tCTORY BUY
imiTM
/ŽSS
AMD
\STAMP3
"Amerikanski Slovenec"
DELA ŽE
52
LET ZA SVOJ
NAROD V AMERIKL '
LETNIK (VOL.) LIL
POSAMEZNA OSEBA DOBI PO TRI PARE NA LETO
VESTI 0 DOMOVINI
Nadaljna poročila o italijanski ofenzivi proti neoborože-nim kmetom. Obkoljena od Italijanov, je slovenska zdravnica ustrelila 8 ranjenih partizanov, potem pa še sebe, raje kakor pa da bi jih Italijani žive dobili v roke.
Do 15. junija bo posameznik lahko kupil en par čevljev, in sicer na karto št. 17 v knjižnici za sladkor. — Copate in otroški čevlji z mehkimi podplati niso vključeni.
Italijanska ofenziva proti neoboroženim kmetom Iz logaškega okraja
(Podtalno poročilo iz Slovenije v izvirnem besedilu).
Blošček: V neki kraški jami nad Bleščekom so partizani imeli svojo ambulanco, ki jo j je oskrbovala ženska — zdrav- \ niča. Ko so Italijani prodirali in se bližali jami, je bilo v njej 14 ranjenih partizanov. Zdrav-1 niča je z revolverjem ustrelila 8 ranjencev, nato pa še sebe, za ostale ni imela časa, ker so prej prišli Italijani.
Gornje Otave: Dne 30. julija so Italijani ujeli partizana — učitelja Mervič Metoda in Šinkovca. Viktorja, ter še 18; drugih partizanov. Štiri od teh | so takoj ustrelili, v petek dne 31. julija pa še 6.
Pegunje: Italijani s6 požgali 7 hiš in 30 ljudi odpeljali.;
Rovte nad Logatcem: V ne-! del j o dne 2. avgusta so Itali- ' jani v vasi Pospesek zažgali 9 hiš in 15 gospodarskih poslopij. Lukana Pavla, občinskega odbornika in nac. zadruge v Rovtah so že prej ubili, sedaj so še zažgali hišo in hlev ter odgnali 4 glave živine. Ta dan so ustrelili 10 mož in fantov. Morali so si prej sami izkopati grobove.
Bloke: 12. avgusta 1942. —! Na Blokah in v okolici je že I do sedaj požganih nad 100 hiš in ubitih okrog 60 ljudi. 2e sedaj več kot vso prvo svetovno vojno. Dne 5. avg. so Italijani iz aeroplanov bombardirali vas Ravne. Dve ženski sta bili ubiti. Italijani so ustrelili 5 fantov, trije so pa bili ubiti že prej. V vaseh Metulje in Tcpola so zažgali po 2 hiši, v vasi Fara 3 hiše, popolnoma pa so zažgali vasi Zakraj. Con-to in Koteli. Dne 8. avg. je bil pogreb 15 fantov. Med mrtvimi so gostilničar Lenarčič in sin, pesnik Čampa, dalje fantje Domin, Matičev Janko, Se-ralov Korle. Za vojašnico je grobišče z 60 grobovi slovenskih ljudi, deloma ubitih od Italijanov, deloma od partizanov. Grobišče je tudi na Velikem vrhu in Kotlu.
Bokalce: V noči od 11. na 12. avgusta so partizani napadli gospodinjsko šolo na Bo-kalcah. Odpeljali so vso živino in živila.
AMERIKANSKI PUBLICIST O ODPORU NA BALKANU
Iz knjige C. B. S. vojnega poročevalca Howard Smith-a
V kakšni perspektivi je videti balkanski odpor iz Berlina, je dobro obrazložil Howard Smith, ki je zapustil Berlin že meseca decembra 1941. Takrat je bilo uporniško gibanje na Balkanu še v povojih, a je kljub temu že delalo mnogo preglavic berlinskim vodilnim krogom. Prinašamo par zanimivih izvlečkov iz knjige | g. Smith-a, kakor jih je obja-
Mcskva, Rusija. — Ruske sile so dosegle velik uspeh, ki je bil eden ciljev njih sedanje ofenzive, ko so odrezale in i-zolirale nemško armado v za-padnem delu Kavkaza. Posrečilo se jim je to, ko so, kakor se je objavilo v nedeljo, prodrle na jugu mimo Rosto-va do obrežja Azovskega mor-i»
Washington, D. C. — Priče nši s tem torkom zjutraj, se bodo dobivala obuvala širom celih Zed. država le še na karte. Tako se glasi odredba, ki jo je izdal vojni produkcijski urad v nedeljo, s katero je obenem odločil, da bo posamezna oseba mogla na leto kupiti le po tri pare čevljev.
Do sklepa, da se imajo čevlji odmerjati na karte, je prišel gospodarski stabilizacijski odbor na svoji seji zadnji pe-, tek, toda objava se je odložila: do nedelje, ko so bile trgovi- j ne zaprte, da se je s tem preprečil naval na nje. V ponedeljek se čevlji sploh niso smeli prodajati.
Od danes, torka, pa do 15. junija je posamezna-osebtr^j-pravičena do nakupa enega para Čevljev in ti se dobijo na kupon št. 17 v karti za sladkor. V poštev pridejo vseh vrst čevlji, ki so izdelani po-! polnoma ali pa deloma iz usnja: izvzete so le copate in otroški čevlji iz mehkih podplatov. Kakor se omenja, se je dovolila velika količina podplatov, da se bodo lahko starih čevlji popravljali.
V odredbi je dovoljeno, da se lahko v eni in isti družini uporabljajo karte tudi za druge člane družine, da se bo s tem lahko krila potreba v celi družini. Ker le malo moških kupi na leto po tri pare čevljev, izvzemši, ako nimajo posebnega dela, ki potrebuje
Na ta način so zdaj Nemci stisnjeni na mali kos ozemlja vzhodno od polotoka Krima. Možnost umika se jim nudi samo preko preliva Kerč na Krim, ali pa iz Novorossiska preko Črnega morja. Na obeh točkah pa so resno ogroženi, ker ruska mornarica še vedno obvladuje tamkajšnje vodovje, a povrhu ~ je Črno morje tudi zelo viharno ob tem času. Tako zdaj grozi Nemcem tamkaj v resnici pravi "Dunkirk," in od 2000,000 mož, kolikor jih je, kot se računa, zajetih v tej pasti na Kavkazu, se jih bo težko rešilo kako pomembnejše število.
Rostov sam je zdaj neposredno ogrožen, kajti Ruse loči od njega le še reka Don. Na severu pa ste mesti Kursk in Harkov v nevarnosti obkolitve od prodirajočih ruskih sil.
EISENHOWER
POVIŠAN
Imenovan za vrhovnega poveljnika cele severne Afrike.
Alžir. — Bojno pozorišče v celi severni Afriki je bilo postavljeno pod enotno poveljstvo in na čelo vseh zavezniških sil je bil imenovan ameriški general Eisenhower, dosedanji poveljnik zapadno od Tunizije. « Pod svoje poveljstvo bo Eisenhower torej dobil tudi dolgi kos od Twusij«.d». Sueza, ki je bil doslej pod vodstvom britanskega generala Montgomerya. Ta preureditev je eden rezultatov konference v Casablanci.
-O-
Društva, ki oglašajo svoje prireditve v "A. S."t imajo vedno dober uspeh.
mnogo hoje, bo ta dovolitev prišla prav za ženske, katerih obuvala se hitreje obrabijo. V izrednih slučajih pa se bodo izdala tudi izredna dovoljenja.
V par dneh bodo sledile še nadaljnje odredbe vlade glede vrst čevljev, ki se smejo v bodoče izdelovati.
med registracijo bodo
Sole zaprte
Chicago, 111. — Tekom celega prihodnjega tedna . bodo ' osnovne šole v tem mestu zapr-I te, da se bodo lahko poslopja ; uporabljala za registracijo ljudi. Pri tej registraciji, kakor že poročano, se bodo izdajale živilske karte št. 2, katere se bodo rabile za konservirana živila. Registracijo bo opravljalo učiteljsko osobje in k njej bo morala vsaka oseba prinesti ; karto št. 1.
NASVETI ZA PREUREDBO
SVETA PO VOJNI
Kako naj zavezniške dežele po dobljeni zmagi nad osi-ščem preurede svet, da bo v njem zagotovljen mir ""in varnost življenja, o tem se je izrazilo lie dosti priporcvc5l iz raznih virov. Eno zadnjih je bilo priobčeno v katol. listu "The Register."
Kakor pravi pisatelj, bi bi-! lo dobro, da bi zavezniki, pri tem, ko zahtevajo brezpogojno podajo osišča, pvedali temu natančno, kaj ima pričakovati v tem slučaju. Pisatelj se strinja s tem, da se zločini, ki so jih izvršile nemške armade, ne smejo prezreti, a kljub temu, pravi, bi se moralo upoštevati, da celi nemški narod, kot tak, vendarle ni ponorel. Dalje izvaja, da so bili naziji,sicer popolnoma na napačnem potu s svojo protiver-sko, protidemokratsko in mi-litaristično filozofijo, toda pozabiti se ne sme, da ima ta vojna tudi gospodarsko ozadje in, da so bili pred vojno mednarodni gospodarski od-nošaji, zlasti v trgovini in industriji, zelo krivični. Milita-
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!	~
GLASILO S^KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH.
—i^Vj.r	__(Official Organ of four Slovenian Organizations)
KUPUJTE VOJNE BONDEI
STEV. (NO.) 27
chicago, ill., torek, 9. februarja — tuesda y, february, 9, 1943
Čevlji pridejo na karte - Nemci na Kavkazu odrezani
rizem in vse, kar je privedlo do vojne, se mora zdrobiti, pravi, toda istočasno se morajo priznati nemškemu ljudstvu človeške pravice.
Glede Nemčije nadaljuje pisatelj, da bi se morala po njegovem mnenju razdeliti, potem, ko so se ji vzele vse deželer ki jih je zasedla. Katoliška Bavarska, Porenje in druga katoliška ozemlja se i-majo, pravi, odtrgati od poganske Prusije. Avstriji se naj ponovno prizna neodvisnost in morebiti se naj bi tudi Ogrska združila z njo. V Nemčiji se naj bi odpravila vsaka vojna industrija.
Pisatelj pa izraža pomisleke glede Rusije. Kakor pravi, utegne ta zasesti velik del Evrope, med drugim tudi Bolgarijo in Jugoslavijo, češ, da je sumljivo, kako vodi Stalin nekako sam' svojo vojno in se ogiba vsakih pogajanj, pri ka terih bi se mu utegnile vezati roke po vojni; značilno, pravi, je, ker ni prišel v Casablan-co niti sam, niti ni poslal no-benecra zastonnika. . ^
CIANO ODSLOVLJEN IZ ITALIJANSKE VLADE
New York, N. Y. — Po radio iz Rima se je objavilo zadnji petek, da je Mussolini izvršil v italijanski vladi velike spremembe v osobju. Najbolj pomembna je ta, da je odstavil grofa Ciana z njegovega mesta zunanjega ministra, katerega je ta opravljal od leta 1936 naprej. Mussolini sam, kakor se poroča, je vzel na se ta posel, dočim je že prej' imel tri mini-sterstva. Ciano je Mussolinijev zet, toda, kot se trdi, je nepriljubljen pri Italijanih, in sicer zaradi svojega bogastva, ki si ga je pridobil potom svoje zVe-■ ze z vlado in fašistično stranko. -o-
ŽENA ČIANG KAI-ŠEKA OBIŠČE CHICAGO
Chicago, 111. — Ako razmere ne bodo prisilile kake izpre-membe, bo žena kitajskega vrhovnega poveljnika Ciang Kai-! seka, katera se že dalje časa mudi v Zed. državah, obiskala Chicago koncem prvega tedna v marcu. Povabila jo je organizacija za kitajski relif.
'-^--'^fBSifi—--
stalin pričakuje na- i stopa zaveznic
London, Anglija. — Kakor je objavila tukajšhja časopisna agencija, je poslal Stalin predsedniku Rooseveltu zadnji petek večer noto, v kateri je izrazil prepričanje, da bo se bodorv kratkem otvorile enotne vojaške operacije Anglije, Amerike in Rusije, katere, da bodo privedle do zmage. To noto je poslal Stalin v odgovor na čestitke, ki jih je izrazil Roosevelt k osvoboditvi Stalingrada.
-o-
priporoča rejo zajcev in kokoši
Washington, D. C. — Dvorišča za hišami in prazna zemljišča, katera niso pripravna j za pridelovanje zelenjave, naj I bi se porabila za rejo zajcev in kokoši, kjer to dovoljujejo mestni predpisi. Tako priporočilo je izrazil zadnji petek poljedelski tajnik Wickard, vendar pa dostavil, naj -se glavna pozornost posveti zele-I njavi, kjer je le dovolj sonca in dobre zemlje.
200,000 NOŽ UJETIH V PAST I OB AZ0VSKEM OBREŽJU
Rusi prodrli mimo Rostova do Azovskega morja in s tem izolirali Nemce na Kavkazu. — Umik otežkočen, ker Rusi obvladujejo vodovje. — Kursk in Harkov v nevarnosti obkolitve.
PO KAT. SVETU
—	Jeruzalem, Palestina. — Kristusov grob v baziliki Svetega groba je točasno prvikrat po več kakor enem stoletju zaprt za romarje. Vzrok za to je, ker se na poslopju izvršujejo potrebna popravila.
—	Portland, Ore. _ V tukajšnji zakonodaji se je stavil predlog, po katerem bi se lahko obdavčile cerkve in župnijska poslopja, kakor tudi bolnice in razna društva. Vse verske sekte pa so dvignile o-stro opozicijo proti temu predlogu.
—	London, Anglija. — O Iwt^cnfn^artttttsnirHlondu se
je poročalo, da je, ko so na-ziji zasedli Francijo, pobegnil od tam v Španijo, Pozneje pa se je ugotovilo, da to ni bilo res, marveč, da še zdaj prebiva v Lurdu.
-o-
žganjarne se boje po-vratka prohibicije
Washington, D. C. — Med lastniki tovarn za žganjekuho je priporočilo, ki je izšlo iz nekega oddelka vladnega produ-cijskega urada, povzročilo veliko razburjenje, češ, da se skuša na prikrit način zopet privesti prohibicija v deželo. To priporočilo namreč govori, naj bi se prodaja žganih pijač omejila le na en odstotek tiste količine, ki se je razpečala v letu 1941, in povrhu, naj bi se prodaja omejila le na zdravniško uporabo; omenja se, da bi se to zgodilo v svrho varčevanja z delom in materijalom. Izdelovalci žganja pa nasprotno pravijo, da bi se s tem nič ne prihranilo, Češ, da žganje, ki se zdaj prodaja, je že izdelano, ker se od lanske jeseni itak več ne sme kuhati.
vil newyorski PM v svojem izvodu od 1. februarja t. L:
Aktivnost balkanskih i j patriotov
Oglejmo si malo to Hitlerjevo Evropo, katero je nameraval mobilizirati do zadnjega moža za boj proti demokracijam. V Jugoslaviji leto dni po Hitlerjevem pohodu na Balkan, vojna še vedno ni končana. Srbski, hrvaški, grški in bolgarski patrioti so iztrgali nekatera mesta iz rok izvrstno oboroženih vojsk osišča in po srditih bojih osvobodili precejšnje dele svojega ozemlja.
Clan poslanstva hrvaške ma-rijonetne države v Berlinu je pripovedoval, da morajo popotniki v vlakih, ki vozijo skozi gorata ozemlja na Hrvaškem, leči na tla, ako hočejo, da jih "navdušeni' državljani te nove nacistične države ne pokose s strojnicami, streljajoč skozi okna iz svojih skrivališč v bližini proge. Potnikom priporočuje, naj se nikar ne podajo na pot, ako njihov posel ni zares nujen, kajti število žrtev zaradi eksplozij v vlakih je ogromno. Mesece in mesece po likvidaciji Jugoslavije, je morala ustanoviti hrvaška vlada posebno vojno mi-nisterstvo in umakniti del vladnih uradov iz Zagreba, ker jih je ogrožala "Rdeča Armada".
Dobro se spominjam, kako je lani v jeseni uradna nacistična časniška agentura DNB poročala, kakor sledi: "Naše čete so danes po dolgem obleganju in v teku srditih bojev z Rdečo Armado zopet zavzele mesto Lojkovac. Naše napredovanje se nadaljuje/' Vsepovsod po zemljevidu, gori in doli po ruskih stepah, sem iskal Lojkovac in na koncu koncev sem ga tudi našel, toda ne morda na Ruskem, temveč tisoč milj odzadaj za nemško fronto, v Jugoslaviji, tam v bližini senc samega Beograda. Italijani pa še vedno izdajajo uradna vojaška poročila o bojih na Balkanu, kakor za vse druge fronte, na katerih se bore laški vojaki.
Balkanski spori so velik problem
V nacističnih krogih v Berlinu je vsakomur znana skrivnost da bi izbruhnila na Balkanu odkrita vojna med Madžarsko in Rumunijo, ako bi nacisti nenadoma prenehali sf svojim strogim vojaškim nadzorstvom. Člani madžarskih in rumunskih diplomatičnih krogov v Berlinu ne govore med seboj in nacisti morajo silno paziti, da ne bi Rumun sedel v bližino Madžara na uradnih sprejemih in pojedinah. Na vzhodni fronti, Madžari in Rumuni ne smejo v fronto drug poleg drugega, kajti ako bi njihove vrste slučajno prišle v dotik s. puškami v roki, bi takoj vsi pozabili na Ruse in se začeli pobijati med seboj.
POŠILJKE IZ KANADE PREKO MORJA
Slika kaže, kdo ▼ nekem kanadskem priiianiicu nakladajo razno vojno blago za transporta cijo preko morja. Kakor se poroča, gre 45 odstotkov vsega blaga, kar ga prevozijo kanadske ladje, v Britanijo m v Rusijo.
* MsTS TAKE TAR-TAN," A SAILOR SUGGESTED, 'HE'D PULL A STRONG 1 OAR. WE CAN SLUG HIM WHEN WE'RE OONC WITH H/Mf*
'GET BACK!\SCRASG SHOUTED, "W?RE MT
bothering with
BRATS. WE'RE SAVING OUR OWN SKINS!'
Stran 2
AMERlKANStfJ SL6V£N£C
Torek, 9. februarja 1943 ^
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in naj tiare j H slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen lets 1191 W
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
pČBil,-	-
Naročnina:
Za celo leto --$6.00
Za pol leto_— 3.00
Za četrt leta- 1.75
Za Chicago, Kanado in Evropo«
Za celo leto__—$7.00
Za pol leto__3.50
Za četrt leto_— 100
Posamezna številka --— 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1811
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1S49 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
—• ™ ■ ■■ ■ t Subscription}
For one year--—$6.00
For half a year-. 3.00
For three months__1.75
Chicago. Canada and Europe:
For one year-$7.00
For half a year..................................3.50
For three months_- 2-00
Single copy__3c
POZOR! številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Dopisi vašnega pomena sa hitro objavo morajo biti poslani na ur*d-niiiro Tsaj dan in pol prod dnevom, ko isido Hst. — Za sadnjo številko ▼ tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne osira. — Rokopisov urodniiiro no vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	___
pisal vodja ameriških socialistov in se s tem uvrstil med zelo resne "analiste". S tem je pokazal, da noče biti zgolj — propagandist. Vsak lahko vidi, kako ostro kritizira najvišjo oblast v deželi v zvezi s sedanjo vojno. Ako bi kaj takega napisal kak voditelj katoličanov, bi se brž oglasilo jih sto — katoliški defetizem! Ako bi bil Norman Thomas papež — bi še manj obsojal samo eno stran kot dela Pij XII.
Drugič se nam zdi značilno to, da priznava: Demokratične pravice posameznega državljana so se razvile — po stoletnem boju sicer, pa vendar — pod vplivom krščanskih pojmov. Tega sicer ni podčrtal Norman Thomas sam, podčrtali smo mi. Preveč se nam je zdelo značilno, da ne bi podčrtali. Nočemo sicer v tem dejstvu iskati kakega zmagoslavja kot katoličani, v dejstvu namreč, da voditelj ameriških socialistov kaj takega prizna in javno zapiše, veseli nas pa, ko vidimo, da socializma ne razumejo vsi socialisti tako kot mnogi slovenski, ki so prepričani, da o krščanstvu in posebej o katoličanstvu ne sme napreden človek niti misliti drugače ko — z loparjem in gnojnimi vilami.
P. A.:
4 VODJA SOCIALISTOV IMA
BESEDO
V katoliškem listu "Commonweal" je napisal zanimiv, da — izzivajoč članek Norman Thomas, socialistični predsedniški kandidat in vodja ameriških socialistov. Članek je naperjen zoper takozvane "totalitarne liberalce". Med drugimi mislimi najdemo v članku tudi naslednje:
"Najočitnejši primer (ameriške totalitarnosti) je predsednikov odlok z dne 19. februarja 1942, s katerim daje vojaški oblasti skoraj neomejeno moč nad civilnim prebivalstvom. Zgodovinar prihodnjih dni — če utegne biti nekak poseben ljubitelj izrednih datumov — bo prav lahko vzel navedeni datum za začetek totalitarnega pojmovanja in totalitarnih početij ameriške pravice. Neresnične sto-rije o dalekosežnih sabotažnih dejanjih japonskih Ameri-kancev na Havajih so priklicale na dan davno prikrite narodnostne predsodke, ki so tako močni na zapadni obali Amerike. Poleg teh predsodkov so se polakomnili še ozemlja, ki so ga bili japonski delavci spremenili v plodono-sen svet. Rooseveltov pdlok z dne 19. februarja pomeni, da je predsednik podlegel nezdravemu javnemu mnenju ir prevelikemu apetitu armade po oblasti. Učinek tega je bil da so odvedli 112,000 Japoncev in japonskih Amerikancev —- teh zadnjih je bilo 72,000 in niso bili obtoženi nikakih zločinov, tako da jih F. B. I. ni smatrala za sumljive — odvedli so jih iz njihovih domov in od njihovega dela v koncentracijske tabore, najprej, v takozvane zbiralne centre, pozneje v kakih deset mest, narejenih iz barak, na samotnih krajih.
Vojaške oblasti so skušale biti s temi ljudmi prilično človeške. Civilne preseljevalne oblasti, ki zdaj vodijo to reč, kažejo vso naklonjenost do svojih varovancev in skušajo spraviti posamezne družine ali manjše skupine kam v notranjost dežele. Kljub vsemu temu so prešeljenci izgubili okoli 60 odstotkov svojega premoženja. Moški med njimi morajo v taborih delati za plačo, ki v nobenem primeru ne presega višine 19 dolarjev na mesec. Življenje posameznih družin je razdrto. Mladina, med katero je bilo \ Californiji procentualno najmanj zločinskih prestopkov je zdaj na tem, da podivja. Zato je bila vlada primorant poslati v tabore takozvane socialne delavce, da popravijo po možnosti žalostne razmere, ki jih je vlada sama ustvarila. Poročila o vsem tem krožijo po vsej Aziji na našo veliko škodo.
Kmalu po prisilni preselitvi japonskih Amerikancev sc je vojaška oblast spravila na delo, da skrivoma preseli ka kih 70 ali 80 belokožnih Amerikancev, zoper katere ni nihče vedel kaj obtožilnega povedati. Vse to se je godilo na za padni obali, toda general Hugh Drum, ki ima oblast v obširnih in zelo obljudenih vzhodnih državah, je objavil, da ima tudi on enake pravice.
Filozofska podlaga za vse to početje je popolnoma ista kot za mnogo bolj kruto ravnanje z Judi in drugimi nemškimi žrtvami po nacijskih koncentracijskih taborih. Varnost države, kot jo razlaga državni poglavar, je po tej filozofiji najvišja postava, najvišji zakon. Pravica poedinega državljana, kot jo razumemo v naši demokraciji — razumemo po stoletnem boju pod vplivom krščanskih pojmov — tu sploh ne pride v poštev.
To totalitarno početje opravičujejo in celo hvalijo totalitarni liberalci. Kljub očitnim nasprotnim dejstvom trdijo, da je tako početje na mestu, češ, da bo pripomoglo h končni zmagi — zakaj zmaga mora biti ne glede na to, kako zelo postajamo po takem početju podobni našim sovražnikom."
* m *
Ali niso te misli Normana Thomasa silno značilne? Ali ni silno značilno, da jih je priobčil katoliški tednik "Commonweal", ki poleg tega še sam pravi, da je Norman Thomas napisal nekaj "zelo izzivajočega"?
Značilne se nam zdijo te misli prvič zato, ker jih je na-
^ VŽIGALICE
Chicago, 111.
Pošiljati vžigalice ali žve-plenke po pošti ni vedno dovoljeno. Prepovedano jih je pošiljati v vse tuje države, vključno Kanado in Meksiko, pa tudi našim vojakom in civilistom, ki prejemajo poši-Ijatve na krajih prek morja.
Zatorej prosimo občinstvo, naj nikar ne prilaga vžigalic, ko pošilja zavoje cigaret in drugih predmetov vojakom in mornarjem, ki so bili poslani prek morja, ali pa civilistom, ki prejemajo pošto v armad-nih poštnih postajah ali pa mornariških postojankah izven kontinentalnih Združenih držav, ker bodo taki zavoji zadržani na poštnem uradu, lokler ne pridejo tisti, ki so jih poslali, in vžigalice vzamejo ven.
Ernest J. K rue t gen, Postmaster. •
ČLANOM DR. ŠT. 1, SV. DRUŽINE
Joliet, III.
Naznanjam, da je bil na seji 24. jan. izvoljen novi tajnik, in ga je gl. predsednik Mr. George Stonich še isti dan umestil, nakar je 31. jan. novi tajnik sprejel vse uradovanje. Torej, cenjeni člani in članice, ki plačujete na domu ali po pošti, plačujte odslej pri novem tajniku, Antonu Smre-kar, 1012 Vine St. Pri tej priliki se zahvalim vsemu članstvu za prijazno sodelovanje t e k* o m preteklega leta in priporočatiiT^^aj ravno tako 3odeluje^ža~naprej z novim tajnikotn^^/
On January 24th the Holy Family Society No. 1, had its monthly meeting. A new secretary, Mr. Anton Smrekar, was unanimously elected. Mr. George Stonich, Supreme President, gave the introductory speech and swore in the officers. Mr. Peter Musich was awarded the $25 War. Bond. At the close of the meeting refreshments were served.
I take this opportunity to thank every one for the courteous cooperation extended to
me during the last year. — Respectfully yours,
Joseph Mikolich.
Op. uredništva. — Žal, da je prišlo prepozno za zadnji petek.
VAŽNO POJASNILO O RAZVOJU SANSa
'	Chicago, HI.
Dva urada
Po zaključku eksekutive Slovenskega ameriškega narodnega sveta (SANS) je bil dne 25. januarja v Chicagu odprt administrativni urad. Ta urad bo vodil vse delo v zvezi z upravo Sveta, namreč organiziranje lokalnih podružnic, pobiranje prispevkov za politično akcijo, razmnožitev propagandne literatura, zbiranje podatkov o vojnem naporu Amerikancev slovenskega porekla in sploh vse delo, ki spada pod okrilje administracije ali uprave. Politično akcijo za dosego ciljev, katere je začrtal prvi Slovenski narodni kongres,- pa vodi politični urad v Waehingtonu.
Vsa posta, ki spada v področje uprave, naj bo naslovljena na:
SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL COUNCIL, 393S West 26th Street, Chicago, III.
Na ta naslov in ime se naj pošiljajo tudi vsi denarni prispevki, namenjeni politični akciji.
Začasni naslov političnega urada pa je:
SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL COUNCIL, Rev. Zakrajsek, 900 7th St., N. W., Washington., D. C.
Na političnega tajnika se naj naslovi vsa korespondenca, ki se tiče političnega dela SANSa.
SANS in JPO sta ločena
Slovenski ameriški narodni svet je ločena in nezavisna organizacija in nima nobene skupnosti .'s Jugoslovanskim pomožnim odborom — Slovenska Sekcija (JPO-SS). JPO še vedno obstaja in obratuje neodvisno ter nadalje zbira prispevke za slovenske vojne sjrote. Pojmujte razliko: SANS izvaja politično akcijo, JPO pa dobrodelno.
Podružnice SANS in finance
Dne 3. februarja je bil pri-občen v naših časopisih apel na podporna društva, da postanejo PODRUŽNICE ali POSTOJANKE SANSa. Cim prej organizirate pri svojem društvu podružnico Sveta in prič nete pobirati STALNE mesečne prispevke od članov, tem hitreje bo pričel administrativni urad uspešno poslovati. Politična akcija je v zvezi v velikim stroški. Vsak član bi se moral zavezati, da bo prispeval gotov znesek mesečno ali letno v ta namen. Komur je pri srcu politična bodočnost trpečega in umirajočega slovenskega naroda v nesrečni stari domovini, ta bi moral takoj priskočiti tem trpinom na pomoč in po svoji najboljši moči prispevati v fond SANS. Vsak član naj prispeva vsaj EN DOLAR na leto! Slovenski narod bo neizmerno hvaležen za vsak cent, ki ga boste obrnili v ta namen. Pričnite takoj, še ta mesec! Izročite denar svojemu društvenemu tajniku, da ga odpremi v naš u-rad, ali pa pošljite vsoto sami naravnost na naslov SANS v Chicago. Delegatom io delegatinjam kongresa, pozor! Mnogo vas je, ki ob času registriranja v avditoriju Slovenskega narodnega Vloma v Clevelandu NISTE NAVEDLI SVOJEGA NASLOVA. Neobhodno potrebno je, da ima administrativni urad pravilne naslove vseh prijavljenih delegatov. Prosimo, da nam sporočite v pismu ali na karti svoje ime in naslov. Ce ste v dvo-mum ,ali ste navedli svoj naslov ali ne, nam javite vseeno. Prosimo, da to storite takoj! Naslovite pisma in karte na administrativni urad SANS v Chicagu.
Glede zakasnelosti
Tu in tam se pojavljajo vprašanja, čemu se delo SANSa tako počasi razvija. Vzrokov za Ipeitiko ^e^-vedno dovolj. In ravnotak je tudi dovolj izgovorov. SANs je vršil svoje delo takoj po zaključku prvega Slovenskega kongresa. Eilo pa je to zgolj organizato-rično delo in priprave za ustanovitev živega telesa, ki naj bi efektivno vršilo delo, ki mu ga je naložil narodni mandat. Pojavile pa so se vmes gotove tehtne zapreke, resni problemi, o katerih se na kongresu še mislilo ni. Vse te je bilo treba prej premostiti, predno je mogel SANS javno nastopiti. Eha zaprek je bila bolezen predsednika, katerega je čakalo veliko dela. Še resnejši problem je nastajal v dejstvu, da je za praktične svr-he bilo neizogibno potrebno i-meti DVA-URADA (političnega v Washingtonu, administrativnega v Chicagu), torej tudi dve osebi. Rednemu tajniku Rev. Zakrajšku je bilo odde-Ijeno politično delo, za nadzorstvo administrativnega u-rada pa je bil izbran zapisnikar Mirko G. Kuhel. Te spremembe in ureditve obeh uradov, poleg VPRAŠANJA FINANC, vse to je naše delo zaviralo. Glavne zapreke so sedaj odstranjene. Drugo je odvisno od našega naroda, predvsem — finančno vprašanje.
Ta problem, bratje in sestre, je vaš problem! Ce ga pravilno ne rešite, tedaj vse kongresne resolucije ne bodo veliko pomenile. SA^S je trdno prepričan, da bo slovenski ži-velj v Ameriki krepko podprl politično akcijo, ki naj doprinese zasužnjenemu slovenskemu narodu v Evropi svobodo, bratsko združenje in demokratično formo vlade.
Mirko G. Kuhel, j pomožni tajnik SANSa.
-o--N
SOLZNA IN KRVAVA
Zdaj postala ta označba je prava,
Da svet je dolina Bolzna in
krvava. Morju solza, v katerem svet
se topi, Pridružilo se je še morje krvi.
Namesto luči, miru in sreče, Prepoln je svet teme, boja,
nesreče. Sodobni je človek spremenil
se v zverino, Spremenil zemljo v krvavo dolino.
i
O, da prišel bi svet do spoznanja, Da le to vodi ga do krvavega klanja, Ker Boga več ne posluša In brez njega vse sam si poskuša.
DOGODKI
med Slovenci PQ
*	.	M ^ .
•m*.	t
In kadar svet to zmoto spozna,
Tedaj bo konec njegovega gorja.
Prejel vso pomoč bo od neba
In nobene več reči ne bo treba.
Rajmir.
.-o
D0G0DBICE
Pod Hellmesbergerjem so imeli pevci in pevke na dunajski operi kaj težko stališče. Mož jih je neprestano pikal s svojim strupenim jezikom. Pevka Widlova je bila zaročena s plesalcem Peaujem in ko je Hellmesberger izvedel za to, ji je dejal: "Gospodična, odsvetujem vam to zvezo, kajti otroci iz vajinega zakona bodo "povidli".
K Hufelandu je prišla dama, ki se je strašno bala bacilov. dravnik jo je natančno preiskat, pa ni ničesar našel. Vse je bila domišljija. Tedaj ga je dama naprosila za dober nasvet, kako bi se najbolje obvarovala bacilov. Hufeland je menil: "Pljuča je treba napihniti, to je smrt bacilov." — "Kako pa bacilom pljuča napihnete?" je vprašala dama. *
V začetku svetovne vojne so stali Niemci že blizu Pariza. Vsi veljaki, državni predsednik, senatorji in poslanci so menili, da je bolje, če se odtegnejo nemški topovom, preden bi bilo prepozno. Samo Clemen-ceauja ni mogel nihče pregovoriti, da bi utekel. Ko so ga vprašali, da li se smatra za bolje, da bi zapustil Pariz, je odgovoril: "Gotovo, tu smo namreč še predaleč od fronte !"
Naj počivata ▼ miru!
Ely, MSnn. — Dne 16. jan. je bila pokopana iz cerkve sv. Antona Mrt. Joseph Lobe, Sr., stara 58 let. Pogrebne obrede so opravili Rev. F. J. Mihelčič. Pokojna zapušča moža, 6 sinov, 3 hčere, 3 sestre in enega brata.
Aurora, Minn. — Dne 22. jan. je bil iz cerkve Holy Rosary pokopan John Krall, ki zapušča ženo in družino v Jugoslaviji. ,
Ne more več čakati
Cleveland, O. — Mala Miss Veronika Smrekar, 14602 Lake Shore Blvd., stara štiri leta in pol, je večkrat prosila svojo mamo, naj jo pošlje v šolo, mama pa ji je rekla, da bo to prišlo, ko bo malo večja. Ko se je zadnjič mama vrnila iz prodajalne, male Veronike ni bilo nikjer. Policaji in sosedje so pomagali iskati otroka po vseh bližnih cestah, pa brez uspeha.
Ko je mama odšla v trgovino, je Veronika odločila, da je že zadosti velika. Hitro se je oblekla in jo popihala v bližnjo šolo sv. Jeronima, kjer je prav zadovoljno sedela med drugimi otroci v otroškem vrtcu, medtem ko jo je zunaj vse iskalo v skrajni razburjenosti. V šoli pa so kmalu opazili, da še ni vpisana kot redna učenka, in so jo pripeljali domov.	s . i ii. m!
Dve poroki
Milwaukee, Wis. — V cerkvi sv. Janeza Ev. sta se 9. jan. poročila Miss Josephine Grabner in David Smith. Nevesta je hčerka družine Mr. in Mrs. Luka Grabner, " 130 E. OX?hard St. n	4
V isti cerkvi se bosta v soboto 20. feb. poročila Miss Rose Deželan, 1030 E. 11 St., in Ervin Vodnik.	,
Šest bratov vojakov
L'Anse, Mich. — Rojak John Testen, ki biva na farmi poldrugo miljo od naselbine, ima šest sinov v službi strica Sama, doma so pa še trije sinovi.	, .
Padli za domovino
St. Louis, Mo. — Nekje v zapadni Evropi je padel Frank Kozjak, Jr., star 19 let. Bil je saržent pri letalskem oddelku, kamor se je vpisal prostovoljno.
Rauch, Minn. — Nekje na Pacifiku je padel William Vider, star 27 let in neoženjen. Služil je pri infanteriji. Na fronti je bil kakih osem mesecev.
Cherokee, Kans. — V bojih na Pacifiku je padel Louis Zupančič, star 25 let. V zapadni EJvropi pa je padel Anton G. Potočan.
-o-
Vi radi berete vesti Is drugih naselbin; drugi radi bero novice iz rase naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am. Slovencu".
TARZAN (639) ODSLOVUENI
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
"Vzemimo Taj^ana, je svetoval neki mornar ; "on je močan in bo veslal. Kadar ga bo ne bomo potrebovali, se ga lahko iznebimol" ______
Ostali so ga prekričalL Tedaj pa zavpije Tarzan: "Ženske in otroci naprej, vi šakali I" ______._______u
Neka ženska je pritekla visoko držeč otroka. "Jaz ostanem na ladji, sa-« mo otroka mi rešite," je prosila.
"Nazaj!" je vpil Scarg; "mi se ne bomo ubijali z otroci, ampak bomo rešili lastno kožo!"	_____ ,
A WOMAN RUSHED UP HOLDING AN INFANT ALOFT. "I'LL STAY SEHIN0, gUT PLEASE SAVE MY 8ABY.*n
TH5Y SHOUTED THE OFFER.« TARZAN ROARED BACK, "WOMEN AND CHttOftiN FIRST, >tXJ JACKALS1.'
Torek, 9. februarja 1943

AMERIKANSKI SLOVENEC
Strati 9
NEDELJSKI KOTIČEK
J. M. Trunk: TEDBNSK1 KOLEDAR
14. Nedelj« — 6. po rtxfl. Gosp.
16. Pondeljek — Efrem.
16.	Torek — Julijana.
17.	Sreda — Silvin.
18.	Četrtek — Simeon.
19.	Petek — Konrad. - ,
20.	Sobota — Vilfrik.
DRUGA NEDELJA V FEBRUARJU
"Jaz sem A in O, začetek in konec, govori Gospod, kateri je in je bil in bode, Vsemogočni (Skr. Razod. 1,8)".
Strah pomeni skrb, ako je strah pravilen. In le o takem pravem in pravilnem strahu je govor. Skrbeti te mora. Kaj naj te skrbi? Res da ne veš, ali si ljubezni ali srda vreden. To pa je vse drugačna skrb. Prav nič te ne sme skrbeli radi ljubezni božje, ljubezni Boga do tebe, to skrb lahko popolnoma odložiš, to ni tvoja zadeva. Vso skrb pa moraš obrniti do ljubezni do samega sebe. Za to ljubezen te mora skrbeti in za samega sebe moraš biti v neprestanih skrbeh. Tudi ta skrb mora biti pravilna, ne le duhomorna skrb, ki tlači. Vsa skrb te mora dvigati, da prideš do prav krščanske ljubezni do samega sebe.
Nihče se Se ni pogubil, ker mu je morda manjkalo ljubezni od strani Boga. Tako pomanjkanje bi bilo enako na sebi prav nemogoče, ker bi ne-
NOSAČI ZA FRONTO
kaj manjkalo na strani Boga, kar je povsem izključeno. Kdor se je pogubil in se bo pogubil, je zapadel temu po gubi jen ju, ker mu je manjkalo prave ljubezni do sebe, ker mu je nedostojalo resne skrbi za-se in za lastno večno izve-ličanje. Le to te mora skrbeti, vsaka druga skrb je nepotrebna, bi te le motila in ovirala.
Premisli in preudari. Prvič te je Bog ustvaril in te že ljubil, ko tebe niti ni bilo. Sko-roda nezapopadljivo. Ko si potem prišel v nevarnost, je Bog podvojil svojo ljubezen do tebe, ker le ljubezen te je rešila in odrešila. Isti Bog ni prizanesel svojemu lastnemu življenju, je prelil za te svojo dragoceno kri, da bi bilo tebi prizanešeno. In ti naj bi bil zdaj v skrbeh? Božje Srce je "bilo prebodeno za te, nič naj te ne skrbi, skrbeti te pa mora, da samega sebe ljubiš, ker Srce božje to od tebe pričakuje. Ako prav poskrbiš za to skrb, bo za vse poskrbljeno.
BARAGOV SVETILNIK
Promotor.
NEMČIJA POD NACUI
Ameriška armada najema na Novi Guineji domačine za prenašanje rasnega blaga. Na sliki vidimo »tiri domačine, ki nosijo dragocen tovor, namreč izsušeno krt ki jo je nabral Rdeči kriš od Amerikancev in ki se rabi za transfuzije.
Baraga spregovoril na radio.
Tega pa res ne verjamete. Kdaj, kje, odkod? Saj je ravno pred par tedni minilo 75 let, odkar je Baraga za vedno zatisnil zemeljske oči — v tistih časih pa ni svet niti sanjal o kakem radiu in govorjenju na radijske "valove" . . . Tako in podobno ugovarjate.
Čakajte, da se beseda unese ! Saj nisem rekel, da je takrat govoril. Bilo je v noči od 31. januarja na 1. februar letos, torej pred dobrim tednom, če se računa od tistega dne, ko vi tole berete. Govoril je kmalu po polnoči, skoraj takoj, ko je napočil februar. Govoril je naravnost iz nebes, torej na nebeški radio. Slišal je pa menda samo "Promotor" in zato je njegova naloga in dolžnost, da napiše v Svetilnik, kaj je bila vsebina Baragovega govora. Torej zdaj berite in vzemite na znanje:
Dragi moji slovenski Ame-rikanci: —
Spregovoril vam bo nekaj besed v svojem imenu, pa tudi v imenu mojega velikega prijatelja, Vkofai Antona Martina Slomška. Rada sva se imela na svetu, še bolj rada se imava v nebesih. Pa za sedaj bi vas rada spomnila le ne to, da sva v svojem življenju na zemlji zelo mnogo pisala in dajala svoje misli v knjige in . liste. Še zdaj nekaj upoštevate najino pisateljsko delo doli na zemlji in prav imate. Ko sva bila na svetu, se sicer nisva rada postavljala s svojim pisateljskim delovanjem, ba-hala se- pa celo nisva. Ampak zdaj tu v nebesih ni več nevarnosti, da bi se naju polotil kak grd napuh, zato omenjava tudi to reč.
Ko sva pa pisala in pisate-Ijevala, sva seveda iz vsega srca želela, da bi narod bral najine spise in se na ta način duhovno in časno vzgajal. To je bil najin namen in taka je bila najina želja vsakokrat, ko sva vzela pero v svojo de-
sno roko in sva sestavljala svoje članke, knjige in spise. Res je bilo tako, da je narod zajel iz najinih spisov mnogo mnogo koristi — naj bo za vse to hvala in čast večnemu Bogu!
Vprašali boste morebiti, dragi sjovenski Amerikanci, zakaj in čemu sem začel jaz, vaš prijatelj Friderik Baraga, svoj današnji radio govor s to pisateljsko zadevo v zvezi z menoj in mojim prijateljem Slomškom. Takoj vam bom povedal, zakaj sem to storil.
Vidite, danes se pričenja mesec februar, ki je pri vas v Ameriki razglašen za mesec katoliškega tiska. Take reči vemo tudi mi v nebesih in se jih veselimo. Posebno se jih veselimo taki nebeški prebivalci, ki smo nekoč na zemlji sami sodelovali pri katoliškem tisku. Z?.to se ne boste čudili, če sva se domenila, da vam bova napravila poseben govor po nebeškem radiu takoj ob začetku tega meseca. Najprej sva mislila, da bi vsak nekaj spregovorila, pa je odločil moj prijatelj Slomšek, da naj vseh 15 minut jaz porabim. Dejal je: Ti si starejši in tebe Amerikanci mnogo bolj poznajo. Tako sem se vdal in vam samo toliko povem, da govorim tudi v Slomškovem imenu in da vam tudi on naroča vse tisto, kar slišite v mojem priporočilu.
Kakšno je to moje pijiporch čilo? Na srce vam polagam, dragi rojaki Amerikanci, da čuvajte svoj katoliški tisk kot punčico svojega očesa! Glejte na to, da vaš katoliški tisk ne bo praV1 nič nazadoval, da ne bo izgubljal na številu svojih naročnikov, da ne bo prinašal stvari, ki niso v skladu s katoliškim prepričanjem, da bo gledal, da bo zares vseskozi služil božjim namenom in širjenju ^ece j same? resnice, ki je in ostane — Bog!
Zdaj nimate prav res nobenega izgovora. Denarja vam ne manjka, saj služite velike
svote in dobivate močne čeke. To tudi veste, da ni nikjer na svetu dandanes toliko svobodnega slovenskega tiska kot ravno pri vas v Ameriki. Posebno to veste, da v naši skupni rojstni domovini preganjajo slovenski tisk tisočletni sovražniki našega naroda. Morda celo to veste, da tam v naši ljubi Sloveniji kljub najhujšemu preganjaju in kljub najstrašnejšemu pomanjkanju še vedno izhajajo takozvani "podzemeljski listi", mesečniki in tedniki, in na skrivnem širijo slovensko besedo, pa tudi slovenske ideje, ki so in morajo biti obenem katoliške ideje. Če tam zmorejo take velike reči, dasiravno so ljudje lačni in napol nagli, čeravno imajo prazne želodce in praz ne žepe, četudi preži nanje sovražna krogla za vsako branje takih "nepostavnih" časopisov — ali ni silno žalostno, če mora kak vaš list ali časnik tožiti v teh dneh, da komaj še shaja in izhaja, da je od vas odvisno, če bo še mogel obstati, in je primoran apelirati na vašo narodno in katoliško zavest: Podprite me!
Dragi rojaki, v tem mesecu podprite svoj katoliški tisk tako krepko, ds ne bo nobenega povoda za tako tarnanje! Vsi ponovite svojo naročnino! Vsi nabirajte novih naročnikov. Seveda pravite, da je to silno težka stvar. Skušate tolažiti svojo skrhano katoliško vest z izgovorom, da Ameriška Slovenija umira in da mladi ne čitajo slovenskih listov. To je kolikor toliko res, toda jaz vem, da že leta in leta tako tožite, pa ste vendar še živi. Se precej bolj ste živi kot ste bili pred desetimi leti. To pa tudi veste z menoj in Slomškom vred, da je še vedno veliko katoličanov med vami, ki nimajo toliko izpiljene in izči-
ščene vesti, da bi videli za eno svojo veliko krščansko dolžnost: Podpirati in brati, naročati in razširjati pri vsakem koraku — katoliški tisk!
Morda pravite: Saj imam "Zarjo", ni mi treba še "Ave Marije" ali celo Amerikanske-ga Slovenca. Zopet drug pravi: Imam Ave Marijo, ni mi treba naročati Novi Svet. In tretji: Imam Glasilo, denar za Ameriško Domovino bi bil proč vržen. Četrti: Imam ne-utralen list, ki ni nič slabši od katoliških, ta mi kar zadostuje in mi ni treba drugih. Vidite, rojaki, vse tako govorjenje je samo pomanjkanje smisla za skupnost, za katoliško občestvo. To je toliko kot če bi jaz rekel Slomšku: Ti si Štajerc in malo Korošca je tudi v tebi, jaz sem pa Kranjc in se zanimam samo za kranjske reči. Ali če bi Slomšek meni tako govoril . . . Vsi, se moramo z vsem srcem zanimati za vse in ohraniti po najboljših močeh pri življenju vse, kar je res našega. Že samo slovenstvo nam to nalaga, še bolj pa katoličanstvo. So nekateri listi med vami, ki vas prav za prav nič ne stanejo, ker vam pridejo radi vašega članstva v tej ali oni organizaciji. Če samo take liste sprejemate, druga pa zametavate, je samo znamenje, da se bojite vsake najmanjše žrtve za katoliški tisk. To ni prav in tega se morate zavedati. Do tega spoznanja vas mora privesti vsaj letošnji mesec februar. Samo malo premislite to reč, pa boste videli, da imam prav. Vesel bom če bo moja beseda naravnost iz neb^s kaj pripomogla k temu. Pozdrav vsem od mene in škofa Antona Martina Slomška. Vaš v Gospodu: Friderik Baraga.
(Nove knjige — Ocenjuje Stephen Pearce)
Podrobno sliko o posledicah vojne na nacijsko Nemčijo, odkar je začelo bojevanje na vzhodni fronti, nam podaje knjiga "Zadnji vlak iz Berlina" 1(!"Last Train from Berlin"), ki jo se spisal Howard K. Smith. On je bil poročevalec v Berlinu za Columbia Broadcasting System in je bil zadnji ameriški korespondent, ki je zapustil Nemčijo, kajti prestopil je mejo v Švico dne 7. decembra 1941.
Dne 9. oktobra 1941 je Mr. Smith bil prisoten, ko se je Dr. Otto Dietrich, tiskovni načelnik za Hitlerja, povrnil v Berlin in naznanil popolno vničenje ruskih vojsk. Ko so pa ljudje videli, kako se je jim Propagandno ministerstvo nalagalo o napredovanju ruske kampanje, je njihova morala "padla v črn prepad,t iz katerega ni vstajenja razun vsled popolne, končne, odločne vojaške zmage v vojni". Ljudje je začeli godrnjati, produkcija je pojemala, Gestapo je podvojil svojo -berlinsko gar-nizijo in aretacije so se potro-jile.
Prvih pet mesecev vojne na Ruskem stane, kakor trdi pisatelj, nemške prebivalce štiri petine njihove tedenske racije. Naciji niso sicer znižali u-radnih racij, enostavno so me-sarne in restavracije dobivale manj mesa. Tedaj, ko je pisatelj zapustil Nemčijo, mogel je pošteno poročati, da so bili ljudje podhranjeni. Civilne bolnišnice so bile prenapolnjene ; daljše ure in nižane mezde so še bolj shujšale položaj. V nekaterih industrijah na zasedenih ozemljih je produkcija padla celo za 50 odsto, enostavno vsled slabe hrane in splošne demoralizacije. Na primer, produkcija lokomotiv s strani vseh industrij pod nemško kontrolo — nemških, francoskih in belgijskih tovarn — je padla na 1,400 na leto. Ako pomislimo, da približno 4,000 istih je bilo zgub-
ljenih tekom prvih šestih mesecev vojskovanja na Ruskem, to je bilo enako produkciji treh let.
Nacijska država je po mnenju pisatelja kar prenehala služiti potrebam celim 90 odstotkom nemškega prebivalstva. L. 1935, ko je Hitler zavladal, bil je ozko spojen z obširnim delom prebivalstva. Ljudje so sedaj spoznali, da to ni bila nikaka revolucija, marveč oblika kapitalizma z |nalone fevdalisiifcnimi zaščitami v korist bogatašev. Ustanovili so eno izmed najbolj ob-varovanih plutokracij, ki jih je kak narod kedaj videl, do-čim male tovarne in male industrije so poginjale kot muhe.
Tri ločene skupine bile v čim dalje večji opoziciji proti nacijskemu programu. Komunisti, ki znašajo morda le par tisoč pristašev, ki so pa neorganizirani, brez orožja in ja-ko prestrašeni vsled postopanja z bolj aktivnimi tovariši. Potem pride cerkev, zlasti katoliška -cerkev, kajti "korenine vere so globoko v zavesti mnogo večjega števila prebivalstva kot one kateregasibodi političnega prepričanja, ki je nastalo tekom zadnjega stoletja." Konservativna pruska vojaška kasta je tretji element nezadovoljstva in potencijo-nalnega upora.
Nemško ljudstvo pa se ne bo uprlo, razun ako bo imelo nekaj, za kar na se upre. Razun ako jim ponudimo vlogo v povojnem svetu, nimamo nika-ke mogočnosti, da bi jih pridobili na svojo stran. Mr. Smith nam nujno nasvetu je, naj naznanimo svoje vojne svr-he tako odločo in jasno, kakor je mogče, ne le našemu samemu ljudstvu, ampak tudi nemškemu. Ako tega ne storimo, bo po njegovem mnenju vojna trajala nepotrebno dolg čas in Nemci se bodo borili z drznim duhom ljudi, ki nimajo zgubiti absolutno nič drugega kot svoje življenje.
DRUŠTVO SV. VIDA
iter. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO
Odbor za leto 1942:
Predsednik: Anton Strniša;
Tajnik: jokj. Nemanich,
1145 East 74th Street Blagajnik: Louis Kraje.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv.* Vida ob 1:30 popoldne. Asesmeut se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 28. v mesecu.
V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
č
Pristopite k
DR. SV. JOŽEFA,
itev. 53, K. S. K. J.
V WAUKEGAN, ILL. •
Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se
sprejemajo od 16. do 55. leta. #
FRANK JEHINA. predsednik, JOSEPH ZORC, tajnik, 1045 Wads worth Ave., No. Chicago. 111. ANTON BESPALEC, SR., blag.
Poročajte takoj o vseh dogodkih v "A. S.", ki se dogode v vaši naselbini!
TO IN ONO
MALO ZNANA DEJSTVA
Angola, portugalska kolonija, ki leži ob zapadni obali Afrike južno od kolonije Congo, je dvanajstkrat tako velika, kakor evropska Portugalska. Ima 4 milijone prebivalcev; od teh je kakih 50,000 — ali eden med osmimi — katoličanov.
*
Ko je Giovanni de Verraza-no prijadral v Newyorski zaliv leta 1524 kot katoliški poslanik francoskega kralja, je bil prvi beli človek, ki je videl kraj, kjer sedaj stoji mesto New York. Sedaj imenovano reko Hudson je takrat krstil za reko sv. Antona. *
Gregorijanske maše so nepretrgana vrsta 30 maš, ki so opravljene BO dni zaporedoma za dušo ene in iste imenovane pokojne osebe.
*
Čeprav so bili katoličani prvi naseljenci v Ameriki na mnogih krajih, so vendar malo kasneje drugoverci dobili premoč v vzhodnih kolonijah in so katoličane zagrizeno preganjali. Tako je kolonij^ So. Carolina leta 1697 dovolila versko prostost vsem drugim,
samo "papistOm" ne.
♦
Med državami naše unije je Illinois na tretjem mestu glede števila katoličanov v sorazmerju s .celotnim prebivalstvom. Illinois šteje 7,897,-241 prebivalcev. Med temi je 1,910,176 katolikov — torej nekako ena četrtina.
SLAMNIKARICE!
Potrebujemo izurjene delavke pri slamnikih. Pridite pripravljeni za delo. Abrams Bros., 65 E. Randolph St., 3rd Fl«, Chicago.
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači ometa in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.

DR.J0HN J. SMETANA i
Pregledu je oŠ In predpisuje očala < 23 LET IZKUŠNJE ] OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue j TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 , ziutraj do 8<30 zvečer.
Društvo ^^ sv. Jožefa
ŠT. 166, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) OHIO
Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari.
V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino.
Predsednik John Peedirc, 14904 Pepper Avenue,
Tajnik Louis Simentc, 799 East 155th Street, Zdravniki: Dr. S kur. dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opaikar.
RAZPIS SLUŽBE
Razpisana je stalna služba pomožnega urednika pri listu "AMERIKANSKEMU SLOVENCU". Oseba mora biti vešča slovenščine in angleščine. Na starost se ne ozira, dokler je oseba sposobna za službo. Priglasijo se lahko tudi žene in dekleta, katere se čutijo, da bi bile sposobne za to mesto.
- Prijave se bo sprejemalo do 22. februarja 1943 in je iste poslati na:
JJPRAVO TISKOVNE DRUŽBE EDINOST i
* s	- j
1849 West Cermak Rd.	Chicago, Illinois
BOT
UNITED STATES
WAR
/BONDS
I AND "
tSTAMPS
AMERIKANSKI SLOVENEC
v lepem ovitku, ki je trpežno narejen in se zgane skupaj, kakor denarnica, da jo vojak lahko nosi v malem žepu vedno pri sebi. Knjižica vsebuje najpotrebnejše masne in druge molitve. Tako ima vojak vedno pri sebi praktičen molitvenik v $ngle- /tal ^ /\ ščini in vse kar mu potreba. Ta sestav stane s VL I L^fft poštnino vred__________________Xe«JV
■	"My Companion"
L "MOJ TOVARIŠ"
k V malem usnja tem ovitku ki se F zapne, kot mala denarnica, in jo ima vojak lahko vedno pri sebi vsebuje rožni venec« na strani dve svetinj ice, ena Presv. Srca Jezusovega, druga Žalostna mati z mrtvim Sinom Zveličarjem. Stane samo
$1.00
< I Naročilom je vedno prid jati potrebni xnesek in iste 3 <;	naslovite na:	_	<
j: AMERIKANSKI SLOVENEC )
: 1849 W. CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOIS i
Torek, 9. februarja 1943
Zgodba o povišanju
Spisal Stanko Bor.
Strmel je torej v to sijajno razsvetljeno in bleščeče okno, strmel, strmel in pozabil, da hite mimo njega ljudje, da jim je napoti, da noče nihče stopiti s trotoarja v sneg.
Naenkrat se je zadela močna roka ob njega, komolec ga je zadel mimogrede ob rebra — ozrl se je in obstal ko pribit.
Mimo se je gnetla množica na ozkem trotoarju, ali videl ni nikogar razen tistega, ki se ga je po vsej priliki in po vsem videzu dotaknil mimogrede s komolcem. Šel je z množico naprej in se ni ozrl nazaj — ali bil je njegov strogi stotnik.
In on mu ni salutiral, ga je prezrl! ...
Res je hitel potem po povprečni ulici in potem nazaj, da je še enkrat srečal stotnika in mu salutiral kakor še nikoli — ali ... ali pregrešek s tem ni bil opran in krivda je vzbruhnila sedaj z vso silo in vsemi očitki v njegovem srcu in mu ni obetala nič dobrega... Ni povedal nikomur o krivdi, ker stareji vojaki bi se smejali strahopetnim novincem, morda bi se pa našel celo kateri, ki bi raznesel vest naprej — in... Obdržal je zase in se tolažil, da ga stotnik ni videl v obraz in ga ni spoznal. Ali kaj uide strogemu stotniku!
'Vrsta se je manjšala hitro, hitro, prehitro. Nemir je rasel. Eden, dva, trije samo
še pred njim___ dva, samo še ... 'eden
... in še ta gre .. Štej korake; Eden, dva, tri, štiri...
Zdaj!
Janeza je še enkrat spreletelo kakor temna senca in grozeč oblak, nato je izstopil z levo nogo. Ni licih ga je pekla goreča rdečica, srce mu^e bilo burno, burno.
Zdaj, zdaj se odloči! Spozna te, da si bil ti tisti, ki si tako hribovsko in kmečko in okorno zapiral pot mimogredočim in bulil v tisto razsvetljeno okno, da se te je moral zadeti s komolcem jn te opomniti, da to ne gre pri takem navalu ljudi, spozna te in te kaznuje, ker si ga vkljub vsakodnevnemu opominjanju in zabičevanju prezrl in mu nisi salutiral. Kaznovan boš, prvič kaznovan in s tem slabo zapisan pri stotniku.
Zdaj, zdaj se odloči!
Zavest krivde je povzročila, da se je Janez potrudil, kolikor je mogel, in napel sleherno žilico, da pokaže, da zna vseeno de-filirati kakor malokdo, četudi se je včeraj pregrešil, in da mora biti stotnik uverjen, da vseeno kaj zna, čeravno se je pregrešil. In zravnal je svoje telo v pozor, da je bilo ravno ko vitka topola, vzbočil prsi, da ga je bilo lepo pogledati, privzdignil glavo, jo v hipu okrenil, kakor blisk naglo je zletela desna roka h kapirnoge so pa delale korak, kakor je predpisano.
"Bravo, tako se mora defilirati!" je za-Čul Janez.
"Če se ne norčuje?" je pomislil v hipu in okrenil zopet glavo in spustil roko od kape in se hotel priklopiti vrsti na levi.
"Stopi sem!" mu je pokazal stotnik z roko.
"Me že ima!" je bridko in tesno zaskele-lo Janeza. Kaznovan bo — oče mu je bil tudi vojak, celo v vojski je bil v Bosni, a kakor je vedno in ob vsaki priliki s ponosom povdarjal, kaznovan ni bil nikoli. Njegov sin bo pa prvo leto, prvega pol leti. da, prve mesece kaznovan.
Samo še par jih je imelo defilirati, hitro so dokončali, in stotnik se je obrnil k Janezu.
"Vsakemu kakor zasluži .. ."
Janeza je stisnilo pri srcu.
"Ti služiš šele prvo leto cesarja, šele tretji mesec..
"... pa bom že kaznovan... je mislil Janez.
". . . pa defiliraš boljše ko nekateri, ki služijo tretje leto! Vsakemu kakor zasluži ! Bi šel rad za Božič na dopust domov?"
Šele sedaj je Janez zapazil, da ni na stot-nikovem obrazu tistega običajnega izraza strogosti. Kakor majevo solnce mu je naenkrat posijalo v srce.
"Pravijo, da ne morem iti, ker sem novinec !" je rekel.
"Kdo pravi? Ravno zato pa, da pokažem, da vem ceniti trud in ga plačati! Eden starejših ne bo šel na dopust, ti pa pojdeš! Ali bi šel rad?"
"O, pa kako rad, gospod stotnik!"
"Le potrudi se še za naprej! — Prosi za dopust jutri pri raportu! Dobiš ga!"
Kakor da se je zasukal svet in se je naenkrat umaknila ta trda, mrzla zima in izginila v daljne kraje in je v hipu priplula na njeno mesto cvetoča pomlad z zelenjem in cvetjem in petjem in veseljem, je bilo Janezu.
Stotnik je govoril še nekaj vojakom, omenil njegovo ime, poročnik je prečital dnevno povelje -t- a Janez Hudoklin ni ničesar razumel, ničesar slišal, tako ga je prevzelo veselje in radost.
Tako naenkrat se je preobrnilo! Tako naenkrat je zbežal strah in skrb in nastopilo to neizmerno veselje J Domov, domov po jde! Lepe božične praznike doma in sveti večer bo doma obhajal! Niti v sanjah se ni drznil misliti, da bi bil te božične praznike doma! Prvo leto — in doma! Kaj so vse že pravili in koliko časa se razgovar-jali starejši vojaki, kako bo doma, in se pripravljali za domov! Žalostni in otožni in s težkim srcem so jih poslušali novinci, prvoletniki — brez nade na dopust, brez najmanjše nade! Ah, in on gre ... on gre!
Hudoklinov Janez bi vriskal, tako je bil vesel.
Hudoklinov Janez bi vriskal, tako je bil vesel! Kar vedel ni v začetku, kaj bi začel, kako dal duška svojemu neizmernemu veselju. Videl je zavistne poglede novincev, prvoletnikov, čul njihove opazke: "Srečo ima ...", čutil zavistne poglede in nevoščljive poglede starejših vojakov, ki ali niso imeli nade na dopust, ali so pa imeli nado, pa so vedeli, da eden od njih ne bo imel dopusta samo zaradi Hudoklina. Zakaj samo določeno število jih gre od stotnije na dopust za praznike, drugi morajo ostati in se tolažiti z boljšimi časi ali z dopustom o Veliki noči. In eden starejših bo se moral umakniti in ostati v vojašnici zaradi Hudoklina, prvoletnika. In vsak se je bal, da ne bi njega zadelo. In nevoščljivi so mu bili in se jezili na te prvoletnike, ki se tako silijo v ospredje.
Čutil je zavistne in nevošljive poglede in čul zavistne besede, pa se ni menil zanje. Hotel je samo dati duška svojemu veselju. Niti v sobo ni stopil za drugimi, še na svojo borno večerjo — črno kavo — je pozabil in ni hitel za drugimi proti kuhinji, tako ga je prevzelo veselje.
(Dalje prih.)
SLOVENSTVO V AMERIKI
ne bo izginilo tako hitro, če se bomo ameriški Slovenci zavedali, da Imamo v svojem slovenskem tisku tisto silo. ki bo nas dri&la še dolgo, dolgo skup«].
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
je prvi slovenski list v Ameriki! Čiiajmo ga, naročajmo ga in podpirajmo gal Stane lato $8.00; polletno $3.00; sa Chicago. Kanado in inozemstvo $7.00 in w pol leta $3.50. Naslov:
"AMERIKANSKI SLOVENEC",
1849 W. Cermak Rd., Chicago, m.
GEN. EISENHOWER STROG NAPRAM ČASTNIKOM
Alžir. — Geno al Eisenhower je izdal ameriškim čast-I nikom, ki so pod njegovim poveljstvom, opozorilo, da imajo ves svoj napor usmeriti v dosego zmage in se vzdržati vsega, kar bi utegnilo v tem oziru škodovati. Tako Je pod strogo kaznijo prepovedal častnikom, izražati kako neupravičeno kritiko napram kakemu zavezniku, a obenem jih je opotoril tudi, da ne bo tr-
pel prekomernega pitja, za-nikarnosti v obleki ali pa ne-rednosti v barakah.
BE 100% WITH YOUR
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
Kranjsko-Sloveitska
Katoliška @ Jednota
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki... Posluje že 48. leto. Članstvo: 38,000. * Premoženje: $5,000,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% "
Če hočeš dobro sebi in trojim dragim, zavaruj se pri najboljfi, polteni in nadsolventni podporni organizaciji. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDlfrOTL kjer se lahko zavaruješ zs smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moike in fenske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5.000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član aH članica te mogočne in bogate katoliške podpora* organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti
se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Blinois
NAJLEPŠE DARILO
in najlepši spomin za sina, moža, prijatelja ali sorodnika, ki odhaja k vojakom je lep molitvenik ali rožni-venec. Naši naročniki lahko dobijo pri nas nekaj takih praktičnih predmetov.
Ti predmeti za vojake so:
VOJAŠKI MOLITVENIK Z ROŽNIM VENCEM

J. M. Trunk
Bil je Narodni slovenski kongres v Clevelandu. Lepa slika. Poleg duhovnika je sedel, recimo, kak ateist. Čudna prikazen. Sila kole lomi. Ni le gola narodna sila, ki zadene vse brez razlike v naziranju. Kot ljudje smo vsi rdeči pod kožo, naziranje je druga zadeva. Težkoče so, volje ne sme manjkati. Upajmo, da ne bo prehudih težkoč pri Narodnem Svetu.
Sila ali kaj ? Tudi med "klerikalci" utegne biti^ nekaj glav, da so požirali, menda pa nihče ni rekel: "Prokl . . . ateist", ako je stal poleg njega, pač pa se je slišalo: "Pro-kle . . . far!" Sila kole lomi, sila pa ne zlomi vedno tiste čudne narave, če se kdo v to čudno naravo zagrize.
To bi bilo iz tabora v tabor, v nasprotni tabor. Kaj pa v lastnem taboru?
Morda je vihal kdo nos, da se vsedejo duhovniki k isti mizi s "svečeniki" materializ-ma. Tudi v klerikalnem, ali vsaj navidezno katoliškem taboru se znajdejo taki, ki mislijo, da imajo šajn, pa če je kaj šajna, roba ni na pravem mestu, svetnikov je pa sploh malo ali nič. Menda so tam v Clevelandu nekaj pogodrnjali in pomrmrali. To bi bilo nekaj težkoč v lastnem taboru. Včasih sta t>ila dva papeža, še trije so bili nekoč. You see.
Več te robe je v nasprotnem taboru, ker so se vsedli z duhovniki in klerikalci in na-
zadnjaki in vatikanarji k isti mizi. Sam urednik pri "Pro-sveti" je moral priti z briz-! galno in poškropiti, ohladiti vroče glave. Kristan jih dobi ^ med rebra in Cajnkar tudi in ; še drugi. Vse so baje prodali za skledo leče, izdali vso naprednost. "Kdor propagira kompromisiranje s klerikaliz-mom, je sam pristaš klerika-lizma in kot tak vedoma ali j nfcvedoma pomaga nasprotnikom vsake demokracije," tako udarja in goni dolgo litani-jo Peter Bernik, član dr. 1. Sam Molek mora v "Tedenskem svetilniku" škropiti in hladiti, dasi kima Petru Ber-niku, ko prihaja celo s krv-i jo in pravi: "Je že res, da je klerikalizem v svojem bi-; stvu (? ?) nedemokratičen in njegova prošlost je marsikje oblita * krvjo ..." You see, too.
Well, "poln težav in poln bridkosti je že začetek-kon-gresnosti". Da je nastopil Rev. Zakrajšek križev pot, ko je i postal tajnik ASS, je sam najbolje že naprej vedel. Vsaj pred sodnikom že stoji, bičanje, s trnjem venčanje in končno križanje bo sledilo, you bet, j da bo.
Kongres se je vršil, to je! premagano, do Narodnega Sveta je prišlo. Danes je nekaj prvih težkoč, drugo pride jutri, ker v lastnih taborih že bliska. Ali narodna sila zlomi tudi to silo? Upajmo vsaj.


MARIN KLARICH & SON
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
Gradbeni podjetniki in gradbeniki
>43 prevzemamo vse vrste dela. gradimo nove stavbe, kakoršnega koli obsega. Sprejemamo velika dela kol grajenje večjih poslopij. šoL tovarn, ali kakršnekoli. Obenem sprejemamo 1 u d i manjša dela. kot popravljanje hiš in drugih poslopij. Za nas je vsako delo in naročilo dobrodošlo.
Nasvete, proračune in na. črte dajemo na željo brezplačno.
Čemu plačujete visoke najemnine. Dajte si postaviti lasten dom. lastno hišo, kar napravimo vam mi za zmerno nizko ceno.
Pokličite nas na telefon
Calumet 6570 or 6509
MARIN KLARICH & SON
V svojem lastnem uradu
3050-3052 So. Wallace St., Chicago, Illinois

0M3
"KO SMO ŠLI V MORJE BRIDKOSTI"
je ime zanimivi knjigi, ki jo je spisal Rev. K. Zakrajšek
Knjiga je zanimiva. Vsebuje 207 strani in je vezana v platno. Na lepem v več barvah tiskanem zavitku je znotraj zemljevid Slovenije, kjer je zaznamovano, kje teče okupacijska črta med Italijani in Nemci. Knjiga je zgodovinske važnosti in je dosedaj najboljše delo, ki podaja sliko dejanskega položaja v domovini po napadu od strani nazijev in fašistov.
KNJIGA STANE $2.50
Naroča se pri pisatelju:
REV. K. ZAKRAJŠEK
302 East 72nd Street, -New York, N. Y. ' " >/l " W	»Wt* !■?M VE'' «I »' II
Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje.
IRYWX08NIS