KNJIŽNICARSKE NOVICE 2008, letn. 18, št. 1 0 UVODNIK Nova številka vas bo razveselila s številnimi razmišlja Tanja Mercun. aktualnimi prispevki. V okviru Vsebinske obdelave knjižnicnega gradiva Darko Vrho-Maja Vavtar nas vabi na razstavo v Central-všek predstavlja spremembe vrstilcev UDK no pravosodno knjižnico. Zelo dejavni so v skupini 37. tudi v Mestni knjižnici Izola, o njihovih raz­stavah in delavnici poroca Špela Pahor. Petra Kovic povzema dogajanje 4. strokov­nega srecanja Knjižnica - igrišce znanja in Renata Šolar je za vas pripravila kratko zabave, ki je letos potekalo v Karlovcu. O porocilo o projektu DEDI, katerega cilj je posvetovanju Sekcije splošnih knjižnic v izdelava Enciklopedije naravne in kulturne Kranjski Gori pa si lahko preberete v clanku dedišcine na Slovenskem. Ksenije Medved. Tomaž Bešter tokrat povzema knjigo »The V Ljubljani je revija Knjižnica obeležila 50 let quality library«. izhajanja , kratek prispevek o tem je napisala Branka Badovinac. Še starejši jubilej, 70­Ne spreglejte Natecaja za nagrade Kalanove­letnico, je z izdajo jubilejnega zbornika pros-ga sklada, ki ga objavlja upravni odbor Kala-lavila Biblioteka SAZU. Na kratko ga pred­novega sklada pri ZBDS ter poziva k sodelo­stavlja Dušan Koman. vanju s prispevki na srecanju z naslovom Emerging trends in technology. Malo dlje, v Kanado, vas lahko popelje cla­nek Barbare Cesar, ki se je tam udeležila Ponovno vas vabimo, da z vašimi prispevki in idejami sooblikujete Knjižnicarske novice. konference IFLA, sprehodila pa se je tudi po knjižnicah Quebeca. Damjana Vovk Metodo Conspectus, njeno zgodovino in uporabnost, komentira Janez Kepic. O bolonjskih diplomatih kot naših sodelavcih Kazalo: Uvodnik Razpisi, javna povabila Koledar prihajajocih srecanj Vsebinska obdelava knjižnicnega gradiva Bolonjski študij 30 let metode RLG »CONSPECTUS« Knjižnica – igrišce znanja in zabave: Splošne knjižnice – ustvarjalke medkulturnega dialoga Z 10. posvetovanja slovenskih splošnih knjižnic Revija Knjižnica po petdesetem 74. IFLA konferenca: knjižnice brez meja - usmerjenost h global-nemu razumevanju The quality library Ritmi in odsevi narave v fotografijah Sonje Kocevar DEKD 2008 v Mestni knjižnici Izola Projekt DEDI Ob 70-letnici Biblioteke 1 1 2 3 4 5 7 8 9 9 11 12 13 13 14 HITRE INFORMACIJE SAZU Centralna pravosodna 15 RAZPISI, JAVNA POVABILA Ministrstvo za kulturo je objavilo Javni ciljni razpis za izbor projektov nakupa knjižnicnega gradiva v splošnih knjižnicah, ki jih bo v letu 2009 financirala Republika Slovenija iz proracuna, namenjenega za kulturo. Rok za oddajo dokumentacije: 3.11.2008. Vec na: http:// www.mk.gov.si/si/razpisi_pozivi_in_javna_narocila/javni_razpisi/. Mestna obcina Ljubljana je objavila povabilo Zbiranje predlogov za oblikovanje programa v okviru Unescovega naslova Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010. Rok prijave: 15.11.2008. Vec na: http://www.ljubljana.si/si/mescani/razpisi_natecaji/77336/ podrobno.html. knjižnica 1918 – 2008 Koledar prihajajocih srecanj Natecaj za nagrade Kalanovega sklada Emerging trends in technology: libraries between Web 2.0, semantic web and search technology Seznam novosti Informacijskega centra za bibliotekarstvo v NUK-u 15 16 17 19 Oglasi 20 KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 10) KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ TUJINA (izbor za obdobje november 2008 - januar 2009) • 7.-9.11.2008, Dunaj, Avstrija, Giftschrank oder Freihand? Über "Schmutz und Schund" in Bibliotheken, http:// www.kribibi.bvoe.at/veranstaltungen/ • 12.-14.11.2008, Sofija, Bolgarija, Globalization and the Mana­ gement of Information Resources, http://slim.emporia.edu/ globenet/Sofia2008/index.htm • 11.-16.11.2008, Philadelphia, ZDA, ALA 2008 Midwinter Mee­ ting, http://www.ala.org/ala/eventsandconferencesb/ midwinter/2008/home.htm • 26.-28.11.2008, New Delhi, Indija, International Conference of Asian Special Libraries: Shaping the future of special libraries: beyond boundaries, http://units.sla.org/chapter/cas/ ICoASL2008.html • 5.-8.11.2008, Dunaj, Avstrija, IRF Symposium 2008, http:// www.ir-facility.org/symposium/irf-symposium-2008 • 20.-23.11.2008, Medellín, Kolumbija, Congreso Internacional de Bibliotecas Pblicas, http://www.comfenalcoantioquia.com/ congreso/CongresoInternacionaldeBibliotecas/tabid/4095/ Default.aspx • 26.-28.11.2008, Porec, Hrvaška, Arhivi, knjižnice, muzeji: 12. seminar, http://public.carnet.hr/akm/ • 7.-10.12.2008, Madrid, Španija, Chymia: International Confe­ rence on Science and Nature in Early Modern Europe (1450­1750), http://www.revistaazogue.com/conference/ presentation.htm • 7.-12.12.2008, Indianapolis, ZDA, 4th IEEE International Confe­ rence on e-Science, http://escience2008.iu.edu/ • 1.10-19.12.2008, Bruselj, Belgija, STIMULATE: Scientific and technological information managementin universities and librari­es: an active training environment, http://www.vub.ac.be./ BIBLIO/itp • 18.-21.11.2008, Mexico City, Mehika, I Seminario Iberoameri­ cano Sobre Potencialidades en Investigaci Bibliotecologica y de la Informaci, http://cuib.unam.mx • 25.-27.11.2008, Lyon, Francija, ICT 2008: "I"'s to the future: Invention, innovation, impact, http://ec.europa.eu/ information_society/events/ict/2008/index_en.htm • 20.-22.1.2009, Sydney, Avstralija, Information online 2009, www.information-online.com.au • 20.-23. 1.2009, Denver, ZDA, ALISE, http://www.alise.org/mc/ page.do?sitePageId=62136&orgId=ali • 28.-30.1.2009, Porto, Portugalska, Bobcatsss 2009, http:// www.bobcatsss2009.org/ • 23.1.2009, Sydney, Avstralija,RAILS5 Research Applications in Information and Library Studies, http:// www.communication.uts.edu.au/conferences/rails/ Sodelovanje na posvetovanju (roki za oddajo povzetkov) • 27.11.2008 za 29.-30.1.2009, Padova, Italija, 5th Italian Rese­arch Conference on Digital Libraries, http://ims.dei.unipd.it/ events/2009/ircdl/ • 15.1.2009 za 25.-30.5.2009, Dubrovnik, Hrvaška, LIDA, http:// www.ffos.hr/lida/ • 10.11.2008 za 15.-16.10.2009, Melbourne, Avstralija, People in the Information Profession, http://www.caval.edu.au/ hrconference.html • 20.11.2008 za 30.3-1.4.2009, Cardiff, Velika Britanija, LILAC 2009 (The Librarians Information Annual Conference), http:// www.lilacconference.com/dw/2009/venue.htm • 1.12.2008 za 19-20.8.2009, Firence, Italija, IFLA 2009 satellite pre-conference (Information Technology Section): Emerging trends in technology: libraries between Web 2.0, semantic web and search technology, povzetek poslati na e-pošto: alenka.kavcic@nuk.uni-lj.si Se nadaljuje na strani 15. ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si) Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožic, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer Naklada: 400 izvodov Narocila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižnicarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-176 VSEBINSKA OBDELAVA KNJIŽNICNEGA GRADIVA SPREMEMBE VRSTILCEV UDK V SKUPINI 37 Vkljucitev UDCMRF 2006 v COBISS prinaša nove spremembe vrstilcev UDK, ki jih moramo upoštevati pri klasificiranju dokumentov. Tudi skupina 37 (Vzgoja in izobraževanje) je nekoliko preurejena. Spremembe in dopolnitve vrstilcev skupine 37 so bile objavljene v Extensions and Corrections to the UDC, št. 26 (2004). Glavna novost je ukinitev skupine 371 (Organizacija vzgoje in izobraževanja). Nadomešca jo skupina 37.091 (Organizacija vzgojnoizobraževalnih ustanov). Osnovna razporeditev vrstilcev je podobna kot v ukinjeni skupini 371: 37.091 (Organizacija vzgojnoizobraževalnih ustanov) - prej 371 37.091.113 (Vodstvo. Ravnateljstvo) - prej 371.113 37.091.12 (Organizacija ucnega osebja, drugo osebje) - prej 371.12 37.091.2 (Organizacija poucevanja, pouka, ucni nacrti) - prej 371.2 37.091.3 (Ucne metode in postopki. Oblike poucevanja in usposabljanja) - prej 371.3 37.091.4 (Vzgojnoizobraževalni sistemi) - prej 371.4 37.091.5 (Šolski red in disciplina) - prej 371.5 37.091.6 (Šolsko zemljišce in zgradbe. Ucni pripomocki) - prej 371.6 37.091.8 (Študentsko življenje) - prej 371.8 Nekateri vrstilci, iz skupine 371 niso dobili nadomestila v skupini 37.091, ampak z ozirom na svoj pomen v drugih skupinah. To velja predvsem za bolj podrobne vrstilce. Primeri: 371.13 (Strokovno izpopolnjevanje uciteljev in vzgojiteljev ) rabi 377.8 in/ali 378 371.15 (Položaj v poklicni skupini. Položaj v družbi…) rabi 174 371.616 (Šolska športna igrišca. Igralne površine…) rabi 712.256 in/ali 712.257 371.621.4 (Ucilnice. Predavalnice, seminarske sobe) rabi 72.054 371.63 (Šolsko in univerzitetno pohištvo. Oprema prostorov…) rabi 747 371.66 (Znanstveno-raziskovalna oprema) rabi 681.2 371.68 (Avdiovizualna ucna sredstva rabi (086). Tudi nekatere druge ucne pripomocke po novem oznacujemo s splošnimi privesnimi vrstil­ci za obliko, npr. kartografsko gradivo, ucbenike, ucne stroje idr. 371.7 (Zdravstvena nega ucencev, študentov) rabi 613, 614 in/ali 616.89 371.83 in 371.84 (Šolska, študentska ipd. združenja, klubi, društva) rabi 061.2 371.89 (Šolske in študentske navade, obicaji, tradicija) rabi 39 Med ostalimi spremembami velja omeniti ukinitev skupine 37.03 (Oblikovanje razuma in osebnosti). Ostal je samo vrstilec 37.035 (Družbena vzgoja). Ostale vsebine so uvršcene predvsem v vrstilec 37.015.3 (Pedagoška psihologija), katerega pomen oziroma obseg se je bistveno povecal. V skupinah 373, 374, 376, 377 in 378, ki zajemajo izobraževanje in šolstvo od predšolske vzgoje do visokošolskega izobraže­vanja, je ukinjenih veliko glavnih vrstilcev. Vsebine, ki jih zajemajo ti vrstilci, so lahko uvršcene v druge skupine. Npr. delo z mladimi na podrocju izvenšolskega izobraževanja smo dosedaj oznacevali z vrstilcem 374.3, po novem ga uvršcamo v skupi-no 364. Razlicne oblike poklicnega usposabljanja namesto v skupino 377 uvršcamo v skupino 005 ipd. Še vec vsebin pa sedaj izrazimo (in to velja za skupino 37 nasploh) s kombiniranjem glavnih vrstilcev in/ali rabo posebnih in splošnih privesnih vrstilcev. Primeri: 37.014.543.1:352 Financiranje šol od lokalnih oblasti 37.015.31:17.022.1 Moralna vzgoja 37.091.214.18-027.556 Izbirni predmeti 37.091.33-027.22 Prakticno poucevanje 373.5.046-021.64 Nižji razredi srednje šole 378.091.12:005.962.131 Ocenjevanje uciteljev Nekateri vrstilci so bili ukinjeni kot nepotrebni in jih zato niso nadomestili z novimi, npr. 37.014.522 (Laicne šole), 37.018.2 (Vzgoja in izobraževanje v šoli), 37.018.554 (Šole, na katerih poucujejo v tujih jezikih), 371.314 (Skupinski pouk), 373.4 (Prehod k drugi šolski stopnji) itd. Darko Vrhovšek Narodna in univerzitetna knjižnica [sic] utrinki z raziskovalnih cajank BOLONJSKI ŠTUDIJ V teh dneh se na Oddelku za biblio­tekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo srecujemo z že tretjo generacijo študentov bolonjskega programa, to pa hkrati pomeni tudi, da bo letošnje študijsko leto prineslo prve diplomante prvostopenjskega študijskega programa Bibliotekarstvo in informatika. Ob tem pa se postav­lja vprašanje, ali knjižnice in druge organizacije, torej zaposlovalci naših diplomantov, sploh vedo za spre­membe na oddelku ter ali poznajo nov študijski program in s tem nov profil diplomantov. Anketa, ki smo jo maja izvedli med študenti drugega letnika nakazuje, da jih vsaj polovica namerava nadaljevati študij na drugi stopnji, še vedno pa lahko pricakuje-mo kar nekaj diplomantov prve sto­pnje, ki bodo že cez leto dni iskali zaposlitev. Študenti so po bolonjskem sistemu doživeli vrsto sprememb. Poleg nekoliko spremenjenega nacina dela (vec samostojnega, skupinskega in sprotnega dela) lahko govorimo tudi o posodobitvi vsebin in vpeljavi novih predmetov kot so na primer Informacijski viri in storitve, Elek­tronsko založništvo, Informacijski viri na internetu in Digitalna knjižni-ca. Študenti si v tretjem letniku izbe­rejo eno izmed treh smeri (bibliotekarstvo, informacijsko zna­nost ali založništvo), ki dolocajo nabor njihovih obveznih predmetov in potek prakticnega dela. V nasprot­ju s starim programom si študenti izberejo tudi doloceno število izbir­nih predmetov in tako pravzaprav individualno izoblikujejo svoj izobra­zbeni profil. Ob vsem opisanem seveda ni šlo oziroma še vedno ne gre povsem brez problemov. Na fakulteti namrec ni dovolj prostora za izvajanje tovrst­nega študija, srecujemo se s pomanj­kanjem pedagoškega osebja, veliki problemi se pojavljajo tudi pri izbir­nih predmetih na drugih oddelkih/ fakultetah (nekje še niso prešli na bolonjski sistem, drugje niso bile sklenjene potrebne pogodbe, pa tudi Univerza zaenkrat še ni poskrbela za enostavnejše postopke). Teorija je torej eno, praksa pa seveda nekaj drugega. Verjetno bo potrebno poca­kati še kar nekaj let, da bo reforma resnicno zaživela in bodo študenti dobili vse to, kar se jim je obljubljalo na zacetku. Prvo preizkušnjo bolonjskega študija in znanja, ki so ga študenti uspeli pridobiti v treh letih, bo verjetno predstavljala praksa v drugi polovici meseca maja, ko bodo morali študen-ti pridobljeno znanje povezali s prak-so. Pri tem je morda potrebno pou­dariti, da se marsikdaj pojavljajo pri-cakovanja, kako bodo po koncanem študiju študenti že popolnoma uspo­sobljeni za prakticno delo, predvsem za obdelavo gradiva (slišati je na pri­mer ocitke, da bi morali študenti s seboj prinesti tudi COBISS licenco, pri tem pa se pozablja na smiselnost in realnost takšnih zahtev). Potrebno se je zavedati, da univerzitetni študij temelji na spoznavanju in poglabljan­ju teoreticnih osnov profesije ter na predstavljanju razlicnih trendov in praks, ki niso omejene zgolj na slo­venski prostor. Morda bi bilo potrebno na diploman­te pogledati z nekoliko drugacne per-spektive. Že res, da jih vecina nima resnicnih prakticnih izkušenj in pot-rebujejo seznanjanje z ustanovo in delom v njej (mar ni ravno temu namenjeno obdobje pripravništva?), a ravno zato lahko ustanovi tudi veliko ponudijo. Pridobljeno znanje jim omogoca hitro razumevanje dela, hkrati pa na vse lahko gledajo s sveži-mi ocmi, ki so polne novih idej, saj niso navajene na nek utecen nacin dela ali obremenjene s togostjo lokal­nih pravil. In ravno to je tisti potenci­al, ki bi ga morali zaposlovalci izkori­stiti in razvijati. Na žalost je vse pre­vec (sedanjih) diplomantov hitro posedenih k rutinskim opravilom, kjer le težko izkoristijo in zato tudi hitro pozabijo široko znanje, ki so ga pridobili na fakulteti. Ceprav diplo­manti bolonjske prve stopnje verjet-no ne bodo doživeli drugacne usode, pa morda ni slaba ideja, da se bodoci zaposlovalci nekoliko pozanimajo tudi o raznovrstnih znanjih, ki jih prinašajo s fakultete in jih spodbujajo k ustvarjalnemu mišljenju. Vec informacij o bolonjskem progra-mu Bibliotekarstvo in informatika lahko najdete na spletni strani Oddel­ka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo: http:// www.ff.uni-lj.si/oddelki/biblio/ studij/dodiplomski/bolonjski. Tanja Mercun mlada raziskovalka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 30 LET METODE RLG »CONSPECTUS« Izraz »conspectus« izvira iz latinšcine in pomeni razgled, celovit pregled z višine. Uporablja se tudi kot ime za raz­ne preglednice, indekse, ipd. A le v povezavi s predpono RLG beseda conspectus tvori ime bibliotekarsko stroko­vne metode izvirajoce iz ZDA. Metoda CONSPECTUS je ena izmed najbolj znanih in uporabljenih metod za oblikovanje, opisovanje in evalva­cijo knjižnicnih fondov. Zasnovana je bila konec 70. let 20. stol. v okviru skupine ameriških znanstvenih knjižnic (Research Library Group - RLG ). Koncept in strukturna izhodišca so temeljila na dolgotrajnih strokovnih pripra­vah in študijah v ameriških visokošolskih knjižnicah v sodelovanju s šolskimi in splošnimi knjižnicami (zlasti New York Public Library). Že v letih 1979-1985 se je metoda hitro razširila na vec 10 univerz ZDA, Kanade ter na Aljasko. Enako intenzivno in projektno se je širila tudi drugod po svetu, kjer je dobi-la tudi nekaj razlicic: npr. v Avstraliji in Novi Zelandiji kot »Australian Conspectus«. Mocno pa preseneca nadaljnji potek razvoja sprejema RLG Conspectus metode v Evropi okrog leta 2000 -medtem že usklajene in sprejete v ameriške NISO stan­darde ter v standard Dublin Core. V letih 1996 do 2004 so ceški strokovno zelo aktivni knji­žnicarji v sodelovanju z ameriško ekspertno svetovalko dr. Mary C. Bushing izvajali projekt imenovan CASLIN. Conspectus metodo so pod vodstvom direktorice za fon­de in zbirke dr. Bohdane Stoklasove - vkljucili v vse seg­mente dela Nacionalne knjižnice R. Ceške - na katere ta metoda vpliva, torej na: management knjižnice, na naba­vo gradiva in na izgradnjo in na kvalitativno nadgradnjo dolocenih zbirk. Sicer pa se interes za metodo pojavlja v drugih, zlasti v vzhodno- evropskih državah. Tudi Nemcija (nekdanja BRD) oz. njeni bibliotekarji so za sprejem novih metod v svoje delo, za vecjo povezanost in usklajenost svojih knji­žnic z ostalimi nosilci globalizirane informacijske ponud-be, pokazali vec zanimanja. Na letošnjem posvetovanju IFLA v Torontu so pripravili posebno knjižno publikaci­jo s predstavitvijo zgodovine in sedanjega stanja nemških knjižnic. Tudi v Sloveniji metoda ni bila prezrta; krajši pisni prikaz te metode je v letu 1992 podala tudi mag. Helena Pecko-Mlekuš na posvetovanju Sekcije za specialne knjižnice ZBDS. Tako pozitiven odziv na novo metodo in njen tako širok sprejem v izvirni RLG Conspectus, cetudi strokovno zahtevni verziji, ne preseneca: najbolj priznani in izkušeni ameriški bibliotekarji, snovalci metode so vanjo vgradili vse poznane tehnike za boljšo nabavo in boljšo kvaliteto knjižnicnih zbirk ter jo nadgradili s tako pogrešano verti­kalno hierarhicno lestvico za opredelitev uporabne infor­mativnosti vsebin knjižnicnih gradiv in zbirk. Ker je metoda celostna in sistemska je z nekaj prilagodit­ve uporabna tudi za e-zbirke ter posredovanje in iskanje virov na nivojski nacin v e-okoljih - te vidike in nacine uporabe te metode preizkušajo in razvijajo bibliotekarji R. Ceške v tem casu. Nekateri elementi RLG Conspectus metode so bili oz. so še v uporabi tudi splošnih (public), manjših in celo v šol­skih knjižnicah - zlasti v ZDA. Metoda (tudi model, postopek, tehnika ali orodje) služi za opisovanje nivojev zbiranja gradiva in vrednotenje zbirk knjižnicnega fonda. Ponuja tudi skupni jezik izmenjave in primerjave med knjižnicami. Ta celoviti vodic se uporab­lja pri vrednotenju »globine« izbranega dela knjižnicnega fonda. Ocenjevanje temelji na stopenjski lestvici od 0-5 in sicer skrceno ta opisuje sledece nivoje (levels): • Izven domene: knjižnica ne zbira izbrano podrocje. • Minimalni nivo: zbirka zajema le nekaj vec kot osno­vni nabor gradiva. • Osnovni nivo: v zbirki je novejša literatura, ki služi za zacetno spoznavanje z dolocenim predmetnim podro-cjem. • Poucni nivo: zbirka zajema gradivo primerno za dodiplomski nivo izobraževanja. • Raziskovalni nivo: zbirka vkljucuje poglavitna dela, disertacije, izvirne novejše raziskave, specializirane revije, sivo literaturo, itn. • Izcrpni nivo: zbirka vkljucuje vsa objavljena dela, v cim vec jezikih, tudi starejše gradivo za historicne raziskave itn. Skratka specialna zbirka, ki stremi k cim vecji izcrpnosti izbranega podrocja. Metoda vkljucuje tudi jezikovne kode. Pri opredeljevanju, razvršcanju vsebin gradiv oz. zbirk v nivoje (levels) si metoda pomaga z globinskimi (depth) indikatorji nivojev od 0-5, ki imajo natancno razdelane podnivoje in indika­torje zanje(sublevels). Pregled na zakljucku tega prispevka v izbrani literaturi navedenega Seznama »depth« indika­torjev (z vertikalno lestvico od 0-5) podaja vpogled v izvirno RLG verzijo te lestvice in njenih indikatorjev saj so knjižnice Columbia University ena od ustanovnih in nosilnih knjižnic RLG Conspectusa metode in projektov njenega širjenja. Pri dovolj natancnem in strokovnem opredeljevanju ter uvršcanju informativnosti vsebin enot in celotnih zbirk v nivoje in podnivoje (levels) si metoda pomaga tudi z vse-mi poznanimi tehnikami, ki veljajo kot preizkušene in pozitivno delujoce: ekspertne in citatne analize, preverja­nja avtorske kompetence, skladnosti z ucnimi programi, s seznami temeljnih podrocij in temeljnih del trajnejše vel­jave v posameznih znanostih in strokah ter s tabelarnimi metodami za ugotavljanje obsega, obrata enot zbirk in zbirk v celoti. RLG Conspectus metoda ima lastno hierarhicno, tri­nivojsko podrobno shemo porazdelitve predmetnih pod-rocjih na : zgornji nivo - s 24 Conspectus od drugih klasi­fikacij neodvisnih skupin (divisions ) - rejenih po ABC od 1. npr. antropologija, do 24. npr. zgodovina,. Srednji nivo predmetne sheme ima 500 podrejenih predmetnih kategorij, ki morajo biti konkordancno usklajene in izra­žene z vrstilci DDC, LC ali UDK, spodnji-osnovni nivo predmetne sheme pa tvori nabor 4000 predmetov (subjects). Oznaka nivojev lestvice od 0-5 (levels) je številcno crkov­na, z dodano kodo oziroma z vrstilcem klasifikacijske sheme in predmetne oznake iz kontroliranega geslovnika. Metoda RLG Conspectus ima vgrajene tudi kazalce za urejanje prezervacije zbirk, predvideva pa tudi informaci­jo o trenutnem nivoju zbirke in želeni stopnji zbirke gle­de na zgornjo razdelitev – v ta namen je opremljena s posebnimi kazalci za ciljni ( GL), za akcesijski (AL) in za dejanski, obstojeci ( CL ) informativni nivo vsebin zbirk. Zaradi izredno enostavne strukture je metoda zelo upora­bna pri dolocanju smernic nabavne politike, zaradi stro­kovne vpeljave koordinatnosti oz. hirarhicne evalvacijske lestvice – pa RLG Conspectus velja za izrazito ucinkovi-to, mocno metodo za uresnicevanje strokovnih ciljev na podrocju izgradnje knjižnicnih zbirk. Je tudi celovita in sistemska ter v stalni vsakdanji uporabi, kar je težko dose-gljivo za bolj z naceli in premalo s sistemsko tehniko izvedbe podprta, obcasna, v osnovi seveda tudi pozitivna prizadevanja na dvig kvalitete zbirk. Taka – z zelo naravno, lestvicno vrednostno hierarhijo po vzoru šolskega ocenjevanja je RLG Conspectus je metoda lahko razumljiva. Zato so jo knjižnice z veseljem in hvaležno sprejele. Širitev metode je bila podprta z izda­jo nekaj prirocnikov, s priporocili IFLA in ALA organiza­cij, z zašcito imena metode, z uradnimi promotorji – skratka: profesionalno in organizirano. Seveda pa tudi za RLG Conspectus velja, da je kot vse druge metode - le orodje – ne pa »carobna« formula, pali-ca. Tako kot je z napacno rabo vsake knjižnicne metode možno povzrociti tudi kar precej strokovne škode – je to možno tudi v primeru nestrokovno usmerjene rabe tudi RLG Consectus metode. Ob tako pomembnih premikih v Evropi se porajajo tudi pomembni strokovni obeti za razvoj še dodatnih knjižni-cno-delovnih metod, uporabnikom bolj prilagojenih zbirk in poti do njih in morda za ureditev informacijske ponud-be, kjer uporabniško tematsko vprašanje v iskalnik ne bo ponudilo 10 zadetkov izmed 100 milijonov z vprašanjem formalno povezanih – ampak le nekaj izbranih, pravih. Si obetamo prevec? Nekaj izbrane literature Bushing, M. C. (2007): Collection Mapping: An Envolving Tool for Better Resources and Better Access. http://www.varastokirjasto.fi/ kokoelmakartta/julkaisut/artikkelit/Signum306_Bushing.pdf Bushing M. C. (2003): Initial Evaluation Report: The Conspectus Project of the Czech National Library. http://info.jib.cz/dokumenty/preliminary_report_july1.pdf Collection Depth Indicators (2008). Collection Development. Colum­bia University Libraries. http://www.columbia.edu/cu/lweb/ services/colldev/collection-depth.html Pecko-Mlekuš, H. (1992): Sodelovanje evropskih knjižnic na po­drocju knjižnicnih zbirk. IV. Posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice ZBDS. Ljubljana: ZBDS. Str. 119-123. Stoklasova, B. (2008): Conspectus Method used for Collections Mapping and Structuring of Portals in Czech Libraries. http://info.jib.cz/ dokumenty/conspectus_method.pps Janez Kepic Mestna knjižnica Ljubljana janez.kepic@koz.si POROILA C KNJIŽNICA – IGRIŠCE ZNANJA IN ZABAVE: SPLOŠNE KNJIŽNICE – USTVARJALKE MEDKULTURNEGA DIALOGA Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovacic«, Karlovec, in Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto sta 10. in 11. sep­tembra 2008 organizirali že 4. strokovno srecanje z med-narodno udeležbo z naslovom »Knjižnica – igrišce znan­ja in zabave«. Tema letošnjega strokovnega srecanja je bila Splošne knjižnice – ustvarjalke medkulturnega dialo­ga in je bila izbrana kot odziv na odlocitev Evropske komisije, da leto 2008 doloci za leto medkulturnega dia­loga. Strokovno srecanje sta slavnostno odprli Frida Bišcan, ravnateljica karlovške knjižnice, in Andreja Plenicar, v.d. direktorice novomeške knjižnice. Udeležence posvetova­nja so prav tako pozdravili Žaneta Baršic-Schneider, knjižnicarska svetovalka za nacionalne knjižnice v NSK, Zdenka Sviben, predsednica Hrvaškega knjižnicarskega društva, Josip Zaborski, podžupan mesta Karlovec, Cedomir Višnjic, predstavnik Ministrstva za kulturo RH. Vsi slavnostni govorci so navdušeno pozdravili projekt obeh organizatoric ter izrazili upanje, da bosta knjižnici tudi v prihodnje sodelovali tako ucinkovito kot do sedaj. Strokovni del posvetovanja se je zacel z dvema nosilnima referatoma. Prvi prispevek, z naslovom Medkulturni dialog: evropski in hrvaški kontekst, je predstavil dr. sociologije Vjeran Katunaric. Na zacetku je spregovoril o interkulturalizmu, dialogu med kulturami in civilizacijami ter drugih sorodnih izrazih, ki so relativno novi, vendar njihov pomen seže tako v zgodovino Evropske unije kot Hrvaške. V nadaljevanju je predstavil medkulturni dialog kot idejo in prakso ter zakljucil z nadaljnjimi izgledi dia­loga med kulturami v evropskem in hrvaškem prostoru ter o vlogi knjižnic v tem prostoru. Dr. Mirjam Milharcic Hladnik nam je predstavila referat z naslovom Medkulturni dialog in migracije. Avtorica je poudarila, da so migracije stare toliko kot cloveštvo in da so bile vedno temelj medkulturnih odnosov. Ilustrirano z razlicnimi primeri nam je ponudila v razmislek, kako bi lahko zaceli dojemati našo kulturno, družinsko, identitet-no in zgodovinsko povezanost in kompleksnost naših skupnih izkušenj v smislu dialoga in ne konflikta. V naslednjih dveh dneh smo udeleženci lahko slišali, na kakšne nacine se hrvaške in slovenske splošne knjižnice približujejo uporabnikom, ki prihajajo iz najrazlicnejših okolij: so pripadniki drugih kultur, pripadniki manjšin in drugih etnicnih skupnosti, ki živijo v Sloveniji ali na Hrvaškem, emigranti, turisti ... Splošne knjižnice so tiste, ki ne le poskušajo zadovoljiti njihove potrebe, temvec v svojih prostorih nudijo tudi možnost za najrazlicnejša srecevanja in izmenjavo stališc ter idej. Organizirajo in izvajajo najrazlicnejše dogodke, predstavitve knjig ter izvajajo aktivnosti, s pomocjo katerih ustvarjajo prenos znanja in ohranjajo prvine njihove kulturne identitete. Zadnji prispevek z naslovom Aktualna vprašanja, izobra­ževanje za medkulturni dialog nam je predstavila Liana Kalcina in zakljucila strokovno srecanje z mislijo o nujni povezanosti institucij v okolju. Muzeji, knjižnice in gale-rije bi lahko v skupnih tematskih programih, ki bi pote­kali tako v šolah kot muzejih in knjižnicah, v vecji meri nudili spoznavanje kulturne dedišcine, ki pomeni kljuc v iskanju identitete in spoznavanju drugih identitet. Teme­ljno poslanstvo teh institucij je tudi krepitev medkultur­nega dialoga, vendar so potrebni novi pristopi, programi, projekti, zanimivi za današnjo mladino. Strokovnega srecanja se je udeležilo približno 70 knjižni-carjev iz 40-ih knjižnic iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Med dvodnevnim druženjem v Karlovcu smo poleg strokovnih izkušenj, znanj in navdihov prido­bivali tudi nova znanstva in prijateljstva ter tako obliko­vali medkulturni dialog in ga širili prek lastnih meja. Petra Kovic Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Z 10. POSVETOVANJA SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC KNJIŽNICARJI V VELIKEM ŠTEVILU NA POSVETOVANJU Sekcija za splošne knjižnice, ki deluje pod okriljem Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, je organizirala že 10. posvetovanje splošnih knjižnic. Posvetovanje je potekalo v Kranjski Gori 29. in 30. septembra in sicer na temo Uporabnik – sodelavec knjižni­ce. Za posvetovanje je bilo izredno zanimanje, saj je sekcija tokrat zabele­žila kar 178 prijavljenih. STAREJŠI SE HOCEJO UCITI, MLAJŠI PA GOOGLAJO Naši in tuji predavatelji so na uporab­nika - bralca pogledali iz razlicnih zornih kotov, predvsem pa so se tudi udeleženci okrogle mize na dokaj vro-ci razpravi spraševali o novih izzivih modernega knjižnicarja. In kateri so ti izziv? Na eni strani imamo starostnike in pojav vedno daljše življenjske dobe ter vseživljenjskega ucenja, na drugi strani pa prihajajoco mlado t.i. Y ali google generacijo, ki vecino informa­cij išce na spletu (drugo vprašanje je, kako kriticno to pocnejo). Vmes je cela paleta razlicnih uporabnikov: aktivno prebivalstvo, študirajoci, odrasli, starši, otroci, veliko pa se je govorilo ravno o mladih in starostni­kih - dveh z izstopajoce novimi zna-cilnostmi ter tudi o uporabnikih s posebnimi potrebami, kot so slepi, slabovidni, gluhi, invalidne osebe, saj se tudi zanje na trgu pojavljajo vedno nove in nove naprave za pomoc pri branju. Knjižnice medtem postajajo bolj prijazne za dostop, knjižnicarji pa išcejo poti do uporabnika in prikazanih je bilo veliko primerov dobre prakse. TRETJI PROSTOR – ULICA ALI KNJIŽNI­CA Knjižnice so sicer v veliki meri že odgovorile in zna­jo odgovarjati na potrebe uporabnikov in hkrati skr­bijo za višjo bralno kultu­ro. Vedno pa se da kaj postoriti še bolje. O knjižnicah se je zato veliko govorilo tudi kot o tretjem prostoru. Tretji prostor je izraz, ki ga je oblikoval sociolog Ray Oldenburg (The Great Good Place, 1990). Pome­ni neformalne, nevtralne prostore, kjer se ljudje srecu­jejo in razvijajo soci­alne interakcije, prijateljske vezi, prostor za debate, domacnost, poveza­nost z lokalno skup­nostjo, spodbujajo druženje namesto izoliranosti in delajo življenje bolj barvi-to. Posebno v urba­nih okoljih so ljudje izgubili stik s skup­nostjo. Clovek pa ravno to potrebuje za socialno zado­voljstvo in duševno zdravje. Tretji pros- tor so lahko bifeji, ulice, pubi, pošte, nakupovalni centri, športne dvorane ali - knjižnica. Zato je prostor pomemben, pomembno je, kakšen je, kako se v njem pocutijo uporabniki in zaradi te pomembnosti se ne bojimo, da bi knjižnice zamenjal zgolj virtualni prostor. VSTOP KNJIŽNICARJA V VIR­TUALNI PROSTOR Poleg fizicnega je tukaj vseeno še vir­tualni prostor. Predavatelji na knjižni-carskem posvetovanju so opisovali razlicne poskuse približevanja uporab­nikom - od nastopanja knjižnice v second lifeu do bloganja in postavlja­nja spletnih strani, vendar so nekateri poskusi koncali bolj kot ne – klavrno, npr. knjižnica v second lifeu. Vseka­kor pa je potrebno še bolj prepletati fizicni prostor z virtualnim in predv­sem generacijoY zagrabiti prav tam, kjer so najraje. Nacini so izziv, vendar izziv je tako ali tako vsak uporabnik posebej. Spletni prostor se sicer naj­bolj kaže kot podpora - medij za sez­nanjanje kaj se dogaja v resnicnosti. Te strani so tudi do sedaj najbolj obis-kane. Knjižnicar pa se bolj kot kdaj­koli kaže kot guide, spremljevalec, posredovalec med razlicnimi svetovi – med svetom literature - avtorji, pisate­lji; informacijami; med virtualnim svetom in razlicnimi uporabniki knjiž-nice. MED RAZLICNIMI SVETOVI S svojimi znanji o vsebinah, in prav znanje o vsebinah knjižnicarjem daje pomembno prednost pred vsemi dru­gimi poklici, poznavanjem literature, razlicnih iskalnih orodij, baz podatkov in znacilnosti uporabnikov bo knjižni-car tisti, ki dela med vsemi svetovi pot prehodno in hkrati varno ter prijetno, saj uporabniki v vseh anketah v sam vrh želja postavljajo prav – cloveš­kost, prijaznost in posluh. Zato je uporabnik v knjižnicah nepogrešljiv tudi kot sodelavec. Ksenija Medved Knjižnica Grosuplje ksenija.medved@gro.sik.si POROILA C REVIJA KNJIŽNICA PO PETDESETEM kratek povzetek o zvesti kronistki bibliotekarstva na Slovenskem V Mestnem muzej, v Ljubljani, se je 9. oktobra 2008 z jubilejno prireditvi­jo obeležila 50 let izhajanja prve slo­venske znanstvene revije s podrocja bibliotekarstva in informacijske zna­nosti. Revija je že od zacetka bila pod izdajateljskim okriljem Zveze biblio­tekarskih društev Slovenije (ZBDS), ki se ji je v zadnjem letu pridružila še Narodna in univerzitetne knjižnica (NUK). Nadvse prijeten dogodek je pocastil številne avtorice in avtorje, ki so objavili vec kot 2.000 interdiscipli­narnih znanstvenih prispevkov, mno­ge anonimne recenzentke in recen­zente in seveda urednike ter clane uredniškega odbora in sveta. Z zahvalo za njihov trud je prireditev odprla predsednica Zveze bibliote­karskih društev Slovenije in nekdanja urednica revije dr. Melita Ambrožic. Izzive uredniške politike in novosti, s katerimi se revija srecuje po svojem petdesetem rojstnem dnevu je v nadaljevanju podrobno problematizi­rala sedanja urednica dr. Eva Kodric Dacic. Sledila ji je predstavitev mag. Branke Badovinac o novostih elek­tronske izdaje. Ivan Kanic je nato odprl sklop posvecen bibliotekarski terminologiji, in sicer s predstavitvijo bibliotekarskega terminološkega slovarja. V nadaljevanju pa smo z Aljošo Pelha­nom spoznavali postopek priprave indeksa predmetnih oznak revije Knjižnica. Prireditev se je zakljucila z edinstve­nim sprehodom po zgodovini biblio­tekarstva v slovenskem prostoru. O prvih strokovnih standardih za slovenske javne znanstvene knjižnice so predavali dr. Branko Bercic, dr. Eva Kodric­Dacic in mag. Stanislav Bahor, ki so pustili enkratni vtis o standardih in njihovem pomenu v knjižnicarski stroki. Za vse tiste, ki se Vam ni uspelo ude­ležiti in poslušati predstavitve Vas vabimo, da si jih skupaj z fotografija-mi ogledate na spletnem dnevniku (blogu) revije Knjižnica (http:// revijaknjiznica.wordpress.com/). Branka Badovinac Narodna in univerzitetna knjižnica POROILA C 74. IFLA KONFERENCA: KNJIŽNICE BREZ MEJA - USMERJENOST H GLOBALNEMU RAZUMEVANJU Quebec City, 10.-14. avgust 2008 Mesto Quebec v kanadski provinci Quebec je bilo gostitelj 74. IFLA konference. Kongresni center je bil med 10. in 14. avgustom v znamenju knjižnic in knjiž­nicarjev iz vsega sveta. Za tistega, ki se prvic udeleži IFLA konference je to poseben dogodek, saj se na enem mestu zbere tudi do 4.000 udeležencev in v dobrih štirih dneh se zvrstijo številna predavanja, ki potekajo skozi ves dan. Sama delam v splošni knjižni­ci, zato so bila predavanja, ki sem se jih udeleževala povezana s splošnimi knjižnicami, ogledi splošnih knjižnic ter sekcijo za splošne knjižnice. Kanada je razdeljena na 12 provinc, najvecja med nji-mi je prav frankofonski Quebec, ki se je že poskusil odcepiti od Kanade. Quebec ima številne cerkve, kar je dedišcina francoskih katolikov- kolonialistov, ki so se naselili med staroselce- Inuite. Ko so z zakonom l. 1887 locili cerkev od države so številne cerkve spre­menili v javne institucije. Takšen primer je tudi knjiž­nica Saint-Jean Baptiste, ki si je svoje prostore uredila v slikoviti neogotski cerkvi. Sicer pa ima Kanada 910 splošnih knjižnic, 2.800 enot stacionarnih knjižnic in potujoce knjižnice. Vsaka od provinc ima svojo centralno splošno knjižnico, ki koordinira ostale enote. V Quebecu je to knjižnica Gabrielle Roy. Za boljšo predstavo nekaj osnovnih podatkov o tej knjižnici: • Obisk: 900.000 • Izposoja: 800.000 • Uporabniki interneta: 180.000 • Vec kot 81.000 ur na internetu • Odprtost: 360 dni/leto oz. 76,5 ur/teden (vsak dan od 8.30-21.00) • Za postavitev uporabljajo Dewey-jevo klasifikacijo • Velikost: 4. nadstropja, skupaj = 8.368 m˛ • Za prebivalce je vpis in izposoja v lokalno knjižni-co brezplacna • 2/3 vseh Kanadcanov ima clansko izkaznico za splošno knjižnico V provinci Quebec je skupaj 25 splošnih knjižnic, uporabnike spodbujajo k avtomatski izposoji gradiva, zato so pred kratkim ukinili vse izposojevalne pulte. Uporabnik se vpiše in vrne gradivo še preden vstopi v prostore knjižnice, avtomati za izposojo so tik pred izhodom. Statistika kaže, da je v Quebecu 35% prebi­valcev vclanjenih v knjižnico. Vec informacij bo dostopnih na arhivu gradiv za permanentno izobraževanje v NUK:www.nuk.uni-lj.si Kanada v celoti za poslovanje splošnih knjižnic name-nja 11 mio. CAN $ in zanimiv je podatek, da so od vseh javnih služb bolje od knjižnic financno podprti le gasilci (S.O.S. Center). Tako kot povsod, se tudi v Kanadi srecujejo s financnimi težavami. Od l. 1990 reducirajo stroške javnega sektorja, zato se tudi javne knjižnice ukvarjajo s pomanjkanjem sredstev. Poleg predstavitve kanadskega knjižnicnega sistema smo na IFLA konferenci udeleženci slišali tudi druge referate s podrocja knjižnicne teorije, predstavitev primerov dobre prakse in spoznali knjižnice razlicnih celin. Prav zaradi te raznovrstnosti je težko narediti skupen zakljucek celotne IFLA konference, ker se prepletajo razlicna podrocja knjižnicarstva, hkrati pa so razlike med knjižnicami še vedno velike. Na primer v Afriki ima dostop do interneta 5 % prebivalcev, v Ameriki 97%, Singapur je skoraj vse storitve knjižnic digitaliziral,… Organizacija IFLA bo v januarju 2009 prenovila in posodobila spletno stran. Med sekcijami in komisijami ima aktivno vlogo tudi sekcija za splošne knjižnice, ki je odlocila, da bo glasilo sekcije ostalo v tiskani in elektronski obliki. Doloceni so bili strateški cilji sekci­je: promocija SIK v družbi, izboljšanje in promocija standardov, promocija smernic pismenosti in vseživ­ljenjskega ucenja. Do leta 2010 posodobitev in izdaja smernic za potujoce knjižnicarstvo ter ureditev splet­nega portala za povezovanje vseh potujocih knjižnic. V prihodnjih letih bo tudi tesnejše sodelovanje s sekci­jo za slepe in slabovidne. Zaceli so tudi že z zbiranjem referatov za IFLO 2009; osnutki najkasneje do 1. decembra na temo: “Libraries as places and spaces«. Prihodnje leto bo IFLA v sosednji Italiji, v Milanu, zato je to velika priložnost, da se je tudi slovenski knji­žnicarji uvrstimo v cim vecjem številu. Barbara Cesar Mestna knjižnica Ljubljana / Potujoca knjižnica 11 THE QUALITY LIBRARY a guide to staff-driven improvement, better efficiency, and happier customers Sara Laughlin and Ray W. Wilson Doticna knjiga je leta 2008 izšla pod znamko American library asso­ciation v Chicagu. Ne glede na to, da bo mar-sikdo od knjižnicnih delavcev, ki imajo opra­vka s knjigami in stran­kami imel knjigo za malce pusto, jo bodo z užitkom prebrali vsi tisti, ki delajo na vods­tvenih položajih in upravah knjižnice. Gra­divo, ki se nahaja v vsebini je namrec nekakšna pozitivna simbioza sodobnih menedžerskih ctiv o izboljšanju ucin­kovitosti dela in izleta v srce tega, kako naj bi knjižnica operirala. Glede na to, da so casi, ko so se knjižnice lahko obracale stran od mimohodnih tržnih zakonitosti, mimo, je tudi takšna vsebina vec kot nujna za vsakogar, ki se sooca z najpogostejšimi problemi sodobnih knjižnic. Kot takšne avtorja prepoznata predvsem 3, in sicer borba za sredstva, povecane potrebe uporabnikov in prehitro spreminjajoce se tehnologije. V tem se lahko strinjamo, to so verjetno najbolj pogosti problemi tudi slovenskih knjižnic. Vis-ŕ-vis temu sidru tako avtorja steceta rešitvi naproti tako, da predlagata nekaj korenitih sprememb v delovanju posameznih oddelkov (in s tem tudi celote). Tako delo na šibkih 150 straneh z obilico graficnega materiala skuša prikazati, da je bistveni manko vseh prob-lemov v sodobni knjižnici to, da se knjižnicni svet ne vidi kot skupek procesov (in ne ljudi). Temu vsled je treba celoto knjižnice dojeti kot sistem, identificirati spremenje­ne zahteve strank, locirati odgovornost za izboljšave med zaposlenimi, rezultate dela izmeriti in na koncu procesov seveda optimizacijo ohraniti. V tem smislu se THE QUALITY LIBRARY obraca na delo W.Edwardsa Deminga in njegove principe, ki knjižnice obravnavajo kot sistem procesov, dobaviteljev in uporabnikov/strank. Pravzaprav gre za prenos sistemov gospodarskih družb in ravno v tem prenosu je kricece to, kaj je v tradicionalnem organigramu knjižnic bilo izrisano premalo oz.ni bilo vkljuceno. Klasicna slika knjižnic (slika 1) je v svoje pro-cese pozabila(!?) vkljuciti povratne informacije uporabni­kov. To je eden izmed vidikov, ki ga knjiga mocno izpos-tavlja. Seveda je potrebno v obzir vzeti še marsikaj druge­ga. A osnova ostaja: knjižnico je, po besedah avtorjev, potrebno bistveno vzeti kot sistem procesov, znotraj katerih je en proces imanentni dobavitelj drugemu, slednji pa uporabnik/stranka prvemu. To se zacne pri organiza­ciji knjižnicne zbirke in se nezakljuceno iztece pri uporab­niku, ki si knjigo izposodi. Ta slednji s svojo povratno informacijo vpliva tudi na prvega v tej verigi, ki ni nikoli razklenjena (slika 2). Ob omenjenih vsebinah v knjigi najdemo še marsikaj drugega. Vse teoreticno modrovanje pa je zanimivo pod-prto s primeri plemenitenja teh nacel v praksi nekaterih ameriških knjižnic. Sara Laughlin je priznana strokovnja­kinja za optimizacijo knjižnicnih procesov, Ray W.Wilson pa prihaja iz gospodarstva in se prav tako ukvarja s sveto­vanjem na podrocju izboljševanja procesov in razvoja organizacij. Knjiga je nemara natanko zaradi pestrosti pogleda, ki ga takšna simbioza nudi, vredna svoje pozor­nosti. Tomaž Bešter Narodna in univerzitetna knjižnica RITMI IN ODSEVI NARAVE V FOTOGRAFIJAH SONJE KOCEVAR Sonja Kocevar, ki v mesecu oktobru v Mestni knjižnici Izola v koticku ustvarjalnosti razstavlja svoje barvne in crnobele fotografije narave s pomenljivimi naslovi: Figa, Kvartet Fie-sa za jezero, trsje, figo in nebo, Refleksija, Popolni par v obmocju somraka – metafora ali Talisman ljubezni, Izolska bukolika in Soline, je že peto leto zaposlena v Pecaricevi galeriji v Piranu. S fotogra­fijo se je zacela ukvarjati pred vec kot petindvajsetimi leti, ko je s svojim bodocim možem Theom odšla živet v Holandijo in kasneje v Ameriko. Takrat je imela enostaven fotoaparat Olympus. Ker ni znala nizozemskega jezika, je na raznih družabnih srecan­jih, kamor sta bila z možem povablje­na, namesto pogovora rada fotografi­rala portrete udeležencev: »Rada sem delala improvizacije z mojimi portreti­ranci. Takrat sem ugotovila, da smo vsi fotogenicni. Ko je clovek v fokusu s svojim obcutkom, je fotogenicen. Ce pa se zaveda fotoaparata kot stvari zunaj sebe, potem fotografija ne uspe. V anglešcini recejo fotografiranju to shoot a picture – ce prenesem dobe­sedni pomen iz tega jezika v slovenšci-no, lahko recem, da rada ubijam ljudi z njihovo lepoto! Res sem rada portretira-la.« Crnobele fotografije je sama tudi razvijala. Tudi v svojem kasnejšem fotograf­skem razvoju je Sonja Kocevar ostala zvesta klasiki: »Ne maram digitalnih fotoaparatov. Tam sicer lahko veliko­krat poskušaš, nato pa brišeš fotografi­je in ohraniš najboljše. Pri klasicni fotografiji pa me vznemirja pozornost, ki jo moraš posvetiti motivu. Moraš biti koncentriran, da ne zapraviš foto­grafije. Rada imam presenecenja, ko pri fotografu odkriješ, kaj si naredil. Vedno imam s seboj fotoaparat. Moj najljubši film je 400 Asa, ki je zelo obcutljiv film in daje kontraste v detajlih. Porabim približno en film na mesec. Najbolj me fascinira nara­vna svetloba. Ta ognjeni element iztrže iz teme stvari, ki jih vidim, zato me zelo privlaci. Zato nikoli ne delam s flešem. Rajši naredim malo bolj zatem­njeno sliko, kot pa presvetljeno. Tudi tu velja pregovor manj je vec. « Po vrnitvi v Slovenijo jo je nekako leta 1997 zacela pritegovati narava. Tudi v knjižnici razstavljene fotografije so iz tistega obdobja: »Na razstavi so moji prvi zavestno narejeni pejsaži v naravi. V naravi sem opazila ritem, glasbo. Vse te veje, ki visijo križem kražem na drevesih, kaoticno rastlinje, pa trsje, ki pokoncno valovi v vetru, interferenca vode, ki jo vzvalovi že rahla sapica, svetloba, ki jo zrcalita sonce in nebo v vodi in ustvarja temne in svetle povr­šine, živali.. vsa ta komunikacija med elementi narave me je pritegnila. V tem sem odkrivala ritem in glasbo, zato je tak tudi naslov mojih fotograf­skih refleksij. Povedati moram tudi, da imam raje zapušceno, divjo, tudi zane­marjeno naravo kot pa naravo, ki van-jo brez obcutka poseže clovek. Narava je paša za oci, saj v razlicnih atmosfer­skih pogojih nudi vedno nove pogle­de. Ples molekul je v njej vedno druga-cen.« »Rada bi povedala še nekaj o teh rac­kah, ki jih vidite tukaj na tej fotografi­ji«, živahno nadaljuje Sonja. »Takrat sem precej premišljevala o partners-tvu, o vlogi, ki jo imata v odnosu moš­ki in ženska. Potem je prišel motiv kar sam od sebe. Za racke je tipicno, da si izberejo sopotnika in potem ostanejo vse življenje skupaj. Tukaj vidite sam-ca, ki plava naprej, racka pa po vodni gladini drsi za njim. Vloga samca je, da vodi s svojo lepoto, samicka pa mu sledi. Takrat sem brala tudi knjigo Ramzes in odkrila, da sta racki pri Egipcanih upodobljeni kot božanski par. Namesto faraona in njegove sov­ladarice sta upodobljeni racki. Preko tega sem spoznala, da sem brezupni romantik, ki hrepeni po vecni ljubezni. Brala sem tudi Castanedo, ki pravi, da je somrak cas, ko se vrata nad svetovi zrahljajo in je lažje vstopiti v druge resnicnosti. Tudi to sem sama zacutila ob tem motivu.« Odkar dela v Pecaricevi galeriji, se je Sonjino oko izurilo do te mere, da vidi stvari, ki jih prej ni opazila. Priznava, da slike mojstrskega slikarja Hermana Pecarica, ki jih vsak dan opazuje, pre­cej vplivajo nanjo: »Pecaric me je nau-cil gledati. Bolj kot gledam njegove slike, vec v njih odkrivam. Kot on, se tudi jaz vracam k vedno istim moti­vom in jih poglabljam.« Špela Pahor Mestna knjižnica Izola Dneve evropske kulturne dedišcine, ki so tudi letos potekali zadnji teden v septembru v razlicnih inštituci­jah po vsej Evropi, smo praznovali tudi v MKI. Še do 15. oktobra je v vitrini ustvarjalnosti na ogled razstava knjig o Primožu Trubarju in faksimile knjig iz njego­vega casa, ki jo je pripravila knjižnicarka Darja Kro-mar. Predavanje o pomenu Primoža Trubarja za dana­šnji cas je imel v citalnici MKI evangelicanski pastor Izet Veladžic iz Izole. Naš gost je bil tudi prof. Peter Glasnovic, ki nam je ob diapozitivh predstavil zanimi­vosti flore v okolici Ankarana. 30. septembra pa je v pravljicni sobi od 17h do 20h potekala kaligrafska delavnica, ki jo je vodila piranska kaligrafinja Marina Kurtin, mentorica študijskega krožka Kaligrafija, ki deluje v okviru društva Anbot v Piranu. Pod njenim vodstvom so se udeleženke naucile osnov kaligrafije in pisanja ter okraševanja inicialk. Špela Pahor Mestna knjižnica Izola Slika 1: Kaligrafska delavnica (foto Špela Pahor) PROJEKT DEDI V NUK-u od 15. marca do 15. okto-bra tece projekt DEDI, ki ga financi­rata MVŠZT in Strukturni skladi. Projekt DEDI je predkonkurencni razvojno raziskovalni projekt na pod-rocju „e-vsebine in e-storitve na pod-rocju kulture”. Zasnovan je kot inter-disciplinarni pilotni projekt, ki se bo koncal z izdelavo prototipa. Prototip je namenjen oblikovanju vsebinsko bogate zbirke dedišcine na Sloven-skem, ki bo v pilotni fazi izhajala iz vsebinskih zbirk Narodne in univer­zitetne knjižnice (NUK) in ParkŠkocjanske jame (PŠJ) ter tako služila preverjanju uporabnosti informacij­skih in tehnoloških rešitev za ostale slovenske ustanove, ki hranijo zbirke naravne in kulturne dedišcine. Nacrtovanje in razvoj spletne enci­klopedije, kot je DEDI, katere cilj je visoka stopnja uporabnosti tako za strokovno kot laicno javnost, lahko na kratko opredelimo kot: oblikovan­je kompleksnega informacijskega sistema. Na vsebinski ravni to pomeni grad-njo mreže znanja, v kateri so posa­mezni vsebinski elementi med seboj povezani s semanticnimi razmerji. Zato bomo nacrtovali in oblikovali množice razlicnih klasifikacij ter podatkovni model, s katerim bomo: 1. z informacijskimi in spletnimi tehnologijami naredili kulturno in naravno dedišcino javno in mno-žicno dostopno in 2. pregledovanje dedišcine ponudili na enem mestu - na spletu, obo­gateno s prostorskimi prikazom. DEDI bo omogocala pregledovanje naravne in kulturne dedišcine v obliki tekstov, fotografij, zvocnih in video zapisov ter interaktivnega zemljevida, ki bo omogocal ogledovanje v dvo- in tri-razsežnostni obliki. Prikaz bo interaktiven, kar bo omogocalo tudi pregled geografske sosešcine – prikaz na zemljevidu bo poleg same lokacije objektov prikazal tudi zanimive obje­kte v bližini in omogocilo dodatno razumevanje dejavnikov, kot so npr. geografske znacilnosti, prostorske povezave med objekti… Predpostavljamo, da informacijske tehnologije z ustrezno klasifikacijo podatkov in všecnim prikazom poda­tkov, spodbujajo množicen dostop do dedišcine na Slovenskem, njeno popularizacijo in krepitev narodne identitete. Renata Šolar Narodna in univerzitetna knjižnica OB 70-LETNICI BIBLIOTEKE SAZU 20. junija leta 1938 je društvo Aka-demija znanosti in umetnosti v Ljubljani dobilo v dar knjižno zapušcino Adolfa Robide. Ta je pomenila zace­tni fond današnje Biblioteke SAZU, ki se je kasneje razvila v eno najvec­jih knjižnic v Sloveniji. Okrogla obletnica je bila povod izdaji jubilej­nega zbornika, ki je izšel v avgustu letošnjega leta. Sama ideja se je porodila na krajšem postanku, na katerem sva se s kole­gom Dragom Samcem ustavila na povratku iz našega dislociranega skladišca v Planini. Drago je, kar tako, skorajda mimogrede, opozoril na 70. obletnico Biblioteke in ob tem prišel na dan z idejo, da bi mor­da veljalo pomisliti na nekaj, kar bi trajno zaznamovalo ta jubilej – zbornik ali kaj podobnega. Ideja je torej padla na plodna tla, samo ure­dništvo pa je Drago raje prepustil meni. Tako sem zacel razmišljati o tem, kakšen naj bi bil ta zbornik – bolj poljudne ali bolj znanstvene narave. Po nekaj temeljitih pogovo­rih sva postavila temelje zborniku takšnemu, kot je. Vlogo glavnega in odgovornega urednika sem torej prevzel sam, v uredniški odbor pa sem poleg Draga Samca povabil še upravnico naše knjižnice Marijo Fabjancic in prof. Dušana Merharja, ki je vse prispev­ke jezikovno pregledal in vodil ves tehnicni postopek izdaje zbornika. Uvodne besede je z veseljem prispe-val tedanji predsednik SAZU, aka-demik dr. Boštjan Žekš. Zbornik je vsebinsko razdeljen na dva dela. Prvi je posvecen jubilantu, torej Biblioteki SAZU. Poleg uvod­nika so tu še trije prispevki. Marija Fabjancic je podala zgodovino Bibli­oteke vse do konca leta 2007. Do sedaj takšnega pregleda svojega raz­voja naša biblioteka še ni imela. Drago Samec je po magnetofon­skem posnetku zapisal pripoved prvega upravnika Biblioteke Primo­ža Ramovša, Borut Loparnik pa je dodal še kratek zapis o prevzemu njegove glasbene ostaline v NUK. V drugem delu je zbrano dvanajst, vecinoma znanstvenih prispevkov. Najprej je tu prispevek Nene Škerlj, ki predstavi knjižnice kot labirinte – in s tem nakaže njihovo skrito bis-tvo – z vidika Borgesa, Eca in Calvi­na, Luka Vidmar pa je v svojem prispevku predstavil Semeniško knjižnico – prvo javno znanstveno knjižnico na Slovenskem. Vecina prispevkov izhaja iz gradiva, ki ga v svojih zbirkah hrani Biblioteka SAZU. Matjaž Bizjak je predstavil tri turjaške urbarje z zacetka 16. sto­letja, Dušan Koman odzadnjo sliko na steklo, ki je nastala v eni od dela­vnic v Sandlu, Sinja Zemljic – Golob pa zbirko pirhov iz zapušci­ne arhitekta Ivana Jagra. V tej zapu-šcini je tudi knjižnica z nekaj redko­stmi. To je opisala Breda Pajsar. Med posebnim gradivom, ki je last SAZU, sta tudi rokopisna zapušcina botanika Alfonza Paulina – to je predstavil Tone Wraber in zapušci­na pionirja bioakustike Ivana Regna. Slednjo je v zborniku predstavil aka-demik Matija Gogala. Inštitut za razi­skovanje krasa v Postojni hrani knjiž­nico Ivana Perka, ki sta jo predstavi-la akademik Andrej Kranjc in Maja Kranjc. Akademija je izdala tudi Slovenski biografski leksikon, kar je predstavil Martin Grum. O delu novejših nalog knjižnic je pisala Pet­ra Vide Ogrin, ki se je v svojem pri­spevku osredotocila na orodja digi­talne knjižnice. Zbornik zakljucuje še umetniški prispevek Milana Osrajnika, ki na svoj nacin dopol­njuje clanek Nene Škerlj. Prispevki so opremljeni z abstrakti v slovenskem in angleškem jeziku, nekateri pa imajo tudi povzetke v anglešcini ali nemšcini. Za angleške prevode sta poskrbeli Darja Pate in Darja Flere, za nemške pa Alenka Golob – Koman. Vecina prispevkov je tudi recenziranih. Verjamem, da ta zbornik ne bo ostal le neka jubilejna izdaja, ki bo boljko­ne zgolj v funkciji okrasa police – pa še ta kot broširana knjiga ne prevec impozanten, ampak da bodo prispe­vki v njem služili raziskovalcem pri njihovem nadaljnjem delu. Javnosti ga bomo predstavili v casu sloves­nosti ob 70. obletnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti, in sicer 13. novembra. Ob tej priložno­sti pripravljamo tudi razstavo o naši biblioteki. Dušan Koman Biblioteka SAZU CENTRALNA PRAVOSODNA KNJIŽNICA 1918 – 2008 vabilo na razstavo Ob slovenskem dnevu pravosodja in ob svoji 90-letnici bo Centralna pravosodna knjižnica pri Vrhov­nem sodišcu RS pripravila knjižno in fotografsko razstavo. Na ogled bo postavljena zbirka najstarejših prav­nih knjig, ki so po svoji vsebini, letu izida in nacinu izdelave izjemno dragocene. Predstavljamo dve knjigi iz razstavne zbirke. Najstarejša knjiga, Bambergische Halsgerichtsordnung, nosi letnico tiska 1510. Bamberški zakonik obravnava kazensko materialno in procesno pravo. Konec srednjega veka je veljalo pravilo, da je priz­nanje kralj vseh dokazov. In za tako priznanje so uporabljali skraj-no represivne metode – mucenje. V knjigi je 21 odtisov lesoreza in na eni od teh slik so nazorno predstavljena mucilna in kaznovalna orodja. Corpus juris civilis iz leta 1663 je ena najbolje ohran­jenih knjig in najdragoce­nejša zaradi svoje izdelave. Ponaša se prakticno z vse-mi strukturnimi elementi srednjeveških rokopisov, od taninsko obdelanega usnja, v katerega je vezana knjiga, dvojne in kapitalske vezice, okovana z medeninastimi in ornamentiranimi šcitniki, zapira se z zaklepoma, hrbtni del knjige je oja-can s pergamentnimi fragmenti, papir je rocno izdelan in ima vodni žig. Razstava bo odprta od 3. do 7. novembra 2008, od 8. do 16. ure, na Vrhovnem sodišcu RS, Tavcarjeva 9, v dvorani 222. Vljudno vabljeni! Maja Vavtar Centralna pravosodna knjižnica maja.vavtar@sodisce.si KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ Nadaljevanje z 2. strani: • 20.12.2008 za 23-27.8.2009, Milano, Italija, IFLA 2009 (Library Buildings and Equipment Section Children and Young Adults Section: If I was the director..... – How to create/design/decorate libraries for children and young adults in the 21st century, http://www.ifla.org/IV/ifla75/call-buildings-children-en.htm. • 15.12.2008 za 23.-27.8.2009, Milano, Italija, IFLA 2009 (Management of Library Associations Section and Continuing Professional Development: Librarians on the Cat Walk: Communicating for Advocacy to Influence Policy and Practice, http://www.ifla.org/IV/ifla75/call-mlas-cpdwl-en.htm. • 30.11.2008 za 26.-29.5.2009, Chania, Grcija, QQML2009: Qualitative and Quantitative Method in Libraries, http://www.isast.org/home.html. Sodelovanje s prispevkom v znanstveni/strokovni reviji Revija World Digital Libraries poziva avtorje s prispevki za številko v decembru 2008 in juniju 2009. Vec na http://www.beyondthejob.org/?p=694. Revija Mémoires du livre poziva k sodelovanju s prispevki na temo E-publiciranje v družboslovju in humanistiki (E-publishing in social sciences and humanities). Rok za oddajo predlogov je 30.11.2008. Vec na: http://www.usherbrooke.ca/grelq/revue/numeros/no1_english.html. KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 10) Upravni odbor Kalanovega sklada pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije razpisuje na osnovi veljavnega pravilnika NATECAJ ZA NAGRADE KALANOVEGA SKLADA 1. nagrade Kalanovega sklada prejmejo knjižnicarski delavci za tista pisna strokovna ali znanstvena dela, ki pomembno prispevajo k oblikovanju teori­je bibliotekarstva in informacijske znanosti ter k praksi bibliotekarske in informacijske dejavnosti na slovenski ali mednarodni ravni. 2. Za nagrade Kalanovega sklada lahko kandidirajo: a.strokovni ali znanstveni prispevki na temo 'Knjižnice za dostop do znan­ja'. Gre za izbrano temo bodoce predsednice IFLE Ellen Tise. b. drugi strokovni ali znanstveni prispevki, ki so bili objavljeni v casovnem obdobju med 15. 7. 2007 in 15.7. 2009 v slovenskem ali tujem strokovnem ali znanstvenem tisku. 3. Avtorji predložijo strokovna ali znanstvena dela z razpisanih podrocij uprav­nemu odboru Kalanovega sklada. 4. Strokovne ali znanstvene prispevke, ki so bili objavljeni v navedenem caso­vnem obdobju, a se ne nanašajo na razpisano temo, lahko predlagajo za nagrado tudi posamezna bibliotekarska društva ali clani upravnega odbora Kalanovega sklada. 5. Strokovni prispevki, ki kandidirajo za nagrade Kalanovega sklada, morajo biti predloženi upravnemu odboru sklada do 15. 8. 2009. 6. Predloge za nagrade morajo avtorji oziroma predlagatelji pisno predložiti na naslov: Kalanov sklad Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Turjaška 1, 1000 Ljubljana 7. Upravni odbor Kalanovega sklada si pridržuje pravico, da nagrade ne pode­li, ce predložena dela po njegovi presoji ne ustrezajo razpisanim pogojem. Predsednica Upravnega odbora Kalanovega sklada: Maja Žumer CALL FOR PAPERS IFLA 2009 SATELLITE PRE-CONFERENCE "Emerging trends in technology: libraries between Web 2.0, semantic web and search technology" Sponsored by the IFLA Information Technology Section and supported by the Libraries and Web 2.0 Discussion Group Florence, 19-20 August 2009 The International Federation of Library Associations and Institutions (IFLA) and its Information technology Section in collaboration with Fondazione Rinascimento Digitale are organizing a pre-conference and satellite meeting in Florence (Italy) from August 19 to 20, 2009. This is held in conjunction with the IFLA annual conference, which takes place in Milano (Italy), the following week (http://www.ifla.org/IV/ifla75/index.htm). THEME AND OBJECTIVES Technological advances in the past several years have enabled libraries to create new services that were not possible before, such as personalized OPAC interfaces, semantic searches through different kind of multimedia resources, different kind of visualizations, downloading media that could be used for research purposes etc. So we have an in­creasing range of services which fit very closely to the specific needs of users. In parallel the development of Web 2.0 technologies has had an important impact on library services - dubbed the "library 2.0" model. This new library 2.0 requires a user-centred shift and encourages constant and purposeful change in which the users take an active part in the creation of the physical and the virtual services they want. Social net­works, virtual access, tagging, blogging and wikis are just part of this new dimension and are open to librarians as well as to old and new users’ participation. The limits between the creation and the usage have disappeared and the library becomes a meeting point where people share their interest and problems with each other with a high potential for interoperability & exchange and the transition from classic isolated fields in the information infrastructure to dedicated communities and their specific workspaces. Some of these ideas are much older and have their origin in the basic ideas of the semantic web. In a sense we have seen a revival of these ideas: earlier statements like “too much complex” change to approaches which try to characterise data in the specific syntax of the semantic web are superseded by the opening of data for web applications. In this sense the new web technologies influence the poten­tial access to information, too. In this two-day conference we would like to address the synergies and potential use of all these three different as­pects - the new web technologies, the semantic web and the existence new search technology - which have a very deep impact on the services in the library-scene. The first day will be dedicated to the introduction into the new ser­vices and different aspects which are related to the new technologies in libraries - best done by offering good exam­ples for implementation and service. We would like to answer the following questions: What is Library 2.0 and what are implications of Web 2.0 technologies for the libraries? How could we integrate users in the library services and offer them better access to the needed information? What is the semantic web? What are the characteristics of new search technologies? How can we bring together the approaches of the Web 2.0 with the ideas of the semantic web? What are the upcoming standards for libraries? The second day will be dedicated to upcoming trends and new developments in the area of library services by using the new technologies. Do we expect the next generation library-system in the field of implementation of Web 2.0 technologies in libraries, do we expect different kind of semantic visualizations and use of semantic web solutions? What can we say today about the net of knowledge and the role of libraries? How can libraries help to create a criti­cal mass for a break-through of these technologies? KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 10) TOPICS FOR PAPERS • Theoretical, practical and technological introductions into the new technologies and their use in libraries; • Change functionality and technology patterns related to new services in libraries and information services; • Experiences with and evaluation of new technologies and library services; • Ideas how to combine these technologies in the field of the library system and/or services? • Prospective questions in the area of technologies and library services; • All other related subjects NOTE: It is important to note that the basic technology per se is not the theme of the conference, but rather its im­plantation and use. HOW TO SUBMIT A PROPOSAL Interested persons are invited to submit a proposal of no more than 1000 words for a paper and presentation of about 25 minutes on the topics listed above before 1st December 2008. Please include full contact details and a short biography for all co-authors. The reviewing process will be finalised beginning of 2009. All submitters will be in­formed by email of the results of this review immediately. Please submit your paper to Alenka Kavcic-Colic (alenka.kavcic@nuk.uni-lj.si). Languages accepted English is the official language of the conference and proposals should be submitted in this language. Attendance costs Presenters and those attending the conference are responsible for their own travel and accommodation costs and for payment of pre-conference fees. Important Dates Proposal submission: before 1st December 2008 Notification of acceptance: by 31 January 2009 Deadline for full text of the presentation: 31 May 2009 SCIENTIFIC COMMITTEE The scientific committee will be formed by international experts partially from the standing committee of IFLA In­formation Technology Section, partially from dedicated professionals in the area of library 2.0 projects, Semantic Web applications and future trends in information technology. KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 10) SEZNAM NOVOSTI INFORMACIJSKEGA CENTRA ZA BIBLIOTEKARSTVO V NUK-u (oktober 2008) 1. ALLAN, Barbara Blended learning : tools for teaching and training / Barbara Allan. - London : Facet, 2007. - IX, 228 str. : graf. prikazi ; 25 cm ISBN 978-1-85604-614-5 COBISS.SI-ID 236867584 2. BAYERISCHE Staatsbibliothek (Mchen) Aussen-Ansichten : Bucheinbände aus 1000 Jahren aus den Beständen der Bayerischen Staats­bibliothek Mnchen / [Katalogredaktion Bettina Wagner]. - Wiesbaden : Harrassowitz, 2006. - 200 str. : ilustr. ; 31 cm ISBN 3-447-05434-4 ISBN 978-3-447-05434-8 COBISS.SI-ID 238887168 3. BERTOT, John Carlo Statistics and performance measures for public library networked services / John Carlo Bertot, Charles R. McClure, Joe Ryan.—Chicago ; London : American Library Association, 2001. - XII, 103 str. : ilustr. ; 28 cm ISBN 0-8389-0796-2 COBISS.SI-ID 1757461 4. BRADLEY, Phil How to use Web 2.0 in your library / Phil Bradley. - London : Facet, 2007. - XI, 212 str. : ilustr. ; 24 cm ISBN 978-1-85604-607-7 COBISS.SI-ID 1915925 5. DIGITAL resources and librarians : case studies in innovation, invention, and implementa­tion / edited by Patricia O'Brien Libutti ; contri­buting editors Susan J. C. Bissett, Susan Griswold Blandy, Scott Walter. - Chicago : Association of College and Research Libraries, a divison of The American Library Association, 2004. - XXIX, 341 str. : ilustr. ; 23 cm ISBN 0-8389-8262-X COBISS.SI-ID 239952384 6. Die EFFEKTIVE Bibliothek : Roswitha Poll zum 65. Geburtstag / herausgegeben von Klaus Hilgemann und Peter te Boekhorst ; [Illustrationen Erwin Lr]. - Mnchen : K. G. Saur, 2004. - 156 str. : ilustr. ; 25 cm ISBN 3-598-11669-1 COBISS.SI-ID 26020357 7. GLOBALIZATION, digitization, access and preservation of cultural heritage : papers from the international conference, Sofia, Bulgaria, 8-10 November 2006 / edited by Herbert K. Achleitner, Alexander Dimchev.—1st ed. - Sofia : St. Kliment Ohridski University, 2007. - 477 str. : ilustr. ; 29 cm COBISS.SI-ID 1923605 8. INFORMATION literacy programs in the digital age : educating college and university students online / compiled by Alice Daugherty and Michael F. Russo. - Chicago : Association of College and Research Libraries, 2007. - IX, 275 str. : ilustr. ; 28 cm ISBN 978-0-8389-8444-4 (broš. : alk. paper) COBISS.SI-ID 239959808 9. JAMBROŠIC, Monika Zasnova spletne strani za pripravo na matu­ro iz umetnostne zgodovine : diplomsko delo / Monika Jambrošic. - Rakek : [M. Jambrošic], 2007. - 57 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 35432034 10. KANIC, Ivan Comment présenter ma bibliotheque? : des bibliothécaires français rencontrent des visiteurs internationaux = How to present my library? : French librarians meet international guests / Ivan Kanic, Michael Wells ; [traduction par Irini Cour­zakis].—Berlin : BibSpider, 2007. - 57 str. ; 21 cm ISBN 978-3-936960-19-8 COBISS.SI-ID 232958208 11. KRAJNIK, Iztok Muzejske knjižnice v Sloveniji v letu 2007 : primerjalna raziskava : diplomsko delo / Iztok Krajnik. - Ljubljana : [I. Krajnik], 2008. - 126 f. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 36972642 12. LAUGHLIN, Sara The quality library : a guide to staff-driven improvement, better efficiency, and happier customers / Sara Laughlin and Ray W. Wilson. - Chicago : American Library Association, 2008. - XIV, 144 str. : ilustr. ; 28 cm ISBN 978-0-8389-0952-2 ISBN 0-8389-0952-3 COBISS.SI-ID 239960320 13. MAJCEN, Urška Kompetence šolskega knjižnicarja pri delu z ucenci s specificnimi ucnimi težavami : diplomsko delo / Urška Majcen. - Ljubljana : [U. Majcen], 2007. - 62 f. : tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 35607138 14. MALOVRH, Nina Koordinacija nabave tuje literature v knjižni­cah Slovenije : diplomsko delo / Nina Malovrh. - Ljubljana : [N. Malovrh], 2007.—88 f. : graf. prikazi, tabele ; 30 cm + 1 el. opticni disk (CD­ROM) COBISS.SI-ID 35435362 15. MEASURING your library's value : how to do a cost-benefit analysis for your public library / Donald S. Elliott ... [et al.].—Chicago : American Library Association, 2007. - VII, 181 str. : ilustr. ; 26 cm ISBN 0-8389-0923-X (alk. paper) ISBN 978-0-8389-0923-2 (alk. paper) COBISS.SI-ID 239959296 16. OSTERMAN, Barbara Razvojne možnosti krajevne knjižnice Men-geš : diplomsko delo / Barbara Osterman.— Ljubljana : [B. Osterman], 2007. - 66 f., [6] f. pril. : graf. prikazi, tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 35625314 17. OVCINA, Ismet Vijecnica - prepoznatljivi simbol Nacionalne i univerzitetske biblioteke Bosne i Hercegovine = Vijecnica - a recognizable symbol of the National and University Library of Bosnia and Herzegovi­na / Ismet Ovcina, Sonja Polimac, Amra Rešidbegovic ; [prevodilac, translator Maja Kapor].—Sarajevo : Nacionalna i univerzitetska biblioteka Bosne i Hercegovine = National and University Library of Bosnia and Herzegovina, 2007. - 79 str. : ilustr. ; 23 cm. - (Memoria Bosnia-ca) ISBN 978-9958-500-29-9 COBISS.SI-ID 15713030 18. PERŠIN, Lucija Oblika in vsebina naslovne strani in kolofo­ na knjige : zgodovinski razvoj 1725-1825 : diplomsko delo / Lucija Peršin. - Ljubljana : [L. Peršin], 2008. - 95 f. : ilustr., preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 36911970 19. PRIBAC, Teja Fake book - samonastali fenomen glasbene­ga založništva : diplomsko delo / Teja Pribac.— Brežice : [T. Pribac], 2008. - 72 f. : graf. prikazi, tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 9415333 20. RAZISKOVALNE metode v bibliotekars­tvu, informacijski znanosti in knjigarstvu / [urednica Alenka Šauperl]. - 1. izd., ponatis. ­Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za bibli­otekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2008 (Ljubljana : Birografika Bori). - 171 str. ; 23 cm. - (BiblioThecaria ; 15) ISBN 978-961-237-127-2 COBISS.SI-ID 239202048 21. SAVIC, Nevena Oblikovanje popularnih casnikov in casopi­sov z vidika katalogizacije : diplomsko delo / Nevena Savic. - Ljubljana : [N. Savic], 2007. - 53 f. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 35429730 22. SLOVENSKA akademija znanosti in umetno­sti. Biblioteka Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akade­mije znanosti in umetnosti / [uredniški odbor Marija Fabjancic ... [et al.] ; prevodi v anglešcino Darja Flere in Darja Pate].—Ljubljana : SAZU, 2008 (Ljubljana : Littera picta). - 307 str. : ilustr. ; 24 cm.—(Biblioteka / Slovenska akademija zna­nosti in umetnosti = Bibliotheca / Slovenska akademija znanosti in umetnosti ; 13) COBISS.SI-ID 239719424 23. STUDENT plagiarism in an online world : problems and solutions / Tim S. Roberts, [editor]. - Hershey (PA) ; New York : Informati­on Science Reference, 2008. - XXIV, 294 str. : graf. prikazi ; 29 cm. - (Premier reference sour­ce / Information Science Reference) ISBN 978-1-59904-803-1 (hardcover) ISBN 978-1-59904-801-7 (ebook) COBISS.SI-ID 9368604 24. ŠAVLI, Daniela Dimenzije vsebinskega opisa dokumentov v knjižnicnih katalogih za otroke v devetletni osno­vni šoli : diplomsko delo / Daniela Šavli. - Ljub­ljana : [D. Šavli], 2007 [i. e.] 2008. - 103 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 36972130 25. ŠKARJA, Vesna Knjižnica in razlicne oblike dela z otroki : vidik informacijskega opismenjevanja in promocije knjižnice : diplomsko delo / Vesna Škarja. - Ljubljana : [V. Škarja], 2008. - 84 f. : ilustr., tabe­le ; 30 cm COBISS.SI-ID 36966498 Seznam pripravila Branka Badovinac Narodna in univerzitetna knjižnica OGLASI DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana geografinja in sociologinja kulture z opravljenim bibliotekarskim izpitom in pridobljeno licenco za vzajemno katalogizacijo. Išcem delo v knjižnici v Ljubljani ali njeni okolici. Ce potrebujete novo sodelavko, sem dosegljiva na tel. 041/270-303 ali na e-naslovu dsasha76@gmail.com. DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka z opravljenim stro­kovnim izpitom in pridobljeno licenco za vzajemno katalogi­zacijo COBISS2. Išcem delo v knjižnici v Ljubljani in njeni okolici. Moja telefonska številka je 051/344-455. DELO IŠCE FRANC MAGAJNE Glinška ulica 7 1000 Ljubljana GSM: (031) 279 052 E-pošta: franci.magajne@volja.net Ljubljana, 13.10.2008 PONUDBA ZA SPREJEM V DELOVNO RAZMERJE Zaposlitveni cilj: Zaposlitev na delovnem mestu za polni delovni cas v knjižnici.. Rojstni podatki: rojen 28. 4. 1977, v Ljubljani, državljan Republi­ke Slovenije. Izobrazba: gimnazijski maturant (V. stopnja), diplomirani upravni organizator (VII. stopnja). Delovne izkušnje: • aktivni prostovoljec v Knjižnici Otona Župancica v Ljubljani, zaupana so mi dela leposlovnega in neknjižnega gradiva; upo­rabljam COBISS sistem pri urejanju in iskanju knjižnega in neknjižnega gradiva, Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispev­kov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poro-cilih s strokovnih posvetovanj in drugih srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srecanja ter kraj in datum dogod­ka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispe­vka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev. • redno delovno razmerje v podjetju Sintal d.d., varnostnik za zasebno varovanje, • trimesecno javno delo v Mestnem muzeju Idrija, urejanje arhivske in tekoce dokumentacije ter vodenje strank po cer­kljanskem muzeju, Partizanski bolnišnici Franja ter rojstni hiši Franceta Bevka; opravljanje del blagajnika, prodaja vstopnic, vodenje blagajne ter skrb za zaupan denar, • dijaško in študentsko delo v skladišcu in proizvodnji tovarn Eta Cerkno in Kolektor Idrija. Znanja: • tuji jeziki: aktivno anglešcina, pasivno nemšcina in znajden se v italijanskem jeziku, • racunalništvo: urejevalnik besedila – Word, osnove Excela, uporabljam Outlook ter PowerPoint in dobro se znajdem na internetu – pridobljen certifikat ECDL Start, • vozniško dovoljenje B-kategorije ter lastno vozilo. Dodatna izobraževanja: opravljen strokovni izpit iz bibliotekars­tva. Sposobnosti in lastnosti: vztrajnost, usmerjenost v dosego cilja, sposobnost samostojnega in skupinskega dela. Želim Vam veliko delovnih in osebnih uspehov ter Vas, v prica­kovanju vabila na informativni razgovor, na katerem bi me še podrobneje spoznali prisrcno pozdravljam. FRANC MAGAJNE NAVODILA AVTORJEM Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, ce je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem številu piscev je treba pri vsakem posamez­niku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navo­dila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vkljucno s pre­sledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno števil­ko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v bese­dilo prispevka, naj bo v njem jasno oznace-no, katera slika sodi na doloceno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec pris­pevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno navedbo "Od leve proti desni:… ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjiž­nicarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da clanke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo!