnega in prosvetnega dela. Z nastopom zime pa se J? pri žutpi in dru<šrrvih pričelo notranje tehnično, organ izatorično Id prosvetno delo. Župna urprava, načelnistvo, tehnični in prosvetni odbori imajo polne roke dela s pripravami za zianek© delr> in aa 'prireditve večjega obsega v prihodnjem letn. Vrše se seje, sestanki, predavanja m zborovanja, na katerih se dajejo dništvom in članstvu smernice za ©iete m intenzivnejše dek). Največjo poaorooet posveča žtHpcvo vodstvo vzjgoji dobrih prednjakov in upravnih tuniko i jonarjev za društveno delo. ?Avxn\ prednjak br. Franjo Ra.kar je v večini društev prirejal društvene prednj«-ške tečaje^ ki jth je obiekoval-o 341 tečajnikom. Na zadnji sejn feipne širše uprave je poročal župni nače m ft br. Vinko Bez-nik iz Radovljice, da se je znrpmih smučarskih tekem dne 14. februarja v Mojstrani udeležilo v 11 panogah 312 tekmovaJcev in tekmovalk. Oto priliki Strpnega zleta v Kranja so se vršile žrapne tekme na orodja, ki se jih je udeleSilo 390 tekmovalcev in tekmovalk. Sokolska Supa Kranj ima sedaj lepo Število tekmovalcev in tekmo-vaJGk, ki bodo i usipehom lahko tekmovali todn pri saveznih In mednarodnih teknna-h. Žunnih tekem v odtbojrkii so se dne 12. avgusta udeležila društva Kranj. Skofja Loka, Jesenice. Koroška Bela — Javonrvik fcn Radovljica. Zmagalo je Sokolsko drnštvo Kranj. Dne 8. in 9. septembra ©o »e vršile na Jesenicah žnrpne labikoatleteke tekme v šeste roboma, poedinih disciplinah. izmenskem teku društvenih vrst in v plavanju. Teh tekem se je udeležilo v vseh panogah 367 tekmovalcev in tekmovalk Doseženi ffo bili izredno lepi rezultati v akoiku v višino, daljino, v skoku oh pattci in Izmenskem tekn. iz tekem t letošnjem let« je izšlo Sokolsko društvo Kranj s 4^3 točkami kot zmagovalec. Jesenice so na H. mesta s 360 točkami, sledi Radovljica 199. skorja Loka 56. Stražrišče 36 ter Koroška Bela — Javoruik m Trtic pa 10 točk. Edina senčna stran v žtapi je ta, da je premalo ženskega in moškega naraščaja in da nastopa premalo članstva v slavnostnih krojih. Pa bodi v tem pogledu so bili storjeni s&lepi. ki bodo dovedli do zboljšanja. ♦ župni starešina br. Jakob Švicar je poročal, da je bilo v prvem polletjn v društvih 90 predavanj, toi jih je posetilo 3511 Dseb, dalje je bilo 152 nagovorov pred vr-?to, veliko število debatnih večerov io 191 prireditev prosvetnega in zabavnega mačaja Gledaliških predstav Je bik) 10? Knjižnica ima 22 edinoc a 3395 strokovnimi to 6916 zabavnimi knjigami. Na »Sokolski glasnike je naročenih 108. na 5oko 6L, ^okolica« (56 in na »Našo ra- Potreba po dobrem hodniku sredi mesta se zlasti kaže na Tvrševi cesti med Tavčarjevo in Pražakovo ulico. Prav tako bi ne smeli več odlagati s tlakovanjem ali vsa; z nasipanjem levejja hodnika na Tržaški cesti od začetka ceste do Langusove ulice. Tam hodnik nima niti robnika. Blaten ie ob vsakem dežju, zlasti, ker je na njem zelo živahen promet, saj hodi po njem dan na dan sto in sto delavcev tobačne tovarne. Najstarejši hodnik v Ljubljani ie najbrž na Novem trnu ob starinskih gosposkih palačah. Shojen je tako. kot tlak v starih gradovih in zdi se, da so plošče že zlezle v zemljo. Porfir je precej trpežen kamen ter si lahko mislimo, kako star ie hodnik, ker so plošče že povsem shoiene. Znano je, da je prof. Plečnik napravil načrt za velikopotezno regulacijo trga. zato tudd najbrž ne bodo tlakovali hodnika, dokler ne bodo regulirali trna. V Vegovi ulici, ki je tudi regulirana po prol. Plečnikovem načrtu, sta Široka nasuta hodnika, ki sta tudi cešče blatna. Kazalo bi, da bi tlakovali vsaj ozek pas hodnika, kot je n. pr- na Cojzovi cesti — Na Minu zadnja lota skrbno posipajo nasute hodnike, da niso posebno blatni, vendar bi nai tlakovali vsaj levi hodnik na Groharjevi cesti Eden najbolj blatnih hodnikov je tudi na Emončki cesti. Toda tudi to cesto nameravajo regulirati in ne bodo prej uredili hodnikov. Kdai jo pa bodo regulirali, je težko reči. ker morajo še prei odkupiti in podreti špeletičevo hišo. Tudi šiškarfi niso posebno zadovoljni s svojimi hodniki. Zlasti se jeze nad blatom ali prahom pri bivšem tovornem kolodvoru. Sploh so dohodi na naše kolodvore nekaj posebnega. Tako n. pr. Kolodvorska ulica še ni izgubila povsem slovesa Blatne vasi. a ne morejo ničesar storiti, dokler ne podro starih »bajt«. Najslabši ie pa dohod na Gorenjski kolodvor, sai na Ruski cesti sploh ni hodnika kot tudi ne v Voš-n jakovi ulici. Blato na Dolenjski cesti je pa dovolj na slabem glasu Skratka, z urejevanjem hodnikov po vsem mestu bodo imeli «e dolero izredno mnogo dela- Upamo, da se ga bodo lotili intenzivno ter da bodo naši hodniki kmalu takšni, kakršni bi morali biti. dos?t« 239 pripadnikov sokolstva. Soglasno je bilo sklenjeno, da priredi župa enodnevni tečaj za vse vodilne društvene funkcijonarje že v tej jeseni, dalje da se priredi župni prosvetni dan 17 marca v Kranja, na Jesenicah pa se bo vršila v poletju velika kulturna prireditev na prostem, na kateri bodo morala sodelovat: vsa društva. Prihodnje leto bo proslavila župa 251etmico svojega obstoja Vse župne in društvene prireditve se bodo vršile v znamenju župne 25 letnice. na vseh društvenih prireditvah pa se bo moralo predavati o delu župe v času njenega obstoja. V proslavo župne 25Ietnice se bo vršil v Kranja 29. in 30 junij« zlet član stva, naraščaja ln dece združen s tekmami članstva in naraščaja Na ta zlet bodo povabljene vse sokolske župe v dravski banovini In bo to nedvomno največji sokolski zlet, kar jih je bilo kdaj na Goren js-kem župa pristane na skupno izdajanje glasila žup dravske banovine in bo prispevala sorazmerno po številu članstva ter bo osnovala zadrugo za varčevanje in socijalni fond kralja AJeksandra I Največjo pozornost pa bo vodstvo župe posveča In snovanju sokolskih edinic po vaseh, zlasti po obmejnih ferajih, držeč se načela, da mora sokolsrvo prodreti v zadnjo gorsko vas in v sleherno Wšo. Ker je krivo pričala Ljubljana, 8. novembra Tri razprave so bile potrebne, da ie bila pravda proti zasebnici Pavli Knez iz Rožne doline končana Obtožnica ji je očitala, da je 17. IX 1931 v civilni pravdi kot priča krivo pričala, da je o-re^ela od svoje matere 60.00q Din posojila Obtoženka je 1. oktobra 1. 1929 kupola v Rožni dolini od žene vpokojeneea stražnika Josipine Gomol hišo za 140.000 Din. Nekaj je plačala takoj, dolžna pa je ostala Še 50 000 Din- Ker dolga ni pravočasno poravnala, je bila od sodišča obsojena na plačilo Josipina Gomol se je tedaj hotela za ta znesek vknjižiti na hišo Knezove, vendar je morala namero opustiti,, ker se je pred njo ie vknjižila 6 60.000 Din obto-ženkina mati Katarina, ceš, da je to enxjto dala hčerki kot posojilo. Gomolova je vložila tožbo proti Katarini Knez zaradi neveljavnost: vknjižbe, češ, da je posojilo fingi" rano z namenom, da bi bila oškodovana Obtoženka. zaslišana takrat kot priča, je pod prisego izpovedala da ji je mati posodila 60.000 Din v treh obrokih in da jo je zato vknjižila na svojo hišo Državno tožilstvo je vložilo tožbo zarad, krhega pričevanja z motivacijo, da se ie obtoženka izrazila proti neki os^bi. da ie njena mati le formalno vkniižena. da ji Gomolova ne more blizu Obtožnica trdi. da Katarina Knez nikakor ni mogla svoji hčeri posoditi toliko denarja, ker so bili doma siromašni Obtoženka ie vztrajala pri svojem zagovoru njena meti. ki ie bila vferai zašli šana kot priča, je v celoti pod prisego potrdila hčerkino pričan ie. Denar te dobila od bogatega sina iz Amerike, nekaj pa st je tudi prihranila od prodanih pridelkov svojega posestva Državni tožilec dr. Fella-her ie zahteval obsodbo, češ. da ni verjetno, da bi mati posodila hčerka 60.000 Din. ko ji niti dote ni mogla izplačati. Sodišče je obtoženko oprostilo tožbe krivega pričevanja, obsodilo jo ie pa. ker ie dovolila materi vknjižbo in s tem oškodovala Gomolevo na 4 mesece strogega zapora in 1 leto izgube Častnih državljanskih pravic. Zagovornik in državni tožHec sta prijavila priziv. Kretanje obrti v Mariboru Maribor, 7. novembra. V oktobru so bile izdane v Mariboru naslednje obrtne pravice: Ribič Elizabeta, grostilna; Rokavec Cecilija, gostilna; Majcen Alojzij, restavracija; Kiemesvvengrer Ivan, restavracija; Ribič Antonija, gostilna; 2eleznik Valentin, krznar; Petelin Fani, trgovina s sadjem na debelo in eksportom ter deželnimi pridelki; Nerat Leo. poldina, trgovina malega obsega s papirjem in galanterijo; Sekolec Neža, branja-rija; Kos Viktor, krojač; Knez Franjo, brivec in frizer; Anglo jugoslavensko petrolejske d. d v Zagrebu, podružnica v Mariboru, nakup in prodaja bitumenskih proizvodov, zemeljskih plinov, nafte, zemeljskega voska petroleja, asfalta in vseh v to stroko pripadajočih produktov; Žni-deršič Katarina, trg. z delikatesama in mesnimi izdelki; Acman Frančiška, gostilna; 2gank Julijana, gostilna; Ceh Jakob, mesar; Bračko Marija, trgovina z mešanim blagom na drobno; Kuder Josipina, gostilna; Stuhec Ana, trgovina z odejami in posteljnino; Krumpl Jerica, branjarija; Zidansek Juro trgovina s starimi predmeti; Belčič Marija krojači ca ženskih oblek in Satler Srečko, krojač. Izbrisani so bili: Sekolec Neža, komisija in agentura za manufakturo in pletenine; Pelouc Maks, trg-o vin a z lesom in deželnimi pridelki ter sadjem; Pirch Kari. instalacija in popravljanje strelovodov; Bračko Marija, trgovina a kanditi, južnim sadjem in likerji ter slaščičarskimi izdelki: Gri-letz Ana, točilnica alkoholnih pijač na stoječe goste; Griletz Ana, trgovina z de-likatesami; Vodeb Martin, čevljar. Sava je narasla Lfltija. 7 noveffnibra. Takih vremenskih nevšečnosti kakor so tc dni, že dolgo nismo imeli. I>oč>vm kaže toplomer čez dan 30 in Še več stopinj C, sije od časa do časa solnce, vmes pa tudJ izdatno dežuje Izredno ©e je dvignila Sava, kar je posledica deževja in pa kopne-nja sne^a na Gorenjskem. Cesta, ki drži med Ljubljano im Litijo po des«nem savskem bregu, je na večih krajih pod vodo. Na sredi pota med Zalogom In Lazami, blizu znane gostilne »Pri Peclju« pa je bil včeraj onermogočen po cesti promet, ker je segala voda do ograje Ljudje so morali na poplavljenem delu po železnišikem nasipu. Sava je pri Lazah segala včeraj do obrežnih hiš. preplavila pa je pri brodarja pod Dolskim njive in travnike. Naraščanje Save čez običajno mero je zabeležila tndi litijska vodomerska postaja V Spodnjem Logu na nasrprotnem bregu železmiske postaje Save pri Litiji, kjo-nimajo mostu in prevažajo ljudi le z brodom, so morali ustaviti prevoz z brodom, ker je v nevarnosti, da ga odtrga naraščajoče v a lov je št ruso vi, ki skrbe v Spodnjem Logu za prevoz čez Savo, uporabljajo adaj ob visoki vodi le čoln. Kje je Jože Jezersek Odšel Je v planine In ga pogrešalo že 12 dni. Kamnik, 8. novembra. Na rodružnici SPD v Kamniku so se včeraj ogiasil; starši 251etnega planinca Jožeta Jezerska iz Šiške in izrabili svoio bojazen, da se je Jože morda ponesrečil v Kamniških planinah. Od doma je odšel v soboto, 27 oktobra in obUuoi-L da se prav gotovo vrne pred praznikom vseh svetnikov. Hrane je vzel s seboj samo za tri do stLr dni. Krenil ie prot: Vele'ki oJanini 2 namenom, da bo potem Sel rreko Konja in Planjave na Kokrško sedllo in še naprej na Krvavec. Zdaj že 11 dni ni o njem glasu in domači so v velikih skrbeh, da se mu ni kaj pripetilo v plamnah. ker drugače bi se gotovo oglasil. Tem bolj je verjetna domneva o nesreči, ker Je odšel v gore popolnoma *am. na plan nah pa je nastopilo do lepih dneh proti koncu oktobra slabo vreme z viharjem in snegom Ni pa seveda izključeno, da ga je slabo vreme zadržalo na Veliki plannni ali pa je še! v Logarsko dolino in ie v brezskrbnosb' pozabi! obvestit! domače, k so zdaj v velikih skrbeh za njegovo u>odo. Kamniški »Skalaši« ga poidejo iskat v planine. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 Četrtek 8 novembra: Mišjo, dekle z Mont-parnasa Red A Petek 9 novembra: Guqalnica Red C. Sobota 10 novembra: Ob 15 ari Mlinar in njegov« hči D jaška predstava. Cene od 5 do 14 Dm Nedelja 11 novembra: Ob 11 uri dopoldne Snegulćica Premiera Otroška predstava Znižane cene Ob 15 uri Migo dekle z Montparnasa [zven Izredno znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri Orlic Izven. Znižane cene >Snegulrica< je prva otroška predstava v tej sezoni Vrši se v nedelio 11. tm dopoldne ob 11. uri . na kar posebno opo zarjamo Pravljica ie izpopolnjena z mno gimi komičnimi scenami kot iih liubiio otroci in novimi plesnimi točkami Sode luje dvaiset otrok Režra prof. ^ov« Cene znižane od 24 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20 uri Četrtek. 8 novembra: Jenufa Red Četrtek Petek. 9 novembra: Zaprto Sobota 10 novembra: Manon Gostuje An dre Burdino iz Pariza Tzven Nedelja 11 novembra ob 15. uri: Prodana nevesta. Tzven. Znižane cene od 30 Din navzdol Drevi se poje Janackova opera nnfa« z našo priljubljeno pevko go. Gjun-Liienac v naslovni vlogi. Odlično kreacijo eerkoivnioe daje ca Thierryjeva. staro Bur-ievko ca. Bernot-Golobova- Rihterko ga. Kocejeva, njeno hčerko ea Poličeva. V moških vlogah nastopajo z*.: Goetič - Laca, Marčec * 9teva. Marian Rue - hlapec, Zupan - Rihter. Diricira: ravnatelj Polič, režiser: C Debevec. Predstava je za red Četrtek. Občinstvo opozarjam« na izredno zanimivo, predstavo Maa»eue*ove >Manoo< ki se vrši 10. tm. Gostuje francoski tenor Andre.Burdino. Manon poje ga. Gjungjenac de Grieusa e. Burdino. Dirigent Niko Štri-tof. rei»er C Debevec- Predstava je izven. — >;»me*to venca na grob pokojneca Lenassija Antona iz Planine je daroval Gerkman Anton, trgovec- manufakturiet v Ljubljani, znesek Din 300— za medine reveže. Socialna akcija mestne občine Ljubljana. S. novembra Bela zimaprihaja e črno bedo in mnogi mislijo s strahom na njo Dočim nestanemo spomladi optimisti, narrdaja ©edai vsakogar, ki ve, da marsikomu ni postlano z rožicami v živi jen iu. skrb. kaj bo z onimi pozimi, ki nimajo toplega doma in ki niso preskrbljeni niti za dan naprej. Seveda si le redki crene a takšnimi mislimi življenje ter so vedno optimisti. Niti na mi^l iim ne pride, da ima kdo kakšne skrbi pred zimo. K sreči so pa med nami še vedno socijalno čuteči ljudje. Ni jih sicer mnogo, toda njihov socijalni čut je tem prietnejsi. ker sami najbolje vedo. kaj je beda. Značilno ie tudi za naše razmere. Ja organizirajo pri na© socijalne akcije zaposleni delavci za nezaposlene L. 1932 so priredili mestni delavci prvič nabiralno akcijo v korist nezaposlenim. Zdaj ima ta akcija že nekakšno tradicije. Te dni obračunavajo na magistratu, kolako je vrela letošnja akcija. Predvsem so ucotovili. da so letos nabrali precej več kot lani in predlanskim- Prvo leto so nabrali nekai nad 20.000 Din, lani približno enako Lanski nabiralni dau je bil ob hudem mrazu ter sodijo, dn zaradi tetra niso nabrali toliko kot bi sicer. Ljudje na ceeti so se namreč lažje otresli nabiralcev, ker jih le zeblo in zaradi tega niso odpenja«li sukeoi in ne posenali v žep. Letos ©o sodelovali pri nabiranju razen mestnih delavcev tudi mestni uradniki. Delavci eo nabirali prostovoljne prispevke tudi po hišah, pa tudi na cestah so dobro organizirali nabiranie. Zasedli so skoraj vse prometneiše točke, da bi težko ušla celo miš. le nekateri odlični meščani se znajo izredno spretno izmikati. Tako so mnoci co-spodje bežali s hodnikov na sredo ceste, čim so zaeledali že od daleč nabiralca. Čudno je pa pri tem, da eo se najmanj izmikali baš revneiši ljudje. Nabiralci trde, da so darovali največ oni, ki dajejo najtežje, kar Je vprav presenečalo. Vendar so bile med nekaterimi meščani tudi častne izjeme. Ta ali oni ie daroval po 100 Din in še več- Precej so prispevali tudi mestni uslužbenci sami od svojih plač Prispevki iim bodo odtrtrani pri izplačilu plač. Nekateri uradi so Pa odklonili nabiralce z obljubo, da bodo zbrali sami prispevke od svojih uslužbencev. Po stanovanjih so nabrali precej, ^e se doma meščan ne more tako lahko izmuzniti nabiralcu kot na cesti. Letošnja nabiralna akcija je imela precej uspeha v primeri z lansko, saj so nabrali okrog 40.000 Din. Zdaj se niso zaključili vseh računov ter še ni znano natančna končna vsota. V torek je znašala vsota oddanih prispevkov 33.000 Din. Nabrani denar bodo prav lahko porabili saj ie vedno premalo sredstev za socijalno skrbstvo Ta vsota ne odloča bistveno, da bi lahko dovolj olaišali bedo številnih nezaposlenih in nepreskrbljenih, toda ree. kar kolikor toliko pomaga lajšati bedo ter utirati solze bednih pomeni mnogo več kot prazne besede o socijalnosti iai socijalnem čutu. Kolesa so kradli Ljubljana, 8. novembra. Ljubljana je v Jugoslaviji mesto, ki ima največ koles in zato seve ni čuda, da so tudi tatvine koles na dnevnem redu Kolesa kradejo priložnostni tatovi, a največ je specialistov, ki imajo svoje delavnice, kjer kolesa predelavajo in tako spremenjena potem na deželi prodajajo znatno pod ceno Ljubljanski kolesarji ki žive v stalnem strahu pred temi specialisti, si pa bodo te dni gotovo precej oddahnili: policija je spravila namreč pod ključ skrajno nevarno triperesno tatinsko deteljico, ki je delala roko v roki četrti, ki je operiral na lastno pest je bil pa zasačen v ponedeljek, kakor smo že poročali. 22-letni Štefan Kristan doma iz Trnja pri Sv Petru v Italiji in tja pristojen, je bil šele 28 septembra izpuščen iz zaporov tukajšnjega sodišča, kjer je bil 40 dni v preiskavi zaradi suma tatvine Ker mu niso mogli ničesar dokazat., so ga izpustili. Toda še isti dan je pred Ljudskim domom ukradel rjavo kolo. ki ga je zapeljal na Večno pot in tam skril, a mu ga je nekdo ukradel Čegavo je to kolo, ni znano, ker ni bilo nobene prijave. Pred dnevi so Kristana spet prijeli to na dan je prišla cela vrsta njegovih grehov. Policija je ugotovila, da je kradel kolesa skupaj z brezposelnim 26 letnim delavcem Francem Novakom, delavcem lz Knežaka in nekim Antonom Kljunom, oba italijanska državljana, ki so ju prijeli orožniki v Vodicah Obema so orožniki zaplenili štiri moška in žensko kolo Lastnike moških koles so že ugotovili: eno je bilo ukradeno 19 oktobra iz veže hiše 5 v Dalmatinovi ulici in je last Stanka Goloba iz Šiške drugo je bilo odpeljano 26. oktobra Viktorju Marnu v Dalmatinovi ulici izpred pisarne dr Sviglja tretje policijskemu stražniku Francu Kunaverju na Sv Petra cesti 64 in četrto 27 oktobra Karlu Lenardiču na Bregu št. 1. Kolesa je policija že vrnila lastnikom, ne ve pa se. čigavo je damsko kolo. znamke >ParLs« s tvornisko številko 74.558 Kolo je črno pleskano in dobro ohranjeno in naj se lastnica javi na policiji Kristan je na policiji tudi povedal, da je France Novak 6 septembra odpeljal izpred Tabora kOio. last Franca Anžiča V torek smo poročali da so zasačili v Floriianski ulici nekega pleskarskega pomočnika ko je hotel odpelje ti kolo in sedem parov čevljev nekemu čevljarskemu pomočniku z Laverce. Na policiji je ple- skar odločno zanikal, da bi bil hotel koit ukrasti, čeprav so ga pri tatvini zalotili Medtem sc pa orožniki na njegovem domu v Hrušici napravili hišno preiskavo, kate-re rezultat je bil presenetljiv Našli so tam kolo znamke »Puch* z evidenčno številko 51377 kolo znamke >Tribuna« s številko 73.165 in kolo znamke >Steyer*r s številke 173.168, poleg tega štiri zadnja kolesa, štiri sprednja kolesa, sedem sedetev. štiri železne obroče dinamo, dva nekompletna dinama šest zračnih sesalk. 7 gumijastih plaščev in več drugih predmetov za kole. sa. Mož pravi da je imel lastno delavnico za predelovanje koles, za katero pa m imel dovoljenja. Policija domneva, da je najbrž kolesc* ukradel, jih predelava! in prodajal na deželi. KOLEDAR. Danes: Četrte". 8. novearubra katoličani: Buplice. Iz Trbovelj — Razglas otačlne. Tujsko prometna zveza Putnik v Mariboru pripravlja poklon i tv eno potovanja s podobnim vlakom na grob blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja za se vem j del dravske banovine. Posebni vlak krene iz Maribora v soboto dne 17, novembra 1934 ot> približno 17. uri. Prihod v Mlademovac približno ob 7. uri zjutraj v nedeljo. Odhod iz Mladem ovca okrog 1C. ure. prihod v Beograd aro kasneje, nato pa odipeije vlak \7. Beofrrada ob 10 uri trr pride v Maribor v pone-deljek 18. novembra ob 9. uri. Vozaia cena Maribor — Mladenovac im na/zaj skupno z avtobusno vofcijo Mladen o vac — Oplenac (36 km) in nazaj zmaša 180 Din Trboveljčani vstopijo v posebni vlak na Zidanem mostu. Kdor se namo-rava potovanja udeležiti, naj prijavi udeležbo na občini v tajništvu najka«4neje do ponedeljka, to je 12. novembra t 1. do 17. ure Vsak prijavljene« mora na občLnd tpo-loziti 180 I>in za potne strošftce. * — Trzni dan. Tako slabega tržnega dne kot je bil včerajšnji, že dolgo ne pomnimo Na tržnem prostoru je bilo le nekaj kmetic ta Se te so prinesle le malo b!a.*?a. toda Se te^a niso prodale Cene Jajcem, jabolkom, surovemu maslu, orehom in drugim poljskim pridelkom so stabilne Na trgn je bilo precej zelja, izgleda pa. da je prebivalstvo s to zimako hrano že precej založeno Neki kmet iz GomaUkega je pripeljal na trg tudi večje število mla dih pujskov, ki jih pa očividno nI spravil v denar, ker je zahteval previsoko ceno. V ostalem je pa vladale danes na živilskem trgu. dasiravn© je šele začetek meseca, pravcato mrtvilo Iz Kranja — Novembrski sejem. V ponedeljek je bil \ Kranju novembrsk* sejem Zanimivo je število prignane :n prodane živine; število prodane j. v oklepaj« Prignanih o-zriroma prodanih je bilo 93 (64) volov, 48 (19) krav 1 teleta 20 (10) Junic 9 (S) bikov, 36 (4) ovac. 6 koz, 5© (35) svinj in 1S3 (65) prašiče — članom JS Te dni se bo pobirala članarina Istočasno se bodo prodajali že>n' n veliki koledar'- ?s I 1935 Kole darje. kolke razglednice in znake JS trna v štaba 1 zalog! blagajnik JS in se dobe f občdnsfk: pisarni. Uspehi sokolskega dela na Gorenjskem taad župnih tekem. — Obsežne priprave za proslavo župne 25 letnice tev 254 ♦SLOVENSKI NAROD«, dne 8. ******* 1934 Stram 8. Jutri velika premiera senzacionalnega filma D1RIGIBLE Elitni kino Matica MJUNAKI ZRAKA" Borba za Južni tečaj. Napeto dejanje. — Pohod vodljivih zrakoplovov. PRVIČ NA PLATNU! DNEVNE VESTI — Spominska svečanost na šolah. Prosvetni oddelek banske uprave uradno razglaša: V petek 9. t. m. bo v vseh katoliških župnih cerkvah žalni obred ob mesecu smrti bla^opokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Tega obreda se udelež: vsa šolska mladina z vsem učitelj-stvom v svojih običajnih cerkvah. Po cerkvenem obredu bo v vsaki šoli še posebna kratka, komemoracija, obstoječa iz primernega spominskega govora. Ta dan bo pouka prost. — N^a letalca na Češkoslovaškem- y ponedeljek popoldne je priletelo na letališče v Užgorodu naše letalo, v katerem sta bila letalca kapitana šintič in Gjal. Imela sta vso pot slabo vreme. Na letališču so ju sprejeli predstavniki češkoslovaškega letalstva. V torek sta nadaljevala polet preko Košir v Olomuc. Namen njunega poleta je vrniti poset češkoslovaškim letalcev v Jugoslaviji. — Okrog 700 tujih listov prihaja v na. šo državo. Agencija »Avala« je zbrala zanimive podatke o številu tujih listov, ki krihajajo v našo državo. Najbolj so pri nas razširjeni francoski listi. -Journal« prihajajo v našo državo. Najbolj so pri >Temps* v 4500. ^Matin: v 3000, -Intran. sigeant« v 2800 -Petit Parisien« v 2500, >Excelsior«e v 2400. ?>Paris Soirv, v 1200. - Action Francaiser 900, ?Figaroc 800 itd. Močno so razširjeni pri nas tudi nemški in avstrijski listi. s>Neues VViener Journal« prihaja dnevno v Beograd v 130 izvodih. »Neue Freie Presse« 100, dunajski Tagc 60, ~>V61kischer Beobachter« 50. ^Prager Tagblatt in Prager Presen po 30 itd. Izmed inozemskih listov, ki prihajajo k nam je 95 političnih, dnevnikov. 34 tednikov in mesečnikov, 2S1 književnih in bele-trističnih revij. 49 športnih listov, 80 tehničnih, gospodarskih in znanstvenih, 66 raznih profesi jonalnih listov, 49 ženskih in 46 modnih Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastaja-nje žolča, bodljajev, tesnobe v prsih, močno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« gTenčiea in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči. Zdravniška mnenja navaja uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Kmetijska statistika. Min strstvo za kmetijstvo je izdalo tiskano publikacijo »Poljoprivredna godišnja sta t. stik a« za lete 19A\ vsebuje podatke o površinah in prdelkih poedinih poljedelskih sadežev, vinogradništvu, sadjarstvu in živinoreji: dalje o izvozu in uvozu kmetijskiih pridelkov in izdelkov, domače živine in nje proizvodov, divjačine, kmetijskega orodja, strojev in drug'h potrebščin za kmetijstvo. Kn;-?:a stane Din 75. Interesenti zamorejo dobit podatke faz te publikacije pri kme-frirskem oddelku banske uprave v Ljubljani Pi>mene v4o$re je kolekovati s 5 Dm za prošrojo in 20 Dn za overenje. — Vreme, '''remenska napoved pravi, da bo nestalno deževno vreme, temperatura bo polagoma padala. Včeraj je deževalo skoraj po vseli krajih naše države. Najvišja Temperatura je znašala v Sarajevu in Splitu 20. v Zagrebu in Rogaški Slatini 18, v Mariboru in Skopi ju 16, v LJubljani 16, v Beogradu 1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7S2.5, temperatura je znašala 8.4. DANES PREMIERA! Senzacijonalni film iz življenja gangster jev žig sramote AL CAPONE kralj banditov ZVOCN IKTNO DVOR. telef. 27-30 Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri l — Ženi odrezal nos. V vasi Viljevu pri Dolnjem Miholjou na Hrvatskem je nedavno posestnika Antona Hrvata zapustila žena Anton je zelo ljubil svojo mlado in lepo ženo in zato udarca ni mogel preboleti. Večkrat jo je na.erovarjal, naj se vrne k njemu, kar pa žena ni hotela. Včeraj je zorvet prišel k njej. nenadoma sta se pa siprla in med prepirom je mož potegnil nož ter ženi bikoma odretzal no«. Težko poškodovano ženo so prepeljali v bolnico, ljubosumnega moža so pa zaprli. — Detektivi v ženskih oblekah. Zadnje čase je bilo v novosadskih parkih zvečer napadenih več ljubavnih parov, ki so jih ustavili neznanci, iadajajoči se za detektive. »Aretirali« so mladenke, če£ dn so vlačuge. potem so jih pa posilili. Da pride tem lopovom na sled, se je policija poslužila zvijače Več detektivov se je obleklo za ženske ter so šli v sioremsrtvu svojih prijateljev na izprehod v park. Res so prijeli dva mladeniča, ki sta nadlegovala ljubavne parčke, in sicer 32!etnega Branka Topaloviča iz okolice Skoplja in 301et-nega LtjflŠa "Bekerja iz Jasenovca. — Katici Dejanovlčevi zvišana kazen. Nedavno smo poročali, da je bila pred sodiščem v Novem Sadu obsojena bivša želerzničarska blagajn ičanka Katica Deja-novič zaradi prodaje ponarejenih železniških voznih listkov, pri čemer je bila država cšk-^dovana za več 100.000 Din, na pet let ječe. Kasacijsko sodišče v Novem Sadu je zdaj kazen zvišalo na osem let. — Novi odbor J.A.D. »Triglava«, izvo-[j;uro. agr.; knjižničar: Smiiiovc Viktor, vet.; gospodar: Tinta Oskar, agr.; arhivar Pi.r.tarir Fran. aor; revizorja: Mastnak Tone. a-crr. in Orthaber Albin. ae te dni pripetili dve nesreči. Včeraj je na cir-kuiarki žagal drva 20letni Alojzij Braniče H, med delom ga je pa žaga zgrabila za levo roko n mu jO resno poškodovala. — Delavcu Antonu Dreniku je padel težak hlod na levo roko !n mu jo zlomil. — Na Jesenicah je cirkularka včeraj popoldne zgrabil 2 2Sletnega Jožeta Savlija in mu odrezala palec na desni roka. — Kandidat smrtL Včeraj so -pripeljali v ljubljansko bolnico 34Ietnega Ivana M. od Sv. Lucije in stanujočega na Primsko-vem pri Kranju, ki se je naveličal življe--n ja in je v >amon»ril.nem namenu pM B-zol. V bolnici so mu izprali želodec in ni nevarnosti za njegovo ž: vi j en je. — Stanje Ivane Kafolove se ie znatno izboljšalo. Stanje žrtve zločinskega napada Ivanke Kafolove, ki je bilo sprva zek> kritično, se je po operaciji na gilavi znatno izboljšalo. Bolnica je ves čas pri zavesti in zdravnik: so mnenja, da bo najbrž okrevala, če ne nastopijo kake komplikacije. Samo še danes JOAN CRAVVFORD v velefilmu PLESALKA B O N N I E ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.15 uri 1? Li*«Miafie —lj žalna proslava samaritanskega °dreda Rdečega križa v Ljubljani. Dne 6. t. m. je imel samaritanski odred Rdečega križa v Ljubljani v veliki dvorani Okrožnega urada žalno proslavo za viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem in obenem slovesno zaobljubo Nj. Vel. kralju Petru H številni odborniki pododbora Rdečega kriza in okrog- 100 samaritank in samaritanov je prisostvovalo proslavi. Uvodno je govoril predsednik g. dr. Fet-tich, ki je obsodil gnusni atentat, pri katerem je izgubila Jugoslavija svojega očeta in- ustvaritelja Rdeči križ pa svojega pokrovitelja. Nadalje je govoril predsednik sam ari lanskega odreda g. dr. Mis Franta, ki je zaprisegel samari tanke m samari tane Nj Vel. kralju Petru n. V svojem govoru je g. predsednik med drugim deja^ tudi: >Obljubljamo Ti kralj, da bomo čuvali Tvojo Jugoslavijo, borili pa se bomo tudi za mir. za katerega si se toliko boril in tudi zanj nasilno umrl. Poznal si vse grozote vojne, ker si jih sam doživel in pretrpel, zato pa si želel svojemu narodu toliko bolj mir, zato si se tako zavzemal za organizacijo Rdečega križa, ker je to mirovna organizacija.« S pozivom, da si samari tanke in samari tam" globoko v srce utisnejo zadnje besede velikega mirotvorca je g. predsednik zaključil proslavo. —lj Odličen francoski pobicrst v Ljubljani. Včeraj ie obskal Ljubtiano g. dr. Ambroise Got urednik dnevnika »d'Alsace et de Lorraine« rz Strr^burga. Prišel je v Ljubljano z namenom organizirati turistično propagando v francoskih in belgijskih časopsih. Odlični pub'ictst Je bil gost »Putnika« in Zveze za tujski promet v Sloveniji, k'j sta ga vsestransko inforrrrn aia id mu dala na razpolago spretnega vodica za ogled mesu. Davi je dr. Got odpotoval preko Zagreta na Jadran. —lj Spored žalnega koncerta Glasbene Matice v Ljubljani v počastitev spomina Wagorpokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja: 1. Govor predsednika, senatorja dr. Vlad im i rja Ravniharja. 2. Hristič: Opelo, žami spev za mešana zbor Izvaja pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja M. Poliča. 3. Adamič-B—tel: žalohna koračnica. 4. Sivelius: An-dan te op. 42. Čajkovski: Elegija o»p. Adamič: Na grobu. Saint-Saens: Preludij k oratoriju Potr., oP. 45. Cene posameznim megrtorn v unionski dvorani so zelo ninske, od 3 do 26 Din in so r prediprodajl v knjigarni Glasbene Matice, žalni koncert je v pete* 9. t. m. ob 20. uri v unionski dvorani. —lj Na včerajšnjem živinskem sejmu ni bilo mnogo goveje živine, pripeljali so Pa precej plemenskih prašičkov. Posebne sejmeake živahnosti ni bilo, kar se poona že po številu prodane živine. Prignali so samo 77 volov, a prodanih je bilo le 22. Krav prižene vedno manj kot volov, zato jih je bilo včeraj v primeri s številom volov precej, in sicer 56. Prodanih je bilo !e 20 Za plemenske prašičke je bilo precej zanimanja, vendar ndso prodali v^eh. Priipeljali so jin 399. prodali pa 215. Tudi konj je bilo prignanih malo, samo 134, do-čim jih je bilo včasih na sejmu do 300. Cene so v splošnem nespremenjene, le plemenski prašičiki so se podražili od približno 100 do 200 Din komad. Prvovrstni voli so po 4 do 4.50 Din kg žive teže, n. vrste 3.50 do 4 Din, III. 3 do 3-50. Najlepše krave so po 2.50 do 3.50 Din, klobaearice pa po 1.50 do 2 Din. Telet je bilo prignanih samo 16. pa še teh niso prodali, ampak le 10. Teleta so po 5 do 6 Din kg žive teže. Prašiči za zakol so že delj časa enako dragi, in sicer 'domači po 6 do 7.50, hrvaški so pa precej dražji, po 7.50 do J>.26 Din. —lj Vremenske muhe. že neikaj časa so vremenski preroki v hudi zadrega, ker jim vsaka napoved izinodleti. Mislili smo, da bomo dobili o v^eh svetih pošteno porcijo snega, pa smo se ušteli. Včeraj se je zjasnilo ter ?mo mislili, da bo vsaj nekaj dni leipo vreme ali da postane vsaj mraiz, tod m ponoči je začelo zopet liti. še vedno prevladuje prece; močan jug, ki rine vlažen morski zrak k nam. Lahko zapade kar čez noč snocr. če potegne sever. Nekateri zv te-žko prlč-'»r'ijejo snetra, venbč. Polzela pri Celju. Arnež Franc, 5 ]e.. sin posestnika. Sp. Ko. kra 41 pri Kranju, Mlinaric {van, 44 iet. čevljarski pomočnik. Sevnica 211. Hribar Neža. I** let, žena posestnika. Velike Lip nje 9. obč. št. Jurij pri Grosupljem. Sla-Diič Vojica. 17 mesecev, hči gradb tehtni ka, Moste, Zakotnikova ulica 4. Benedičlč Marija. 38 let, 6ipkarica, Železniki 91. Je-ran Janez, 25 let, delavec, Homec 7, srez Kamnik. Hočevar Fr?nčišJka roj. Lesar. 29 let, poeestniea. Mala Slivnica 6. občina Vel. Lašče. —Ij Uprava Hubadove župe JPS. V petek 23. t m. ob 20. bo v frančiškanski cerkvi komemora-tivni koncert za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedin teJfiem. Združeni IjubLjanski mešani m moški zbori bodo peli »Žalne s»reve« za mešani zibor. Žalne skladbe na org-lah bo izvajal g. p. Fr. Aoko. Nastopili bodo tudi solisti: g. Svigeli Cveto (bariton). gd<č. Tinka Dolenčeva (sopran), g. Lupša Fric (b^s). Prva pevska vaja za moške glasove bo v nedeljo. 11. t. m. ob 10. v Hubadov dvorani Glasbene Matice. Udeležba je strogo obvezna za sledeče zbore: Ljubljanski Zvon, Slavec, Sloga, Tabor, Grafika, Krakovo-Trnovo, Bežigrad, Sava-Ljubljana, P. H. Sattner, Narodna čitalnica v ŠiSki, Danica na Viču. Uprava Hubadove župe poziva, da se točno in v največjem številu udeležite pevskih vaj za žaln koncert zJasti velja ta poziv za prve tenoriste. — Uprava. —li O Julifskih Alpah ▼ Italiji. Pod tem naslovom smo vcerai objavili notico, ki jo v naslednjem popravljamo: Nobeno obla-stvo ni predavanja preprečilo, marveč se predavanje ni moelo vršiti, ker si SPD ni pridobilo pri upravi polici ie za tako predavanje 6 pobiranjem vstopnine potrebne dovolilnice po t o. 99 taks. zakona. —Ij Dve noči že nimamo javne razsvetljave pod Golovcem. Zakaj ne, ne moremo povedati, saj se ne razumemo na elektrotehnična vprašanja, vemo le, da luči najraje ugasnejo ob slabem vremenu. Menda elektrika ne more tako daleč ob dežju brez »fnarele«?! Sicer je pa na Hradecke-ga cesti tako mrenitno blato, da ga je treba mešati le v egiptovski temi. ker bi sicer izgubili apetit. "~" Društvo »Soča« naznanja, da za soboto določena komemoracija odpade. Isto-tako za nedeljo določena žalna m-aša. —lj >RokovnJAč><, JurHf * Govekarjevo ljudsko iirro s petjem ponavljajo v šentjakobskem Jiledališču v soboto 10. tm. in v nedeljo 11- 'm. ob 20.15. lura je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah velik ue-peh, tako. da so bile vse predstavi popol- noma razprodane. V glavnih vlogah nastopajo prvi igralci odra ostalih vlogah pa ves ansambel odra. Pevske locke je uglas-bil Viktor Farma. Predprodaia vstopnic od sobote dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom predstave. Cenjeno občinstvo prosimo, da »i ie v pred-prodaii kupi vstopnice. —1 i Krajevni odbor U- V. I. Ljubljana poziva vse elane in Sanice, ki «o naročili premoč pod 1.000 kg. da pridejo ponj s potrebnimi vrečami dne 9. in 10. tm. na dvorišče v St. Pete reko vojašnico. Vsak Man in članica mora prinesti seboj Sanitko kniižJco- —li Damske nopavice, volnene, t»vils flor in svila volna ter otroške, trpe-žne, ima tvrdka Miloš Kamižnik, Start trg 8. Oreh je koristno drevo Navzlic nizki ceni orehov se orehova drevesa obrestujejo Se vedno po 45 odstotkov Ljubljana. 8. novembra. Svetovna vojna je zaradi žlahtnega lesa za puškina kopita po naših krajih iztrebila tudi orehe, ki so prej s svojim: košatimi kronami krasili zlasti hribovske domačije, tako zelo, da je morala banska uprava to vsestransko koristno drevo zaščititi s posebno naredbo, s kakršno ščiti tudi naše najredkejše rastline in živali, da ne rzumro popolnoma. Orehovo drevo smemo sedaj posekati le z dovoljenjem ob-čine, poleg tega pa namestil posekanega oreha moramo zasaditi vsaj eno mlado orehovo drevesce. Nasaditi pa orehe moramo spet na vsak način, saj so skoro popolnoma Iz''ebljeni, ia se morda edino prelepa Tuhinjska dolina še po pravici ponaša s imenom »Dolina orehov«, kar v današnjih, za kmeta tako hudih časih pomeni prav mnogo, saj nam priča o njenem boga. stvu, ki v boljših časih z njim ni nihče računal. Zaradi redkosti je pa oreh postal uprav dragoceno drevo, ki je v resnici tudi vsestransko rentabilno in se zato tudi orehovi nasadi izplačajo prav odlično. Poslušajmo samo našega zaslužnega strokovnjaka, nadzornika Josipa Štreklja, ki je pri nas med drugim vpeljal tudi sajenje žlahtnega kostanja maronija. kako priporoča orehe. Za »Kmetijsko berilo«, ki ga je pričelo pod njegovim izkušenim ln spretnim uredništvom rzdajatl Društvo kmetijskih strokovnjakov, je namreč napisal toliko poučnega o orehih, da njegovo splošno zanimivo razpravo objavljamo v izvlečku. škoda*, ki so jo gospodarji napravili s sekanjem orehov, je velika, ker so s tem uničili glavnico, ki je donašala tako visoke obresti, kakršnih ne plačuje noben denarni zavod. Srednje veliko orehovo drevo, ki ima prilično s korenino vred 4 m visoko in 30 cm debelo deblo, mori 0.282 k-ub. m. Za tako orehovo deblo je plačal trgovec pred 5 leti, ko je kub. m veljal 800 Din, 236 DW Na takem drevesu vzraste povprečno 15 kg orehov, ki so jih pred 6 leti plačevali kilogram po 10 Din, da drevo neslo ra leto 150 Din. Po !etu 192S. je cena orehovega lesa pričela pai*i'\ da ga letos plačujejo le še po 350 Din, znižala se ;e i-a tud te:ia orehov samih in 3otegla 1 1°^2 najnižjo ceno 3 Din za ks:. V tem lete l>i bil torej les tega drevesa vreden 98 70 Din, njegov » onos pa (5 Din !z tega kratkoga računa vidimo, da so se orehoma drevesa do '. 1928 obrestovala po 66 odstotkov, to I. 1932 navzlic nizki ceni pride'ka še vedno Po 45 odstotkov! V dobri le^ri In zemlji pa rodi er^h I« mnogo več sadu, 'zato Je račun preračn-nje-j :e za gotov donos, če pa drevj zarai. starosti opeša, ga seveda posekamo, kar je tudi gospodarsko pravilno, in nadomestimo z večimi mladimi orehovimi drevesci, da ne krijemo samo gospodarske r*. gube, temveč da posest in donos tudi poveča JlO. Nadzornik Josip štrekelj je v »Kmetijskem berilu« tudi podrobno opisal, kafco orehe nasadimo, da vzgojimo mlada drevesca, in kako jih cepimo na vse načine, kar nam je pokazal tudi s slikami. Enako nam je ta uspešni propagator novih sa-i-nih vrst opisal in orisal tudi koristi in "vzgojo ter cepljenje žlahtnega kostanja ■maronija, ki pri nas prav dobro oapera, dolga vrsta drugih strokovnjakov Je pa prispevala polno splošno poučnih člankov iz poljedelstva, travništva, živinoreje, sadjarstva, vinogradništva in kletarstva, vrtnarstva in zadružništva, da smo s ^Kmetijskim berilom^ dobili novo knjižnico, lrl bo gotovo prav znatno pomagala našemu kmeta in tudi meščanu k zboljšanju nefte-ga kmetijstva in s tem vsemu prebivalstvu do boljših časov. ^Kmetij-sko berfh>€ bo namro-č izhajalo rodno in bodo nrtrtj pisali vsi naši najboljši kmetijski strokovnjaki. \t Cella _c Nedeljski nogomet. V nedeljo H- t. m. ob 14.30 bo na Glaziji zanimiva^ pod-s a vezna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK železničarjem iz Maribora. V nedeljo bo najbrž tudi drugorazredna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Atletiki, ki je bila prejšnjo nedeljo odpovedana, ker delegiranega sodnika ni bilo k tekmi. —c V celjski bolnici je umrla v sredo lletna Marija štimulakova, hčerka kuharice na Frankolovem Deklica je padla pred dnevi doma z zapećka na vroč štedilnik. Dobila je hude opekline na hrbtu, fci jim je po večdnevnem trpljenju podlegla. _c Ura na zvoniku Marijine cerkve jo poglavje zase. -Ima štiri številčnike. a vsak kaže drugače in diferira z drugim tudi kar po več nr. Pričakujemo, da bo uprava cerkve takoj poskrbela za popravilo ure in odjpravila nedosrtatek. ki že dolgo povzroča nevoljo med prebivalci. It Maribora — Žalna svečanost v mariborski stolnici. V petek 9 t m. bo daroval mariborski škof g. dr. Tomažič žalno spomin&ko maso za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I Zediniteljem. Maša bo ob 10. dopoldne in prisostvovali ji bodo zastopniki v©eh mariborskih državnih in samoupravnih uradov, društev in korpora-cij. _ Regulacijski načrti javnosti na ogleo. V mariborskem mestnem gradbenem uradu bodo razgrnjeni od ponedeljka 19. t. m. do vkljnčno 8 decembra od 8. do 13. ure načrti za regulacijo Zrinjskega trga in bloka med Prešernovo. Aškerčevo, Cankarjevo in Maistrovo ulico Kdor se zanima za omenjene regulacijske načrte, naj si jih ogleda v mestnem gradbenm uradu v Frančiškanski ulici 8. — P niera »Gugalnice«, veseloigre znane češke pisateljice in igralke Olge Schein-pflugove bo v teku prihodnjega tedna. Avtorica naziva svojo igro »deflacij^ko komedijo«. Delo ima sedem slik, ki se bodo menjavale izredno hitro in ki v tragikomičnih situacijah prikazujejo bogato go-sjpodinjo in njeno kuharico, ki menjaje se preizkušata svojo srečo in vse skrbi bogastva in revščine. To je tista gngalnica. ki se nagiblje zdaj na to, zdaj na ono stran. V ueodo tega kolebanja so zapleteni trije pari. eosnodinja, njena hči. :ijena kuharica, potem pa dva nebogljena stara samska gospoda in mlad zdrav monter Te tri pare igrajo: Zakrajškova — Furijan, Drasruti-novičeva — Gorinšeik in Starčeva — Blaž. Režija je Kovičeva. V ostalih vlogah nastopata Kraljeva in Savinova. — Izzivalca skoraj do smrti pobila. Pred malim kazenskim senatom ota se zagovarjala brata Konrad in Anton skofič, ki sta lani 23. decembra težko poškodovala delavca Antona Vutolena s Po&režja Usodnega dne sta sedela obtoženca v Renč-Ijevi gostilni na Pob rež ju. Kar je pristopil k njima že močno vinjeni Anton Vu-tolen in ju pričel izzivati. Večkrat je vprašal: »Kdo bo mene topel?« Na to i zari-vanje sta brata skočila pokonci, prijela objestneža za vrat ter ga postavila v mrzlo zimsko noč. Zunaj sta na tleh ležečega brcala v trebuh in kamor je pač padlo ter ga ta ko težko poškodovala, da se je I Vutolen onesvestil. PoćArodov&neran «w> »e zamotala črova, da m ga morali taiteoj operirati v mariborski bolnici. I>e tako po zdravniki rešili nesrečnežu življenje, kajti poškodbe so bile smrtnonovamo. Zeradti tega nepremišljenega dejanja sta bila •brata Konrad in Anton Skofič ofasodena na glavni razjpravi letos 30. aprila na 6 oai-roma 8 mesecev strogega zapora. Obsojenca sta se po svojem pravnem zaetorpmi-ku pritožila zoper razsodbo in kaaaci^ko sodišče v Zasrrobu je njuni pritožlbi spo-&Qo. Na ponovni raapravi. fci se je vrAila v toTek dopoldne, je bil Konrad S0or»frč oproščem. brat Anton pa obeljen na 5 secev strogega zapora. — Junak noža obsojen. V torek dopoldne je mali senat ofbsod.il '.HhVt.noga Jo&c4n Rebrica, delavca v Zcvir. Bistrici, na 11 mesecev strogega zapora. OMožonoc je letos 17. junija v družbi svojih tovarišev, ki so bil! tudi oborožeiid z odiprt.imi noži. zabodel Izidorja ščernjavtča v hrbet in OH ranil pljuča. Ofbtoženec je znan .pretepač in je brerz povoda težko poškodoval Ifzi. dorja, ko so se skupino vračali od maše. Iz Ptnia — Karambol motoctklista. Pred dnevi je vozil nek motoclkllst po državni cesti v smeri m Ptuja proti Mariboru, ki je naletel ,v bližini vasi Sv. Janž na Dr. p. na Paveo Mihaela iz Starš, ki je korakal na d<^*ii strani cesto ob vrprežni živini. Tudi motocfklist je vosil pravilno po desni et rani, je pa po predpisih ta Js previdnosti •dajal snemale s hnpo, katerih pa na&Hifai Paveo ni slišal. V hirpm pa. ko je hotel motociklist prehiteti voznika, je hotel bati skočiti na levo stran cese, pa je (prldel naravnost pred motorno kolo, M ga je zadek* z veo silo v hrbet. Paveo se je agrndil, je pa kmalu vstal in imel na videa od bo naj le majhne poškodbe širijo se pa govorice, da je Paveo poštoodbam podlegei Paveo ni bil v bolnici in se je najbrž zdravil doma. Koliko te govorice odgovarjajo resnici, bodo dognali orožniki, lri to-dijo preiskavo. — Pod voz je padel. Te dni je vozil 40. letni posestnik Lovrec Aloj« rz 91avsčh>e iz svojega gozda, drva do me. Ko je hodil ob vozu, m« je nenadoma spodrsnilo ki ne»reča je hotela, da je padel naravnost pod voz, ki mu je šel čez levo nogo hi mm jo dvakrat zlomil. l»vrec je moral v bolnico. — Seznam o davčnih oanovah je razgrnjen pri mestnem poglavarstvu in je strankam na vpogled vsak dan med uradnimi urami. Davčne razfprave so bodo vršile pred davčnim odborom od 21. do M. t m — Vlom v gosposko hiao. V noči na 19. oktober je biko vlomljeno v gosposko hišo v Vel. Ikiču, last g. Ivana Hanserja. Vlomilci so odneell razno obleko in perilo kakor tudi kuhinjsko posodo in razne droge predmete, med tem tudi 20 litrov žganja. Lastnik, ki je vlom opazil šele sedaj, tnpi okoli 4000 Din škode. Učinkovita navodila. — Cuj. kdo pa >e mož, ki si mu plačal obed? — Avtor dveh zelo znanfli knjhg. — Kaj je pa napisal? —Knjigi »Pot k uspehu« m »Kako hitro ooogatim*. »SLOVENSKI NAROD«, dne 8. novembra 1934 SGrivncst beieša čevlja — E*n žarek je pa nama le ostal. Aid veš, kaj je storila ta prismuknjena Ful-ierjeva? — Sara Fullerjeva? — je vprašal EIlery. — Kaj? — Pred dobro uro je odšla z doma. Detektiv Hesse ji je bil ves dan za pe-tanri. Od Pooraovih ie odšla naravnost k doktorju Dunningu. Kaj porečeš na to? Eilery ga je debelo pogledal. — K doktorju Dunningu? — je dejal tiho. — To je pa zares zelo zanimivo. Ali ni od Hessa še nobenih vesti? — Skoraj nič drugega. 2e samo to dejstvo pa zadostuje. V Dunningovem domu je cstaia dobre pol are« Ko je zopet stopila iz njega, je sedla v avto in se odpeljala naravnost k Doornovdm. Hesse me je o tem telefonično obvestil in ostal je tam. kjer ima pri roki še enega detektiva. — Sara Fullerjeva in doktor Lucius Dunning. — ie ponovil Ellerv. Sedel je k mizi. se zagleda! v ogenj in začel bobnati s prsti po mizi. — Sara Fullerjeva in Lucius Dunning. To .ie kombinacija za:e .. . Kar se je zasmejal očetu. — Proro-ki ■ a in čudodelni zdravnik. Klasičen no: sequi:ur. — To je res čudno, — je pritrdil inspektor. — Jutri zjutraj se morava ioiiti te zadeve. — Seveda, — je dejal Ellerv s posebnim zadovoljstvom. — Po slovanskem pregovoru, da je jutro pametneje od večera. No — bomo videli. Inspektor je molčal. Veselje, ki se je bilo naenkrat pojavilo na Ellerv.e-vem obrazu, je enako hitro izginilo. Brž je vs:al in odšel v svojo spalnico. XVIII. RAPORTI INŠPEKTORJA OUEENA Novinarska senzacija o nasilni smrti Abigail Doornove, ki naj bi prišla potem v vse svetovne liste, je bruhnila v vsem cbsegu na dan šele drugi dan po umoru. V torek zjutraj so priobčili vsi ameriški listi pod debelimi naslovi obširna poročila čez vse prve strani, v katerih je bilo pa malo pozitivnih podatkov. Posebno ne\vyorški tisk je nadomestil pomanjkanje podatkov in podrobnosti s tem, di je posvetil cele strani pripovedovanju in bajkam o pre-sene:l;:v: kari eri Abigail Doornove, o njenih odličnih finančnih transakcijah, o njeni radodarnosti in dobrodelnosti ter o podrobnostih njenega ljubavnega romana s pokojnim Charlesom van der Donkom. En časopisni koncem se je hitro odločil in začel objavljati serijo člankov pod naslovom *lz življenja AbigaP Doornove«. Y popoldanskih izdajah so se že začele Dcfešafi novinarske strele. Le sla- bo maskirani kritični izpadi so biti naperjeni proti policijskemu komisarju, proti inšpektorju Oueenu in proti po lici ji vobče, a v enem primeru, ko ie imelo to očitno politično ozadje, tudi proti županu mesta New Yorka. — Štiriindvajset dragocenih ur ie kanilo v večnost, se je glasilo eno izmed teh poročil, — pa ni bila najdena še nobena nitka, ki bi vodila k izsleditvi morilca, čigar krvave roke so spravile včeraj tako prerano veliko in plemenito dušo nesrečne žene na oni svet. Ali naj bi naš strogi inspektor Oueen odpovedal in podlegel po tolikih letih uspešnega iztrebljanja zločincev baš v tem najvažnejšem primeru? — se je vpraševal drugi list. Tretji je kategorično ugotavljal, da bo imel policijski departe-ment največjega mesta na svetu, vrsto let »notončno nesposoben« dvigniti moralo in varnost v tej v bistvu moralni veleobčini. zdaj edinstveni priliki pokazati pred svetom, ki se mu ironično posmehuje, svojo nesposobnost in nemoč. Ed:ni newyorški list, ki ni zabavljal na policijo, je bil za čudo tisti, pri katerem je bil zaposlen kot reporter Pete Harper. Sicer pa niso bili potrebni napadi in namigavanje strupenega tiska, da so se uradna mesta zdramila iz svoje letargije. Politični in družabni svet ie bil pretresen v temeljih in vsak njegov tresljaj se ie kazal na občutljivem potreso-meru policijske centrale. Javni delavci vseh vrst so oblegali župana z brzojavnimi, telefoničnimi in osebnimi prošnjami, naj pripomore pravici lo besede. \Vall Street, prestrašen zaradi finančnih nemirov in nesposoben ustaviti neizogibni padec papirjev in iz tega izvirajočo pa.iiko, je začenjal srdito dvigati glavo. Vlada Zedinjenih držav je kazala nesluteno zanimanje za vso zadevo. Senator, izvoljen v aržavi, kjer je imela Abigail Doornova velike nepremičnine, je nastopil v kongresu s planite či-m govorom o njeni tragični smrti ... V newyorški posvetovalnici, kjer se vrše burna posvetovanja, je bilo vte na r.ogah. Centre Street je šumela kakor ogromen ulj. Inšpektorja Oueena nkso mog1! nikjer najti. Seržant Velie sploh ni hotel govoriti z reporterji. Govorice, ki se razbohote v atmosteri za-gonetniosri in dvomov, so krožile po vsem mestu, šepetajoč, da je neimenovani in »nedosegljivi« finančnik zelo močna osebnost, lastnoročno zadavil Abigail Doornovo, da bi se ji osveti! za izgubo, ki jo je utrpel, ko je v finančni borbi s pokojno starko sramotno podlegel. Ta, čeprav absurdna govorica, ni ostala brez učinka. Cez dve uri so jo oblasti že vzele na znanje in začele zadevo preiskovati. Dokaz simpatije. Oonjač: »Vse kaže, da me gospod baron nima rad. Vse gonjače je že ob-strelil. samo mene še ne.« Pariz ima novo senzacijo Golo naključje je pripomoglo siromašnemu Arabcu do slave in mastnega zaslnfka Najnovejša senzacija Pariza je Arabec ki mu pripisujejo poseben proro-ški dar. Do svoje popularnosti je prišel mož po golem naključju. Nedavno je prispel iz Afrike in klatil se je po Parizu. Ko je stopal nekega dne v svoji osruiieni in raztrgani obleki po zakotni pariški uiici, je srečal damo, ki jo je tebi nič meni nič prijel za roko in jo zmedeno nagovoril. Končno jo je skoraj nasrlno potegnil na dvorišče bližnje hiše. V naslednjem trenunku se je pa porušila nizka hiša na kraju, kjer sta dama in Arabec malo prej stala. Ko si je dama od silnega strahu nekoliko opomogla in se je hotela Arabcu zahvaliti, da jo je rešil, ga ni bilo več. Toda pariška javnost je kmalu zvedela za ta zanimiv dogodek in vsa njena pozornost se je obrnila na skrivnostnega Arabca. Pariški listi so priobčila poročila o čudežni rešitvi tovar-narjeve žene. ki je najela več spretnih deteiktivov, da bi našli zagonetnega moža. In res so ga kmalu našli. Ta čas se je pa že oglasilo mnogo podjetnih Parižanov. ki so hoteli na Arabcu dobro zaslužiti. Organiziral: so živahno reklamo in proglasili Arabca za dobrega vedeževalca. Takoj je nastalo celo društvo manažerjev, čijih prva skrb je bila izpremenit; potujočega Arabca v salonskega vedeževalca. Najprej so odpeljali Arabca v kopališče, kjer so ga pošteno okopali, potem pa h krojaču, da je dor>il moderno obleko. Končno, ko je bil Arabec že dovolj kultiviran, so mu najeli palačo, kjer prorokuje zdaj ljudem bodočnost. Društvo namažerjev z omejeno zavezo je vložilo v to podjetje precej denarja m seveda hoče zdaj kovati iz njega masten dobiček. Čeprav so določili zelo visok honorar — za vsak pogovor z vedeževalcem 2000 frankov — so začeli naivni Parižani takoj v množicah prihajati k Arabcu. Reklama je vedno živahnejša, izredne proroške lastnosti srečnega Arabca kujejo podjetni manažerji v zvezde in zato ni čuda, da je postal vedeževalec naenkrat največja znamenitost Pariza. Mož rad deli nasvete, daje informacije o privatnih zadevah in prorokuje ljudem, kaj jih čaka v življenju. Dan za dnem prihaja k njemu več ljudi, ki bi radi videli svojo bodočnost. Arabec se drži preizkušenega načela svoje slavne kole srn je Pvthie. tudi on odgovarja dvoumno, tako da ima vedno prav. Seveda bi mu pa vsa negova spretnost n:č ne pomagala, če bi ga usoda slučajno ne zanesla v Pariz. k;"er je za tak? prismodari;e Se vedno dovolj bogatih in naivnih ljudi. Usmrčanje zločincev v Siamu Doslej so j lil obglavljali, v bodoče naj bi Jih pa streljali Kralj se upira tej reformi Poročali smo že, da hoče siamski kralj modernizirat; svojo deželo. Med drugim bi tudi rad odpravil staro navado usmrčanja zločincev z mečem. V Siamu so doslej usrrirčali zločince zelo svečano. Dan pred usmrtitvijo je prinesel krvnik posebno žrtev domačemu duhu morišča. Duh prebiva kakor ptica v hišici, pritrjeni na visoKem drogu na morišču. In k drogu položi krvnik svinjsko glavo, lonec riža in šopek rož, vmes pa prižge nekaj sveč. Drugi dan dobi obsojenec v ječo toliko opija in žganja, da ga popolnoma omami. Potem ga do pasti slečejo in pri-vežejo klečečega k tnalu na morišču tako. da mu visi glava naprej. Potem začne krvnik v svečani rdeči obleki počas: plesati okrog svoje žrtve. Ostro nabrušeno sekiro drži v roki in jo vedno hitreje vihti nad glavo. Tudi ples posta.a vedno hitrejši in krvnik pleše v vedno manjših krogih okrog obso- .Narodna tiskarna LJUBLJANA APNO žgano, sprašeno ali apnenčevo moko za apnenje vrtov dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg št. 3. Sprejemajo se naročila. 3279 Trenchoati usnjeni suknjici itd- najboljši nakup pri PRESKERJD, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 CVETLIČNI MED od 50 kg navzgor, prodaja po 10 Din kg čebelarstvo Blaže-vac, Piskorevci, via Djakovo. HRANILNO KNJIŽICO od 15.000.- do 17.000.- Din od ljubljanskih zavodov iščem. — Ponudbe na upravo *Slov. Naroda« pod »Zaslužek 3281« NAZNANILO! Cenjenim damam m gospo-lom vljudno sporočam, da sem 2ene za postrežbo v obeh oddelkih znižal za 20 % — Cesalnj salon NA VIN SER, LJubljana, Šelenborgova ulica- 60 T TRANSMISIJSKO OS 50—90 mm, dolgo 1.50 m, 4 ležišča, svednna 50—60 rr-m in 5 jermenac 60—150 cm premera, rabljeno, kupi Alojzij Petrič, Lipsenj št. 39. pošta Grahovo — Rakek. IVAN KACIN, DOMŽALE tvornica glasovirjev in harmonijev. Zaloga Ljubljana, Gosposvet-sxs cesta 12 (dvorišče). Prej ko si kupite planino ali harmonij oglejte naše najnovejše izdelke in cene. Istotam se sprejemajo po. pravila in uglašanje klavirjev 3245 f " —;- v ■ ' j • . V * ZAHVALA VSEM DAROVALCEM CVETJA, KAKOR VSEM DRUŠTVOM, KI SO Z GODBO ALI PETJEM POČASTILI SPOMIN MOJE NEPOZABNE SESTRE, GOSPODIČNE JOSIPINE BLUMAUER IN ONIM, KI SO JO SPREMILI NA NJENI ZADNJI POTI, IZREKAM SVOJO NAJISKRENEJSO ZAHVALO. LJUBLJANA, DNE 8. NOVEMBRA 1934. MARIJA ŠEVČIK z ostalim sorodmkl jenca. Končno doseže divji ples vrhunec in tedaj krvnik z enim zamahom odseka obsojencu glavo. Čeprav so siamski krvniki zelo izurjeni, se jim ni vedno posrečilo z enim udarcem odsekati zločincu glavo. Zato je moral marsikateri krvnik svoje mučno opravilo ponoviti. In tako so nastali brutalni krvavi prizori, proti katerim je nastopil modernejše čuteči parlament. Po dolgih debatah je bil sprejet zakon, po katerem naj bi odslej zločince v Siamu streljali. Vojake naj bi streljali vojaki, civilist« pa policija Kraj. kjer naj bi bU zločinec usmrčen, bi določilo sodišče za vsak poedini primer. Usmrtitev bi bila pa dovoljena šele 60 dni po obsodbi, da bi mogel obsojenec vložiti prošnjo za pomilostitev in da bi jo kralj lahko proučil. Dosedanji zakoni so določali, da odloča o smrtni obsodbi ali dosmrtni jeci kralj, ne pa sodnik. Sodnik je mora' kralju sporočiti, do kakšnega zaključka je prišel, kralj je pa odredil, kakšna naj bo obsodba. Parlament je prepustil odločitev sodniku, kralj bi pa ime! samo pravico pomilostitve. Toda kralj tega osnutka zakona ni hotel odobriti, češ. da je on vrhovni gospodar nad življenjem in smrtjo svojih državljanov. Parlamentu je zagrozil, da ga bo razpustil, če bo vztrajal na svojem predlogu. Med vlado v Bang-koku in kraljevskim sedežem v Cran-'eighu v Angliji se vodno zdaj brzojavna Dogajanja in v Evropi živeči Siamci so mnenja, da se bo spor poravnal brez abdikacije. Steklo, ki ne propušča toplote Na kongresu zveze amerišlkih irrže-njerjev za razsvetljavo so razkazovali kemiki pittsburške steklarne novo steklo, ki propušča skoraj vse vidne žarke, kakor navadno steklo, ne propušča pa toplotnih žarkov. Toplotne žarke absorbirajo železo in njegove soli, ki imajo zeleno barvo. Novemu steklu je železo primešano in zato je modro-zelenkaste barve. Kogar bi ta barva motila, jo lahko odstrani z rdečkastim filtrom. Novo steklo je posebno prikladno za okna v pisarnah in povsod tam, kjer delajo ljudje v poletni vročini. To steklo absorbira 52% vse toplote solnč-nih žarkov s tem, da absorbira nevidne infrardeče žarke, nadaljnjih 85r pa odbije, tako da gre skozi samo 40%' toplote. Povsod tam kjer bi bila poleti neznosna vročina, v restavracijah s steklenimi stenami, v razstavnih dvoranah, v filmskih, fotografskih in slikarskih ateljejih po pisarnah in privatnih stanovanjih, k: imajo okna proti volnen, se da novo steklo porabiti kot učinkovito zaščitno sredstvo proti vročini. Bolh je še dovolj Dolgo se že govori o tem, da bolhe izumirajo. Culi so se glasovi, da jih je napadla neka posebna kužna bolezen, na drugi strani naj bi jih pa iztrebljala tudi večja snaga ljudi. Zdi se pa, da niti kuga. niti snaga ne delujeta povsod enako učinkovito. Tako je iskala univerza v Minesot. potom oglasa v listih človeške in pasje bo^he, ki jih je potrebovala za znanstvene eksperimente. Univerza ni pričakovala, da bo dobila kdove kako mnogo bolh Toda bolh so ji poslali Še preveč. Napovedana je bila celo polna vreča bolh in ker so pošiljatelji vedeli, da so bolhe poskočne živalice, ki skačejo, kjer le morejo, so jih poslali z letalom. In baš to je postalo bolham usodno. Pilot je mirno sedel za krmilom in vodil letalo, ko je naenkrat začutil pikanje po hrbtu. Ntkaj časa se je nemirno premikal, končno, ko je postajalo pikanje že neznosno, je pa slekel suknjič in ves presenečen opazil da je poln bolh. Zanimalo ga je, odkod toliko boih. in tedaj je ooazil, da prihajajo iz prtljage, kjer jin je bilo vse črno. Tudi na njem jih je bilo vedno več in končno si ni mogel pomagati drugače, kakor da se je spustil na tla. Bil je baš nad gozdom, imel je pa srečo, da je našel v bližini ravnico, kamor se je spustil. i>ele na tleh je mogel pograbiti vrečo z bolhami in jo vreči iz letala. Tako bolhe niso prišJe na univerzo. Napoleon se vrača na Elbo Na italijanski srednjemorski otoček Elbo je prispel te dni znani italijansiki dramatik in režiser Torzano. ki hoče izdelati v 'talijanski in nemški verzij na zgodovinskih rleh odgovarjajoči del filma o zadnjem poglavju Napoleonove tragedije. Film bo izdelan po drami »Napoleonovih sto dni«. V glavnem mestu Elbe Portoferraiu je zdaj vse po.lno filmskih igralcev !n režiserjev, ki so prišli obnovit prizore iz Napoleonovega bivanja na Elbi v letih 1814 do 1s15. Na Elbo sta se vrnila prav za prav dva Napoleona, in sicer Corrado Ro-cca. ki bo igral vlogo Bonaparta v italijanski verziji, ter znani Werner Kraus. idealni Napo-leon nemške izdaje. Nekdanja rezidenca česanja Napoleona v prvem izgnanstvu, palača dei Mulini, je bila opremljena s starinskim pohištvom točno tako, kakor pred 120 leti. Režiser Torzano hoče posneti za film zlasti krasne prizore, ko pozdravljajo množice odhajajočega cesarja, ter ganljivo slovo Napoleona od megove matere Leticie, ki omagnje pod težo zlih sluteni. Nov f*'lm o Napoleonu pričakuj svet z velikim zanimanjem Dva nevarna zločinca Glej poročilo v voerajftnjem »Slov. Narodoc Jožo Stangetj Janez Mrvar Iz Litije — Preloženo učiteljsko zborovanje, JUU. sresko učiteljsko društvo t* Utdj«iri okraj, je sklicalo za soboto 10. t. m. wvoj občni aaor, ki pa je zaradi globoke Žalosti za blagopokojnim kraljem Aletoaandrosn I. preložen na začetek decembra. Pred občnim zborom se bo vrfella svečana komemoracija v počastitev apomlna velikega prijatelj« jngoalovenake prosvete im šole. — Strelska družina ustanavlja mladinski odsek. Na nedeljski ©ejM. ki se je vršila v litijski cenovni Soli pod vodstvom predsednika g. G-jaJe. so bili navzoči razen odbornikov tunii vai desetarjU, voditelji strelskih edinic. O uspehih letošnjega 6treljanja so poročali v©i desetarjl, ki Jih je 15. Vežbe na iastnem streli-šču v Rav-targrabnu so pokazale prav lepe uspehe. Naša Strelska družina bo še to jesen uvedla posebne mladinske desetine, kamor bodo sprejeti mladeniči od 16. do 18. leta. Vežbanje teh desetin je prevzel davkar g. Habe. Odbor je sik lep a i o nadaljnjih delih na društvenem strelišču in Je bil za dovršitev 'eh načrtov izvoljen poeebe/n gradbeni odsek. Občni zbor Strelske družine se bo vršil v nedeljo 26. t. m. oo 9. dopoldne. Solidarnost. — Prijatelj, nikar ne povej moji ženi, da si mi posodi teh 500 Din. — Dobro, toda ti ne smeš povedati moii. da sem iih imel. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskamo«: Frao Jezeršek — Za upravo -n nserstn* de' lista: Oton Chnstol - Vsi » Lrublianv