Poštnin/ plačana — Sped. abbon. post. — II gr. GOSPODARSTVO TRGOVINA ★ F tETO VI. ST. 118 I N I) lT S T R I .1 A TRST, 28. MARCA 1952 K M K T I .1 S T V O CENA LIR 20 Angleži prednjačijo v ladjedelstvu G%ADJTČV LADU ir l.1QS1 Britanska zunanja trgovina napreduje V januarju letošnjega leta je britanski izvoz dosegel nov rekord, rednost izvoza v tem mesecu cenijo na 250 milijonov funtov šterlingov. Ta številka je za šest odstotkov višja od mesečnega povprečja v drugem polletju lanskega leta. Britanski uvoz v januarju, ki ga cenijo na 357,200.000 funtov šterlingov, pa je ostal na približno isti višini kot v drugem polletju leta 1951. Vrednost ponovnega izvoza v januaiju je dosegla 14,200.000 funtov šterlingov. Uvoz (cene c.i.f.) je presegel izvoz (cene f.o.b.) za 93 milijonov funtov šterlingov, medtem ko je znašalo povprečje v drugi polovici leta 1951 109 milijonov funtov šterlingov. , Dogodkf so znani: Pod vodstvom (užaškega župana inž. Bartolija je «Od-za obrambo italijanstva Trsta in Istre« 20. marca organiziPal protestno “°rovanje v Verdijevem gledališču in demonstracije po ulicah, da bi ob petnici trostranske izjave (20. marca 1948) hrupno zahteval priključitev Tr-a k Italiji. Ko so demonstracije prešle mejo zakonitosti in je nastala nevnr-Ost,daseizprevržejo v pravi pravcati pogrom proti ustanovam opozicijskih '•tank — tako nekako kakor se je na Glavnem trgu leta 1920 začel pohod "‘Untovih škvadristov proti ((Narodnemu domuii — je na veliko presenečenje ^Srajačev nastopila policija, ki1 še danes nosi ime ((policija Julijske kraji-Demostfanti so verjetno pričakovali, da jih bo ta zaščitila pred obrambo 'barbarovi), kakor je to storila Nittijeva ((guardia regia«, na dan požigh «Na-t0(1nega doma«. Sledili so protesti v Rimu, Londonu in Washing(onu, grozda conskega predsednika z ostavko in Slednjega dne splošna zapora vele-'"dustrijskih obratov (ki so še danes : tokah italijanske države), občinskih 111 ciNigih javnih ustanov. , ^red trezno tržaško javnostjo, ki je ahko na mestu sledilo vsemu poteku a8odkov in so ji iz preteklosti dobro 'lani podobni politični manevri, je vsa '"aniiestacija doživela polom. Nastop ^licije, da bi zavarovala red, je trža-javnost pozdravila, ker hoče živeti I11 delati v miru in redu. Prav zato se Jkrati zgraža nad lahkomiselnostjo, s ptero so organizatorji hoteli uvesti ne. Vrste brezvladje. t, 'ajava angleškega zunanjega ministra '"'•ena dokazuje da je tržaški manever ^»adel tudi v očeh svetovne diploma-cije. ki je danes že dovolj poučena o ^sničnih razmerah v Trstu, ker črpa ^vestila iz neposrednih virov. Toda v nečem so organizatorji ved-b1!’ Uspeli: šlo jim je namreč za to, da Pred slabo obveščeno svetovno javijo, ki se mora zanimati za bolj pe-teba in zaplete na mednarodna politič-"j* in gospodarska vprašanja, ovijejo v *‘Oriolo mučencev, ki žive pod kolonial. j10 knuto in hrepenijo po združitvi z 'talijo. Pred svetovno javnostjo hočejo “stvariti videz, da obstoji na križišču ^®tioda, Srednje Evrope in Balkana "kvarno leglo nemira — življenja nesposobno STO — ki se da odpraviti e-Jtiilo s priključitvijo k neki velesili — ‘ji naj poleg tega dokažejo, da je po-'taliji Vzporedne manifestacije v Ila-»oncu ves italijanski narod in da se bo umiril šele, ko mu bodo servirali "ov kos zemlje. Razglabljanje o tej taktiki italijanske 43 iredentizma in italijanske diploma-c'je bi nas dovedlo predaleč. O njej Sovori zgodovina diplomatskih odnosov [“od Italijo in Avstrijo ter Jugoslavijo n Italijo že dovolj prepričevalno. Vse-ei je italijanska diplomacija delala na ž,rnaj pod pritiskom javnega mnenja “1 trpljenja narodnih mučencev, v res-"Ri pa je to mnenje sama vodila in ^delovala pri ustva/janju mučencev. Kakšno je dejansko razpoloženje Tr-sta kot gospodarskega središča, to dojko vedo tržaški iredentisti in sam De ^asperi, ki se v svojih izjavah kaj rad obregne ob indipendentizem tržaških Poslovnih krogov. Tržačani hočejo de-jate in morajo delati, ako hočejo živeti. "olatipa se da edino v miru. Gospodarsko in ifgovina lahko cvetela na kri-Ršču narodov, kakor je Trst, samo v “•iru in medsebojnem spoštovanju sosedov. Kdo more presoditi, koliko mili-krd stanejo podobni iredentistični ošpa H kakor smo jih doživeli te dni, ako ^oštevamo škodo na zamujenem delu SPLoruEtjo po mehi si/ETir: 3,642,564 ton Z.o.A J APOK/SKA NEMCuA SPLOVLJENO * VEL .BRITANIJI: 1,341,024 ton OSTALE (.ADIJE ZA VEL. BRITAMIJOl- PETROLEJKE PETROLEJKE ZA IZVOZ OSTALE za'(ZVOZ if^I rKj OC.S. Po podatkih LIoydovegn reg. (Lloyd’s graditev ladij dosegla v letu 1951 vrhunec. Okoli 1/3 ladij so splovili na Angleškem. Od lega je bilo 45% naročil za tujino. Med angleškimi ladjedelnicami je naj večje podjetje «Harland and Wolf» v Belfastu, ki je lansko leto splovilo skup_ no 118.000 ton in dogradilo 155.388 ton ladij. Edino neka Švedska ladjedelnica je presegla to tonažo. V tej ladjedelnici je zaposlenih 20.000 delavcev. Največja ladja, ki je zdaj v delu, obsega 28.000 ton in se gradi po naročilu «Pe_ ninsular and Oriental Steam Naviga-tion Company». V ladjedelnicah «Que-ens Yard» gradijo 32.000 tonsko petrolejko za British Tanker Company. Švicarska mornarica Švicarska mornarica je 31. decembra 1951 obsegala 27 ladij s skupno tonažo 89.136 brt. Največja Švicarska ladja je petrolejka «Neuchatel» (9.555 tort), najmanjša «Rhone» (336 brt). Ob koncu 1951 je bilo v gradnji na švicarski račun 56.130 brt ladij, in sicer 4 ladje v Nemčiji, 2 v Italiji in po 1 ladja v Angliji in Holandiji. ZA 200.000 TON PETROLEJK Italija bo v teku 3 let zgradila 200.000 ton petrolejskih ladij, kar bo stalo 12 milijard lir. Po naročilu družbe Azienda Generale Italiana Petroli gradijo v Anco- Register Annual Summary) je svetovnani 18.000-tonsko petrolejko. Ali je delitev ameriške pomoči pravična ? zamujenih in za vselej zgubljenih b°slih ter gospodarske posledice potrjenih zunanjih odnosov. Ni vsakdo '3ko srečen, da se mu v blagajno kar 7°tljajo dolarji iž skladov ECA ali MSA. Kaj, ko bi teh ne bilo? Pod 'blihcem in Jakcem« pa tudi v Rimu bili prav gotovo manj objestni. In akšnih i.edentističnih manifestacij bi bo vojnem porazu ne bilo vsaj 50 let. Danes se več ne zadovoljijo z dolarji, ‘oioteva se jih želja po gospostvu nad “jimi dežeDami. V svoji objestnosti so Se spozabili celo nad tistimi, ki so jih rehabilitirali po vojnem porazu In jim 'zročiij v Trstu vso oblast; tako poro-neki videmski list z zadoščenjem o “Bljuvanih olicirskih plaščih. Pač brid-d ironija, če pomislimo da se je v 'akšen plašč ogrinjal prav general Ai-ki jim je komaj pred nekJaj leti “al oblast v i?oke. Se danes sega ta o-"'ast tako daleč, da tržaški Slovenci n. d. ne morejo ustanoviti niti navadne lasojiinice. Ro istem receptu so delali z rajno Ostrijo. Dunajska aristokracija jih je Rlidila in božala ter prepustila Sloven-njihovi oblasti. Nazadnje je Avstrija 'ela plačilo 1. 1915. Nedavni tržaški dogodki pričajo, ka-Prav je imel gen. Marshall, ko ss Je zunanji minister ZDA dolgo upii al ^Javf trostranske izjave, t. j. predloga £DA, Vel. Britanije in Francije, rlaj se rst priključi k Italiji. Ameriški pu-'icisti trdijo, da se je njegov odpor joniil šele pod pritiskom drugih ame-‘ških strategov in državnikov. Čutil je Jač, da se zaradi golih političnih ma-?vPov ne morejo brez težkih zgodo-hiskih posledic lomiti svečane mirov-,e Pogodbe, kakor ni moralno spodbi-'ati zla z zlom. * °b zaključku lista nas je anglo-ame-hka diplomacija iznenadila z drugim alilnim manevrom: ZVU le razp s2'a Pčinske volitve v Trstu prav na dan c itev v Italiji in tudi po istem volil-.‘efn sistemu kakor v Italiji}. S ffem ho-^Jo zopet pomagati De Gasperiju v aiiji. Sistem vezanih list namreč one-/|0goča, da bi pri volitvah prišlo do . raza resnično razpoloženje volilcev ,11 daja prednost volilnim blokom, ka-°r je iredentistični v Trstu. PREMOGOVNIK V RASI; bodo moder-opremili. Za to so določene inve-! j^ije 350 milijonov din. Znaten del d Pojde za povečanje zmogljivosti I Va v Pičnu. Oplemenjevali bodo ‘Tski premog za koksarne v Zenici in 'hkavcu. Glede na komentarje nekaterih italijanskih listov v zvezi z gospodarsko; pomočjo, ki so jo zahodne evropske države podelile Jugoslaviji, bodo našo javnost gotovo zanimali podatki o pomoči, ki jo je Amerika dala Evropi v okvi_ ru takoimenovanega Marshallovega načrta (ERP). Ti podatki dokazujejo, da je bila pomoč, ki jo je prejela Jugoslavija doslej irazmeroma nizka, ako jo pri merjamo s pomočjo, ki so jo prejele druge države in ako upoštevamo okol-nost, da je bilo jugoslovansko gospodar, stvo v skupni osvobodilni borbi popolnoma uničeno. Navajamo podatke o pomoči, ki so jo bile deležne evropske države s strani Marshallovega plana in ki je šla sko. zi roke ECA v VVashingtonu v razdobjih 1948-49, 1949-59 in 1950-51: V razdobjih 1948-49: 5 milijard 553 milijonov dolarjev; v razdobju 1949-59: 3 miiijaftle 523 milijonov dolarjev in v razdobju 1950-51: 2 milijardi 55 milijonov dolarjev. Skupno predslavlja to vrednost nad 8 milijard lir, t. j. več kakor znaša celotni italijanski narodni dohodek. V odstotkih so bile posamezne države v času 1948-51 deležne naslednje pomo-či. Anglija 24,5, Francija 21,2, Italija 11,4, Nemčija 11,3, Holandija 8,5, Avstrija 4,8, Grčija 4,5 in Danska 2,2%. Ostalih 7% je bilo razdeljeno med Norveško, Turčijo, J sko, Švedsko, Portugalsko in Svobodno tržaško ozemlje (9,3), nekaj je odpadlo na Jugoslavijo in pa Islandijo. Italija je skupno prejela 1 mi_ lijardo 310 milijonov dolarjev, t. j. okoli 1.9G9 milijard italijanskih lir, in sicer 89% v dar, 5% kot posojilo in 6 odst. kot pogojno nakazilo. Anglija je prejela 79% v dar, 12% kot posojilo in 18 odst. kot pogojno nakazilo, Francija 90% v car, 8% kot posojilo in 2 odst. kot pogojno nakazilo. 4 MIL. DOL. ZA FINSIDER MSA (naslednica Marshallovega plana) je odobrila italijanskemu državnemu holdingu «Finsider» (italijanska livarska podjetja) kredit 3,952.000 dolarjev, da lahko dokonča obrate v Corni-glianu, Bagnoliju in Piombinu. Skupno s to vsoto je «Finsider» prejel doslej od Marshallovega načrta okoli 31 milijonov dolarjev, iz italijanskega protivredno-stnega sklada pa 12,8 milijarde lir. ZA 39 MIL. AMERIŠKIH NAROČIL Ameriški poslanik MSA za Evropo William Draper je obvestil rimsko vlado, da bodo dosegla ameriška obrambna naročila v Evropi znesek 150 milijonov dolarjev. Na italijansko industrijo odpade od tega 20% (30 milijonov dolarjev). Ostala naročila prejmeta dve drugi državi, ki jih Draper ni omenil. Italijani bodo izdelovali municijo. Poleg tega je Draper izjavil, da se je z italijansko vlado razgovarjal o gradnji ladij za ameriško mornarico v italijanskih ladjedelnicah. Ta naročila bodo verjetno dosegla 25-30 milijonov dolarjev. Za motoskuterje ni ver. ameriškega denarja Italijanski tvrdki Innocenti in Piag-gio sta lahko vrgli na italijanski trg in hkrati pričeli izvažati svoje «vespe» in (dambrete« (motorscooterje) ker sta prijeli iz sklada Marshallovega plana velika posojila, in sicer prva tvrdka 1,950.000 dolarjev in druga 710.000 do. larjev. Tako so se ti proizvodi, ki so zbudili splošno pozornost in so razmeroma tudi precej poceni, pojavili ne samo na italijanskem trgu, temveč tudi v Švici, Franciji, Belgiji, na Danskem, Norveškem, Švedskem, v Avstraliji in drugod. Tvrdka Piaggio proizvaja »vespe«. Leta 1946 so proizvedli 2.500 «mo-torscooterjev« 1. 1947 11.000; 1948 32.000 1949 71.000 in leta 1950 130.000. V načrtih je bilo, da jih bodo letos proizvedli kar 200.000. Poleg denarja sta omenjeni tvrdki prejemali iz Amerike posebno jeklo, ki je potrebno za podobne izdelke. Po odpravi Marshallovega načrta in ukinitvi ECA je nastalo vprašanje, ali bo MSA (Mutual Security Agenty) ustregla želji omenjenih italijanskih tvrdk, da bi jima dovolila novo posojilo. Načelnik ameriškega odposlanstva MSA v Rimu, g. Dayton je prošnjo za kredite odklonil, češ, da proizvodnja «mo-torscooterjev »ni nujno potrebna za obrambo Evrope. G. Caravaggi, ravnatelj rimskega podjetja Innocenti, je izjavil, da spričo tega stališča g. Day-tona ne bo mogoče dvigniti proizvodnje »motorscooterjev« in nadalje znižati cen. Ako bo Amerika še dobavljala posebno jeklo, bo proizvodnja lahko ostala na isti višini. Vse kaže, da ameriška vlada ne bo delala posebnih težav glede izvoza te vrste jekla. Kako bo Francija rešila finančno krizo Nova francoska vlada, ki ji načeluje g. Pinay je najela dve posojili, in sicer posojilo pri Francoski narodni banki in pri Evropski plačilni zvezi, da bi se vsaj tlenutno rešila iz finančnih težav. Kakor znano, je poslanska zbornica zavrnila predlog prejšnje francoske vlade, da bi se povišali davki za 15%. Dopisniki angleških listov iz Pariza zelo kritično presojajo celotni finančni položaj današnje Francije. Trdijo, da po-doCma sredstva, kakor sta omenjeni dve posojili, ustvarjajo nevarne utvare v Po. litičnih in gospodarskih kjrogih, ker na. pravljajo vtis, da je država že prebrodila krizo in da je usoda franka ugodno rešena. Izvedenci Organizacije za evrop, sko gospodarsko sodelovanje OEEC v Parizu, so proučili vprašanje francoske plačilne bilance in prišli do zaključka, da čaka Francoze doba odpovedi (ki jo Angleži imenujejo ((auste|)ity») in po vsej verjetnosti razvrednotenje franka. Oni so mnenja, da se položaj Velike Britanije in Francije glede finančnega pri. manjkljaja ne dasta primerjati. Sterlin. sko področje je zašlo v krizo predvsem zaradi tega, ker so neevropski člani Bri lanske skupnosti flieveč kupovali v tujini. Nasprotno, je današnji kritični go. spodarski položaj Francije treba pripisati okolnosti, da je vrednost franka po stavljena previsoko in da se je s tem cena francoskega blaga na zunanjih trgih povišala. To seveda ovira francoski izvoz. Z novimi posojili se bo Francija rešila iz sedanje zadrege in se tudi iz. ognila razK ednotenju franka. Toda odklonitev novih davkov povzroča pri francoski državni blagajni vsak dan pri manjkljaj okoli 1 milijarde frankov. Jasno je, da je na dolgo tak položaj nevzdržen. Vse kaže ,da so se ameriški Izvedenci prav iz tega razloga uprli odločitvi, da se Franciji prizna posojilo IGO milijonov dolarjev na ta način, da se belgijski kredit p)i Evropski plačilni zvezi odstopi Francozom. Francija bo začela vračati to posojilo 30. junija. Nova francoska vlada se popolnoma zaveda današnjega kritičnega položaja. Zato se je odločila, da bo znižala izdatke za vojaštvo, za civilne potrebe, za obnovo in investicije. Vprašanje je zdaj, ali bo Narodna skupščina potrdi. la te načrte. Ako novf vladi to uspe,, potem se bo po vsej verjetnosti lotila vprašanja rešitve franka. Nekateri so mnenja, da bo frank stabilizirala na znižani vrednosti. Razpisala bo tudi notranje posojilo. Težko pojde z nadziranjem cen, ker je državni aparat prešibak, da bi ga izvedel v podrobnostih. Vlada poskuša znižati cene in s tem preprečiti višanje plač. Komunistični sindikati so pozvali ostale sindikate, naj se pridru. žijo njihovi zahtevi, da se plače splošno zvišajo za 15,6%. Dosedanja akcija za znižanje cen je u-spela vsaj v toliko, kolikor je preprečila nadaljnje skakanje cen. Nekaterim vrstam blaga so bile cene tudi znižane. Pocenili so poleg industrijskih tudi nekateri industrijski izdelki. Združenje, tekstilnih indu-strijcev je odbilo zahtevo delavstva po povišanju plač za 13%. Pinayeva vlada dela na to, da bi čim bolj znižala dr- Združitev bank v Jugoslaviji Zvezni gospodarski 'svet je predlagal Svetu za zakonodajo in zgraditev Ijud-ke oblasti, naj se združijo v Narodno I tanko vse ostale banke v Jugoslaviji. Ca sklep je v tesni zvezi z izvajanjem | lovega finančnega sistema in v skladu I z najnovejšimi izpremembami v jugo-i slovanskem gospodarstvu, j Tako bo izvršena druga združitev ju. .oslovanskih bank po osvoboditvi. Po lacionalizaciji bank in likvidaciji za-j ebnih kreditnih podjetij je bila leta j .946 izvršena prva združitev jugoslo-| /anskih državnih bank, in sicer v Na-| odno banko FLRJ, ki je prevzela vse j kratkoročne posle, in v Državno inve-! tticijskp banko FLRJ, na katero so bili preneseni vsi dolgoročni posli in finan. tiranje investicij. Na ta način je bila zvršena delitev bančnih poslov med na_ /edeni dve zvezni banki glede na kratkoročne in dolgoročne posle, se pravi ipecializacija bank glede na rok kreditiranja. Koncentracijo bančnega apa-•ata je zahteval prehod na plansko vo. ienje gospodarstva. V letu 1948 so bile izdane določbe o ustanavljanju republiških državnih bank za kreditiranje kme-ujskih zadrug kot pomoč zadružništvu ier komunalnih bank in krajevnih hranilnic, katerih namen je bil, pospešiti razvoj krajevnega gospodarstva. To pa ni bilo do danes v celoti izvedeno, ker je ustanavljanje prvih kakor drugih kreditnih zavodov ostalo na pol poti. Komunalne banke in krajevne hranilnice, ki bi po načelu morale biti usta. novljene na sedežih okrajev in v večjih gospodarskih središčih, so bile usta- novljene le ponekod; z druge strani zadružne banke niso niti prevzele vseh poslov, ki so jim bili poverjeni. Kratkoročno kreditiranje zadružnih organi, zacij je bilo še vedno prepuščeno Narodni banki. Po vsem tem je bila v Jugoslaviji izvršena specializacija bank po zelo različnih in neenotnih vidikih, glede na kratkoročnost ali dolgoročnost kreditiranja in finansiranja in po gospodarski panogi. Prehod na nov finančni sistem in uveljavljenje velikih sprememb v ju. goslovanskem gospodarskem življenju sta nujno postavila vprašanje reorganizacije bančnega sistema. Potrebno je bilo izvesti preobrazbo zlasti zaradi uved be kolektivnega vodstva podjetij. Pri reorganizaciji bančnega aparata je bilo temeljno vprašanje «dve ali ena banka«, t. j. ali naj ostane še nadalje delitev bančnih poslov na kratkoročne in dolgoročne in s tem dve banki, ali pa ena državna banka za vse bančne posle. Vprašanje komunalnih bank in krajev, nih hranilnic je bilo postranskega pomena, ker ti zavodi niso pokazali uspehov, ki so jih od njih pričakovali. Komunalne banke in hranilnice so predstavljale neko neskladno gospodarsko enoto, v kateri so prevladovali le pre. težno lokalni vplivi. V sedanjem položaju jugosl. gospodarskega razvoja govori glede na enotnost socialističnega sektorja gospodarstva mnogo več razlogov za eno banko, ki ima zlasti nalogo skrbeti v imenu države kot predstavnika družbe za enotno NEMCI 0 SVOJIH REPARACIJAH V osredju domačih nemških vprašanj, pa tudi mednarodnih je vprašanje, ali naj Zahodnonemška zvezna republika prispeva k vzdrževanju zahodne o. brambne vojske; vzporedno s tem tudi vprašanje, koliko naj prispeva. Nemški državni zbor je odgovoril pritrdilno na prvo vprašanje. Ostalo je edino še odprto, koliko naj znaša nemški finančni prispevek za vzdrževanje evropske vojske. Trije «modreci», o katerih je bilo že govora v »Gospodarstvu«, so izrazili mnenje, naj bi Nemčija prispevala 13 milijard mark, t.j. 1,3 bilijona lir. Trije modreci so prišli do tega zaključka na podlagi prispevka, ki ga bodo plačale ostale zahodne države in ki je določen v razmerju do narodnega dohodka. Nemški državniki niso tega mnenja. Oni namreč zahtevajo da bi pri določevanju nemškega deleža morali upoštevati tudi posredne in neposredne repa. racije (vojno odškodnino), ki jih je Nemčija plačala v kakršni koli obliki po letu 1945. Nemški finančniki so sestavili o tem statistiko, ki jo je objavil uradni »Bilten« zahodne nemške vlade. O njeni objektivnosti se seveda da razpravljati, ker je n.pr. težko določiti vrednost ozemlja ki ga je morala Nemčija odstopiti sosednim državam zaradi izgubljene vojne. Vsekakor so podatki zanimivi. Po teh podatkih je Nemčija doslej že plačala: Zahodna Nemčija: Demontaža nemških tovarn Nemško premoženje v tujini Zasedbeni stroški Patenti in izumi Vzhodna Nemčija: Vojna odškodnina Zasedbeni stroški Demontaža tovarn Razlastitev po sovjetskih družbah Drugei dajatve: Odstopljena ozemlja Posarje, Slezija, Pomorjansko, Vzhodna Prusija, Gdansk, Vzhodna Brandenburška Zgubljeno premoženje izseljenih Nemcev Zaplenjena nemška trgovinska mor. narica 3 milijarde DM ( 0,4 bilijona Mr) 8 milijard DM ( 1,2 bilijona lir) 29 milijard DM ( 4,3 bilijona lir) 20 milijard DM ( 3,0 bilijona lir) 19,1 milijarde DM 11 milijard DM 5 milijard DM 2,5 milijard DM 70 milijard DM 40 milijard DM 0,6 milijard DM 2,7 bilijona lir) 1,6 bilijona lir) 0,7 bilijona lir) 0,3 bilijona lir) (10,5 bilijona Mr) ( 6,0 bilijona lir) (90 bilijona lir) ZASEDBENI STROSKI V BLAGU Angleška obveščevalna agencija Reuter poroča, da je Alfred Kubel, finančni minister Spodnjega Saškega izjavil, da je morala ta dežela nabaviti na ra. čun zasedbenih stroškov za angleško vojsko 44.233 ženskih spalnih srajc v času prvih sedmih mesecev 1951. Nemci so v ta namen tudi nabavili za Angleže 1000 buteljk vina, 40 gramofonov in 1186 hladilnikov. Gre za preskrbo angleških družin, ki so sledile angleški vojski in civilnim izvedencem. Nemška odškodnina Izraelcem V Haagu na Holandskem se je po dolgem odlašanju priceia komerenca zahodnonemških in izraelskih odposlancev, da bi se dogovorili glede gmotne odškodnine, ki naj bi jo Nemčija plačala Izraelu za preganjenje Judov za časa nacistične strahovlade. Poleg predstavnikov izraelske države prisostvujejo razgovorom tudi predstavniki svetovnih židovskih organizacij, in sicer Mojzes Leawitt (Ne\/ York), Seymoujr Rubin (VVashington), Maurice Bouckestein (New ¥ork) in Aleksander Eaiterman (London). Izraelska javnost pa tudi predstavniki židovskih organizacij po vsem svetu so se dolgo' upirali pogajanjem z Nemci, češ, da se za milijone ubitih Judov sploh ne da določiti denarna odškodnina: sramotno je sploh pogajati se o1 tem. z Nemci. Toda izraelska vlada ni bila tega mnenja. Mlada država potrebuje denarja. Od podpor in posojil ne more živeti. Doslej je prejela iz Londona 6 milijonov'funtov in iz ZDA 325 milijonov dolarjev. Spričo takšnega položaja bi ji bil denar iz Nemčije dobrodošel. Izraelci zahtevajo od nemške države 1,5 milijarde doi-larjev (1 dolar=685 lir). Za plačilo 1 milijarde bi se obvezala že zdaj Zah. Nemčija, 500 milijonov dolarjev pa bi izplačala šele, ko se združi z vzhodno Nemčijo, ki je pod sovjetsko upravo. Nemčija bi plačevala v dolarjih pa tudi v blagu. Nemci soi načelno sprejeli to osnovo: Pri določevanju odškodnine so bili vzeti za podlago stroški za naselitev žavne izdatke. V začetku je te cenila na 3860 milijard frankov, kasneje pa je u-spesa znižati jih na 3679. Dohodki naj bi znašali 3453 milijard frankov. Za kritje primanjkljaja bo najela notranje posojilo, medtem ko bo ameriška pomoč zna šala 260 milijard frankov. Povišanje davkov bo prineslo 131 milijard. upravljanje denarja na podlagi obče-državnega plana. S spojitvijo v eno ban. ko bo glede na nov način gospodarjenja v jugoslovanskih gospodarskih podjetjih lažje zbiranje in razdeljevanje denarnih fondov, lažje bo tudi nadzorstvo nad njih uporabo in nad finano_ nim poslovanjem podjetja. Banka, ki ima pregled tako nad kratkoročnimi ka_ kor nad dolgoročnimi krediti, mnogo la. že skrbi za ugodnejši razvoj podjetja. Enotna banka bo zajemala vse gospo, danske sektorje in njihovo celotno poslovanje. Omogočala bo popolnejše nad_ zorovanje vplačevanja sredstev za obvezne investicije ter izvrševanje obveznih investicij v skladu s plani in nalogami podjetij. Narodna banka bo izpol. njevala te naloge tem laže, ker je njena mreža zelo razpredena in se bo še okre_ pila z združitvijo z drugimi bankami. Vsekakor bo nadzorstvo gospodarstva podjetij v rokah ene banke učinkovitej. še. Država mora imeti evidenco in nadzorstvo nad izpolnjevanjem obveznosti gospodarskih podjetij, ki izhajajo iz družbenih planov. Ustvariti je treba o-snovna sorazmerja na področju vse države in tako zagotoviti predvideni obseg proizvodnje, predvideni narodni do hodek, njegovo razdelitev in predvideno življenjsko raven delovnih ljudi. Ta nov posel finančnega nadzorstva nad podjetji bo Narodna banka prevzela že 1. aprila. Pretvoritev komunalnih bank in krajevnih hranilnic v Sloveniji v podružnice Narodne banke je bila že izvršena 1. marca. Glede spojitve Državne investicijske banke in državne banke za kreditiranje kmetijskih zadrug bodo izdane posebne določbe. 500.000 Zidov iz Nemčije in PO' Nemcih zasedenih državah v Izraelu. Za potek teh pogajanj se zanima tudi tržaška javnost, saj Slovencem ml billo vrnjeno niti premoženje, ki so ga zapienili fašisti, kaj šele da bi jim kdaj povrnili škodo za osebna fašistična preganjanja. nase Priznanje akademskih študijev na Tirolskem Nedavno je bit med Italijo in Avstrijo sklenjen kulturni sporazum, ki so ga zlasti pozdravili Južni Tirolci pod Italijo. V okviru tega sporazuma je že avstrijski zunanji minister doktor Karel Gruber med svojim obiskom v Itadji predaval v Benetkah, in sicer na sestanku, ki ga je priredila Italijanska družba za mednarodno organizacijo, loucieta ttaiian per Organizzazione Internazionale). Glasila Južnih Tirolcev poudarjajo, da bodo tega sporazuma zlasti deležno kulturno, življenje na Južnem Tirolskem. Sporazum predvideva izmen.avo kulturnih dobrin med obema državama, po predavanjih knjigah itd. Južnoti-rolski listi zlasti naglaiajo, da, bo velikega pomena določba v. kulturnem sporazumu, ki priznava študije dovršene v Avstriji, oziroma; v ItaiUji. V tem pogledu so razmere na Tržaškem popolnoma neurejene. Tržaška univerza; je popolnoma v rokah italijanskih profesorjev, in deluje po navodilih italijanskega ministra — še te dni je rektorja tržaške univerze profesorja; Cammarato sprejel predsednik italijanske vlade. Slovenski dijaki (tudi na srednjih šolah) to čutijo, posebno ko gre za to, da se jim prizna študij, ki so ga dovršili v Jugoslaviji. Nujno bi bilo potrebno, da se to vprašanje uredi med Zavezniško vojaško upravo v Trstu in Jugoslavijo. Razmere so danes v Trstu ta .š-ne, da se praktično onemogoča prehod Z jugoslovanskih na tržaške šole. Kdo jih razume? Neki čitatelj nas je opozoril na č'a-nek videmskega lista »Messaggero Venetov, ki je bil objavljen v goriški rubriki 27. januarja. Članek nosi naslov »Pred obnovo našega gospodinjstva — prebiiek našega, izvoza v prometu z Jugoslavijo«, opisnih tega lista z zadoščenjem ugotavlja da s obmejni promet na Goriškem in Videmskem razvija ugodno za Italijo. Italijanski izvoz v. Jugoslavijo nar a ča. Decembra je trgovinska zbornica v Gorici izdala, zw 10 milijonov Ur u-voznih dovoljenj jz. Jugoslavije (za uvoz lesa, drogov, žagbvine, ogl a, konj itd.), medtem ko je obseg izvoznih dovoljenj dosegel skoraj 19 milijonov lir. Iz Italije izvaža, o v Jugoslavijo nadomestne aeie ža avtomobile in kolesa, električni material in druge potrebščine. Narašča tudi vrednost izvoženega blaga. Vrednost italijanskega izvoza presega uvoz za 68 milijonov lir. Takšno je bilo stanje 31. decembra 1951. Na podobno pisanje tega videmskega lista, ki gotovo prednjači pred vsemi Usti v Italiji, ko gre za ščuvanje proti Jugoslaviji, smo opozorili našo javnost že v prejšnjh številkah »Gospodarstva«, Človek res ne razume teh l. udi. Na eni strani priznavajo, da imajo koristi od trgovine, z Jugoslavijo, na drugi strani pa sejejo sovraštvo ob meji im po vsej Italiji, Svetovna kriza v tekstilni industriji Oblačila kljub temu še vedno draga GIBANJE CEN VOLNI Nove plače državnih uslužbencev v FLRJ Poročila z domačega trga pa tudi poročila s svetovnih tržišč govorijo o hudi krizi, v katero je zašla teksnlna industrija. Potrošniki bi radi pomagali industrijcem iz sedanjih težav, toda cene tkanin so previsoke. Značilno je, da kljub težavam, s katerimi se n. pr. bori italijanska tekstilna industrija, cene na drobno nikakor ne popuščajo. Le tu pa tam znižajo trgovci za nekaj lir blato, ko se menja sezona, da bi se odkrižali starih zalog. V tej zvezi je zanimivo poročilo Evropske gospodarske komisije v Ženevi. Iz njega se vidi, da je tekstilna kriza zajela že skoraj ves svet. Poročilo pravi, da je eden izmed glavnih vzrokov tega pojava izredno pojačanje tekstilne industrije v evropskih državah. Zmogljivost današnje tekstilne industrije je za 50% večja, kakor je bila pred vojno. Države ,ki pred vojno skoraj niso imele tekstilne industrije, gradijo danes lastno industrijo, ki bo pokrila domače povpraševanje po blagu, pogosto pa tudi presegala. Ako postavimo proizvodnjo v predvojnem letu 1938 na 100, je proizvodnja n. pr. v Holandiji in na Švedskem dosegla 146, na Danskem 166, v Belgiji 177, na Irskem 203 in Norveškem 205. Potreba po tkaninah je danes že pokrita v tolikšni meri, da že daleč lahko nadoknadi zgube, ki so nastale med vojno. V nekaterih državah so tekstilna podjetja zašla v zelo hudo krizo tudi zaradi tega, ker je mednarodna trgovina danes že precej bolj prosta, t. j. carinska ograja je bila precej znižana. (Prav v zadnjem času gre razvoj zopet v nasprotno smer, se pravi, carine se zopet višajo. Prip. ur.). Nekatere države, pravi poročilo Gospodarske komisije, podpiiajo razvoj domače industrije s posebnimi nagradami kakor n. pr. Anglija in Francija. Francoski industrije! so pozvali vlado, naj poviša corine na uvoz. V težave je zašla tudi ameriška tekstilna industrija. Nekatera podjetja so pričela že krčiti svoje obrate. Tovarne ume*ne svile so si poskušale pomagati iz zadrege z znižanjem cen svojih pro:zvodov. Za prodajo v inozemstvu ne zahtevajo več plačila v jolarjih. Iz drugih virov navajamo naslednje podatke: S področja Prata, kjer je zelo razvita italijanska volnena industrija, se množijo poročila o težavah, s katerimi se bori volnena industrija. V Italiji je bilo tako zaposlenih leta 1950 pri industrijskih podjetjih, ki proizvajajo volnene izdelke, 150.000 delavcev; tega leta so izdelali okoli 120.000 ton volnenega blaga. Italijanski industrijci se pritožujejo, da je storilnost italijanskega delavstva premajhna. Tako je v Franciji 130.000 delavcev proizvedlo le_ ta 1950 282.100 ton volnenega blaga. Na delovno enoto pride v Italiji 1.633 kg volnenega blaga, v Franciji 2.170 in v Angliji 3.030 kg. Tudi v Nemčiji se je pričelo kopičiti tekstilno blago. Kljub temu je nemški industrijec Pferdemenge v Gladbachu izjavil, da se blago ne bo pocenilo, in sicer zaradi tega, ker je premogovna železna in mehanična industrija zelo za_ poslena in prevzema čedalje več proizvodne sile. Na Japonskem je vlada priporočila proizvajalcem bombažastega blaga, naj znižajo proizvodnjo za okoli 40% v raz_ dobju marec-maj. Tako se bo proizvodnja bombažastih tkanin znižala na 150 tisoč bal (okoli 60 milijonov funtov — 1 funt je 0.45 kg). Japonske težave pripisujejo okolno-sti, da se je tekstilna industrija preveč razvila. Od junija 1951 do januarja 1952 se je število vreten zvišalo od 5 na 6,52 milijona. Japonci računajo, da potrebu jejo za domačo uporabo 560 milijonov funtov tkanin, medtem ko bi lahko iz vozili okoli 400 milijonov funtov tkanin samo v Združene države, in sicer predvsem za opremo vojske, na Koreji pa 25 milijonov funtov. Vsak Japonec bi si moral nabaviti 60-70 funtov obleke, da bi bil primerno oblečen, v resnici porabi danes samo 4 funte. Crtež prikazuje gibanje cen volni v letih 1950 in 1951. Navedene so cene za avstralsko volno «merino», in sicer v penijih za funt blaga. Na črtežu se vidi, kako se je cena volni od januarja 1950 stalno dvigala. Največji skok je bil v času od srede julija do septembra. Na. stal je pod vtisom izlvuha korejske voj. ne. Leto 1951 kaže povsem nasproten pojav. Do marca meseca so se cene dvigale, nato pa strmo padle in septembra dosegle najnižjo raven. Splošno mnenje je, da se bo cena volne ustalila Zvezni svet za zakonodajo je odobril naslednji načrt uredbe o plačah in nazivih državnih uslužbencev. Po tej uredbi se uslužbenci del v izvršilne, upravne in pisarniške. Za vse te kategorije so določeni posebni nazivi (zvanja); višji svetnik, svetnik, samostojni referent, referenti in pristav. Razen tega so uslužbenci razvrščeni na podlagi šolske izobrazbe, službenih let in izkaznih delovnih uspehov, in sicer po plačnih razredih od I. do XX. razreda. Vsak naziv ima več plačnih razredov, kar omogoča napredovanje v službi in daje uslužbencem pobudo, da dosežejo višjo strokovno kvalifikacijo. Zato je prehod v višji naziv odvisen ne samo od potrebnega števila službenih let, marveč tudi od uspešno opravljenega izpita in od stalnega prizadevanja pri delu. Ta način daje široke možnosti za pravilno ocenjevanje uslužbencev po izobrazbi in prizadevnosti. Po načrtu uredbe znaša temeljna pla. ča za I. plačni razred 22.000 din, medtem ko je za XX. plačni razred določena v višini 5000 din. Razlika med posameznimi plačnimi razredi znaša 500 do 1000 din na mesec. Hkrati zagotavlja uredba ne glede na šolsko izobrazbo in prizadevnost uslužbencev periodično zvišanje prejemkov za nekaj isto dinarjev, kar dobe uslužbenci avtomatično po določenem številu službenih let. Napredovanje v višji naziv ni v celoti vezano na določeno šolsko kvalifikacijo, kar o mogoča uslužbencem z nižjo šolsko kvalifikacijo napredovanje, če v praksi in z določenimi izpiti dokažejo potrebno strokovno izobrazbo. Za pomožne uslužbence (vratarje, ku_ rirje itd.) so določene plače od 4000 do Svetovna trgovina s tobakom Kdo pokadi največ? Angleži kadijo manj »The Financial Times« prinaša zanimive podatke o potrošnji' tobaka na Angleškem in drugod po svetu. Lansko leto so davki na tobak prinesli angleški državni blagajni 10-krat več kakor znašai cena uvoženega tobaka. Samo dohodnina vrže na Angleškem več kakor davek na tobak. Te dohodke je imela angleška državna blagajna, čeprav potrošnja tobaka ne napreduje posebno. Leta 1939 so Angleži potrosili okoli 206 milijonov funtov (1 funt = okoli 0,45 kg); leta 1946 je potrošnja napredovala že na 264 mil. funtov. Ko so naslednjega leta povišali davek za nad 50%, je seveda po- MOSKVA VABI ZAHOD Iz Ženeve poročajo, da so bili na moskovsko gospodarsko konferenco povabljeni razni ljudje iz poslovnih krogov, znanstveniki in sindikalni voditelji. Na konferenco v Moskvi naj bi se odzvalo 34 držav. Zastopani naj bi bili posebno predstavniki avtomobilske in strojne industrije iz Francije, Italije in Skandinavije; prišli naj bi dalje iz Indije, Pakistana, Srednjega Vzhoda. Rečeno je bilo tudi, da so Ameriške združene države sprejele povabilo. Končno se je pokazalo, da so bile te vesti preu-ranjene. Glede pravilnika za poslovanje konference so znane nekatere podrobnosti. Glasovali bodo in sprejemali resolucije z večino, ne torej soglasno. Noben pred_ stavnik ne bo vezan, ako bo preglasovan. Vabila Američanov je razpošiljal O-skar Lange, ki je bil nekoč ameriški državljan in je znan iz časov, ko je bil profesor na univerzi v Chicagu. Pozneje se je vrnil na Poljsko in sprejel zopet poljsko državljanstvo. Ameriški gospodarstveniki, kakor bivši finančni minister Henry Morgen-thau, bankir James Warburg, prof. Theodore Schultz z univerze v Chicagu in predsednik zavoda za zunanjo trgovino Anthony Marcus so odbili povabilo na gospodarsko konferenco v Moskvi. Marcus je izjavil, da bi ZSSR rada. dobila najnovejše ameriške stroje, ki jih ne more nabaviti zaradi ameriških prepovedi izvoza. Vabilo v Moskvo je odbil tudi industrijec Beryl Lush iz Filadelfije, ki je prvotno kazal največ razumevanja za gospodarsko konferenco v Moskvi. V svoji izjavi je poudaril, da ima konferenca namen razbiti gospodarsko blokado, ki je posledica prepovedi izvoza strateškega blaga v ZSSR. Dodal je, da današnje napetosti niso krivi gospodarski razlogi, pač pa politični. Gospodarski bojkot je samo posledica politične napetosti, ki jo povzroča sovjetska napadalnost. Tudi Angleži so odbili. Zveza angleških industrijcev je sklenila, da se ne udeleži gospodarske konference v Moskvi, ker je ta predvsem političnega značaja. Stališče avstrijske trgovinske zbornice Avstrijska zvezna trgovinska zbornica je zavzela odklonilno stališče nasproti gospodarski konferenci v Moskvi. Za svoje stališče navaja predvsem okolnost da so vzhodne države v zaostanku gle. de dobav Avstriji. Poljska dolguje Avstriji 3,200.000 dolarjev, Cehoslovaška 1,500.000, Madžarska 1,600.000 in Bolgarija 1 milijon dolarjev. Romunija ni dobavila Avstriji ne olja ne krme ne žita ne živine ne mesa, kar bi bila morala storiti po trgovinski pogodbi. Prav tako ni Ma. džarska dobavila ne žita, ne mesa. ZSSR ŽELI POSPEŠITI IZMENJAVO Z ANGLIJO Pariški listi javljajo iz Moskve, da sovjetska predstavništva razvijajo v Angliji propagando za pospešitev trgovinske izmenjave med ZSSR in Anglijo. Sovjetski predstavniki trdijo, da bi se Vel. Britanija tako lahko rešila iz Sedanjih finančnih težav, ki se pojavljajo na vsem šterlinskem področju. Zato so toliko bolj agitirali za gospodarsko konferenco v Moskvi. Nekdanji predsednik «British Board of Trade« Sir Hartley Shawcross piše, da sta zahodna in vzhodna Evropa navezani . na medsebojno izmenjavo. Vzhodna Evropa razpolaga z nekaterimi surovinami, ki so potrebne Vel. Britaniji. trošnja padla in je znašala: leta 1948 226, 1949 220, 1951 221 milijonov funtov. Računajo, da bo potrošnja v letošnjem letu nekaj večja, kakor je bila v lanskem. Po teh podatkih je bila potrošnja leta 1950 samo za 7% večja kakor leta 1939. Ce upoštevamo, da je število prebivalstva narastlo, je to napredovanje malenkostno. Potrošnja na glavo (na posameznega Angleža od 15 leta navzgor) je bila v letu 1950 pravzaprav enaka kakor v letu 1939, saj je znašala 5,55 (5,53 v letu 1939). Ce Angleži danes ne kadijo bolj kakor pred vojno je treba to predvsem pripisati previsokemu davku. Ce bi se kajenje stopnjevalo v istem razmerju kakor pred vojno, bi morala biti potrošnja v letu 1951 za 25% večja kakor v letu 1939. Danes kadijo najbolj Američani, ki pokadijo skoraj dvakrat to.iko tobaka kakor Angleži. Več tobaka kakor na Angleškem potrošijo, tudi na Danskem, v Belgiji in v Kanadi. V Franciji, Italiji, Avstriji, Španiji, Turčiji in na Švedskem pokadijo še manj, kakor je razvidno iz spodnjih podatkov. ZDA Holandija Danska Kanada Nova Zelandija Irska Belgija Švica Avstralija Vel. Britanija Norveška Južna Afrika Grčija Švedska Francija Zah. Nemčija Avstrija Španija Turčija Italija 195(1 1950 1950 1950 1949 1950 1950 1950 1949 1950 1948 1950 1949 1950 1950 1950 1950 1947 1950 1950 10,2 9.1 7,4 7.2 7.0 6.7 6,6 6.3 5.7 5.6 5.2 4.4 4.0 3,9 3.6 3.5 3.2 3,2 3,2 25 Grčija 25,638 28,312 44,212 Italija 9,422 6,613 5,843 Jugoslavija 7,791 6,795 4,620 Turčija 49,150 79,773 35,334 Indija 36,240 32,980 19,705 Indonezija 12,276 8,063 45798 Filipini 3,669 5,073 16,896 Alžir 10,690 12,910 11,279 Nyas,saland 11,325 11,506 5,798 J. Rodezija 40,407 30,758 8,602 Kuba 14,405 14,088 12,548 S. Domingo 14,450 20,883 6,160 Brazilija 33,795 28,221 32,570 Države uvoznice so leta 1950 skupno u- vozile 483,845.676 kg! (leta 1949 483,092.790 kg in v razdobju 1935-39 povprečno na le- to 482,454.513 kg). Tudi naslednja pre- glednica je sestavljena v milijonih kg u- vo-ženega tobaka in se nanaša na isti čas kakor zgornja: Države uvoz. 1950 1949 1935-39 ZDA 40,553 39,818 32,253 Beljiija-LukR. 21,381 18,935 18,391 Danska 13,816 11,506 9,150 Francija 20,838 23,612 27,859 Nemčija 44,810 45,662 92,683 Holandija 27,633 30,804 30,486 Španija 25,186 18,754 13,997 Švedska 8.199 6,976 6,719 Švica 10,283 9,784 7,112 Vel. Brit. 138,482 136,398 116,874 Egipt 12,774 13,451 5,889 Avstralija 9,195 10,011 9,739 6000 din. V znesku plač je vračunan tu. di sedanji denarni nadomestek za živilske bone, ki se ne bo več posebej zaračunaval. Industrijski boni pa bodo ostali do nadaljnjega. Funkcijski in osebni dodatki Načrt uredbe določa poleg osnovnih plač tudi položajne dodatke, kar ustreza dosedanjim funkcijskim dodatkom. Ti dodatki v višini od 300 do 6000 din bodo odvisni od važnosti funkcije, obsega poslov ter velikosti in pomena organizacijske enote. Osebne dodatke bodo dobili tisti uslužbenci, ki razen z delom, ki ga redno opravljajo, koristijo svoji ustanovi ali uradu tudi s kakšnim drugim znanjem, ki sicer ni potrebno za dotični plačni razred ali naziv (n. pr. z znanjen tujih jezikov). Verjetno bodo nove plače veljale od 1. aprila t. 1. Plače in poklici v prosvetni službi Poklici v tej stroki bodo razvrščeni po šolski kvalifikaciji. Sicer pa veljajo ista načela, kakor za uslužbence pri državnih organih .Tudi po tej uredbi je določenih dvajset plačnih razredov s plačami od 5000 do 22.500 din. Po naravi dela, šolski izobrazbi in delovnih mestih določa načrt naslednje poklice: I. za delo pri vzgoji in šolanju otrok, učencev in študentov: vzgojitelj, učitelj, strokovni učitelj, predavatelj, profesor srednje šole, profesor višje šole, asistent, lektor, docent, izredni profesor, redni profesor; II. za delo v znanstveno raziskovalnih ustanovah: laborant, pre-parator, asistent, strokovni sodelavec; III. za delo v muzejih in podobnih ustanovah: preparator, restavrator, konservator, kustos; IV. za delo v knjižnicah: knjižničar in bibliotekar; V. za delo v državnih arhivih: arhivski pomočnik in arhivar. Za te poklice določa načrt uredbe na. slednje plačne razrede: vzgojitelj, laborant, preparator, ,knjižničar in arhivski pomočnik od XVI. do IX plačnega razreda; učitelj in strokovni učitelj od XV. do XVIII razreda; predavatelj od XIII do VI. razreda; profesor srednje šole, asistent, restavrator, kustos, bibliotekar in arhivar od XIV. do VI. razreda; lektor od X. do VI. razreda; strokovni sodelavec od X. do I. razreda; profesor višje šole od VIII. do IV. razreda; docent od VI. do IV. razreda; izredni profesor od IV. do II. razreda; redni profesor od III. do I. razreda. Kombinirana trgovina Nemčija — Jugoslavija — Turčija. Po nemških vesteh je bil med predstavniki Nemčije, Jugoslavije in Turčije dosežen sporazum o naslednji kupčiji: Turčija bo izvozila v Jug5s’a-vijo 60.000 ton pšenice, Jugoslavija pa 63.000 ton koruze v Nemčijo. Poravnava poslov se bo izvršila tako, da plača turško pšenico Nemčija, in sicer po 136,50 dolarja za tono fob, kar predstavlja kompenzacijo za izvoz jugoslovanske konce v Nemčijo. AVSTRIJSKI URAD ZA ZUNANJO TRGOVINO. Dne 15. marca je pričel v Beogradu poslovati avstrijski urad za zunanjo trgovino z Jugoslavijo, u-rad vodi dr. Lauibert Kusterie, ki je Korošec slovenskega rodu. Uradni list za Koroško poudarja v zvezi z imenovanjem dr. Kusterla, da je utemeljeno pričakovanje, da se bodo trgovinski odnosi med Koroško in Fl.KJ okrepili. IZVOZ JUGOSLOVANSKEGA TOBAKA V letu 1950 je bila svetovna trgovina s tobakom živahnejša kakor v prejšnjem letu. Izvozne države so leta 1950 izvozile 526,957.233 kg tobaka (leta 1949 526,415.800 kg in v razdobju 1935-39 povprečno 522,630.630 kg). Navajamo pregled (v milijonih kg) mednarodnega prometa s surovim tobakom v omenjenih letih in v razdobju 1935-39 povprečno: Države uvoz. 1950 1949 1935-39 Kanada 12,095 7,240 6,880 ZDA 215,600 225,639 190,577 Bolgarija 9,060 13,590 26,860 Nov položaj v trgovini z lesom Dunajska revija »Internationale Wirtschalt«, glasilo Trgovinske zbornice, poroča, da so avstrijski izvozniki skrčili svoje kupčije z inozemstvom in da postaja konkurenca drugih držav vedno resnejša. Tako n. pr. Cehoslovaška izvaža vedno več lesa v Trst. Romunija pa v Turčijo. Na svedsKem so v tem času cene lesa zelo padle. Lesi se je pred 1 mesecem prodajal po 92-94 funtov šterlin-gov za standard fob, stana danes 70-72 f. št. To znižanje cen je omogočilo švedskim izvoznikom, da se plasirajo na grških trgih, ki so v nekaj dnevih absorbirali okrog 29.000 standardov. Temu je doprineslo tudi znižanje brod-nin od 30 31 funtov šterlingov na 18 f. št. na progi Svedska-Grčija. Iz Avstrije poročajo, da se avstrijski izvozniki upirajo znižanju cen in da mislijo celo na povišanje. Med trgovci so tudi takšni, ki so pripravljeni plasirati blago pod sedanjimi pogoji. Sirijo se tudi glasovi, da bo Avstrija popustila pri svojih cenah izven kliringa. Vse kaže, da Jugoslavija sledi avstrijskemu zgledu. Cene jugoslovanskega lesa ne popuščajo. Po poročilih iz italijanskih virov ponujajo jugoslovanski izvozniki italijanskim uvozni-kem blago, češ, naj čimprej zaključijo kupčije, preden bi nastopilo morebitno povišanje cen. Tramovi kvotira-jo že 14.000 lir kub. m fco Sežana; kroži vest, da se bo ta cena dvignila na 15.000 lir, in sicer od 1. aprila dalje. Tombante levantinskih mer stane 47 48 dolarjev. Češkoslovaški les ponujajo v Trstu na osnovi 43 dolarjev fob standardizirano blago. Les izven standarda kvo-tira 45 dolarjev fob. Ital janski notranji trg je neaktiven. Avstrijske deske v italijanskem kli-ringu stanejo 26.500 lir kub, m fco Trbiž tremovi pa 13.500 lir. VIDEM: cena za kub. m fco proizvodnja brez davkov: Hlodi: jelka 23 cm in več 16.400-17.500 lir; macesen 17.700-19.000; akacija 18.250-20.000; javor 20.500; kostanj 16.000; oukev 14 tisoč 14.800; češnja 18-19.000; jesen 17 tisoč 500-20.500; oreh 18.000-29.500; brest 16.500- 18.500; topol 9.500-10.250: hrast 17.500- 19.500. Žagani les: jelka: deske »tombante« 16 cm in več 29.500-39.600, I sort. netto 45-46.000, I sort. 42-43.500, II 37-37.500, III 29-30.000, IV 25-26.000; pod mero 28-29.000; stebri in polstebri 33-34.000; tramovi po tržaškem običaju 4-6 mm 15-16.000, 7-8 mm 16.500 17.500, nad 9 mm 18.800-19-800. Macesen: deske I sort. netto nad 16 cm 51.500-52.000, I sort. 48-49.000, II 40.500-42.000. II slabše vrste 34-35.000, III 28-29.000, IV 23-24.000, pod mero 26-27.000; akacija (neobrobljene deske) 32-33 000; javor (neobr. deske) 36-38.000; kostanj (ne-obr. deske) 26-29.000; češnja (neobr. deske) 30.500-34.500; jesen (neobr. deske) 34-36.000; oreh (neobr. deske) i'S-47.000; brest (neobr. deske) 33-34.500; hrast (neobr. deske) 43.500-45.000, Jugoslovanski les fco meja neocarinjeno blago: slavonske bukove neobrobljene parjene deske običajnih .di- menzij 50-52.590; slavonski hrast 70- 73.000 lir. Znižanje cen švedski celulozi '.(Financial Timesu poroča, da so švedski proizvajalci celuloze za izdelavo tkanin obvestili Angleže, da so znižali ceno celulozi za okoli 16 funtov šterlingov, tako da znaša dianašnja cena 96 funtov šterlingov za tono. Do tega znižanja je prišlo na podlagi prostovoljnega sporazuma med švedskimi H oizva-jalci. S tem se je pocenitev celuloze za izdelavo tkanin pridružila pocenitvi celuloze za papir. Zveza angleških proizvajalcev papirja namerava znižati ceno papirju in lepenki v trenutku, ko bodo to dovolile okoliščine t. j. ko bo nastopilo primerno znižanje cene su_ rovin in nekaterih drugih stroškov. Računajo, da bodo aprila že prispele prve pošiljke švedske celuloze po znižanih cenah. Švedska je znižala izvozno ceno lepenki za 10-12%, finemu papirju pa za 15-17%. V letu 1950 jc izvoz jugoslovanskega tobaka predstavljal 4,9% vrednosti .vsega jugoslovanskega izvoza. Ze to razmerje govori o važnosti tobačne kulture v Jugoslaviji. Treba je dodati, da živi. od gojitve in; obdelave tobaka kar 1 milijon Jugoslovanov. Fri tem je zaposlenih 170.000 kmetijskih gospodarstev (družin) in 23.000 delavskih družin. V Jugoslaviji gojijo tobak v Makedoniji, Hercegovini, Dalmaciji, Črni Gori in v manjših količinah tudi v Vojvodini. Za časa turškega gospostva na Balkanu je današnji makedonski tobak šel v svet pod imenom »turškega tobaka«. 2e leta 1900 se je bila ustanovila družba »American Tobacco Company«, ki je izvažala tobak iz Trakije in Makedonije. Pozneje so se pridružile druge družbe »The Commercial Company of Salonica«, »Herzog and Co.«. »Hasan Acif« itd., ki to izvažale makedonski tobak iz krajev, ki danes povečini pripadajo Jugoslaviji. Jugoslovanski makedonski tobak ima poseben »aroma«, ki je značilen za iako imenovane »orientalske« tebake, ki se gojijo še v Grčiji in Mali Aziji. Za časa avstroogrskega gospostva nad Bosno in Hercegovino je bil vpeljan v svetovni trgovini hercegovski tobak. Pred vojno je Jugoslavija izvažala te vrste zlasti v Cehoslovaško, Poljsko in Nemčijo. V Vojvodini gojijo' tobak za smotke in kajenje s pipo. Izvoz jugoslovanskega tobaka pred zadnjo svetovno vojno se je ravnal pač po množini pridelka in svetovni konjunkturi. Najboljša letina v lem razdobju je bila letina v letu 1924 (33.670 Ion), toda izvoz je to leto dosegel komaj 510 ton. Največ tobaka je Jugoslavija izvozila v letu 1932 (6.114 ton) in leta 1935 (6.081 ton). Med dobre letine sodi tudi leto 1934 s pridelkom 24 tisoč 101 ton, medtem ko se je v slabih letinah pridelek sukal okoli 6.000 ton. Fc drugi svetovni vojni se je jugoslovanska proizvodnja tobaka borila s slabimi letinami. Izvoz je tudi hudo prizadel Kominformistični gospodarski bojkot Jugoslavije. V prvem povojnem letu je Jugoslavija pridelala 7.299 ton tobaka. Naslednjega leta (1946) 19.000 ton surovega tobaka. Za to leto je bila planirana proizvodnja 30.000 ton, toda slabo vreme je pokvarilo ta načrt. V naslednjih dveh letih je bila letina mnogo boljša, toda v letih 1949 in 1950 je proizvodnja zopet padla; v letu 1950 je pridelek pokvarila znana suša. Tobak pridelujejo v Jugoslaviji na površini 52.000 hektarov. Od tega odpade 56% na makedonski, 'A0% na hercegovski in 14% na vojvodinski tobak. Jugoslavija mora računati z okolnost-jo, da so: v povojnem: času mnoge evropske države pričele gojiti tobak doma čeprav niso vremenske razmere v teh državah niti zdaleč tako ugodne za gojenje tobaka kakor n.pr- na Balkanu. Med temi državami so zlasti Francija, Španija, Švica, Avstrija, Nemčija, Cehoslovaška in Poljska. V teh državah se domači tobak meša z boljšimi vrstami tujega tobaka. Na izvoz vpliva tudi okolnost, da so mnogi kadilci menjali svoj okus in se privadili na druge vrste tobaka. Tako se danes pojavlja v Evropi ket močan konkurent ameriški tobak (tipa »blend«), ki ga pridelujejo v Ameriki, Rodeziji, Indiji Tanganiki in drugih deželah ter ga uvažajo zlasti v Švico, Francijo, Belgijo, Holandijo, Egipt in Italijo. Zaradi teh izprememb na mednarodnem trgu je zlasti trpel izvoz grškega tobaka. Izvoz grškega tobaka v Nemčijo je n. pr. padel od 22.436 ton v predvojnih letih na 4.579 ton v letu 1948, izvoz v ZDA od 8.557 na 6.845 ton. Jugoslovanski izvoz ni bil v tem pogledu tako prizadet, ker je bil že prej usmerjen v druge države. V letu 1950 je Jugoslavija izvozila največ tobaka v Francijo 3,158.600 kg v vrednosti 134,988-000 dinarjev- Dalje v Zahodno Nemčijo (1,071.700 kg, 48 milijonov 171.000 din), in v Avstrijo 1,000.600 kg. Skupni izvoz je dosegel 7.837 ton v vrednosti 388,972.000 din- Kako težka je morala biti preorien-tacija jugoslovanskega izvoza po prelomu s kominformističmmi državami se vidi iz okolnosti, da je iela 1948 izvoz v Sovjelsko zvezoi dosegel 8-670 ton, v CSR 2,588 t in na Poljsko 1.244 t. V Trst je Jugoslavija izvozita leta 1949 500 ton tobaka. V naslednjem letu ni Tržaško ozemlje kupilo nikakšne količine jugoslovanskega tobaka. (Prihodnjič bomo poročali o izvozu jugoslovanskih cigaret-) 22. febr. 1952. VALUTE NA PROSTEM TRGU V CURIHL curih, dne 21. marca 1952. belg. fr. pezet funtov fr. fr. Šil. dol. lir šv. kr. nem. m. hol, fl, Švica — 10 švic. fr. 10,— 125,79 111,11 -.19,7 1026 70,92 2,30 1550 13,51 11,20 9,55 Belgija — 100 belg. fr. 7,95 100,— 88,33 —.15.7 815 56,38 1,83 1233 10,74 8,91 7,59 Španija- — 100 pezet 9.00 113,21 100,— —.17.8 923 63,83 2,07 1395 12,16 10,08 8,5^ Vel. Britanija — 1 funt 10.20 128,30 113,33 1,—.— 1046 72,34 2,34 1581 13,78 11,43 9,74 Francija — 1000 franc. fr. 9.75 122,64 108,33 —.19.1 1000 69,15 2,24 1512 13,18 10,92 9,31i Avstrija — 100 šil. 14.10 177,36 156,67 1,7,8 1446 100,— 3,24 2186 19,05 15,80 13,46 ZDA — 10 dol. 43.55 547,80 483,89 4.5.5 4467 308,87 10,— 6752 58 85 48,80 41,58 Italija — 10.000 lir 64.50 811,32 716,67 6.6.6 6615 457,45 14,81 10000 87,16 72,27 61,57 Švedska- — 100 Šved. kron 74.00 930,82 822,22 7.5.1 7590 524,82 16,99 11473 100,— 82,91 70,64 Nemčija — 100 nem. mark 89.25 1122,64 991,66 8.15.— 9154 632,98 20,49 13837 120,61 100,— 85,20 Nizozemska — 100 hol. fl. 104.75 1317,60 1163,90 10,5,5 10744 742,91 24,05 16240 141,55 117,37 100,— VIL čekovni račun — je tekoči račun, ki ga ima neka fizična ali pravna oseba pr' nekem denarnem zavodu in razpolaga s svojimi vlogami na t. r. po čekih, červonec — ruski denar, zlatnik v vrednosti 10 rubljev. četvert — je ruska mera za žito = 209,91 litra. čistina — je razmerje med težo plemenite kovine (zlata, srebra) in skupne teže posebno pri novcih in se označuje navadno z ulomkom n. pr. 900/1000. To pomeni, da na 1000 delov tega zlata je 900 delov čistega zlata, razlika do 10C0 je primes-dodatek. C. se določa tudi v karatih ali 24inah. N. pr. 18/24 ( = 750/1000) pomeni, da je v 24 delih h* delov čistega zlata. D D — pri rimskih številkah znak za 5001 pri brzojavih kratica za označbo nujnosti; v knjigovodstvu kratica za de. bet (v breme). d — v angleškem denarnem sistemu kratica za penny, od lat. denarius. dal (dati) — v knjigovodstvu tako naslovljena dolžna stran računa, daktilograf — strojepisec, daktilografija — strojepis, pisanje ,s pisalnim strojem. dan štednje (varčevanja) — je 31/X. vsakega leta za populariziranje ideje varčevanja. datum — pomeni določitev časa v nekem trenutku, v nekem- kraju (leto, mesec, dan, ura). V pravu: datiranje pravne listine nudi popoln dokaz o dnevu izdaje listine. Datumska meja: zaradi zemeljske rotacije (kroženja) je dan vsakih 15 stop. geogr, dolžine za 1 uro krajši, ako gremo proti vzho. du; za 1 uro daljši, ako gremo proti zahodu. Po 360 stop. je razlika točno za 1 dan. davek — je del dohodka ali imetja, ki ga država prisilno pobira od posamez nih gospodarskih ustanov in državlja. nov. D. naložijo tudi upravne ali samoupravne enote v cilju zbiranja denarnih sredstev za javne namene. Vi. ri obdavčenja so določeni imetek, ki je podlaga gospodarskega delovanja, določena posest, prihodi posesti ali rente, prejemki oseb. Davki se delijo v direktne d.: zemljiški d., zgradari-na, kateremu so podvržene zgradbe, dohodninski d., ki se pobira na dohod, ke podjetja, dela ali poklica itd. ter indirektne d. ali posredne kot so carine, takse, trošarina in podobno. D. se pobirajo tudi na vojne in konjunk_ turne dobičke. d. d. — kratica za delniško drpžbo. debet ali dati — je leva stran računa-dolžna -stran, kjer se vknjižijo dolgovi poslovnega prijatelja, deficit — je zguba, primanjkljaj. Presežek izdatkov nad dohodki v javnem gospodarstvu. deflacija — pomeni omejitev količine denarja v obtoku. Posledica d. je zvišanje denarne vrednosti in padanje cen gospodarskim dobrinam; urejevanje denarnega -sistema, ki je bil ne. umerjen zaradi inflacije, deka — grška beseda, ki pomeni 10; v metriškem sistemu pomeni 10-kratno enoto: dekagram je 10 g.; dekaliter je 10 litrov itd. dekort — pomeni odračunati, popustiti; je to poseben popust v razliko od odobrenega popusta, večinoma zaradi kvara na blagu ali primanjkljaja pri meri, teži blaga. delivery order — (fr. ordre de livrai-son, angl. d. o., it. buono di consegna) je listina splošno znana z angl. izra. zom d. o., na podlagi katere je dolžan kapetan ladje izročiti del blaga ali tudi vse, ki je vkrcano na ladji, pri-nositelju d. o. Listina-nalo-g je nastala v pomorski praksi in je anglosak. sonskega izvora. Izdaja d. o. predpostavlja izročitev konosamenta (ladijskega tovornega lista) prevozniku, s čemer se odtegne iz cirkulacije. Ko-nosament ostane kljub temu dokaz prevozniške pogodbe med obema strankama, v zvezi z obvezami, ki iz. virajo iz konosamenta. FRANCOSKI FRANK SE JE ZOPET POPRAVIL Pinayeva vlada je zabeležila svoj prvi uspeh: frank ne pada več, temveč si je nekoliko opomogel. 14. marca sc na svobodnem irgu plačevali 453 frankov za dolar, 21. marca 447. V Curihu je frank napredovat od 0,96 na 0,975-V času vladne krize je dolar stal 483 frankov. Uradni tečaj franka je 350 frankov za dolar. Kilogram zlata v palicah je 3. marca stal 633.000 frankov, 21. marca pa 582.000. Francoska banka je prodala vladi 22 ton zlata, ne da bi dotaknila zlato rezervo za kritje franka 586,6 ton. ITALIJANSKA LIRA Zlato kakor tudi čvrsti valuti dolar in švicarski frank so na mednarodnih trgih nekaj zgubili na. svoji vrednosti. To se je odražalo na italijanski valuii, kakor nam pokažejo naslednji tečaji 15 in 22. marca: Valute Dolar Sv. frank Funt zlatnik Napoleon švic. Zlato gram 15.111 683 156,50 8.200 6.475 359 22.111 680 156,25 8.200 6.460 850 Neki poslanec je postavil vladi vprašanje, ali namerava- še nadalje ohraniti dosedanje uradne tečaje nasproti funtu šterlingu in dolarju. Tako je 22. januarja 1952 stal 1 funt šterling po uradnem tečaju 1.749,75 lire, medtem ko je notiral na svobodnem trgu 1.600. Dolar je stal po uradnem- tečaju 624,91 po svobodnem pa 688. Minister La Malfa je pismeno odgovoril, da ostanejo dosedanje uredbe o teh valutah neizpremenjene. Tečaj lire nasproti funtu je bil določen na podlagi uradnega tečaja funta nasproti dolarju (2,80 dolarja za funt). TEČAJ URUGVAJSKEGA DENARJA Novi tečaj za nakup oziroma prodajo deviz, ki ga je določila- Banco de la Re' puhlica Oriental del Uruguay, znaša za funt šterling 1,50, za dolar 2,35 urugvajskega peza. P uspešno obrambno sredstvo .^'■spodarska podjetja Istrskega okrož-v , sMepajo obsežne pogodbe za izvoz , '•'ozemstvo. Ze v prvih dveh mesecih 'etos sklenjene pogodbe dosegle vred-I Jl_za okoli 100 milijonov dinarjev. Y ažajo se predvsem velike množine a- Škocjanska klet «Vino» ga je iz-^ 2ila 40 vagonov in «Vinoeksport» v vuiah za 33 milijonov dinarjev. Na iz-, ^ v Jugoslavijo se pripravljajo zlasti ... ruge, ki gojijo zgodnjo vrtnino, zla-1 grah in krompir. j ^foetijske zadruge Koprskega okra- iorii So sklenile izvoziti letos za 60 mili-, lov dinarjev sadja in zelenjave. Z iz-I Pičkom si bodo nakupile umetna gno-. a in poljedelsko orodje. Zadruge bo I Ustavljalo zadružno podjetje «Fruk-^ Ze sedaj skrbijo za primerno am-I >ažo in pripravljajo kmete dobavite-6 na dobavo prvovrstnega blaga, .ketos bo znaten izvoz kamna v blo-, «Kamnolom» v Bujah bo izvozil v j 'jo 20.000 blokov kamna. Vodijo se ,°Sajanja z Avstrijo za izvoz blokov in drugega gradiva za okoli 45 >nov din. «Kamnolom» je že pre- Sliio: - 2a mehanizacijo obrata stroje v vredni 12 milijonov din. “odjetje «Boksit» v Bujah bo tudi atno dvignilo izvoz boksita v Jugo-avijo. Pripravlja se mehanizacija rud. sov boksita zaradi česar se bo pro-i^ija letos znatno povečala. , Več namerava.io izvoziti tudi tovarne .Oftserv De Langlade, Ex Ampelea in ^Arrigoni. Gospodarstvo v tovarnah ribjih kon-s lv ni bilo dovolj ekonomično. Delale > 2 Prevelikimi proizvodnimi stroški. aradi tega se je pred kratkim izvršila > 1 Ampelei obsežna reorganizacija a- Norme so se povišale in relacija trti ih delavcev napram ženskam se je ^ anjšala na polovico. Kažejo se že se°t?ni rezultati, .rentabilnost podjetja znatno povečala. °6rtniki so znizali cene (J^dlično zastopajo obrt v Koprskem v raju mizarji in krojači. Krojačev je ta' raju 150. Mizarjem in krojačem oči “Jo Previsoke cene. Koprski krojač za- hteva za izdelavo nove TJbleke 4.000 din. a mizarji za napravo spalnice 40.000 do 50.000 din. (brez lesa). Pritisku za zni žanje cen se je prvo odzvalo okrajno mizarsko podjetje «Proleter» v Bujah in znižalo ceno furnirane spalnice od 100 tisoč dinarjev na 76.000 dinarjev (z lesom vred). Razen tega bo sklenilo prodajati spalnice tudi na obroke, zadnjega časa niso obrtniki zmagovali 800 do 1000 din (s podplati vred). Do Čevljarji «potomljejo» par čevljev za dela, sedaj ga pa zmagujejo in marsikateri čevljar ga že skrbno išče. DELOVNE RAZMERE Istrsko okrožje ne pozna brezposelnosti, le okoli 200 oseb, ki niso telesno popolnoma sposobne za delo, je določenih za lažja dela. Veliko ženske delovne sile bodo absorbirale tovarne konserv zaradi povečanja Jela. Velika skrb za delavno silo se bliža, ko bo premogovnik v Sečjolah v polnem teku. Razvrstitev prebivalstva po poklicih je v Istrskem okrožju naslednje: 56% se peča s poljedelstvom, 1,7% je ribar-jev, 3,3% je pomorščakov, 3,2% je obrt nikov, 18,6% jih je zaposlenih v industriji, 3,6% je upokojencev in podpirancev . TURIZEM Prava turistična sezona na obali Istrskega okrožja se prične 15. maja. Vse kaže, da bo letos izredno živahna. Ze v aprilu napovedujejo turistični uradi v Curihu, na Dunaju in v Trstu prihod dveh skupin gostov, ki bodo nastanjeni v Kopru in Piranu. Predsezonski obiskovalci bodo imeli znatne ugodnosti v cenah, ki so že tako zanje ugodne zaradi valutne relacije. Levji delež sezone bo imel Portorož. Sv. Nikolaj se je že tako utrdil, da je popolnoma gotov velikega uspeha tudi v letošnji sezoni. Pomemben dvig se obeta turizmu v Umagu. Obnovljeni hotel «Stella Marina« bo razpolagal z 32 sobami. Letošnja gradbena dela turističnih objektov na Istrski obali so stala okoli 50 milijonov dinarjev. R. V. Prvi skupni korak k ne 19- marca je major J. A. Ksllet! Pooblaščenec generainega ravnatelja civilne zadeve Johna L. Whitclawa rejel delegacijo predstavnikov vseh slo-, askih kulturnih organizacij in ustanov ^ Jtnglo-atueriški coni STO. V odposlancu so bili predstavniki Slovensko hrvat-prosvetne zveze (OF), Slovensko-rvatske prosvetne zveze (kominlorma), 'uvenskc neodvisne stranke. Slovenske C°svete (krščanskih socialistov) in Slo-Juske prosvetne matice (slovenskih dc-al(ratov). Delegacija je predstavniku v k izročila spomenico, v kateri zahte-a’ da ZVU zgradi iz državnih sredstev l(lfSre(lišau mesta slovenski osrednji kul f|*i dom in da se Slovencem prizna po-na enakopravnost v smislu mirovne J°Sodbe, glede uporabe jezika, šolstva, ItUre, nameščanja v javnih urzdih "n e:-e drugih državljanskih pravic. Dele-a ‘Ja je opozorila predstavnika ZVU tu-l‘ na nujnost ureditve vprašanja držav-anstva, razveljavljenja obsodb Jivšega ^ebnega sodišča in italijanskih voja-‘k sodišč, vprašanja razveljavljenja 2nih zakonov iz dobe fašizma, vpraša-a Povračila škode, povzročene Sioven-01 na gospodadskem in kulturnem pod-0<:lu po prvi svetovni vojni. Major Kel-|leit je vzel l^tja I na znanje, da nasiona de>e-imenu vseh tržaških Sioven.ev zagotovil, da bo delegicijo kasneje eJel gen. VVinterlavv, ko ho proučil | st>r ^"Utenico. ^VlNAItJEVA SMRT ^ Ljubljani je umrl v starosti Gl let zna. r'* Slovenski novinar Aleksander Zelezr.l-ar. Med svetovno vojno ;e deloval tuoi i Gorici, v zadnjem času pa pri »Slovencem poročevalcu« v Ljubljani. Več let ‘f Urejeval tudi gospodarske liste. Mednarodna železniška konferenca v TRSTU času od 19. do 22. marca je zasedala Trstu mednarodna železniška konfercn-a’ k; so se je udeležili predt avniki STO. “goslavije, Italije, Avstrije, Nemčije clandije in Belgije. Slo ;e za to, da se revozne tarife na avstrijskih in nemški!' beznicah in rekah tako prilagodijo, da 1 se zmanjšala konkurenčna sila sever-J'*1 prstanišč (Hamburga, Bremena, An-ersa in Rotterdama), ki jemljejo pro- tržaški luki. Dogovorjeno je bilo, da ‘bučijo avstrijski predlog najprej stro-Cvnjaki, nato bi se zopet sestala konfe-,fnca v Trstu. Jugoslovansko delegacijo * Vodil načelnik za mednarodni promet *■ Ujadica. Glas iz občinstva uospod urednik! Dovolite, da. Vtis opozorlinj na] cuopto ravnanje nameščencev vodstva poslovalnic »Delavskih zadrug«. Delavske zadruge izdajajo svojega »Zadrugarja«, ki je namenjen slovenskim članom Delavskih zadrug. Človek bi pričakoval, da bo »6ao.ru g ar« na razpolago Slovencem v poslovalnicah v. krajih, kjer bivajo Slovenci. V resnici ni tako. Vprašal sem po »Zadrugarju« v neki takšni poslovalnici, pa So mi ponudili italijansko izdajo — »Cooperatore«. Upamo, da bo osrednje vodstvo napravilo red v tem pogledu. OBČINSKE VOLITVE Na angloameriškem področju STO bodo 25. maja občinske volitve in sicer po sistemu vezanih list, ki je v veljavi v Italiji in proti kateremu so nastopile demokratične politične skupine v Trstu. Večini povezanih strank zagotavlja ta sistem dejansko diktaturo. PRODAJNI LOKALI DOBRODELNIH USTANOV Dne 11. marca 1952 objavljeni ukaz ZVU št. 41 prinaša dodatek k združenemu besedilu zakonov o javni varnosti glede javnih prodajnih lokalov. Dodatek, ki je v korist krožkov dobrodelnih ustanov, določa, da prodajni lokali krožkov ustanov, katerih dobrodelne namene je priznal oddelek Zavezniške vojaške uprave zai socialno skrbstvo, niso vključeni v omenjenem številu, ki ga predvideva člen 95 združenega besedila zakonov o javni varnosti, odobrenega s KR.ODL. dne 18. junija 1931 št. 773. Prodaja pijač, ki imajo nad 21 stopinj alkohola, pa bo; v zgoraj o-menjenih lokalih prepovedana. SOCIALNO ZAVAROVANJE Zavezniška vojaška uprava je izdala ukaz št. 45, ki priznava socialno zavarovanje in skrbstvo, ki ga vrši v prid. časnikarjem državni zavod za socialno skrbstvo časnikarjev (»Istituto Nazionale di Previdenza dei Giornali-sti Giovanni Amendola,«). Ukaz določa tudi višino prispevkov za navedeni zavod. DOLOČITEV MEZD GLEDE NA NEZGODNO ZAVAROVANJE Ukaz Zavezniške vojaške uprave št. 44 določa nove razpredelnice dogovorjenih mezd za posebej najete delavske skupine glede na zavarovanje proti nezgodam pri delu. Ze ob lanski trgatvi so kmetje-vino-gradniki tožili o težavah glede vnovče-nja vinskega pridelka, češ da jim konkurirajo italijanska vina. Res je Trst založen z različnimi italijanskimi vini. Kletarska kemija je v polnem razmahu. Zašli smo z naravne na umetno pot, kjer se nam je izmaličil okus in ne znamo več ločiti dobro od slabega, naravno od umetnega, kvalitetno od nekvalitetnega._ Zato ni čud. no, če pripisujejo zdravniki živčne pojave posledicam uživanja takih vin. Ta dejstva silijo naše vinogradnike k razmišljanju o ukrepih, ki naj bi omogočili primerno vnovčenje zdravih naravnih in kvalitetnih vin. Praksa go. vori, da ni upanja za zadevno posredovanje oblastev. Ze samo dejstvo, da je STO vključeno v italijanski gospodarski sistem, govori dovolj jasno o značaju uprave tega ozemlja. Če to občutijo ostale gospodarske veje (industrija, obrt prevoz itd) občuti toliko bolj kmetij, stvo. Naši civilni upravi ni to prav nič pri srcu, čeprav zavzema vrednost letnih kmetijskih pridelkov pomembno mesto (okrog 3 milijarde lir). Ta gospoda niti ne ve, ida slovenski kmetje .sploh obstajajo. Kot takšni smo jim tuji oziroma neka neuvaževana količina, ki si jo je sistem izbral za žrtev. Odveč bi bilo ponavljanje že vsem znane resnice, da so odnosi oblasti do nas kot Slovencev in še posebej slovenskih kmetov posledica narodnega sovraštva, kakršno je mogoče le pri največ, jem samoljubju, samopoveličevanju in samooboževanju, ki brezbrižno teptajo načela mirnega sožitja, razvoja in napredka državljanov brez razlike na narodno poreklo. Iz tega legla sovraštva ne moremo pričakovati zanimanje za naše gospodarske zadeve, še manj pa pomoči za naš gospodarski napredek. Zaradi tega in ker smo trdoživi, zaradi ljubezni do svoje zemlje, ki jo vedno bolj cenimo, ter zaradi naše neugnane težnje za samoobrambo in napredkom, pa tudi z namenom da bomo laže iz. vojevali od oblasti, kar nam pritiče, nam ostane samo ena in edina pot ■— samopomoč. Vedno bliže smo spoznanju, da nas izigravajo tudi zato, ker smo razdvojeni in se vse premalo zavedamo svoje moči, ki pa se more uveljaviti le, če smo v svojih potrebah in zahtevah enotni. Enotnost pa se odraža v skupni sa. mopomoči. Le to je uspešno samoobrambno sredstvo in le z njo lahko rešujemo svoja gospodarska vprašanja, kamor spada tudi vprašanje vnovčenja vinskega pridelka. Najmanj, kar bi pomenilo prvi korak k samopomoči, je gospodarsko združenje, čigar namen bi bil skupna nabava kmetijskih potrebščin (orodja, strojev, semen, zaščitnih sredstev itd), skupna uporaba strojev, vnovčenje vinskega pridelka (recimo društvena gostilna itd.). Gospodarsko društvo bi dajalo marsikatero ugodnost, ki je kot posamezniki ne moremo doseči in je ne bomo nikdar dosegli. Na tem mestu hočemo opozoriti na vedno bolj pereče vprašanje delovne moči. Niti vinograd, niti ostala zemlja ne more služiti kot produkcijsko sredstvo, če odpove delovna roka. A zana. šajoč se le na delovno roko, je slab račun. V vse oblike gospodarske dejavnosti prodira strojno orodje. Stroj — mehanizacija! Takšna je zahteva umnega gospodarjenja. Čeprav je značaj na. ših tal svojevrsten in ni ugoden za mehanizacijo, vendar ni takšen, da bi izključeval vsak stroj. Naš kmet se je že prepričal, da je uporaba stroja pripo. ročljiva, ker je strojno delo hitrejše, cenejše in boljše. V to nas razmere silijo vedno bolj. Zato se tudi vedno bolj oglaša načelo samopomoči. ZEMLJAK Italijanski trgovinski odnosi Turčija. Novi trgovinski sporazum z dne 24. januarja t.l., ki velja od 15. februarja do 31. maja 1953, ako ne bo molče podaljšan še naprej od leta do leta, temelji predvsem na predpisih OEEC o liberalizaciji uvoza; sicer pa obsega običajne štiri kontingentne se-znane: A (italijansko izvozno, blago, ki v Turčiji ni liberalizirano), B (turško izvozno blago, ki v Italiji ni liberalizirano), C (italijansko izvozno blago, ki je v Turčiji liberalizirano, a je v Italiji vezano na izvozno dovoljenje ministrstva) in D (turško blago, ki je vezano na posebno izvozno dovoljenje). Kontigenti italijanskega izvoza iz seznama A in C znašajo skupno nad 27,3 milijone dolarjev in obsegajo tekstilni sektor (8,7), sektor mehanike (8,65), gumijaste proizvode (2,25), barve, kemijske in farmacevtske proizvode (1,6), proizvode male industrije in o-brti (1,475), papirne proizvode (0,645), majoliko, porcelan m steklo (0,4), kontingente cementa (0,5), lesa, klobukov, drobnarje itd. Kontingenti uvoza iz seznamov B in D pa obsegajo predvsem kromovo in manganovo rudo, baker, volno, bombaž, kože, oljna semena, zelenjavo, jajca, žive prašiče, ribe, tobak, azbest, olivno olje, proso in svetilko, pirjevico, hrastove ježice (vallonea) in druge manjše kontingente. Plačilni promet, tako glede blagovne izmenjave kakor glede trgovinskih uslug, sloni na kliringu; ustrezni račun bo vodil v Italiji UIC, in sicer v dolarjih USA. Iran. V Teheranu je bil sklenjen 3. febr-uarja za dobo enega leta trgovinski sporazum med Italijo in Perzijo; Predvideno je podaljšanje od leta do leta, če ga katera stranka ne bo prej odpovedala. Dva kontingentna seznama predvidevata izmenjavo blaga v skupni vrednosti 28 milijonov dolarjev. Izvoz v Iran obsega 54 postavk, izmed katerih zavzemajo prvo mesTO po vrednosti razne tkanine in manu-fakturni izdelki, stroji in aparati vsake vrste in njih nadomestni deli, električni stroji, aparati in material, železniški material, šivalni, pisalni in računski stroji, avtomobili razne vrste, poljedelski in podobni stroji ter kemijski izdelki. Iran pa bo izvažal v Italijo zlasti surov bombaž, oljna semena, gradbeni in drugi les v hlodih, ja-njčje in druge kože za krznarijo, volno in žimo, perzijske preproge, žitarice itd. Plačilni promet bo slonel na kliringu; ustrezni račun v dolarjih U. S-A. bo vodil UIC. Dan uveljavljenju bosta pogodbeni državi določili posebej. Spremenita Ma pa pesM ptomel V Italiji je bil objavljen zakon z dne 4.3.1952, št. 110, ki prinaša naslednje spremembe glede davka na poslovni promet (IGE): Pavšalni davek. Obrati, ki ne spadajo pod posebno višjo ali nižjo postavko, plačajo pavšalni davek na poslovni pro_ met v izmeri enega odstotka od kosmatega prometa, ki so ga dosegli v preteklem poslovnem letu. Znižane so naslednje postavke: Luk. susni gostinski obrati bodo plačali odslej 4%, gostinski obrati prve kategorije pa 3% od prometnega povprečja. Isti 3%-ni postavki so podvrženi tudi luksusni brivski in lasuljarski obrati. Trgovine žlahtnih krzen in zlatarne plačajo 4%, trgovine s penečimi se vini, likerji in alkoholnimi aperitivi, s fotografskim materialom, z esencami in s kozmetičnimi sredstvi, z dragimi kamni, gramofonskimi ploščami, harmonikami in mehaničnimi klavirji ter z igralnimi kartami 3%; trgovine z marmorjem granitom itd. pol %, knjigarne.antikvariati pa 2% od prometnega povprečja. Druge do sedaj veljavne postavke o-stanejo nespremenjene. Novi predpisi o pavšalnem davku na poslovni promet («in abbonamento«) veljajo že od 1. januarja lanskega leta (1951). Davek, kr se plačuje od trgovskega posla. Od dne, ko je stopil ta zakon v veljavo, to je od 14. marca letos dalje, se plača pri trgovskih poslih, ki se nanašajo: a) na olupljen paradižnik v kakršni koli obliki, 2%; — b) na korale v surovem ali obdelanem stanju, 3%; — c) na surova ali obdelana krzna in na krzneno konfekcijo, • razen če gre za žlahtna krzna, 3%; — d) na žepne in zapestne ure z zlatim ali platinskim pokrovom, 5%. Trgovski posli, ki se nanašajo na žlahtna krzna, so podvrženi 8%Hnemu davku na poslovni promet. Iste postavke veljajo tudi za uvoz o-menjenih artiklov. ZNIŽANJE POSTNIH TARIF Od 1. februarja veljajo v Jugoslaviji nove tarife, in sicer: za pisma do 20 gr 10 din, od 20—50 15 din, od 50—250 25 din. Tarifa za brzojavke v krajevnem prometu znaša 50% tarife za navadne brzojavke. To velja tudi za brzojavke v mednarodnem prometu, ki vsebujejo čestitke in izjave sožalja. Delno je bila znižana tudi telefonska tarifa. Tekstilna industrija v Makedoniji. V Djevdjeliji bodo zgradili še v teku tega leta institut za predelavo svile in v S 1-pu predilnico bombaža; prav tako dobi Tetovo predilnico in Titov Veles kombinat za predelavo svile. Za izvršitev teh del je namenjenih 200 milijonov din. Med, 9. in 16 marcemi se je promet v tržaškem pristanišču gibal tako-le: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE »Barletta« je priplula iz Carigrada z 229 t blaga in se vrnila s 1.515 t. »Titania« je prispela iz Benetk prazna in odplula v Aleksandrijo s 1.886 t blaga. »Enotria« je priplula iz Bejruta s 343 t in. se vrnila s 1.244 t. »Manuel« je odplula v Benetke in se vrnila prazna. Priplule so: »Otranto« iz Carigrada ?. 863 t, »Indiana« iz Tripolisa z 8-220 t mineralnega olja, »Stromboli« iz Vancouvra s 500 t, »Mongioa« iz Tampa z 264 t, »Palmaiolo« iz Rio Marina z 2.232 t železne rude in »Parag-gi« iz Auguste s 1.394 t petroleja. Odplule so: »Paola v Benetke s 390 t motornega olja, »Carbonello« v Sfax prazna, »Campidoglio« v Larnaco s 412 t blaga, »Aurora« v Tržič prazna, »Polifemo« v Framantle s 4.515 t, »Ter-geste« na Reko prazna, »Francesca« v Genovo s 321 t, »Triton Maris« v A-leksandrijo s 1-874 t, »Amesa« v Mes- • Po sW ZVIŠANJE ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV POVSOD Po podatkih Evropske gospodarske komisije v Ženevi so v' razdobju september 1950 - september 1951 življenjski stroški narastli v. nadedn.ih dr-žavah: na Portugalskem za 1%, v Turčiji za 3%, v Švici 5%, Italiji in Belgiji 7%, v Grčiji in Holandiji 9%i v Zah. Nemčiji, Danski, Irski 11%, Vel. Britaniji 12%, na Norveškem 16%, na Finskem 17%, v Franciji 18%, na Švedskem 19%, Islandiji 28% in v Avstriji 39%, Poročilo gospodarske komisije napoveduje za leto, 1952 nadaljnji inflacijski pritisk, in sicer zaradi izvedbe oborožitvenega načrta. KMETIJSKI DOHODEK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH LETA 1951 V letu 1951 so na kmetijskem področju v Združenih državah izkupili za prodane pridelke 32.800.000.000 dolarjev. Poljedelsko ministrstvo poroča, da je izkupiček od prodaje živine •— v znesku 19.700.000.000 dolarjev — presegel izkupiček v letu 1950 za 22%, izkupiček od prodaje poljskih pridelkov — ki je dosegel 13.100.000.000 dolarjev — pa je bil za 4% večji kot v prejšnjem letu. Cisti agrarni dohodek ameriškega naroda je leta 1951 dosegel 15 milijard dolarjev, to je 2 milijardi več kot leta 1950, vendar je to dve milijardi manj kot v rekordnem letu 1947. Dohodek iz prodaje neagrarnih proizvodov, ki jc bil za tretjino večji kot leta 1947, pa je dosegel leta 1951 nov višek. IZVOZ JUGOSLOVANSKE ŽIVINE V ITALIJO V Italijo se prodajajo junci do 1 leta po 352 lir in do 2 leti po 321 lir kg fco jugoslovanska meja. Podjetje »Vajda« iz Zagreba prodaja v Italijo: vole II razreda po 270-27.5 lir, bike po 285 in mršave junce po 275 kg fco jugoslovanska meja. Znižanje carine na meso v Nemčiji. Zahodna nemška vlada je predložila državnemu zboru predlog o znižanju carine na uvoz govejega in svinjskega mesa, svinjske masti in slanine od 25% na 10% vrednosti blaga. sino s 600 t bencina in »Gerusalem-me« v Savono prazna. AMERIŠKE LADJE «Expeditor« je pripeljala iz New Yorka 5.262 t blaga in se vrnila v Z. D.A. z 274 t. »Claibornc« je priplula iz Ne\v Yorkai z 250 t in se vrnila prazna. Pripluli sta še: »William James« iz Baltimora z 9.551 t premoga in »Eli-sabeth Lykes« iz Houstona s 4.947 t. Odplule so: »Elmira Victory« v ZDA prazna, »Lipari« v Monrovia prazna in »Henry Raimond« v ZDA prazna. GRŠKE LADJE Priplule so: »Botzos« iz Pireja z 80 t blaga, »Kozani« iz Corfu-ja s 156 t in »Costos« iz Pireja s 160 t. Odplule so: »Ekaterini« v Eleusis s 1.171 t, »Ma-riella« v Carigrad z 815 t in »Teti No-micos« v Hajfo s 600 t blaga. ANGLEŠKA ladja »Garttvood« je priplula iz Liverpoola s 157 t blaga in odplula v Glasovrv s 700 t; »Domino« je odplula v Hull s 615 t. HOLANDSKA »Midas« je prispela iz Amsterdama z 240 t in odplula na Reko s 40 l blaga. PANAMSKA »Mageolia« je priplula iz Port de Boucha prazna. ŠPANSKA »Villamarinque« je pripeljala iz Huelva 2.520 t železne rude in odplula v Cento prazna; »Castillo Belver« je odplula v .Glasow s 700 t; »Domino« »Ardahan« je priplula iz Carigrada s 133 t. FINSKA »Parma« je odplula v Split z motornim oljem. IZRAELSKA »Comemjut« je odplula v Hajfo natovorjena. ARGENTINSKA »Rio IV« je odplula v Buenos Aires z 2.979 t blaga. JUGOSLOVANSKE LADJE «Hercepovina» je priplula iz Reke . s 232 enot blaga in odplula v Carigrad s 319 kub. m lesa in 99 enot blaga. ((Zagreb« je priplula iz Aleksandrije s 10 enot blaga in se vrnila čez Benetke s 600 t nitrata, 29 kub. m lesa in 86 enot raznega blaga. ((Slovenija« je pripeljala iz New Yorka 784 enot blaga in odplula na Reko z 25 enot. «Ti(ograd» je priplula iz Aleksandrije s 377 t pomaranč, 85 t bombaža in 1 enoto raznega blaga. Odpluli sta: «Skopje» v Aleksandrijo s 1.163 kub. m lesa in 256 enot blaga ter «Užioe» v Carigrad s 1.551 kub. m lesa in 229 enot raznega blaga. Napovedan je prihod naslednjih ladij: ((Žužemberk« 31. marža z Reke za Carigrad, «Vis» L aprila z Reke za Turčijo, ((Sarajevo« 2. aprila iz Egipta za Reko in «Radnik» 4. aprila iz Hajfe za Reko. »GOSPODARSTVO« Izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 89-33. — CENA: posamezna številka lir 20; za Jugoslavijo din 15; za cono B din 10. — NAROČNINA: za STO in Italijo letna 400 lir, polletna 220 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084; za Jugoslavijo letna 360 din, polletna 130 din, čekovni račun pri Komunalni banki: ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za Cono B letna 260 din, polletna 140 din, naročnine se polagajo pri Centru tiska — Koper; ostalo inozemstvo 1 dolar. — OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg C. Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CFNE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Bercč Odgov. urednik dr. Stanislav Oblak! Založnik: Založba »Gospodarstva^ Tiskarna Založništva tržaškega tiska. AVTOPODJETJE S. T. A. R d. d. TRST ULICA MORERI 7 - TEL. 56-08 Avtobusna proga: Trst - Koper Vozni red veljaven o d 1 5. j a n ua rj a 1952 ODHOD IZ TRSTA (Avtobusna postaja) ob 6,45 in ob 13,— Prihod v Koper „ „ „ 8,— „ ,, 14,15 ODHOD IZ KOPRA „ „ „ 8,30 „ „ 15,30 Prihod v Trst „ „ „ 9,45 „ „ 16,45 Prepoved vršenja avtobusne prevozne službe med Trstom in Škofijami ter obratno / 7 % VSE ZA KMETOVALCE EDVARD FURLANI IRST, Ul. Milano št. 18 - Telet: 51 69 Krma za živino - Žita - Umetna gnojila •J1” (sj^Cvt Žveplo - Modra galica Poljedelski stroji Sms Vsakovrstna semena - i.t. d. ssss’s s s s s/s r r x x y ss/ss s s///s / / s s ss s sjc//ss s/azs/jz/j. v/s//s/////s//s//sy/7//s//sr/s//s//s//s///z/s//s?/s///r//y/s//s//s//s//s//^^^ Fus/« muzik, o katerem sino zadnjič ^ali, je imel torej v svojem goipo-orslcent načrtu predvsem predilnice. /_ePrau nasproten veleindustriji, ni pa freaiagai, aa oi se ijuaje povrnili knek- vretenu ali pa, kolovratu, am-je priporočal majhne skupne pre-> niqe, v katerih naj bi bilo zaposle-aF Po približno 100 delavcev. Ker ni-2a prejo z vretenom', in na kolovra-u Potrebne skupne delavnice, se ra-‘Kine, da je imel muzik vi mislih me-'a4ične predinice, kakršne bi bile tu-* ža naše čase in naše krajevne raz-Te zelo potrebne in koristne. Ko . e 0bGrR o predilnicah, je mi lil gotovo ^ obleko in tkanine sploh, vendar ' niti omenil tkalnic. Govoril je le o .linicah, ker moramo seveda zače-1 Pri niti, ako hočemo priti do tkani-,e' Saj bi se lahko nakupile že izde-niti in bi začeli kar pri tkanju. %■ ne? Jfajtočnejši odgovor na to vpraša-.,e prejmemo od lastnikov pleti'nih ,,°jeuj ki sc se v teku našega stolet-i* še zelo razmnožili. Človek upa, da. 0 bogve koliko prištedil, ako si bo J* svojem stroju sam splel družini utrebne pletenine in zelo veliko je ^v‘l° žensk, ki so si v nadi, da pri-Jo do dobrega zasluZka nabavile e šini stroj. Ko pa so pletenine izde- Načrt za ustanovitev zadružnik mekaničnik delavnic lane, nam pokaže račun, da nabavimo take pletenine v prodajalnicah za vsoto, ki smo jo morali plačati za same. niti. Seveda je domači izdelek ro'id-nejši od tovarniškega, toda kdor dem za prodajo ne more tako lahko prepričati odjemalca in mu dokazati razliko med domačim in tovarniškim izdelkom. Samo za domače potrebščine se nabava pletilnega stroja nikakor ne izplača. Kdor pa plete za prodajo, mora zelo trdo in dolgo — celoi nad 12 ur dnevno — delati, da se za silo preživi. To pa zaradi tega, ker so niti predrage: v ceni, ki jo mora plačati pletilkai, je žei vse preveč kapitalističnega dobička. Kar velja za niti, velja sploh za vse veleindustrijske proizvode. Zaradi tega1 nima1 ljudstvo od njih prave koristi. Skozi preveč rok romajo ti proizvodi, preden pridejo do potrošnika; in vsaka posredovalna roka si vzame, svoj davek. Ker pa gleda veleindustrija bolj na dobiček, kot na kakovost izdelkov, ni blago tako, kakor bi moralo biti in bi lahko bilo glede na visoko razvito tehniko. Vse omenjene neugodnosti odpadejo, ko se bo organiziralo zadružno proizvajanje vsaj tistih vrst blaga, ki ga ljudske množice najbolj nujno rabijo. Zato ni nič čudnega, da je mislil ruski muzik predvsem na ustanovitev razmeroma majhnih predilnih podjetij. Iz niti se bodo izdelovale pletenine in tkanine, ki jih kmet izmed vseh izdelkov najbolj nujno potrebuje in ker se bodo niti prele na deželi iz surovin, ki spadajo 'med kmetske pridelke, kakor volna, lan in bombaž. Ustanoviti bo treba produktivno-konsumne zadruge, katerim bodo zadružniki prodajali .svoje pridelke in izde k e in v katerih bodo v. zameno kupovali svoje potrebščine. Posamezne vaške zadruge pa bodo vzajemno povezane v zadružni zvezi za vse Tržaško ožemi e. Le na ta način bodo vsi naš, vaščani prišli do polne zapos'enost’, boljšega zaslužka in gospodarske neodvisnosti. Ne bo jim treba več beračiti pri laških denarnih magnatih za košček trdega kruha. Predvsem bo treba torej misliti na ustanovitev manjših, moderno opremljenih mehaničnih predilnic in tkalnic; zavodi za pletenine ne bodo potrebni, ker bodo to delo ženske lahko opravljale doma, na pletilnih strojih. Bombaž bo, treba uvažati iz Egipta in dru- gih držav, ki imajo za to rastlino u-godne pogoje. Volno so naši kmetje nekdaj sami pridelovali, zaradi neugodnih gospodarskih razmer pa je ovčereja pri nas skoraj popolnoma izginila. Nadomestila jo je govedore.a. Danes je tudi naša govedoreja že v krizi: tečna krma je predraga, sena je ponekod komaj zadosti, drugje premalo, izkupiček od mlele« pa je prc-pičel. Potrebno bo tore), da se začne govedoreja polagoma krčiti na korist ovčereji, ki jo bo treba, zopet vpeljati in jo to’iko pomnožiti, da bomo dobivali dovoli volne za domače zadružne predilnice. Tudi 'un bo treba začeti go iti na za to prime,-H,h zemljiščih. Naši predniki so poznali samo laneno p'atno. in kakšno platno! Ne kakor današnje tovarniške bombažaste tkanine, ki tra.ajo Kvečjemu nekaj let. Ne le hči, marveč celo vnukinja je podedovala lanene r.uhe od stare m terc. Kaj pa obleke iz lomače volne, ki so trajale ce’o življenje! Obleke iz sedanjih tovarniških tkanin nosiš da ali ne celo leto, potem jih lahko že prodaš cunjarju. Kar zadeva tkanine, prihaja, vi poštev predvsem platno Za perilo in za letne, obleke, ter. volnene tka- nine za delo. Dokler nuo izginile n .-rodne noše, so bile tudi begato izdelane praznične ob eke iz domačih tkanin, toda danes vlada moda. Ako bi si upal kdo kaj takega predlagati, bi ga gotovo kamenali. Ne, z modo ne maramo priti navzkriž. Takoj za predilnico je. r fazan-ki kmet opozoril Gorkija na stro arno, ker je za vse kmete poleg vprašan, a tkanin zelo važno tudi vprašan, e čev-vljev. Današnji zadevni tovarniški jZ-de ki prav nič ne ustrezajo kmečkim potrebam. Spominjamo se, da so v bivši Julijski krajini dela'i stro.ar.i na bregovih Jdri.ce v. Spodnji Idriji in Vipave v Rupi blizu Mirna. Na sedanjem Tržaškem ozemlju bi prišel za to delo v poštev edino le izliv Timava pri Stivanu. Poleg strojarne bi bila potrebna tudi mehanična de,.avnica Zi izdelovanje čevljev, ker je postalo rečno izdelovanje čevljev za današnje razmere predrago. Edina pravilna rešitev tega vprašanja važnega posebno za kmete, bi bila torej ustanovitev zadružne mehanične čevljarne. Za strojarno imamo surovine od domače goveje živine.. In taka^bi bilo vaško prebivalstvo preskrbljeno z dobrim in cenenim blagom. Med našim ljudstvom imamo danes že lepo število izvrstnih mehanikov, ki bi lahko tudi v tej stroki ustvarili primerna zadružna podjetja. Važen v vsej tej zadevi je edinole dobro pripravi. en začetek. Vse drugo se bo potem razvilo samo po sebi. Zadružna zveza bi skrbela za to, da bi se domači pridelki in izde ki pravilno izmenjavati med posameznimi zadrugami, da bi se proizvodni viški — kakor n. pr. mleko in vino — razpečavati v mestu in da bi se »od zu-na « nakupovalo vse tisto konzumno blago, ki ga ni mogoče napraviti doma. O načinu finansiranja predlagane zadružne organizacije smo že pi- ali v poročilu o gospodarskem polož- ju v Sempolaju, dne 25. novembra lanskega leta. Tedaj smo omenili, da bo to moralo sloneti, ne toliko na denarju, kolikor na zadružniškem delu in na zadružniškem. nepremičnem premoženju. Sicer pa se bomo ob priložnosti še povrnili k temu vprašanju in sploh k vsem vprašanjem, ki zadevajo ustanovitev produktvno-konsumne zadružne organizacije. -od- TRŽNI P K K.r;T.I- n I mestnik KMEČKE ZVEZE SEDEŽ; TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 1Q I. - TELEFON ŠT. 54-58 Pridelovalci kmetijskih pridelkov so v zadnjem času Utirali novo pot. Ko so opazili, da cene popuščajo, so pričeli zadrževati blago doma. Italijanski gospodarski publicisti opozarjajo pridelo-Malce na nevarnost, ki jo lahko prinese ta taktika. Zgodi se lahko, da bodo cene še bolj popustile v trenutku, ko bodo pridelovalci prisiljeni pripeljati na trg več blaga. V glavnem so v teku zadnjega tedna ostale cene neizpremenjene. Obseg zaključenih kupčij se je še bolj skrčil. Cena pšenici na svobodnem trgu je napredovala, toda mlini so zaradi' tega skrčili svoje nakupe. Cena koruzi popušča. Kupčij je bilo malo sklenjenih. Cena rižu je ostala čvrsta. Cene pridelkov v stročju so v bistvu neizpremenjene. Z živino je bilo malo kupčij. Cena živini za zakol je ostala neizpremenjena, edino cena telet nekoliko popušča. Za prašiče ni posebnega zanimanja. Večje je povpraševanje po prašičkih za rejo. M.dvilo je vlat alo v kupči i z ma lom To velja tudi glede kupčij s sirom. Pridelovalci olivnega olja nočejo pro_ dajati po cenah, ki jih postavljajo kupci. Cene so bile v bistvu neizpremenjene. Zelo mrtva je kupčija z vinom. Nade za bodočnost niso mnogo 'c ol.še. Cene limonam so nekoliko čvrstejše. Povpraševanje po suhem sadju je popustilo. Mrtva je tudi kupčija s paradižnikovo konservo. ŽITARICE ROVIGO: pšenica Polesine fina 6.900- 7.000, dobra 6.800-6.850, navadna 6.550-6,650; pšenična moka tipa 00 8.800- 8.900, tipa 0 8.150-8.250, tipa 1 7.900- 8.000, tipa 2 7.600-7.650; koruza maramo 6.050-6.100; rumena koruza 5.800- 6.050, bela 5.900-6.000; ameriška hibridna koruza 5.800-8.850; rž 6.700-6.800; neoluščeni ječmen 6.600 6.800. TURIN: navaden riž 9.000-9.400, fin R.B. 12-400-13.000; fin R 77 12.200-13.000 extra arboria 14.500-15.200. ŽIVINA BRESCIA: živina za rejo: vprežni voli 175-210.000 lir glava krave mlekarice 90-170.000; junci stari 1-2 leti 85-140.000; teleta do 1 leta starosti 50-90 tisoč; junice 75-100.000; prašički 580-630 lir kg, suhi prašički 370-410, debeli (120-180 kg) 360-370. Živina za zakol: teleta I 430-470, II 370-420 lir kg žive teže; junci I 300-320, II 230-290; voli I 300-320, II 230-290; krave I 220-250, II 170-220; biki I. 280-320, II 220-270; kokoši 600-650; kopuni 700-750; pegatke 600-650; purani 580-630; race 550-600; gosi 480-530; zajci 320-350; jajca 21-22 lir komad. MILAN: cene fco sirarna: lombardsko maslo I 820; čajno maslo 900; sir krajevne proizvodnje 1949 660-720, proizv. 1950 590-640, proizv. 1951 510-540, star 1 mesec 360-380; sbrinz (star 1 mesec) 440-470, (3 mes.) 560-580; emmenthal svež 500-530, star 3 mes. 560-590; provolone (1 mes.) 410-440, (3 mes.) 500-530; gorgonzola (1 teden) 270-300; postan 490-540; italico svež 420-440, postan 470-490; taleggio svež 290-310, postan 400-440; crescenza svež 300-320, postan 370-390. OLJA PADOVA: olivno olje extra 40-40.500 lir stot, fino 38.500-39.000, navadno 37.500- 38.000; dvakrat rafinirano A 38.500- 39.000, B 35.500-36.000; semensko olje I 34.400-34.600, II 34.300-34-400. VINA MILAN; cene za stop/stot fcoi milanska poslaia: Piemonte črno 10-10,5 stopinj 340-370, 11-12 st. 430-470; Barbera 510-550; OltrepO' pavese 10-10,5 360-400, 11-12 st. 440-500; mantovansko črno 350-370; Valpolicella in Bardolino 540-570; Reggiano 9-10 380-420, 11-12 st. 430-450; toskansko navadno 370-390; Mar-che črno 370-400, Barletta extra 13-14 st. 410-4401, navadno 380-400; Sansevero belo 370-390; Sguinzano 440-450; Lecce-se 390-410, piemontski moškat 7-7.300 za stot; emiljsko filtrirano črno' 5.900-6.600 lir stot. ZELENJAVA IN SADJE LODI: suhi česen . 120-160; cvetača 100-130; zelje 50-60; špinača 80-115; stari krompir 28-32; novi krompir 54-60; čebula 40-44; rdeča solata 130-180; zimska solata 90-120; cikorija 50-60; kar-čofi 25-30. Jabolka I 120-160, II 60-100; pomaranče 60-80; mandarini 70-110; limone 80-110; kostanj 80-90. PARADIŽNIKOVA KONSERVA REGGIOEMILIA: za kg fco grosist: dvakrat koncentrirana paradižnikova konserva v škatlah od 1/2 kg 210-220 lir, v škatlah od 1 kg 200-210, od' 5 kg in 10 kg 160-170; trikrat koncentrirana v, škatlah od 1/2-kg 230-240, od 1 kg 220-230,- cd 5 kg-in 10 kg 170-180 lir. KAVA TRST; Santos extra prime good lar-ge bean 60,30 dolarja fob; Rio III good bean 54,25 dol. fob; Rio V 53 dol. fob; Rio VII 50,75 dol. proti izročitvi v marcu-aprilu-maju; Jawa Robusta Wib 225 holandskih florintov za 50 kg cif Trst proti izročitvi v juniju-juliju; Pa-lembang EK 2 220 flor.; Bali Robusta 195 flor.; Sumatra Robusta EK 1 225 flor.; Mexico Maragagipe 315 flor.' za 50 kg cif Trst; liarar long berry 490 funtov šterlingov za tono cif proti takojšnji izročitvi; Gimma 465 f. št. za tono- cif. Uganda native Robusta prana in prečiščena 387 šil. za cwt cif. Trst. KAKAO, SLADKOR TRST: Accra good fermented 836 šilingov za 50 kg cif proti vkrcanju v marcu-aprilu; Ecuador summer Arai-ba Superior 46 dolarjev za 5(7 kg ct proti izročitvi v marcu-aprilu; Trini-dad Plantation 346 šilingov cf Trst. Cene za ocarinjeno blago fco skladišče grosista: Accra good fermented v zrnju-880-890 lir kg netto; Bahia 870 lir. Madžarski sladkor kvotira 170 dolarjev v italijanskem kliringu in 150 dol. na prostem trgu fco-prevoz Trst. Češkoslovaški sladkor začasno ne kvotira na trgu. Kubanski rafiniran sladkor ponujajo po 138,75 dolarja tona cif Trst. Sladkor v prosti luki kvotira 162 dol. fco vagon. KOŽE TURIN: za kg fco skladišče prodajalca: surove kože: voli in krave z glavo in parklji do 40 kg 280-300, nad 40 kg 280-300; teleta brez glave in 'parkljev 3-6 kg 720-750, 12-20 kg 520-540; konji 200-210; ovni (suhe kože) 1,1-1,6 Cene surovinam popuščajo. Tako je volna na newyorških borzah šla celo izpod ravni, ki jo je zavzemala pred izbruhom korejske vojne junija 1950.. Na razvoj svetovnih tržišč so vplivale ugodno naslednje vesti: o tem, da je ameriška vlada ukinila prepoved ameriškega bomiNiaža v Hong Kong; o tem, da je bil med Ameriko in Indonezijo sklenjen sporazum glede ameriških nabav indonezijskega cina in o tem, da se pogajanja za sklenitev korejskega premirja u-godnejše razvijajo. ŽITARICE V tednu do 21. marca so cene pšenici na čikaški borzi bile precej nemirne. Kvotacije 21. marca so bile nižje kakor teden poprej, in sicer 251 % proti 253 %; cena koruzi je ostala v bistvu neipremenjena: 183 1/2 (183 3/8) stotinke dolarja za bušel. V ZDA so posejali s pšenico 21,993.000 akrov do 1. marca 1952 (lansko leto 22,557.000) in s koruzo 83,926.000 (lani 83,866.000). SLADKOR, KAVA, KAKAO Sladkor je na newyorški borzi za malenkost popustil v tednu do 21. marca, in sicer od 4,28 na 4,25 stotinke za funt. Zelo ugodne so vesti o letošnji letini na Kubi. Pridelek je že doslej prekoračil za 300.000 ton prejšnjega. — Kava je na newyorški borzi nekoliko popustila, in sicer od 54.50 na 54,33 stotinke dolarja za funt. V Braziliji računajo, da je na razpolago 6,667.609 vreč od pridelka 1951-52, ki je dosegel 14,132.636 vreč. Poleg tega je še od prejšnje letine na razpolago 4,926.960 vreč. — Cena kakau je proti takojšnji izročitvi popustila od 36,63 na 36,15 stotinke dolarja za funt. VLAKNA Pravo senzacijo predstavlja padec cene volni na newyorški borzi izpod ravni pred izbruhom korejske vojne. Cena je zdrknila na 136,7 (teden prej 142,7). V Londonu je novozelandska in avstralska volna nazadovala za 10-25% v primeri s cenami v februarju. Prav tako je cena nazadovala tudi v Franciji (Roubaix) in sicer od 1.100 na 1.070 fr. za kg. Cene bombaža so se okrepile — v New Yorku od 40,50 na 41,25 proti izročitvi v maju. Ta skok pripisujejo okolnosti, da so ameriške oblasti ukinile prepoved izvoza v Hong Kong, ki je bila v veljavi od septembra 1950. ZDA so izvozile v šestih mesecih do 31. januarja 1952 3,542.614 bal (v istem razdobju sezone 1950-51 2,149.422 bal). Notranja potrošnja je v sedmih mesecih kg 800-875; ovni (sveže kože) 3,5-4 kg 230-340; koze 12-14 kg ducat 975-1.000: kozlički 30-32 kg 100 kož 1.540-1.650; jagnjeta 55-70 kg 100 kož 1.050-1.230 lir. PAPIR MILAN: tiskarski papir v valjili 16 tisoč lir stot, v polah 19-20.000; pisarski navaden 20-21.000, srednji 27-29.000. fin 36 40.000 trikrat klejen za obrazce 33- 40.000; registrski navaden 26-28.000, fin 36-41.000; pisemski srednji 29-32 ti soč, fin 38-42.000; prepisni papir za kopije 52-57.000; risarski 52-58.000; beli in barvani »pelure« 38-44.000; ovojni papir navaden 10-11.JC0; srednji 19-21 tisoč; beli kalandrirani za kavo 12-14 tisoč; pergamin navaden 46,60,80, gr 29-32.000; ekstra 30,40,60 gr 36-39-000; prosojni pergamin 30 gr 46-50.000; klo-bučni papir navaden 31-34.000. srednji 34- 37.000, beli fin) 41-44.000. GORIVO MILAN: za stot fco vagon: ruski antracit 2.950-3.100; pogonski premog »tout-venant«; ameriški 1.630-1.750, belgijski 1.800-1.920, angleški 1.750-1.870; plinski (ameriški) 1.580-1.700; premog z dolgim plamenom (ameriški) 1.600-1.720; sarski 1.750-1.870; metalurški koks za livarne 2.590, 40-70 mm 2.540, 20-40 mm 2.590, 10-20 mm 2.335; lignit 1.550. Trda drva 1.000-1.100, mehka 850-950. začenši od 1. avgusta 1951 znašala 5 milijonov 476.165 bal (v istem razdobju prejšnje sezone 6,348.361 bal). — Brazilci .so poskušali izpodriniti egiptovski bombaž na britanskem trgu in ponudili ceno 250 kruzejrov za 15 kg. V Aleksandriji je cena bombažu zopet nazadovala, Egiptovska vlada je določila ceno 140 talarjev za likvidacijo pogodb za marec in sicer za dolga vlakna vrste «karnak». — Japonska je znižala ceno surove svile na 195.100 jenov za balo; tako je cena dosegla najnižjo stopnjo v letu. — Cena juti je v Kalkuti napredovala od 147 na 158 rupij za balo po 400 funtov. V Londonu od 130 na 133 funtov šterlingov za tono Mili First. KAVČUK Kavčuk je na newyorški borzi nazadoval od 33,75 na 34,75 stotinke za funt proti takojšnji izročitvi, v decembru pa od 32,25 na 32,90. Ameriška vlada je znižala ceno naravne-ga kavčuka, ki ga"1 je odstopila industrijcem, in sicer od 50,5 na 48,5 stotinke za’ funt. KOVINE Živo srebro je v New Yorku napredo_ valo od 9,9 na 9,11 dolarja za steklenico v tednu do 21. marca. Američani so se sporazumeli z Indonezijo za nakup cina in sicer po 1,18 dolarja za funt v Djakarti, ali 1,21 % dolarja izročeno v New Yorku. Američani bodo kupili 18 do 20.000 ton na leto, in sicer v razdob. ju treh let. Cena je bila ista kakor za malajski cin glede katerega so se Američani pogodili z Vel. Britanijo. Značilna je pogodba med ameriško državo in družbo «Banner Mining Co.» za dobavo bakra. Družba bo dobavljala državi baker do 30. novembra 1953 po 30,53 stotinke dolarja za funt, čeprav je uradna cena (plafond) bila določena sicer na 24,5/8. — V Londonu je cena belemu svincu nazadovala od 214 na 209 funtov šterlingov za tono. — Cene v Zah. Nemčiji: 22. marca svinec 190,50 DM, cink 195 DM, baker 272,50 DM in cin 1.185 DM za 100 kg. KOŽE- Na 40. dražbi v Hannoveru je cena kož nekoliko napredovala. Napredovale so cene kož odrasle živine in ovac, telečje kože so ostale neizpremenjene. Na trgu j ibilo 10.712 govejih kož, 14.061 telečjih, 2.570 ovčjih, 603 konjskih in 126 svinjskih. Za kože brez glave: volovske 155-240 pfenigov za kg (februarja je bila cena 185-235); krave 176-186 (150-180); lahke kože 245-265 (240-260); ielečje 230-300 (230-300). MEDNARODNA TRZISCA Pšenica (stot. dol. za bušel) 26/11 ll/III 25/111 254. ‘U 251 Va Koruza „ „ „ „ 182. SU 185. Va NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 27 62 27.70 121,— 121 — Svinec „ „ 19.— 19— jy 19.50 19.50 19.50 Aluminij „ „ „ 19.— 19— 19,— Nikelj „ „ „ 56.50 56.50 56.50 Krom (dol. za tono) 55.— 55— 55. - Ž. srebro dol. za steklenico 205.- 210— 208— LONDON Baker (f. šter. za d. tono) 227— 227— Cink „ „ 196— 196— 196— Svinec „ „ „ „ 171 Va 171 V. 164. V. ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (v. talerjev za kantar) .... 153.25 151.70 132.40 „ „Ashmouni“ j. „ ,, ) 88.60 87.70 80 — SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . . . — 204.20 203.40 VALUTE V MILANU 11. III. 1952 24. III. Min. Maks. Funt šterling 8.275 8.250 8.300 Napoleon 6.500 — 6.450 6.500 Dolar 685— 683 — 678— 686— Francoski frank 146,50 152— 146.50 156,— Švicarski frank 157,25 157— 151 — 158— Funt št. papir 1.590 1.600 1.590 1.620 Avstrijski šiling 21— — 21,- 22,50 Zlato 864 859 849 866 BANKOVCI V CURIHU dne 24. III. 1952 ZDA (1 dol.) 4,i5i/s Anglija (1. f: št.) 10,20 Francija (100 fr.) 0,94V* Italija (100 lir) 0,64 Avstrija (100 sil.) 13,92’/. Čehoslov. (100 kr.) 0,90 Nemč. (100 mark) 88.75 Belgija (100 fr.) Holand. (100 fi., Švedska (100 kr.) Izrael (1 f, št.) Španija (100 pez.) Argent. (100 pez.) Egipt (1 f. št.) 7,90 104.— 73,-1.75 9,— 16,25 9,30 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU Južna železnica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič > Istra-Trst« »I.ošinj« Martinolie Premuda Tripkovič Tržaški tramvaj Openski tramvaj Terni 1LVA Zdr. jadr, ladjedel. Ampelea Arrigoni 13. III. 25. III. Min. Maks 1570 1.538 1.538 1.571 8225 8.910 8.170 8910 2.760 2.610 2,250 2 645 3395 3.480 3.350 3630 5.550 — 820 — 8.500 9 400 8.500 9.400 2.500 — 10.5C0 11.000 10.500 11.000 9.800 — — — — — 1.050 — — 334 292 292 360 376 316 316 386 33 86— 83,- 86 800 — 1.000 — — Za umetno oplojevanje živine V vseh naprednih deželah je dandanes umetno oplojevanje ali osemenjevanje domače živine že zelo razširjeno. Ponekod je to opravilo prišloi že v splošno vsakdanjo praktično uporabo, zlasti pri oplojevanju goveje živine in konj; kajti koristi, ki so se izkazale pri tem načinu razmnoževanja domače živine so prepričale umne živinorejce. da dajejo prav pogostoma prednost umetnemu oplojevanju pred naravnim. Tudi naši domači živinorejci so imeli večkrat priložnost, slišati in čitati o koristih, ki jih daja umetno osemenjevanje samic domače živine in marsikateri teh kmetovalcev je že sam videl ta napreden način razmnoževanja med poučnimi izleti v Italijo ali v Slovenijo. Za živinorejce v coni A je zlasti važno umetno oplojevanje molznih krav. Ta način osemenjevanja krav bi domačim živinorejcem, mlekarjem, prinesel gotovo mnogo koristi in dobička, če bi ga uvedli in izvajali res umno. Na temi mestu se ne bomo spuščali v podrobnosti umne in praktične organizacije za izvedbo umetnega oplojevanja krav na področju Tržaškega ozemlja. Vsekakor pa prav lahko trdimo, da so pogoji za uspešno! u-vedbo takega razmnoževanja goveje živine gotovo dani. Po statističnih podatkih redijo' na tem področju stalno nad 3300 krav, ki so po večini iste sive švicarske pasme. Tudi so posamezni kraji tega področja, kjer redijo molzne krave, med seboj povezani z dobro urejenimi cestami. Razdalje med njimi, oziroma med morebitnim središčem, kjer bi se osnovala ustrezna postaja za umetno oplojevanje, je tudi razmeroma zelo majhna. Saj prevozi motorno vozilo v dobri uri časa lahko največjo razdaljo živinorejskih krajev v coni A našega ozemlja. Povezava posameznih krajev s telefonom morda še ni dovolj, izpopolnjena, vendar pa je tudi ta v glavnem' že zadostna za uspešno delovanje takega središča za umetno oplojevanje živine. Po našem mnenju ne obstajajo torej nikakšne tehtne ovire in težave za u-vedbot umetnega oplojevanja krav na tukajšnjem področju, za to tudi niso potrebna velika finančna sredstva. Ta bi se pri količkaj dobri volji gotovo prav lahko dosegla. Splošno je tudi znano, da se trosijo težki milijoni, včasih tudi v kmetijstvu, zlasti pa v drugih gospodarskih panogah na tukajšnjem področju, ki našemu gospodarstvu in domačemu prebivastvu prav malo ali nič ni koristilo. Na drugi strani pa občutijo tukajšnji govedorejci škodo zaradi bolezni na spolovilih svojih krav in jalovosti, ki je predvsem posledica teh bolezni. Vso to škodo, pa bi prav lahko znatno omilili, ako že ne. popolnoma odstranili, prav z uvedbo umetnega oplojevanja tukajšnjih Krav. Tudi bi naši govedorejci in mlekarji na ta način prišli hitreje do boljših molznih krav. Prihranili bi še pri tem mnogo dragocenega časa, ki ga sedaj morajo izgubljati kadar gonijo krave v pojanju k bikom plemenjakom, ki so večkrat precej oddaljeni ter preobremenjeni in katerih pravilno vzdrževanje je danes tudi precej težavno in zelo drago. tisoč lir dohodka ter od vsega svojega gospodarstva in kmetije pa najmanj 240.000 lir čistega donosa. Kmečka zveza je na razpolago svojim cianom, Kmetovalcem, za navodila in izpolnitev obrazcev omenjene predpisane prijave. Na urad zveze Ul. Fabio Filzi št. 10, naj prinesejo prizadeti s seboj poleg obrazcev za prijavo tudi zadnje davčne plačilne pole. PODROČNO KMETIJSKO NADZORNI 1- STVO OBVEŠČA: a) Ker je v preteklem letu povzročil koruzni molj občutno škodo, obveščamo vse kmetovalce, da 30 t. m. poteče rok za odstranitev z njiv koruznice in koruznih Šircljev in za njih uničenje. Ker je bo ba proti koruznemu molju po zakonu obvezna in da se zainteresi- KMEČKI VAZNA KMEČKA DELA V ZAČETKU APRILA Na n^.vt in pcilju. Žila moraš okrepiti s trošnjoi čilskega ali pa apnenega solitra, ki ga trosiš ob suhem vremenu., (5 kg na 1000 kv. m). To trošenje je zlasti letos zelo potrebno, ker je o-zimno žito: močno zastalo v rasti vsled trajajočega mrzlega vremena. Stare travnike in deteljišča preorji brez odlašanja in pripravi zemljo za setev koruze. Iz njiv, kjer si lansko leto gojil koruzo, moraš odstraniti vso koruz-nico in izkopati ali izriti tudi vse koruzne štore ter jili sežgati, kakor to velevajo tudi zakonski predpisi. Za neizpolnitev predpisov o uničenju koruznice. in njenih štorov so predpisane stroge kazni. Uničenje, oziroma sežiganje koruznice je potrebno, kajti v njej in zlasti v štorih tik pod zemljo prezimujejo črvi koruzne nočne vešče ali metulj, ki napravlja na koruzi pri nas vsako leto ogromno) škodo. Pospešiti moramo saditev krompirja, zlasti ranih sort. Nabaviti si je treba pravočasno semensko koruzo. Najboljše se je izkazala »križana koruza« ali hibridna koruza. Pri nas moramo dati prednost ranim sortam, katerim poletna, suša toliko, ne škoduje in za njo lahko pridelujemo še drugo kulturo v istem letu. Zemljo za koruzo pognoji dobro s hlevskim gnojem, katerega moraš dopolniti s približno 50 kg su-perfosfata ter 15 kg žvepleno kislega amoniaka na vsakih 1000 kv. m. Na vrtu. Sej vsakovrstno vrtnino na odprto, brez strahu pred pozebo. V toplo gredo sej še vdrugič paradižnike, melancane in papriko. Presajaj na prosto in zaprte grede še rano glavnato solato, rano zelje in kolerabico. Pi-kiraj in utrjuj Vi topli gredi, ali pa v zavetni in sončni legi rastlinice paradižnikov, melancanov ali jajčevcev in paprike, katere si sejal februarja. Na prosto 'zemljo sej tudi kumare in bu-čice, katerim moraš pripraviti prav dobro zemljo z izdelanim gnojem ali pa z mešancem. Rastline, ki si presajal marca, moraš pridno okopavati in jim rahljati zemljo. Vso vrtnino moraš po potrebi tudi zalivati, za kar je najboljše da uporabljaš vodo, ki se je ogrela na soncu. Za pospešitev rasti vrtnine zalivaj od časa do časa tudi z razredčeno gnojnico ali pa s solitrom. rani kmetovalci izognejo kazni, jih pozivamo, da porujejo in zažgejo koruzna stebla in štrclje, ki so izvrstno skrivališče bub škodljivca. Opozarjamo, da bo po pretečenem roku gozdna policija izvršila pregled njiv in dvorišč. Ce bo našla koruznico na dvorišču ali štrclje na njivi, bo kpšitelje kaznovala z denarno globo. b) Ker v zadnjih mesecih vreme ni dopuščalo, da bi živinorejci, ki so se udeležili natečaja za dobro vzdrževanje hlevov, pobelili in razkužili svoje hleve, je ocenjevalna komisija odločila, da podaljša rok do 10 maja t. 1. ;to je zadnji rok za izvršitev del v hlevih natečajnikov. Končni pregled se bo izvršil brez predhodnega obvestila od ponedeljka 12. maja t. 1. dalje. c) Kmetje, ki so naročili sadike za toplo gredo po znižanih cenah, naj jih dvignejo pri nadzerništvu (Ul. Ghega št. 6) najkasneje do 29. marca. koledar škropilno žveplo, modro galico in apno ter DDT pripravke proti škodljivemu mrčesu. V sadovnjaku: Kadar sadno drevje cvete, pusti ga pri miru! Takoj ko od-cvete, pa ga poškropi s pripravki DDT ali pa s svinčenim, oziroma apnenim arzenalom, katerim primešaj tudi škropilno žveplo (Mornino). Tako preprečuješ z enim samim škropljenjem širjenje škodljivega mrčesa in raznih glivičnih bolezni po sadnem drevju. Končati je treba cepjenje v razkol divjih in tistih dreves, ki slabo rodijo, ker se cepljenje dreves, ki so že močno pognala, navadno težko obnese. Klet zračimo le v mrzlih in jasnih nočeh, da sc zrak v njej prehitro ne ogreje. V hlevu. Živino moramo v tem času privaditi postopoma na zeleno krmo, kajti kmalu pojde tudi na pašo. Pustili jo moramo večkrat tudi na prosto, da se razgiblje in utrdi, kar je zlasti važno za mlado živino. V kokošnjaku. Kurnik moramo vsaj v tej dobi dobro osnažiti in ga razkužiti proti škodljivemu mrčesu in drugim kurnim boleznim. Kokoši morajo imeti zdravo in vedno čisto vodo. Vodi primešaj od časa do časa nekoliko železne ali zelene galice (2-3 g na 1 liter vode). Ako imaš kokljo podloži jo z odbranimi jajci po možnosti dvoletnih kokoši. Pomni, da znese navadno1 kokoš na leto povprečno komaj 100 jajc; odbrana in pravilno krmljena pa tudi nad 200 jajc. MIZARJI KMETOVALCI PODJETNIKI n it d i I Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in p arke te najucjodneje CALEA Tel. 90441 TRST Viale Sonnino, 24 Zaradi navedenega apelira Kmečka zveza v imenu svojih članov in drugih tukajšnjih kmetovalcev na tukajšnje pristojne ol: asti, da uvedejo čimprej na področju Tržaškega ozemlja umer-no oplojevanje krav. S tem se bo zopet povzdignila tukajšnja govedoreja, kar bo gotovo v znatno gospodarsko korist ne samo domačimi govedorejcem, marveč tudi tukajšnjemu splošnemu gospodarstvu. PRIJAVA OBDAVČLJIVIH DOHODKOV ZA LETO 1951 Opozarjamo vse naše kmetovalce in davkoplačevalce, da poteče 31. t.m. nepreklicno rok za prijavo obdavčljivih dohodkov za leto 1951 po že znanem Vancnijevem zakonu. Te dohodke mora prijaviti vsak gospodar pri svojem davčnem uradu na obrazcu prijave »Vanoni«, slično prijavi, ki so jo morali naši davkoplačevalci predložiti že januarja, oziroma do 20. februarja tega leta o svojih dohodkih za leto 1950. Prijavo mora izpolniti in predložiti do 31. t.m. vsak kmetovalec in gospodar, ki je imel od svojega hištva lansko leto najmanj 150 SILVIO serTh V vinogradu. Skrajni čas je, da povežeš stare trte in posadiš mlade. Končati moraš tudi s cepljenjem ali po-žlahtnjevanjem divjih in slabo rodovitnih trt. Pohiteti moraš s prekopavanjem ali oranjem vinograda, in v ta namen uporabljaj moderne motorne pluge. Med vrste trt izpod širine dveh metrov sej samo po eno vrsto graha ali pa fižola. Ako ti primanjkuje hlevskega gnoja, potrosi po vinogradni zemlji vsaj mešanico umetnih gnojil in to še pred obdelavo zemlje. Glede pravilne sestave mešanice umetnih gnojil posvetuj se s kmetijskim strokovnjakom. Preskrbi si pravočasno potrebna škropila za trte: navadno in Tržaško gradbeno podielje I. C. E.T. Trst, Ul. XXX Ottobre 6/II. Telefon 79-74 izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah AVTOPODJETJE SIfiR Tovorni prevozi Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi AV TOCr ABAŽA - TRST ULICA JIOKEKI 7 — ISOJAIV Import ' Exporc T R I E S T E VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80 Utensileria - Strumenti di misura Kroglični in valjčni ležaji Orodje - Aparati za merjenje MEHANIČNA DELAVNICA ALBINO GOMBAČ TRST, Ul. deH’Agro 10 = Tel. 96=130 (Vhod iz Ulice della Tesa) Najmodernejši tržaški obrat za retifikacijo na strojih «BERC0» — Retifikacija in zrcalno glajenje cilindrov od mikro-motorja do ladijskih motorjev Retifikacija vsakovrstnih kolenastih gredi, vključno 0M 100 KS, Titanus i. t. d. Priprave, za retitikacijo poedinih cilindrskih puš. Vlaganje cilindr-skih puč — Aparat za kontrolo trdote BRINELL — Priprava za vravnoteženje kolenastih gredi in transmisij Retifikacija ventilov — Priprava za struženje glavnih in ojničnih ležajev — Posebna naprava za mehanično struženje ojnic — Hidravlična stiskalnica ZASTOPSTVO ZA TRST IN GORICO NEPREROSLJIVIH BATOV FRIGOBOR in SUPERFRIGOBOR Bat: ki povečajo tehnični učinek in imajo trojno trajnost Zastopstvo tovarne «T1IV1ELLI» — Predelava «Diesel motorjev nredmešanjemu na «sistem direktnega vbrizganja^ Zastopstvo tovarne «AIVIlilir,LI[\II» — Kromiranje kolenastili gredi na elektro-galvanski podlagi — Trdota od 630 do 900 Brinell — Srednja, (/zdržljivost 250.000 km — Možnost naknadnega razkro-miranja m ponovnega kromiranja brez rabe ponovne retifikacije