Pol leta MM .
&etrt leta . .	, 2 50
Mesečno. . .	„ !•—
tEttnai Avstrije : -— Celo leto . .	„ 15 —
Posamezne Številke —	10 vinarjev. —
Inserat! ali oznanila
se računajo; po. od čredne petitvr večkratnih oznanilih’'
— popust. —
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.'
Uradnifctvo in upravui&tvo : Maribor Haroika ulica. 5. — Telefon St. 113.
I^Ncodviscn političen list za slovensko ljudstvo?
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Bitka ob Stohodu.
T Bukovini Busi ne morejo čez mejo. — Bitka za prelaz Jablonica. — Rusko napadanje zahodno od BuČaca. — Krvavi boji ob Stohodu. — Buška ofenziva pri Baranovičih. — Rusi imajo tam pol milijona mož — Boji med Brento in Adižo. Slovensko in hrvaško junaštvo. — Angleško-francoska ofenziva na zahodu se nadaljuje.
Nemški trgovski podmorski čoln v Baltimore.
Iz S. L S. na Kranjskem.
•'Grabca .„Tasgespošta“ poroča 'dne 11. jjiđ'ija -is Ljubljane :
„Dne 6. julija se je Arsilo v ljubljanskem dež. ■dvorcu zborovanje zaupnikov Slovenske Ljud. Stranke za Kranjsko. Na zborovanje je prišlo Številno kranjskih državno- in deželnozborskih poslane«v, — kakor tudi zastopnikov duhovščine. Po referatu načelnika deželnega glavarja dr. Šušteršiča o notran-iih strankinih vprašanjih je bilo po živahnem razgo voru izrečeno popolno zaupanje dr. Šušteršiču in nezaupnica državnemu poslancu dr. Kreku in prol. 'Jarcu. Zajedno -se je sklenilo, da se teh poslancev ne bo več smatralo za člane izvrševanega strankinega odbora.	.
K tej izjavi se poroča: Nasprotstva med obema vodjema Slovenske Ljudske Stranke dr. Šušteršičem in dir. Krekom so starejšega datuma in so se še v tej vojski zaradi raznih narodnih in, gospodarskih v-prašanj poostrila. Dr, Krekova radikalna struja je v zadnjih mesecih javno frondirala proti oficijelnemu strankinemu vodstvu in vneto nabirala pristašev. In zlasti med mlajšo duhovščino in klerikalno inteligenco se je vršilo pod dr. Krekovim vodstvom močno gibanje, ki je obsojalo politiko deželnega glavarja dr. Šušteršiča kot slabotno in je idejo hrvaiško-šlovenske vzajemnosti močno potiskalo v ospredje. Vsledi ustanovitve nove banke, Ilirske banke, kateri načeluje 'dr, Šušteršič, se je ta kriza še poostrila, dočim so vložili dr, Krek in njegovi tovariši, ‘ki imajo v rokah vse kranjsko zadružništvo, pravila za ustanovitev Zadružne banke.
Že delj časa je bilo ocividno, da je postal raz-* dor med konservativnimi strankinimi -elementi in med radikalno strujo neozdravljiv in javni nastoji skrbne izbranih sklicanih 'klerik. Zaupnikov proti dr. Kreku ;ni presenetil slovenskih političnih krogov, Istočasno iz konservativne stranke izključeni prof. Jarc je eden najbolj vnetih pristašev dr. Kreka.“
„Slovenec“ z dne 12. julija odgovarja na „Ta-
gespoštino“ notico tako-le: „Slovenska Ljudska Stranka. Graška „Tagespost“ poroča o dozdevnem „razponi“ v S. L. S. Kdor pozna S. L. S. na Kranjskem in njen železni ustroj, ve, da o „razponi“ ni govora. Kranjska S. L. S. je popolnoma edina in složna. Kaka razlika v načelnih vprašanjih je v, stranki brezpogojno izključena, ker so ta načela tako trdno pribita, da, je vsaka debata o tem nemogoča. Docela je neresnično seveda tudi, da, bi obstojala v S. L. S. kaka razlika v naziranju glede razmei*ja Slovencev do Hrvatov. Kar se pa tiče osebnih vprašanj, jih stranka rešuje na zelo enostaven način. Ureditev takih vprašanj prepušča zaupljivo načelniku stranke in še .na misel ji .ne prijele, da bi se radi ene ali par oseb razklala. Stranka se zaveda, kakšnega pomena je njen nedotaknjen obstoj na jugu monarhije volfče, zlasti pa Še v sedanjih veleresnih časih. Zato pa je stranka danes bolj edina kot kedaj poprej in to bo vsakdo videl in občutil, kakor hitro se zopet povrnejo normalne razmere in ž njimi normalno kretanje strank. — Neresnično je tudi poročilo listov, da se je vršil pred kratkim „shod zaupnikov“ S, L, S, Shod zaupnikov v današnjih razmerah že zato ni mogoč, ker večina zaupnikov S. L. S. stoji v fronti v junaškem boju za cesarja in domovino. Deželni glavar je smatral v zadnjem času kot umestno, zgovarjati se z nekaterimi gospodi z dežele v deželnih z a d e -v a h. Ti razgovori, ki se n a d a 1 j u j e j o, ker še nikakor niso zaključeni, so dali povod za označeno pomožno novico,.“
Vojaška vzgoja mladine,
Pri »as in na Nemškem so izšli vladni odloki, ki govore o pripravi mladine za vojaško službo. Odloki so uvodnice k zakonu, ki ga uveljavijo po vojni. Ta postava ima.končno in določno urediti način priprave mladeničev, preden jih zadene prava vojniška služba. Leto, s katerim se' ta priprava začne, bo 16. leto.
JL
„Slovenisehe Kriegs- und , Soldaten-Lfie der”.
Sestavitelj te razkošno-umetniško opremljene knjige je dvorni tajnik dr. Rudolf pl. Andrejka, sin Jerneja pl, Andrejka, ki nam je spisali „'Slovenske fante v Bosni in Hercegovini 1878.“ Kakšen namen je imel s knjigo, nam pove v uvodu: „Da sem zbral te dolgo pred sedanjo vojsko nastale vojne in vojaške pesmi, me je vodila le želja, pokazati svetu, kako sta se med slovenskim narodom v teku stoletij razvili po de'd o'v an a zvestoba do d in a s t i j e in 1 j u b e z e n do domovine v o r g a n i č n i harmoniji in kako tvorita trden temelj narodni kulturi. Vi sedahjem svetovnem požaru sta prestali svojo ognjeno preskušnjo.“ Dr. Andrejka je storil vse, da se mu izpolni želja in ako se ne izpolni, ne bo krivda na njegovi strani. Kdorkoli je dobre volje, bo rad priznal, da je ravno slovenska narodna kultura, v svojem bistvu verna, narodna, domoljubna in dinastična, ustvarila na bojiščih one velikane v junaštvu in požrtvovalnosti, katere občuduje ves svet, v kolikor ni zloben ali nam sovražen.
Dr. Andrejka je prevedel v nemščino in sprejel v svojo zbirko naše najlepše umetne in narodne vojne in vojaške pesmi. Med pesniki, kojih pesmi so za zbirko prevedeni, so sprejeti Vodnik, Prešeren, Koseski, Gregorčič, Aškerc, J enko, Maister, Ob koncu zbirke se nahajajo slovstvene opombe, ki jih ie prirejdil ljubljanski profesor Ivan Grafenauer in \ katerih je podal kratke življenjepise omenjenih pes-nikov-
Nenavadno krasne in vendar popolnoma nano dno-slovenske so ilustracije, ki so pridjane malodane vsaki pesmi. Kot naslovna slika se nap predstavlja podoba našega presvitlega vladarja v okviru, okrašenem s slovenskimi in domoljubnimi motivi. Cesarju se klanjata slovenski dečko z mečem in slovenska mladenka s pušeljcem, pod njima stojijo besede iz cesarske pesmi:	Naša vojska iz viharja — prišla še
brez slave ni.
Za cesarjevo sliko se nahaja slika vrhovnega poveljnika čet, ki se vojskujejo proti zgodovinskim neprijateljem Slovencev, nadvojvoda Evgena. V ozadju goriške gore, med njimi se vije bistra hči naših planin, od junaške krvi ordečela Soča.
Krasna je tudi ilustracija za pesem „Soča.“ — Gregorčič in Boroevič zreta s skrbnim pogledom v zelCno-modre valove Soče in ji naročata.:
Narasti, vskipi v tok strašan!
Ne stiskaj v meje se bregov,.
Ker ta postava pomeni neko večje podržavljenje mladine (dozdaj je bilo to, v kolikor je bila mladina vezana na državne šole in za fante še posebej, 3-letna vojaška služba), bo gotovo po vojni o njej dovolj razgovora.
Puščam pri tej priliki socialno, versko in otič-no-nravno vzgojno plat v nemar in seznanjam samo s tehničnim načinom vojaške priprave. Da bo naš avstrijski pripravljalni sistem jasnejši, naj sledi tudi seznam o švicarskem.
Za nas in tudi za Nemčijo je nameravana priprava nekaj novega, četudi zdaj med vojno že deloma obstoji, vsaj po srednjih šolah. Sicer so bila telovadna društva, razširjena po vsej drža/i, tudi priprava za vojno, toda ta priprava je bila prostovoljna. Nova bo od dosedanje toliko različna, da bo prisilna in da bo smotrno merila na vojaštvo.
Kaj je v smislu vlade vojaška priprava? Odlok pruskega vojnega ministrstva, z dne 25. novembra 1914, Štev, 3019-8 14 ki., pravi: „Vojaška priprava mladeničev je neposredna predšola za vojno na suhem in na morju,“ — © tem stavkom se ujema odlok avstrijskega naučnega ministrstva z dne 2. jun, 1915, št. 533-k. A, M.
V smislu tega odloka in navodil vojnega ministrstva je spisal stotnik Oskar Jory „Krajevnostne vaje. Vojaška mladinska knjiga.“* Knjiga je potrjena in priporočena od c. kr. domobranskega in naučnega ministrstva. Pove torej verodostojno tehnično pot, katero naj hodi vojaška priprava mladeničev*
Joryjeva knjiga je namenjena za enkrat srednjim šolam, gimnazijam, realkam, učiteljiščem, ker po deželi, po občinah in društvih manjka, vežbianih moči. Vaje naj se ond,i vršijo v obliki vojaških iger, zlasti takih. dp. se seznanijo udeleženci s krajevnostjo, z lego in značajem tal, „Zlasti skrbno je skrbeti“, pravi navedeni odlok c. kr. naučnega ministrsb va, „za pravilno in zadostno nego mladinskih iger.
* Geländeübungen. Ein militärisches Jugendbuch. Wien 1915.
srdita čez branove stopi
ter tujce, z e m 1 j e-1 a Č n e, v t o p I
na dno razpenjenih valov!
Dr. Andrejka je te verze prestavil:
Schivili an zur furchtbar macht’gen Flut! Verlass der Ufer engen Schlund und trotzend allen Widerständen laß fremde Ländergier verenden in deiner Tiefen tiefstem Grund!
Ilustracije so ustvarili sami slovenski umetniki, kakor:	profesor Anton Koželj, Maksim Gaspari
in drugi. Torej je tudi v tem oziru umetnost v knd-gi pristno slovenska.
Ime dr. Andrejke kot presta,vljatelja slovenskih pesmi v nemščino je znano, in da so jiesmi v teple zbirki posebno skrbno prevedene, je vsled velevažne-ga namena knjige in resnobe prevajalčeve Za nas le samoumevno. Le nekaj primer! Ker živi pesnik Vo-janov kot stotnik Rudolf Maister sedaj med nami v Mariboru, za to postavimo semkaj začetek njegove ljubke pesmi „Rožmarin“:
Es Müht ein Rosmarin der Maid, o Rosmarin so grün, nie sahst du in den Landen weit je-schöneren erblühn:
riimmttot
(krajinskih), pri katerih naj prvačijo vojaške oblike. Čeprav Še ni obvezno predpisano“, nadaljuje odlok, „da se morajo učenci udeleževati teh iger, mora vendar vse učiteljstvo kar najodločneje pritiskati, da se učenci, posebno oni iz višjih razredov, brez tehtnih razlogov ne oktegnejo tem vajam. Ce je potrebno, naj učiteljstvo pouči tudi stariše o vredfnosti teh vaj za telesni razvoj mladeničev in jih nagne, naj vplivajo že doma, da se mladeniči udeležujejo te vrste vaj, ki jih šola prireja, in izletov, ki služijo takim namenom. Naj jim govore o koristi take vojaške priprave za slučaj, da jih čaka pozneje obvezna vojna dolžnost, ker bodo y mnogih ozirih lažje služili usposobljeni mladeniči in bodo, oproščeni nižjih opravkov, hitreje dosegli podčastniške šarže ter se tudi sicer mogli poslužiti ugodnosti § 48 brambnega zakona zavoljo predizobrazbe v vojaških vajah in v streljanju.
Da bo mogoče v svrho vojaške priprave katr se da veliko gojiti zlasti važne krajinske igre, ne bode odveč, ako ijnajo učenci poleg dveh (dosedanjih šole-prostih popoldnevov, ki sta določena! v to, še en cel dan v mesecu prosto, ki ga je pojrabiti za večje vaje te vrste. Te vojaške vaje naj vedno bolj zadovoljujejo zahteve in naj jih vadijo v večjem obsegu. Koder okolnosti dopuščajo, naj združujejo učence enake sia-rosti, namreč one od 16. do 18, leta skupno iz večih učnih zavodov tistega kraja k skupnim igram in pohodom.
Vaje naj raisto po starosti in vsebujejo vojaške redovne (vežbalne) vaje, hodne vaje m vaje, ki so v-peljane za vojno službo v stezoslednem koru in podobno. Pri tem je vpoštevati „pravila“', ki jih je določilo o. kr. domobransko ministrstvo za vojaško pripravo mladine.“
Tako odlok naučnega ministrstva. Naj slede tu doslovno tehnična pravila.
Pravila za vojaško pripravo mladeničev.
I.	Vežbanje.
a)	Vežbanje moža posamič in v vrsti.
Stoja moža: Po-zor! Od-morl
Nastop v red, razdalja, smer, razstop, razmak,
stik.
Desno (levo) čelom!
Desno (levo) kreni! Premo glej!
O-brat! (Celom zad!) Poklek! Na tla! Vstani! Vod v koraku (115 korakov na minuto) in v hitrem koraku (160 korakov na minuto). Čelni hod reda in hod v stran. Vadi naj se pogosto čelni hod z označbo oddaljenih ravnil in ob prenosu ravnave na sredo reda, tudi križem na težavnih tleh in na daljave.
Stoj!
Poklek! Na tla! O-brat! (Celom zad, spred!) med hodom.
Razmak in stik med hodom.
Desno (levo) zad! med hodom.
O blühe, blühe, Rosmarin, trag deinen Dult durchs Dorf!
Zum Fenster kommt ein schmucker Bub:
„.'Muß in den Krieg hinaus, gib mir von deinem Rosmarin, zum, Abschied einen Strauß.
Er wird mich in der heißen Schlacht an dich erinnern treu.“
Das Mägdlein sich im Fenster neigt, bricht ab ein junges Reis und steckt es ihrem Jungen an, wohl unter iThränen heiß:
„iNimms’s Rosmapinchen, liebster Bub! ich hab dich ja so lieb.“
Nemške besede, a nežna miloba», globoka srčnost je vendar le slovenska!
Tudi prest iva narodnih pesmi se je posrečila. Pesem ..Ena ptičca priletela“ se v prevodu začenja:
Kam ein Vögelein von ferne ; setzt auf’s Dach sich der Kaserne, und sein Trillern, sein Gesang h;n zu den Soldaten drang.
„Oj ta vojaški boben“ se glasi:
O die Soldatentrommel hat eine tiefe Stimm’, sie wird ins Grab mir tönen, wenn ich gestorben bin.
Nekateri verzi iz „Radeckega“:
Radetzky ist ein feiner Herr, zu siegen das versteht nur er.
Levo (desno) Čelom!
Levo (desno) — upostaviti!
Desno (levo) zavij! Premo! med hodom.
Desno (levo) stopaj,! na mestu in med hodom.
Tvorila in premik rojne črte iz mesta in med hodom. Hodna razdalja vedno najmanj dva koraka. Kadar obstane rojna črta, vedno spretno izrabiti vse vrste kritij (prsoibran, sip, zid, jarek, naravino bočje tal in globeli i. dr.). Plazenje rojne črte naprej.
Rojno črto je napraviti vedno v hitrem koraku. Premik rojne črte bodi vedno na1 živahen način.
b)	Vežba voja.
Razvrstitev voja (razdalja redov 120 cm).
Razdelitev voja v roje.
Nastop! V roj! Nastop!
Razvoj v vseh telesnih legah in z izrabo priročnih kritij.
Razmak v en red in razmaknjeno črto na mestu. za kritji in med hodom.
Na tla! Poklek! Vstani! O-brat! na mestu in med hodom.
D)vP(četvero)stop desno (levo)! čelom zad! na mestu in med hodom.
Levo (desno) čelom!
V	dvostop!
V	četverostop1!
V	enostop! Le pred premikom.
Dvo:(četvero)stop — stopaj!
Čelni hodi in zavoji kot pri redu.
Desno (levo) stopaj! pri dvo- in četverostopu na mestu in med hodom.
Tvorba rojne vrste iz vseh položajev in v vse smeri na mestu in med hodom.
Premik rojne črte na velike daljave, ki obdrži tudi čez težavna tla določeno ravnilo, po katerem u-ravnava. vedno sredina.
Priporoča se tudi, seznaniti udeležence z znamenji, ki jih za pehoto označuje vežbovjnikova točka 23 in včasih voditi oddelke le s temi znamenji.
II. Hodne in bojne vaje.
Enostavne hodne vaje, po katerih naj zraste hodna sposobnost, brez in z obremenjen jem:. (Breme bodi sorazmerno fizični moči posameznika.)
Ravnava hodne brzine na raznih tleh '(terenu).
Zmagovanje zaprek v hodni četi.
Vaje v hodu, združene s poročevalkami vajami in ob hodu varovalna služba (opazovanje, poročanje, posredovanje poročil in kratkih povelj). Sempatja» se naj napravi rojna črta in se vadi v premiku na velike daljave.
Varovalna služba med odmorom (straže in glavne straže).
Vaje v določevanju kraja in časa. Orijeptiran-je podnevi (kako visoko je solnce) in ponoči (severnica). Vporaba krajevnih in časovnih ločil, n. pr. ure, kompasa, mahovne strani dreves in drugo.
Prežne vaje (z vidom in sluhom).
Cenitev razda Uje do 800 korakov (vp oštevaj« razne svetlobne in vremenske vplive) napram posameznim osebam (predmetom) in pri dovršenejši vaji tudi napram rojnim skupinam.
Vse vaje se dajo lahko urediti tako, da nastopajo hkrati nasprotniki/
III.	Teoretični pouk,
Prva pomoč ponesrečencem, in ranjencem.
Glede zdravja: Kako je ravnati ob veliki vročini in mrazu, škodljivost vživanja slabe vode in preveč alkohola. Nega telesa, zlasti nog. Glede zdravja, ob hoji.“
To je tehnična razvrstitev vojaškje priprave, ki naj vsposablja avstrijske mladeniče od 16. do pravega vojaškega leta za vojniško službo. Po tej razvrstitvi poučuje tudi stotnik Oskar Jory. Večino teh-1« vaj bo mogoče vaditi le na prostem. Pametno vadeno bodo vsekako razvijale telo, utrjevale mišičevje ter ostrile čute. Samo za proste dneve bo šla trda.
„Mladost.1“ A. Komljapoc.
Gospodarski izgled v bo-
doSnost.
Ublažen je političnih in narodnih nasprotstev nam daje upanje, da, se tudi gospodarski razvoj po-" speši. Pomisliti je treba, da so ravno brezplodni politični boji ovirali v največji meri, da se gospodarstvo ni moglo povspeti do tiste višine, kakor v drugih državah. Zlasti velja to za kmetijstvo, ki potrebuj© intenzivnejšega obdelovanja,. Ako primerjamo povprečni donos pšenice na obdelanem enem hektarju v letih 1908 do 1912, vidimo naslednje: na Ogrskem znaša donos 12.4, na Avstrijskem 13.6, vi Nemčiji 20.7, na Angleškem 21.4, v Belgiji 24,5, Res je, da treba pri nas vpoštevati klimatične razmere, toda so drugi faktorji, ki zmanjšujejo donosnost; našega zemljišča. Pomanjkanje kmetijskih strojev, nezadostna izobrazi ba naših poljedelcev, premajhna poraba umetnih gnojil, pomanjkanje cenega kredita ih posebnost' v razdelitvi zemljišč so glavni vzroki manjše donosnosti. Treba bo tudi več investirati v kmetijstvo, kar ne bo brez vspeha, kajti računati moramo^ da bodo visoke žitne cene še delj časa, vladale.	' ;
Industrija se je med vojno znatno razvila in o-krepila, kar nam kažejo že znatna zvišanja glavnice industrijskih družb,, Zato bo pa tudi zmožna,, da se bo po končani vojni lahko kosala z industrijami drugih držav in da si zopet pridobi ona odjemališča, ki jih je vsled vojne izgubila!. Kajpada ne pojde tako gladko, ker se ne bodo mogle dobiti surovine iz inozemstva, kar se tiče onih industrij, ki so na te surovine navezane. Toda. ona podjetja, — in ta so se sedaj med vojno jako pomnožila -r ki so neodvisna glede tvarine, Id jo obdelujejo, bodo svojo delazmož-j nost takoj po končani vojni v polni meri izkoriščala.
Radetzky reitet uns voran, er führt uns junge Burschen an.
Radetzky reitet auf dem Pferd,
hält in der Hand das scharfe Schwert.
Dobro delo je storil dr. Anfdrejka slovenskemu narodu, to dobro delo je tudi dobro izvršil.
Knjiga se dobiva v vseh slovenskih knjigar-nah* Cena nam ni znana.
+ Poročnik Julf! 'Friedl,
Na južnozahoctnem bojišču je padel, zadet od drobca granate v glavo, v starosti 22 let, c, kr. domobranski poročnik v r. Julij Friedl, učitelj v Slivnici pri Mariboru, sin pri Sv. Barbari v Halozah u-mrlega učitelja Franca Friedl. .Odlikovan je bil za hrabrost pred sovražnikom s srebrno svetinjo 2. razreda in z bronasto. Poln domovinske navdušenosti je odšel vrli in pogumni mlajdenič na bojno polje, kjer se je v raznih bitkah hrabro boril za preljubljenega našega cesarja in za milo domovino, ki jo Je ljubil z dna svoje duše. Naposled pa ga je zadela kruta usoda. Pokojni je bil vesel in vnet učitelj, vrl muzik in pevec ter telovadec, pa tudi pri vseh visoko spoštovan in priljubljen. Tudi dva. brata učitelja se borita za domovino. Raz slivniške šole plapola črna zastar va, Id kliče:	„Za svobodo naroda in domovine go-
reč, padel si v boju kot junak se boreč!“ Slava Tebi mladi slovenski junak! Spavaj mirno, predragi Julij, v častnem svojem grobu in llahlca naj Ti bo tuja zemlja! Vsem, ki smo Te poznali, ostaneš v vo-
dnem spominu. Bila je pač božja volja tako in njej s© moramo podvreči. To naj bo tolažba v veliki bolesti Tvoji blagi, skrbni materi, sestri in bratoma in vsem. Tvojim sorodnikom, prijateljem in znancem.
Hvaležni učenci svojemu učitelju.
Kmečko dekle iz Slivnice, učenka padlega slovenskega junaka, je napisala poročniku Friedlu v spomin sledeče vrstice:
Prišla je tužna vest z italijanskega bojišča, da smo izgubili priljubljenega in blagega učitelja Julija Friedl. Zadela ga je sovražna granata. Učenci slivniške šole smo zaplakali ob tej grozni novici, kajti Tebe, dragi učitelj, ne pozabimo nikoli. Bil je v cvetu svojo mladosti in mlad je umrl junaške smrti za domovino, ki jo je tako neizrečeno ljubil. Pokojnik je bil izvrsten učitelj in izboren pevec. Ko je^ začel tukaj v Slivnici učiteljevati, se je takoj priljubil vsem učencem. Bil je mil, strog in do skrajnosti dober. Za njim žaluje dobra mamica, ki ga je zelo ljubila in ki bi ji bil krepka opora na stare dni. Bil je že poročnik in pa njegovih prsih se je svetila srebrna kolajna. Koliko nad in načrtov je šlo s Teboj v grob, mili naš gospod učitelj! Ne veš, s kakšno nestrpnostjo smo Te pričakovali, da nas še prideš nazaj poučevat. Pa ljubi Bog je ukrenil drugače. Pri Očetu nebeškem dobiš zasluženo plačilo za Tvoj požrtvovalni trud, ld si ga imel s svojimi učenci. Tvoj duK pa bo živel vedno med Tvojimi hvaležnimi, v poduk izročenimi otroci. Vedno se Te bomo spominjali v gorečih molitvah. Spavaj sladko v tuji zemlji! Upamo, da se snidemo nad zvezdami!
Zato bodo, pa tudi lahko konkurirala z onimi deželami, ki so navezana, na morja in ki bodo vsled pomanjkanja ladij le v mali meri mogla izvrševali izvažanje svojih izdelkov. Gospodarske konference sovražnih- nam držav, ki imajo namen, popolnoma izolirati osrednji državi, ne smejo in ne morejo vplivati na nas, ker končno je vsaka država v gospodarskem oziru kolikor toliko odvisna od sosedne države. Državne finance se morajo ustaliti, o tem ni govora. A ie se zgodi s tem, da se otvorijo novif dohodni viri in pa da se uvede varčevanje z gotovimi izdatki. Nič nam pa n« more omajati nade, da bomo, kakor na vojnem tako tudi na gospodarskem polju vspevali in da najdemo dobro rešitev sedanjega zamotanega položaja..
„Slovenski Trgovski Vestnik.”
Rusko bojišče.
Velikanska, je borba, ki divja na ruski fronti od Karpatov na rumunsko-bukovinski meji in do Dvine na severu. Na treh točkah so sedaj v teku izredno hudi boji:	v Galiciji pri prelazu Jab-
Ionica in zahodno B u č a c a, vVoliniji ob Stohodu in na severu pri železniškem križišču B a r a n o V S č i. Pri Jablonici se bije boj za ruski prehod na Ogrsko. V skalnatih karpatskih soteskah se naši krepko ustavljajo ruski premoči. V Bukovini in zahodno od Kolomeje nobenih posebnih dogodkov. Dne 12. julija so Rusi pričeli hudo napadali tudi naše postojanke zahodno od Bučaea. Kjer so v-drli v naše jarke, so bili s krvjavimi izgubami zopet vrženi nazaj. Ob Stohodu se je ruska sila nekoliko ustavila. Očividno je rusko armadno vodstvo odredilo na tej fronti odmor, da se pokopljejo številni ruski mrliči. Na severu so pri mestu Baranoviči vrgli Rusi proti armadi bavarskega princip Leopolda nič manj nego deset armadnih zborov, to je približno pol milijona ljudi. Torej ruska ofenziva tudi na severni strani Pripjet-močvirja. Nekatere vesti trdijo, da je načrt sedanje ruske ofenzive izdelal generalisim ve • liki knez Nikolaj Nikolajevič. General Brusilov samo izvršuje povelja, velikega kneza.
Dogodki na ruskem bojišču.
Dne 9. julija: V Bukovini in Galiciji mirno, V Voliniji se izjalovili sovražnikovi sunki zahodno in jugozahodno od Lucka.
Dne 10. julija: V Bukovini nobenih posebnih dogodkov. Pri kraju Zabie ob reki Ceremoš odbili ruske sunke. Hudi boji z menjajočimi vspehi ob Stohodu.
Dne 11. julija: Južno od Mikuličina yga-lišM Karpati) so naši na višini Hordie odbili sedem ruskih sunkov. Pri kraju Janovka ob Stohodu uničili ruske oddelke, ki so prekoračili reko. Ne en mož se ni vrnil na južni breg. Ob Stohodu v dveli dneh vjeli čez 2000 Rusov. Bitka ob Stohodu se nadaljuje z vso ljutostjo.
Od Rige oj Karpatov
Budimpeštanski list „Est Ujsag“ piše: Iz priprav je sklepati, da se bo vršila na ruski fronti od Rige do Karpatov ena sama velikanska bitka. Fronta med Rigo in Dvinskem se nahaja v težkem artilerijskem ognju. Pri Smorgonu in Molotohnu so hude borbe v polnem teku. Na bojni črti v Voliniji postajajo boji vsak dan hujši.
Bitka pri preiazu Jabloniea.
Na južnem krilu gališfcega bojišča silijo Rusi ob reki Prut južno od vasi Mikuličin proti karpatskemu prelazu Jablonica. Na tem prostoru, to je na pobočju galiških Karpatov, se je razvila huda bitka-Dočim so čete generala Lešickiega začetkoma prodirale le polagoma mimo Mikuličina proti Ogrski, je rusko armadno nIstvo dne 11. julija; "na/ vzhodni strani Pruta plosi alo močne čete proti 'Jablonici, Gorski greben Laszniov z višino Hordie, za katero se sedaj vrši vroč boj, se povspne čez 1400 m visoko in je mestoma zelo strm, Dosedaj so se še vsi ruski poizkusi, priti v posest te višine, izjalovili. Naši krepko branijo svoje postojanke, Sedem ljutih sovražnih napadov je dosedaj popolnoma ponesrečilo. — Pot na Ogrsko je za Ruse silno draga.
Bitka ob Stohodu.
Bitka, ki se sedaj bije ob reki Stohod v Voliniji, je ena naikrjviavejših bitk, ki so se dosedaj odigravale na ruski fronti. *Na obeh straneh se bijejo na življenje in smrt. Rusi predobro poznajo važnost fronte ob Stohodu. Ce se jim posreči polisciti našo armado dalje proti zahodu, je ogrožena cela
vrsta važnih postojank, n. pr. : Kovel, Brest-L.tovsk, Pinsk, Holm in Lvov. Rusi so vrgli v ta prostor veliko število rezerv. Ruska napadalna infanterijska armada šteje pet armadnih zborov. Na njenem severnem krilu pa so zbrane velike čete kozakov. Naše čete se borijo z brezprimerno hrabrostjo, da pre-prečij orusko prodiranje.
Dva ruska armadna zbora uničena.
Vjet ruski zrakoplovne pripoveduje, da sta v prostoru pri Lucku bila v zadnjih bojih po strašnem artilerijskem ognju in ognju strojnih pušk uničena kar dva ruska armadna zbora. Kar ni bilo poman-drano v ognju, je bilo uničeno v bajonetnem jurišu in ročnem metežu.
Ofenziva generala Kuropatklna.
Kakor se poročat, iz Ženeve, je general Kuro patklin dobil ukaz, naj nemudoma prične ofenzivo proti Bairanovičem. Glavno skrb četverozveze tvori preprečenje izmenjave nemških čet na posameznih odsekih zapadne fronte, 'da sovražnik ne bi mogel pričeti večje protiofenzive,
YTeliki knez Nikolajevič.
Tz poročil petrograjskih listov je posneti, da i-ma vrhovno vodstvo ruske napadalne armade zopet generalisim veliki knez X'kolaj Nikolajevič; Brusilov je podrejen velikemu knezu. V Bukovini in pri Kolomeji poveljuje general LeSicky, ob 'Strypi general Serb atov, general Kaladin pri Lucku, general Saharov pa severno od Lucka. Ruskim četam proti nemški črti poveljuje general Kuropafkin.
Nova razvrstitev ruskih čet.
Iz vojnega poročevalnega stana se poroča: V štiritedenski ofenzivi so imeli Rusi na južni fronti tako ogromne izgube, da njihova napadalna sila na 820 km dolgi fronti med gornjim tokom Stohoda in Mikuličinom vidno pojema, tako, da bodo v kratkem ustavili svoje napade. V tem odmoru se bodo vršila nova razvrščanja ruskih čet in biodo tudi pritegnili novih ojačenj, baje 13 novih divizij, ki so že na potu na fronto*
Velika ruska vojna posvetovanja.
Ruski car je odpotoval v glavni stan, kjer se bodo vršila velika vojna, posvetovanja* katerih se bodo vdeležili vsi armadni poveljniki in cela vrsta visokih ruskih generalov. Posvetovanju bo predsedoval ruski car. Po končanem posvetovanju se pa bo vršila» konferenca zastopnikov četverosporazumovih držav, Francijo bo zastopal namesto obolelega generala Pana visok častnik iz generalnega štaba, la je že odpotoval v Rusijo.
Italijansko bojišče.
Dočim s soške fronte ni zadnje dni skoro nobenih poročil, prihajajo z naše južnotirolske fronte vesti o izredno srditih borbah, ki so se razvile med A-dižo in Brento. Posebno v prostoru južno od Sugan-sfce doline napada sovražnik z veliko ljutostjo. Glavna tarča italijanskih napadov so gore: Monte Zebio, Monte Interrotto in Monte Rasta na severni strani Asiaga. Tudi v dolini Posine in na gori Pasubio se vrše živahni boji. Zanimivo je, da zbeži zadnji čas mnogo Italijanov prostovoljno v naše vjetništvo.
Dogodki na italijanskem bojišču.
Dne 9. julija:	Med Brento in Adižo ljuti
boji. Močne sile alpincev napadle večkrat naše črte južnovzhodno od gore Cima Dieci (severno od Asiaca). V obrambi so seJzrodno postavili Slovenci in H rvati. Polka št. 17 In 70 sta odbila vse italijanske napade. 800 mrtvih Italijanov je ležalo pred našimi jarki. V dolini Vaiarsa v boju za goro Monte Corno, ki je opetovano menjala svoje gospodarje, vjeli 455 Italijanov. ; Križarka „Novara“ potopila v spodnji Ailriji 4 angleške parnike
Dne 10. julija: Na fronti nobenih važnih bojev. Naša pomorska letala .so vrgla veliko bomb na vojaške napraive in kolodvor v mestu Latisana na ■Laškem, Bombe so povzročile velike požare.
Dne 1 1. j u 1 i j a: Južnovzhodno od Sugans-ke doline naši odbili močen napad na goro Monte Rasta. Sovražna infanterija je bila na golem prostoru prisiljena se vleči na tla in je bila po našem ognju skoro popolnoma uničena. Padlo je do 1000 mož, — Naš letalec je metal na orožarno v Speeiji bombe in se je srečno vrnil. Drugi letalci pa so vspešno metali bombe na mesto Ravena. — Tri sovražni rušilci so z malim vspiehom obstreljevali mesto Poreč v Istri
Slovenci in Hrvatje v bojih južno Su ganske doline.
Iz vojnoporočevalskega. stana se 10. julija poroča: Italijani napadajo sedaj v glavnem naše gor-
ske posto,anke južnovzhodno Cima Dieci .in gore Zebio, kjer poskušajo predreti ob močni podpori artilerije. V ljutih bojih, v katerih so postojanke ostale v naši posesti, so se odlikovali posebno Slovenci in Hrvatje v besnečem spopadu. Pred našimi postojankami leži skoro 800 trupel v bližinskem boju padlih I-talijanov. Južno je italijanska infante rij a brezvspeš-no jurišala proti liribu Interrotto* Začasno se je bilo posrečile italijanskim oddelkom, da so zasedli hrib Corno severnozapadno Pasubija. Protinapad deželnih strelcev jih je vrgel nazaj čez pobočje.
30.000 Italijanov padlo.
V	času od 27. junija do 10. julija, kar se vrši na južno-tirolski fronti italijanska ofenziva, so Lahi izgubili, kakor zatrjujejo nevtralna poročila, čez 3® tisoč mrtvih in ranjenih. Posebno veliko so Italijani izgubili častnikov. Do 2. julija se je število padlih zvišalo na 6 generalov, 77 polkovnikov in podpolkovnikov, 125 majorjev, 600 kapitanov, 586 nadporočnikov in 2121 poročnikov. Italijanska napadalna armada v odseku med S u gansko dolino in mestom Asia,-go, kjer Italijani napadajo z največjo silo, znaša 5 do 6 armadnih zborov.
Izdajalec vjet.
V	zadnjih bojih med Brento in Adižo so naše čete vjele bivšega tridentinskega državfnega in deželnega poslanca dr. Cezarja Battisti*, ki je pred izbruhom vojske utekel v Italijo. Sedaj je poveljeval kot stotnik italijanskim alpincem. Battistija so zaprli v trdnjavi Trident, kjer Ho prišel pred. vojno sodišče.
Dogodki na morju.
Dne 10* julija zjutraj zarana je trčila naša križarka „Novara“ v Otrantski morski ožini v Jadranskem morju na skupino peterih oboroženih angleških parnikov, katere je s topovskimi streli potopila. Od posadke je bilo rešenih 9 angleških pomorščakov.
Dne 11. julija zjutraj so pripluli trije italijanski rušilci pred Poreč in so oddali nekaj strelov na mesto. Poškodovani sta bili dve zasebni hiši in stolp poslopja deželne zbornice. Ranjen ni bil nihče. Naše obrambne baterije so sovražne ladje takoj pregnale.
Italijani proti Angležem.
V	italijanskem senatu se ponavljajo napadi zoper Angleže. Italijane najbolj jezi, da smatrajo Angleži Italijo kot revno deželo in pripisujejo samim sebi, da so storili Italijanom že mnogo uslug. Zaradi takih enakih angleških trditev je senator ’Marconi v seji italijanskega senata očitno napadel Angleže. Marconiju so mnogi senatorji živahno pritrjevali.
Francosko bojišče.
Na celi fronti živahni artilerijski boji. Pri Belloy— Soyecourtu južno od reke Somme so Mii Francozi lrudo poraženi. Severno od reke Somme pri Con-tal-Maisonu so dosegli Angleži nekaj delnih vspehov* Ob reki Mozi siloviti francoski napadi. Nemci so se približali dvema verdupskima notranjima utrdbama Somdlle in Lauffe.
Francoski poraz oh Sommi.
Dne 10, julija so napravili Francozi z ogromnimi močmi velikopotezen napad na nemške postojanke južno od reke Somme na črti Belloy—Soyecourt. Francoski napad ni bil samo gladko odbit, marveč so Nemci s protinapadom prizadjali Francozom hud poraz. Na stotine mrtvih Francozov je pokrivalo bojišče, več sto jih je pa Mio vjetih.
Zakaj jo francosko junaštvo pred, Verdunom brezprimerno?
Zastopnik angleškega časopisja v francoskem glavnem stanu piše:	Da je francosko junaštvo pred
Verdunom brezprimerno, more razumeti samo tisti, komur je znana moč nemške'artilerije pred Verdunom. Moč nemške artilerije pred Verdunom nima primere v tej svetovni vojski in proti taki artileriji s© borijo Francozi že več kakor 4 mesece.
Od sovražnika priznana viteška hrabrost.
Znani nemški zrakoplovec nadporočnik Immel-mann je padel dne 18. junijja v zračnem boju med oddelkom angleških in nemških letal. Immelmann se sme ponašali, da je v sedanji svetovni vojski sestrelil in vničil največje število sovrajžnili letal, 17 po številu. V boju z 18 angleškim letalom ga j© pa, zadela v glavo sovražna krogla in Immelmann je padel mrtev na zemljo. Dne 30. junija je priplul angleški zrakoplov nad grajščino F., kjer je pokopan Immelmann. Sovražni zrakoplov je vrgel nad grajščino pločevinasto posodo, v kateri se je nahajal venec it
svežih cvetlic s črnim frakom. V posodi je bilo pismo sledeče vsebine: Vrženo na zemljo dne 80. jumia nad graj sein o F. za nadporočnika Immebnanna, u mrlega v zračnem boju dne 18. junija. V spomin viteškemu in hrabremu sovražniku. Od vojskujočega se oddelka zračnih letal.
Pred Solunom.
Pred Solunom, t. j. južno od Dojranskega jezera in pokrajini Kilindir, manjše praske in boji s topovi. Francozi in Angleži z vžigalnimi bombami u-ničujejo macedonskemu prebivalstvu spravljeno zite.
Bolgarsko uradno poročilo.
Sofija, 11. julija.
Bolgarski generalni štab razglaša:	Na maee-
donski fronti nikake spremembe. Slab artilerijski o-genj na obeh straneh in pogosti spopaidi patrulj se nadaljujejo. Dne 9. julija je skušal francoski oddelek napasti opazovalno stražo južno od Dojranskega jezera. Straža je sovražnika z bližine napadla s srditim puškinim ognjem in metanjem ročnih granat ter ga je prisilila, da se je moral v neredu umakniti. Sovražnik je zapustil štiri mrtve in več vojnega gradiva.
Sovražnik se silno trudi, da bi uničil sadove pridnega dela mirnih prebivalcev v spodnjem delu doline Mesta. Letalci mečejo Vsak dan na požeto žilo vžigalne bombe, ki povzročajo požare. Od bolgarske sirani se je vse potrebno storilo, da sovražne vžigalne bombe ne bodo imele vspeha. Bolgarski letalci se pridno gibljejo ter izvršujejo poizvedovalno službo.
Turška bojišča.
Iz Carigrada poročajo, da so pričeli Turki na celi front iofenzivo proti Rusom. S kakim vspehom, še sedaj ni znano. Pri Bagdadu v Perziji so se Rusi umaknili za 130 km.
Grčija.
Volitve na Grškem.
Švicarski; listi javljajo:	Venizelosova, Strapka
je sklenila, da postavi kandidate v vseh grških okrajih. Venizelos sam bo kandidiral v devetih okrajih. Poroča se, da se je na ustanovnem zborovanju Veni-zelosove stranke konstatiralo, da se je število članov znižalo skoraj za polovico.
Pod vodo v Ameriko.
V nedeljo, dne 9. julija, je priplul v pristanišče Baltimore v Severni Ameriki nemški trgovski podmorski čoln ..Deutschland.“ Pripeljal je dragoceni tovor barvil. 20 milj od obrežja so ga zasledovale angleške in francoske križarke, rajdi tega se je njegov dohod malo zakasnil. Nova trgovska ladja, je velika posebnost, ki vzbuja po celem svetu izvanredno zanimanje. Čoln je dolg 315, širok 30 čevljev. Posadka, ki je oblečena v uniformo nemške trgovske mornarice, šteje 30 mož. Ladja je prepotovala 400 milj čez o-cean. Kadar so na čolnu slutili, da se nahajajo kje v bližini sovražne bojne lajdje, je plul čoln pod vodo. Skupno je prevozil čoln pod vodo 90 morskih milj. Bremen je zapustil sredi meseca junija. Blago, ki ga je vozil, je nepokvarjeno. V Baltimoru bo naložil niklja in gumija. Na čolnu je prostora za, 750 ton,, Kebaj bo „Deutschland“ odplula iz Baltimora, še ni določeno. Gotovo bodo naperile angleške in francoske bojne ladje velik lov na predrzno ladjico, ki je predrla angleško blokado. V Ameriki se sedaj bavijo z vprašanjem, ali se naj smatra „Deutschland“ kot trgovska ali bojna ladja. Ladjo so natančno preiskali. Abo je čoln oborožen kakor druge trgovske ladje v obrambne svrhe in ako obstoja posajbka. iz trgovskih mornarjev, potem ga bo ameriška vlada najbrž smatrala za trgovsko ladjo. Vlada bo končno razsodila na podlagi poročila carinskega urada v Baltimoru in preiskave, ki jo bodo izvršili ameriški mornariški častniki. Dokler se cela zadeva, ne razjasni, ostane čoln pod nadzorstvom. Ameriški politiki se sedaj prepirajo radi vprašanja, ali je sedaj angleška blokada predrta ali ne, Ako se proglasi angleška blokada kot predrta, bo najbrž Amerika zahtevala zopetni prosti promet nevtralnih trgovskih ladij.
Drzni čin nemškega trgovskega podmorskega Čolna je spravil Amerikance po koncu. Od vseh strani vozijo vlaki velike množice ljudi v Baltimore. Mesto je natlačeno polno ljudi. Vse z veliko nestrpnostjo'pričakuje odločitve: ali je „Deutschland“ trgovska 'ali bojna ladja. Kanadska vlada, ki ima skupno koti-trolo Ò izdelovanju, niklja, je dovolila izvoz niklja v Združene države samo pod pogojem, da se od izvä-žanega niklja nič ne odpelje v Nemčijo in Avstrijo. Podmorski čoln „Deutschland“ je v Baltimoru strogo zastražen.
Iz Berolina poročajo, da bbd,o v nemških ladjedelnicah kmalu dogradili večje število trgovskih podmorskih ladij.
C et vero sp «razum ugovarja.
Iz Vašingtona poročajo dne 12. julija, da ste 'Francosko in angleško, poslaništvo pri vladi Združenih držav protestirali proti temu, da bi nemški podmorski čoln „Deutschland“ smatrala, za trgovsko ladjo, ker je po svojem ustroju edino le bojna ladja. Ameriška vlada se še ni odločila.
Rusija-Japan* Amerika- Kitaj,
Pogodba med Rusijo in Japonsko ni vzbudila samo na Angleškem in drugih četvjerosporazumovih deželah velikega in skoro neprijetnega presenečenja, ampak tudi v Ameriki. Združene države' skušajp, kakor poroča list „Central News“ iz Vašingtona, kot protiutež rusko-japonski pogodbi pridobiti Kitajsko za se. Ameriški denarni zavodi hočejo odslej Kitajski preskrbeti izvanredno posojilo.
Politične vesti.
Važne spremembe. „Grazer Volkjsblatt“ z dne
12.	t. m. poroča, da je dosedanji generalni guverner v Srbiji grof pl. Salis-Seewis odpoklican s svojega dosedanjega mesta in je do svoje zopetne službene vpora.be nastopil dopust. Tudi v osebi načelnika našega generalnega štaba se bo baje v bližnjem času zgodila sprememba.
Želja nemškega narodnega sveta na Češkem. V seji nemškega narodnega sveta na Češkem, dne 7. julija.se je v razpravi raznih političnh dnevnih vprašanj omenjalo tudi pomemben pojav v ogrski poslanski zbornici. Izrekla se je nujna želja, da naj pride končno tudi nemška Avstrija do besede in pove na primeren način na merodajnih mestih svoje stališče glede nove uredbe razmer v Avstro-Ogrski.
Tisza na Dunaju. Ministrski predsednik grof Tisza je dne 13. julija odpotoval na Dunaj, kjer bo pri cesarju sprejet v avdijènci, da mu stavi predloge glede nameravane avdijence zaupnikov opozi cije: grofa Julija Andrassyja, grofa Alberta Appo-nyja in Štefana pl. Rakovskega.
Ovire v prizadevanju za zedinjenje čeških strank. Razni češki listi pišejo, da se pogajanja za ustanovitev skupne narodne stranke ne morejo ganiti preko mrtve točke. Ovire izhajajo iz o ebnega častihlepja ljudi, ki bi na vsak način radi igrali vlogo. K temu pišejo listu »Bohemia« iz čeških političnih krogov : Taktika za zedinjenje čeških strank se deli v dve etapi: Prvič gre za to, da se takoimenovane meščanske stranke združijo v novi s ranki, le ta pa naj bi potem stopila z ostalimi češkimi strankami (agrarno, katoliško in socialno demokratično) v enotno polit1 čno zvezo. Glede prvega koraka se med prizadetimi češkimi strankami še vedno vrše pogajanja, kar se pa tiče ustanovit ve druge skupine, je med strankami popoln spo razum.
Drobtinica pravičnosti glede tržaškega šolstva-Tržaški »EdmoAi« pišejo: Z današnjim dnem se je naklonila slovenski stvari v tržaški okolici drobtina pravičnosti. Iznad duri vseh občinskih šol po tržaški okolici so sneli samolaški nadp s in ga nadomestili z dvojezičnim: »Mestna ljudska šola — Civica scuola popolare.« — Merodajnim činiteljem, ki so to odredili, bodi izrečena zahvala. Dodajamo pa še prošnjo, naj bi se istotako izpremeniii tudi zapisniki, tedniki in ostale samolaške tiskovine; zlasti pa tudi šolska izpričevala, ki nosijo učenčev ezik še le na drugem mestu. Ko smo prejeli to mrvico pravičnosti, se nam vzbujajo g enki spomini iz nedavne prošlosti, ko so slovenski otroci pod raznimi vplivi izvestnih činiteljev prehajali v italijanske oddelke. Kako neki je sedaj pri srcu nekemu voditelju, ki je tik pred izbruhom vojne zagrozil neki uč teljici z »raportom«, ker se je drznila na konferenci staviti predlog, naj bi se slovensko učiteljstvo smelo vendar slovenski razgovarjati med seboj, oziroma razpravljati o raznih šolskih stvareh!!«
Odredbe proti sokrivcem sarajevskega umora. Vojaška uprava Srbije razglaša odredbo, s katero se določa, da je premoženje sokrivcev sarajevskega umora zapadlo v prid države. Odredba je stopila v veljavo na dan sarajevskega umora dne 28 junija.
Nova ruska inornarična postaja. Nemški listi j priobčujejo, da je slišati, da je ruska morn&rična po-! staja Ki letin na Murma,tiski obali sedaj dograjeni»,. ] Namestili bodo tu lahke križarke in torpedovke, Ve-1 čina feb je bila-tekom vojske zgrajena na Angleš-1 kem, ki bo poslala v Kildin tudi več podmorskih čol-! nov. Zgradba mornarióne postaje je bila zvezana z znatnimi stroški, ker je bilo treba, veliko razstreljevati. Luka leži v zanožini Kola, je skozi celo leto prosta ledu ter je v neposredni zvezi z murmansko železnico. Lord Kitchener je nameraval pluti do Se-mevade, končne točke murmansko železnice, odkoder bi se bil s to železnico peljal v Petrograd.
Tedenske novice*
Častni kanonik Franc Pintarič f. Pretekli Donde ljek je umrl v Radgoni častni kanonik, okrožni dekan in mestni župnik radgonski, mil. g. Franc Pinterič v visoki starosti 78 let Rajni je bil rojen leta 1838 v Središču, in v mašnika posvečen leta 1858. B I je Slovenec in blagega značaja. Svetila mu večna luč!
Katoličani v Nemčiji. Ker je radi vojske bil nameravani 61. vebki shod katoličanov v Nemčiji nemogoč, se je v Frankobrodu vršilo dne 4. in 5. julija posvetovanje številnih odsekov katoliškega shoda- Zborovanju je predsedoval grof Droste Nastopilo je 12 govornikov.
Nekaj besed h Gregorčičevi »Soči«, Slovenski vojak nam piše z fronte: Krasna Gregorčiče\a pesem »Soči« od leta 1885 je prišla letos že v čudne položaje. Objavljena v nekem moravskem listu, jo je zaplenila pristojna oblast. V dobri m m ki prestavi od dr. Rud, pl. Andrejke jo je graška »Tagespost« nedavno deloma natisnila, s pripombo, da je v resnici preroška. Radoveden sem, v kakšen položaj pride tretjič. Ako bi bil spesnik kak Goethe ali pa drugi dober nemški pesnik, bi ga Nemci gotovo oboževali. Tako bi častilo nemško ljudstvo svoje odlične može! Kaj pa pri nas? Še malo kdo se zmeni za krasne zaklade naših najboljših pesnikov, dokler se res ne pozabijo. To je mnenje priprostega vojaka, kateri na 100 korakov daljave izplačuje s strojno puško italijanskim izdajalcem, kar nam je pred 30 leti prerokoval naš slavni Gregorčič! — V naši podzemski vili sem Vam pred kratkim pridobil 2 naročnika. Za danes srčne vojaške pozdrave! Emeran Stoklas.
Priljubljenost Henrika Sienkiewicza. Veliki poljski pisatelj Henrik Sienkiewicz je pred kratkim obhajat svojo 701etoico Poznanjski nadškof je v po« češčenje Sienkiewicza dal prirediti zbiranje miioda-rov za podporo poljskega prebivalstva v okupiranih delih Poljske in je nabral 250.000 mark.
Katoliška dekliška organizacija. Dne 28. februarja 1916 so zborovale vodnice ženske mladine in njene prijateljice iz nadškofije Monakovo-Freising v Monakovem na Bavarskem. Njih konferenca je sklenila: 1. Zbirati z novo vnemo šoli odrasle deklice. Razlog za to so nove nravne nevarnosti, ker je vojna zrahljala družinsko življenje in ogrožila* vzgojo. Organizacija naj pomaga deklice vzgojiti versko m nravno ter jih navaja, da bodo zvesto izpolnjevale dolžnosti in da se izobrazijo družabno. 2. Organizacija naj pomore, da postanejo izobražene gospodinje, zveste domači hiši, ki znajo misliti družini v korist, zlasti pa jim vcepi dvoje, da bodo znale ceniti devi-štvo, v slučaju zakona pa, da se bodo znale žrtvovati za pravo, žrtev zmožno materinstvo. 3. Trojni vzor naj zrejo vse katoliške žene in device, ki jih kliče čas k delu v katoliških dekliških organizacijah, namreč: vzgojiti rastoči dekliški rod za družino, za cerkev in za domovino, — Tudi iSlovenci bomo morali gledati, da se kmalu iznebimo mrtvila, ki leži nad našimi organizacijami.
Zrelostni izpiti na ženskem učiteljišču Šolskih sester v Mariboru, Pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika g. dvornega svetnika Končnika so se vršili na ženskem učiteljišču šolskih sester v Ma-r.boru zrelostni izpiti od 3. do 5. julija. Vseh 29 maturali tinj je j restalo izoit, II izmed njih z odliko. Odliko so dobile fe-le Slovenke: gjdč, Lizika Broman, Marija Kovačič, Jožica Mlinarič. Fanica Presker in Milka Tominšek.
Odlikovani slovenski štajerski učitelji. Z bronasto kolajno je bil odlikovan praporščak Fr. Luk-nar, učitelj pri Sv. Juriju ob Ščavnici. S srebrno hrabrostno kolajno II. razreda je bil odlikovan padli kajclet Franc Cater, učitelj na Gomilskem, nadalje poročnik Anton Gmajner, učitelj v Pilštanju, poročnik Henrik Klenovšek, učitelj pri N o vi cerkvi ter poročnik Maksimilijan Wndler, učitelj na Laškem.
Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem ima svoj : redni ( XVI.) občni zbor v četrtek, dne 27. j lilija v Gradcu.
Krivo pričanje pred vojaškim sodiščem. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je pretekli torek
nagovarjala babica Barbara Kuttnik iz Slov. Bistrice zaradi hudodelstva krivega pričanja;. V kazenski zadevi proti bivšemu županu v Črešnjevcu, Simonu PušniK je orožništvu in preiskovalnemu sodniku v Slov, Bistrici izpovedala, da je slišala inkriminirane Pušnikove izraze. Pri vojaškem sodišču v Geraden je pa hotela spremeniti svoje izpovedbe na ta 5*aöin, da je skušala spraviti obtoženčeve izraze v drugačno zvezo, Mariborsko okrožno sodišče jo je zaradi krivega pričanja obsodilo na šest tednov težke ječe.
Razpis natečaja za era*.gazane ljudske soie. C. in kr. vojna uprava Črne gore namerava popolniti izpraznjena mesta na osnovnih (ljudskih) črnogorskih šolah z izvrstnimi učitelji in učiteljicami iz avstro ogrske monarhije. Vsi oni ki bi hoteli biti nameščeni na teh šolah kot učitelji (učiteljice), se s tem pozivajo, da kar najprej pošljejo svoje prošnje »C. in kr. vojnemu generalnemu poveljstvu v Crni gori, etapna pošta Cetinje«. — Prošnji, ki naj se predloži predpisanim službenim potom, treba priložiti: 1. Krstni list. 2. Izpričevala izvršenih šol in učnih zavodov. 3. Izpričevala o položenih izpitih. 4. Domovnico. 5. Izpričevalo, s katerim po litična oblast doiičnega bivališča potrjuje, da nini-kakih zaprek, da prositeli (prositeli s ca) stopi v učiteljsko službo pod c in kr. vojno upravo Črne gore. 6. Opis življenja (curriculum vitae). Učitelji bodo dobivali po svoji kvalifikaciji in po letih, ki so jih prebili v učiteljski službi, letno plačilo 1400 kron do 3400 K in po’eg tega stanovanje v naravi ali pa primeren pavšal. One učiteljske osebe, ki bi mogle deco poučevati tudi v nemškem jezika, bodo dobivale razen svojih redovitih prejemkov tudi še plačilni dodatek letnih 240 kroa. Vojna uprava se bo posebno pobrigala, da se prosilcem zasigura pravo, ki je imajo do pokojnine, in pa morebitni povratek v njih dosedanjo službo.
Za povzdigo našega pomorstva. >Obzor« priobčuje dopis s Sušaka, v katerem se ponovno iz raža želja, da bi hrvatska vlada dvignila hrvatsko navtično šolo v Bakra na stopnjo akademije, kakor je madžarska vlada hitro ustanovila na Reki madžarsko navtično akademijo. Še le zadnji čas se je začelo misi ti na strojniško šolo v Bakra, do čin. je madžarska vlada otvarjala vsako leto na Beki tečaje za strojnike. Mi smo pomorski narod, pa imajo drugi narodi, ki niso Primorci, več nego mi. V Dalmaciji sta dve navtični šoli, v Kotora in Dubrovniku. Preveč skupaj ste, potrebna bi bila taka šola v Splitu. Najboljši primorski sinovi se izgubljajo v uradništvu in Ameriki, morje pa, naše staro, slavno morje, je prepuščeno drugim .. . Ako hočemo da ono, kar je naše, bode v resnici naše, ohranimo morje našemu Primorcu in sebi.
Uradniška mesta v Trstu. V nemških listih čitamo: Uradniška mtsta za vojnospowbne častnike. Pri tržaškem mestnem magistratu je zasesti več dobro plačaš ih uradnišKih mest. Tako se invalidnim, italijanščine zmožnim častnikom in vojaškim uradnikom skupne armade, vojne moroarice in deželne brambe ponuja prilika, da pridejo do ugodne civilne službe. Pravilno opremljene prošnje naj se vloži čim prej na c. kr. cesarsko namestništvo v Trstu.
Vzpenjača na Lovčen. Avstro-ogrski inženirji so napravili od luke v Kotora do višine Lovčena žično vzpenjačo, slično oni v Zagrebu, po kateri se pošiljajo potrebščine za c. in kr. vojsko v Črni gori. Zgradba je uspela izborno; potreba je bilo premagati velike težkoče. Proga vzpenjače je dolga 4 km.
v Stari zvonovi v Dalmaciji. Povodom rekvizicije cerkvenih zvonov se pregledujejo sedaj stari zvonovi, ker so ti izločeni iz rekvizicije. Tako so v cerkvi sv. Barbare v Šibeniku našli zvon iz cer-kv ce sv. Gregorija, ki je bil vlit leta 1383, v samostanski cerkvici sv. Lovrenca v Šibeniku je zvon iz leta 1600. Zvon nosi ime »Karagjorgjevič« in je bil pripe’jan iz Srbije. Eden najstarejših zvonov v Da Im ciji je pri S/. Vidu v Trstenu pri Dubrovniku. Ima grb, označen je zvon z letnico 1457.
Gospodarske možice.
Naše olje v Nemčijo. Iz Maribora se nam piše: Na tukajšnjem kolodvoru je naloženih 60 sodov namiznega olja in 10 sodov svinjske masti, da se odpošljejo baje v Nemčijo. Blago odpošljejo mariborski veletrgovci baje zaradi višjih cen za olje in mast v Nemčiji. Ker pa gre v našem mestu tako tesno za o-lje in svinjsko mast, se prosi okrajno glavarstvo in mestni magistrat, da bi se naj, oziralo v prvi vrsti j na potrebščine domačega prebivalstva, da ne bo po
i cele ure oblegovalo prodajaln za olje in mast. (la i krije svoje najnujnejše potrebščine.
Nova naredba glede bilanc v vojnem času. -Ministrska odredba z dne 6. junija, objavljena dne 6. junija, določa namesto ministerialne naredbe z dne P' decembra 1913, ki je veljala do dne 30. jun. 1916, nove predpise glede bilanc in glede kršenja v pravilih .obsežnih določb. Kot končni termin za veljavnost bilančnih olajšav določa nova naredba mesto 30. junija dan 31. decembra 1916, v ostalem pa se naslanja popolnoma na staro naredbo. Krog oseb, ki so o-projščene (dolžnosti polaganjih računskih zaključkov, je ostal isti. Določbe glede oproščen ja od bilančne dolžnosti po oblastvenem dovolj/enju so se raztegnile tudi na trgovce in podjetja, ki imajo v vojnem ozemlju če že ne sedež ali glavni obrat, vsaj znatni del premoženja, posebno pa terjatve. Tudi smejo politične deželne oblasti oprostiti od bilančne dolžnosti vse pridobitne in gospodarske zadruge (brez ozira na njih sedež), če zaradi vpoklica svojih upravnih organov ali urajdništva niso v stanu, računski zaključek pravočasno sestaviti, V določbah za sestavo skupnih bilanc za več poslovnih let je treba vpoštevati da za marsikatero podjetje pride v poštev že sestava računskega zaključka za tretje vojno poslovno leto. Dovoljeno je tudi, da pridobitne in gospodarske zadruge z dovoljenjem politične deželne oblasti sestavijo skupni računski zaključek za več poslovnik let v vojni dobi.
^ v Oddaja kovinastega orodja. Mariborsko okrajno glavarstvo razglaša, da se bo po vseh občinah do dne 21. avgusta moralo oddati kovinasto (bakreno, medeno, nikeljnasto in enako) orodje in posoda kot n. pr.: kotli za svinjsko pičo, kotli pri štedilnikih, gladilnikih itd. V vsaki občini bo poslovala posebna prevzemna komisija in bo za oddajo določen dan in zbirališče, kamor se bo spravilo vse zasežene kovinaste predmete in orodje. Kdor ne bo oddal, se mu bo pozneje s silo odvzelo. Občine morajo dne 21. avgusta spraviti vso zaseženo robo na železniške postaje in poslati c. in kr. top-ničarskemu orožnemu skladišču v Gradcu. Odškodnino za predmete se pozneje pošlje skupno za vse občane obč. uradu. Več o tem na uradnih razglasih. — Omenjamo, da se mora vsakdo pokoriti uradni zaplembi kovin. Kdor pa n. pr. pri svojem gospodarstvu kak predmet, n. pr. svinjski kotel nujno rabi in ne more dobiti drugega, naj pri okr. glavarstvu prosi, da se opresti oddaje ali pa se mu vsaj da odlog, da dobi novi kotel.
Prepustitev žita poljedelcem za dom. Vsled razpisa c. kr. ministrstva za notranje zadeve z dne 22. junija 1916, št. 27 810, je c. kr. deželna vlada obvestila okrajna glavarstva, da se v krajih, kjer imajo letos žetev še le po 1. avgustu, sme polje' delcem pustiti žito, kar ga rabijo za dom, do 14 dri po končani žetvi.
Nabiranje kopriv. Štajersco cesarsko namestništvo razglaša: V nekaterih dneh se bo pričela po vsej Avstrijj žetev in nabiranje kopriv. Vojaštvo otroci in za drugo delo manj sposobne osebe naj store vse potrebno, da se bo letos nabrala velika množina kopriv, iz katerih se bo delalo vlakno. Predvsem je pomniti, da se kopriv ne sme s koreninami vred izdirati in napol posušenih zlagati na senčnatem prostora. Za meterski stot posuše nih kopriv se bo plačevalo 6 kron. — Glasom uradnih. navodil in določil je treba pri nabiranju kopriv paziti na sledeče: 1. Koprive se morajo nabirati potem, ko so odcvetele, torej nekako do konca avgusta. Prej nabrane koprive so brez vrednosti, ker nimajo dovolj trdnega vlakna. 2. Službe proste čete, okrevajoči in vojni ujetniki morajo s srpi, kosami itd. vse koprive v obližju svojih bivališč tik tal porezati, oziroma požeti (ne pa izpuliti) in jih naredkoma posušiti. Pri tem pa je treba paziti na to, da se ne dela kvare poljskim pridelkom. 3. Koprive se morajo osmukati, to je otre-biti listja predno se denejo sušit. Listje je posebej posušiti in spraviti. Sveže koprive se kaj rade vnamejo, če so v predebelih plasteh; vlakno se spridi in izgubi vso vrednost. Kvarno mu je tudi ležanje na mokrem, vsled česar je treba eno kot drago opustiti. Občinstvo se poživlja k nabiranja kopriv. Nabrano blago se mora po obči is h urejeno izročiti najbližnjemu etapnemu postajnemu poveljstvu, oziroma vojaškemu krajnemu poveljstvu.
Razne novice«
„Arhiv solza* je ustanovil španski kralj v svojem gradu v Madridu. Arhiv vodi kraljev zasebni tajnik Emilio Torres s pomočjo 24 uradnikov. Stroške pokriva kralj iz svojih osebnih dohodkov. Na ta „ar ; hiv solza“j se dan za dnevom obrača veliko obupanih oseb s prošnjo, da bi jim poiskali v vojni izginile : svojce. Začelo se je pai tako: Ne,ka, belgijska grofica,
katere sin je bil izginil v vojni brez sledu, se je kot prva obrnila na španskega kralja s prošnjo, da bi ji pomajgal izvedeti za sina. In res se je kralju posrečilo dobiti željena obvestila. Za ta prijazni čin so kmalu izvedele druge belgijske matere, ki so se nato tudi obrnila na španskega kralja z enakimi prošnjami Prihajalo je vedno več pisem in vprašanj od vseh strani in končno je' moral kralj ustanoviti navedeni arhiv, da more zadostiti vsem zahtevam. Doslej je menda prejel že do 250.000 vprašanj, ki so se večinoma tudi rešila. Kralj se živo zanima za vsak dopis ter večkrat pride v urad. fda sam pregleda došle brzojavke.
Grozen vihar v Dunajskem Novem mestu. Pre tekli pondeljek zvečer proti 6. uri je razsajal v Dunajskem Novem mestu in okolici grozen vihar, sdružen z nalivi Dunajsko No /omesto je bi o grozno prizadeto. Ubitih je bilo 39 oseb, 200 osebje pa bilo več ali manj težko ranjenih.
Klobase iz gumija in lima. Tovarnar za izdelovanje klobas Friderik Keler v Hamburgu na Nemškem je razpošiljal ped napačnim imenom na Sak sonsko cele zaboje klobas, katere je prodajal kilogram po 3 krone. Oblasti so začele preiskovati te klobase in so našle, da v njih ni bilo najti naj manjšega sledu masti in mesa, marveč so bile izdelane iz na drobno razsekanega gumija, raztop ljenega lima in Da dobro zmletih las. Sodišče je obsodilo sleparja Kelerja, ki je ogrskega židovskega pokolenja. doma iz Pečuha, na 3 mesce težke ječe in na 2000 mark denarne globe.
Nova vrsta čevljev v Zagrebu. Zagrebčan Štefan From je izdelal novo vrsto čevljev. Podplat je narejen iz tenkega lesa, na katerega je pritrjen dvojni modri podplat iz linoleja. Peta je tudi lesena, na nji pa je podplat iz linoleja Zgornji del čevljev je narejen iz močno-sivega platna; čevlji so lahki, a bar je glavno, 1 odi se čisto tiho. Ti čevlji bodo stali 10 K, 6 K in 2 K, kakor že bodo veliki. Popravila za podplate 1 K, a s petami do 2 K, Popravljal bo sam iznajditelj. Čevlji pridejo že ta mesec v promet.
Italijanskega četovodjo ugrabil iz jarka in ga prinesel svojemu stotniku. Iz Knina v Dalmaciji poročajo, da pripovedujejo tam na dopustu se nahajajoči dalmatinski vojaki, da je vojak Ivo Krva rica s Kninskega polja na patrulji presenetil Italijane z ročnimi granatami. Skočil je v italijanski strelski jarek, zagrabil italijanskega četovodjo, ga vrgel na rame in prinesel ž vega in zdravega svojemu stotniku. Četovodja ga je ogrizel na roki, pa ni nič pomagalo, Dalmatinec ga ni izpustil. Četovodja pravi, da mu sicer ni žal, da je vjet, ali sram ga je, da se je to zgodilo na tak način.
Lisice v okolici Vrlike. V okolici Vrlike v Dalmaciji se je pojavilo nenavadno mnogo lisic, ki delajo kmetu ogromno škodo. Petnajst let že ni bilo videti toliko lisic. Nekateri kmetje so dobili dovoljenje za puške, da se ubranijo zveri,
Stara redkev zna telegrafirati. V neki etapi v Franciji tik za fronto so se vojaki vežbali v brezžičnem brzojavljainju. Te vaje je prišel gledat ondi zar povedujoči general in je prijazno vprašal: „No, kako gre?“ — „Izvrstno!“ so mu odgovorili, — „Torej brzojavite kak daljši stavek, da bom videl, kako znate!“ I— Vojaka sta se vsedla k aparatu in prepričana, da general niti pojma nima o skrivnostni abecedi za brezžično brzojavljanje, je eden brzojavil: „Ti, prijatelj, ali se ti ne zdi, da ima naš general, ta stara redkev, preveč rudeč nos?“ — General se je malo nasmehnil, potem pa se je na začudenje in grozo telegrafistov vsedel k brzojavnemu aparatu in z brezhibnimi morze-ziiaimenji brzojavil :	„Stara redkevi je
obsodila telegrafista na osem dni zapora!“
Živali v balkanski vojni. Balkanski listi priobčujejo poziv z namenom, v posebni knjigi izbrati vse, kar se je važnega in zanimivega opazilo na živalih (konjih in volih), ki so sodelovale v zadnjih balkanskih vojnah. Poziv, ki so ga podpisali Milo-slav Kurtovič, član belgrajskega poljedelskega društva, dr. Josa J. Markovič, član društva za varstvo živali in časnikar Dušan Mil. Sijački, povdarja, da, kakor so predniki zapustili podatke o „Šarcu“ kraljeviča Marka, o „rjavcu“ bana Strahiniča in mnogo drugih zvestih živalih starih junakov, raVnotako morajo tudi sedanjiki svojim potomcem zapustiti pisane spomine na zveste domače živali, ki so sodelovale v sedanji vojski in prenašale vse vojne težave daleč proč od domačih jasli. Nekaj takih poročil je že zbranih. Tako je neki vojak opisal, kako se konj ni hotel ločiti od svojega smrtno ranTenega gospodarja, dokler le-ta ni izdihnil in se ohladil. Neki drugi je opazoval, kako je konj jokal za ubitim gospodarjem in ni hotel jesti. Tretji zopet pripoveduie, kako sta se oče in sin nenadoma sešla na bojišču. Neki oče se je namreč letos po zimi z domačimi konji odpravil na pot, da obišče sina-vojaka na dalnjem bojnem polju.. Neko noč se je vozil tako po njemu dotedaj nepoznanih krajih. Bila, je gosta tema. Na-
enkrat se iz velike daljave ogluši konjsko rezgetanje. Kmetova konja zastrižeta ! tz ušesi' in jo na vso moč ubereta v smeri, odkoder je prihajalo konjsko razgetanje. Nato se pa hipno ustavita ob nekem jezdecu — bil je domači sin na domačem konju ! pče je poljubil najprej sina, potem pa njegovega konja, ki je svoje domače od daleč spoznal in z razgetainjem povzročil nenadni srečni sestanek. — Neki konj se je po noči na vojnem taborišču v Kraljavu odtrgal in izginil. Cez tri dni pa je iz Mačve prispel glas, da se je konj vrnil domov. — (Tudi o volih se poročajo zanimiva opazovanja, kako mukajo in tulijo, ko se po dolgem času približajo domači hiši, kako se potem vohajo in ližejo s svojimi doma ostalimi tovariši. O nekem volu pripovedujejo celo, da je z glavo porival seno pred svojega ravno iz vojne dospelega druga.
Dopisi*
Maribor. Na ruskem bojišča je padel poroč nik Ernest Falatov, sin uradnika tukajšnje meške kaznilnice. Sprevodnik južne železnice Ivan Klasinc, doma iz Maribora, se je v Trstu vsled padca tako hudo poškodoval, da bo težko okreval Spravili so ga v bolnišnico.
Lombali. Srečko Robič, vojaški oskrbovalni o-iicijal, je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne kolajne.
Jarentna. Vodstvo jareninske šole je te dni dobilo od Rdečega križa obvestilo, da je Frane Sekol, posestnik in občinski svetovalec v Gačniku, vjet v Zenkovu, gubernija Poltava na Ruskem. Sekol že od avgusta 1914 ni dal nobenega glasu od sebe in se ga je smatralo za mrtvega. Rdeči križ piše, da je Sekol zdrav in da dela, v neki občini. Čudno pa je, da njegovi domači niso dobili od njega ne ene dopisnice.
Sv. Lenart v Slov. gor. Na Petrdvo, dne 29. junija, popoldne nas je obiskala huda nevihta. Strela je vcf arila na dveh krajih,
Mala Nedelja. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Franc Krajnc iz občine Radoslavci, kateri je bil 15 mescev pogrešan.
Stojnci pri Ptuju. Poročila se je Jožeta Gniv-šek, gostilničarska hči v Stojncih, s Konradom Ceh, gostilničarskim sinom iz Markovec, ajhmojstrom v Velikovcu, sedaj črnovojniškim narednikom v Dona-vicu, dne 8. junija v mestni farni cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Ljubnu jia Gorajem-Stajjerškem.	—
Stojnska občina ima dosedaj že 15 padlih junakov, Bog se jih usmili!
Podova pri Račjem. V trgovini J. Milaue na Gorici so vdrli roparji v hišo ter izpraznili tam vse omare. V prodajalni so pregledali vsako vrečo in vsak zavitek. Ob pol enih ponoči so lomili okna in kopali zid. Ravno tisto noč so ropali v trgovini Fr, Novak v Podovi in v drugih vaseh. Zasledili so jih sedaj nekje pod Bočem, kjer so baje skriti v gozdu v skalni jami. Imeli so baje zelo veliko slanine, moke, kave itd.
Šmarje pri Jelšah. V rusko ujetništvo je prišel poročnik Martin Ferenčak, doma iz Šmarja pri Jelšah. V našem trgu in okolici se strahovito množijo tatvine na poljih in vlomi
Konjice. Knez Hugon W,in[disch|grätz, major v rezervi, je bil vnovič odlikovan s Signum laudis. — Tukajšnji odvetnik in nadporočnik v rezervi dr. Anton Prus je prejel cesarsko pohvalno priznanje.
Celje. Umrl je tukajšnji slaščičar Robert Pe-triček v 85. letu svoje starosti. — Pri kopanju v Savinji sta vtonila podčastnika Jlapez Svorin in Jože! Habla.	1 1 !	!
Celje. Gostilno »Pri mestu Gradec« je kupi Anton Robek, gostilničar v Narodnem domu.
Celje. V nad bližnji okolici bo letos mn 'o sadja in vsled suše se tudi na polju ne kaže posebno dobro. Bog nam daj kmalu rahlega deža.
Celje. Dne 18. julija t. 1, se bo vršil pod' nadzorstvom mil. g. opata Fr. Ogradi na tukajšnji orglarski šoli zrelostni izpit. Med 12 gojenci odhajajo 4: Balog in Rodek iz zagrebške, Rančigaj in Florjane iz lavantske škofije. Novi gojenci se sprejemajo do 15r septembra t, I,
Zadnja poročila došla v petek dne 1. julija.
Najnoirejše avstrijsko
uradno porodilo.
Dunaj, 13. julija.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
V Bukovini južno od Dnjestra pri nespremenjenem položaju nobenih posebnih dogodkov. Zar hodno in severozahodno od B u č a e ai je gnal sov-
ražnik zopet nove sile k napadu ■ proti zavezniškim četam, ki jim poveljuje grof Bothmer. Dočim je del njegovih naskakujočih čet bil že pred našimi zapregami pobit, se je drugemu delu p o s r e čll(o , v-'reti v ozek kos naše postojanke; nemške in avstro-ogrske cete pa so vi takojšnjem proti-upadu vrgle Ruse zopet nazaj, tako da so se vsi sovražnikova poizkusi ponesrečili. Številni ruski vjetniki.
Rusko generalštabno poročilo z dne 11. julija se je povspelo do trditve, da je armada generala Brusilova od začetka ruske ofenzive v -eia 2 6 6.000 mož. Akoravno je netočnost ruskega poročanja že davno dobro znana, vendar še enkrat povdarjamo, 'da je skupno število od Rusov navedenih vjetnikov skoro tako veliko, kolikor znaša skupna moč onih čet naše severa© fronte, ki: so v preteklih 5 tednih stale tamkaj v resnih bojih.
Italijansko bojišče.
Na franti med Brento in Ađižo je bilo bojno delovanje včeraj zopet živahnejše.
Na gori Pasubio je bil nočni napad Lahov odbit, V dolini Posine pod vednim močnim topovskim ognjem opetovani sunki številnih patrulj. V teh bojih smo vjeli 1 častnika in 103 mož, Po izredno srditi artilerijski predpripravi so včeraj popoldne močni sovražni oddelki še enkrat napadli naše postojanke v prostoru Monte Rasta — Monte Interrotto. Kakor prejšnji dan, tako so tudi tokrat vsi napadi pod najtežjimi italijanskimi izgubami ponesrečili. Tudi 'dalje proti severu so bili vsi sovražni poizkusi, prodreti v naše postojanke, popolnoma brezvspešni.
Balkansko bojišče.
Nobene spremembe.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höfer, počim aršal.
nemško uradno porodilo.
Beroliti, 13. .ulija Francosko bojišče.
Severno od reke S>omme se je Angležem posrečilo, se ustaliti pri Contal-Maisonu. Artilerijski o-genj se nadaljuje z veliko silovitostjo. Južno od reke Somme niso bili tudi včerajšnji opetovani sovražni napadi ob obeh straneh B a r 1 e u v a, kakor tudi zahodno od Estreesa vspešni. Artilerijski o-genj se z veliko ljutostjo nadaljuje. Sovražnik se je moral že v prvem našem ognju umakniti, pri čemur je Imel zelo težke izgube. Vzhodno od reke Može je bil artilerijski ogenj Še živahnejši. Navadne infante-rijske postojanke smo si zboljšali * Število vjetih se je zvišSalo od 17 častnikov in 243 mož na 46 častnikov in 2349 mož.
Pri F r e 1 i n g h i e n u, pri kanalu La B a -s s e e ter oh višini La v i 11 e s morte, vzhodno od B a d o n v 511 e r j a in pri Hi r z b ac h u so bila. podvzetia nemških patrulj vspešna.
Rusko bojišče.
Pri armadi generala grofa Both m er j so bili z dvema obkolil nima. protisunkoma pri kraju O i 1 e s z a (severno-zahodno od Bučaca) vpadli Rusi vrženi nazaj, pri čemur je bilo čez 400 Rusov vjetih Balkansko hojtšč».
Nič. novega.
• c>i
Ura odločitve se bliža.
Iz Curiha se javlja listu „Düsseldorfer Generalanzeiger:
„Giornale d’Italia.“ (italijanski poluradni lisi) piše :	Svetov n a vojska se je pričela
o d ] o č e v a t i n a v s e h b o j n 4 h č r t a h. V bodočih dveh m-eseeih se najbrže odloči borenje med narodi. Zdaj bije ura. odločitvi vseh vprašanj;, za katera gre. Usodo sporazuma bo delila tudi Italija,
Borba v Bukovini.
Boji, ki se vršijo v Bukovini, so, kakor se poroča iz Bukarešte, le krajevnega značaja.. S prehodom čez Moldavo so naše čete svoje postojanke potisnile najmanj za 30 km proti severu. Istočasno pa se je Rusom tudi zabranilo, da niso mogli zasesti onih dveh poti, ki pri Jakobenyju in Kirlibabi vodita čez prelaz Borgo, oziroma ProstoK-sedlo. Kozaki in ruska infante rij a so prodrli proti jugu in so zasedli tu najvišje višine bukovinskih Karpatov, dia, bi tako v-Idivah na Rumunijo. A tudi tukaj je bilo gorovje ve-
liko grobišče za Ruse, Veliko število jih je bilo ubitih, vjetih, ali pa so bili pognani čez mejo v Rumunijo. V Bukovini Rusi nadaljujejo svoje razdiralno delo. Tako so n. pr. oropali rumunski samostan Putna- Pri prodiranju Rusov proti prelazu Jablonicaje prišlo do velike bitke z rusko premočjo. Posebno vroč je bil boj za' 1400 m visoko goro vzhodno od Pruta, kjer so naši vse ruske napade odbili.
Proti Kotoru in Baru.
Iz Berna v Svici prihaja poročilo, posneto po angleških in francoskih listih* da namerava četvero-sporazum s svojim brodovjem napasti naš Kotor in ob enem izkrcati čete pri Baru. Poveljstvo napada bi vodil angleški general. Takim vestem ni mnogo verjeti.
Ritmunija.
Pozornost vzbuja dejstvo, da se zadnji čas vrše zaupni pogovori mjed rumunski mi1 in ruskimi državniki. Dne 12, julija je dospel v Bukarešto rumunski poslanik Diamandi, da dobi od ministrskega predsednika novih navodil. V Bukarešto sta prispela tudi ruski knez Urusov in državni tajnik v ruskem zunanjem ministrstvu, knez Gargarin., Poslednji baje postane poslanik na rumunskem dvoru.
Iz Bukarešte poročajo: Nedajvno sta bila voditelja rumunskil? vojnih hujskačev proti Avstriji Filip©scu in Ionescu pri kralju ter sta mu razlagala potrebo, da še Rumunija sedaj pridruži četverospo-razumu. Apelirala sta na kraljevo razsodnost» Kralj jima je hladno odgovoril, da naj se obrneta na vlado, ki je edino kompetentna upraviteljica državne politike.
Ranjeni* padli in ujeti.
Pešpolk štev. 87:
Ujeti časlniki:
Weisser Kurt, praporščak (Rusija).
Padlo moštvo:
Bračič Andrej, pešec, Spodnji Leskovec; Brezovar Jožef, pešec, St. Pavel;
Cater Franc, pešec, St, Jurij; Cepin Jurij, pešec, Sv, Horna; Čirič Ivan, pešec, Ptuj; Cizelj Ivan, pešec, Brežice;
Diritti Anton, pešec, Rovinj; Dobrina Jos„, pešec, St. Peter:
Gajser Franc, pešec, Nadole; Goličnik iakob, pešec, Sloveni gradeč; Gotnik Ivan, poddesetnik, iz Celja;
Habjanič Peter, pešec, Velika Nedelja; Handej Rok, poddesetnik, Železna Kapla; Herzl Franc, polkovni štab, St. Peter; Hriberšek. Josip, pešec, Topolšica.;
Ivačič Franc, pešec, Rajhenburg;
Jakob Lovrenc, pešec, Skale ; Janžekovič Martin. j ešec, Ptuj;
Koren Ivan, pešec, Drežnica; Klančnik Blaž, pešec, Konjice; Kovačič Andrej, pešec, Ljutomer; Križnik Ivan, pešec, Brežice: Kvar Josip, pešec, SL Andraž :
Mastnak Franc, narednik,, St. Jurij; Matejčič Josip, pešec, Kastav; Maver Ivan, pešec, Kolarje; Močnik Franc, pešec, Celje.;
Nareks Mihael, pešec, Celje; Nedok Simon, pešec, Gornja Radgona;
Orel Josip, pešec, Mozirje;
Pelko Karol, pešec, Celje; Podergais Fran, pešec, Celje; Praznik Franc, pešec, Remšnik; Praznik Ivan. pešec, Celje;
Rabuza Avgust, desetnik, St, Jurij; Rakun I-* van, pešec, Celje; Rantaša Martin, pešec, Ljutomer; Ribič Lovrenc, pešec, Sloveni gr afdec ; Rožič An ton „ pešec, Brežice; Runovc Franc, pešec, Celje;
Sagmeister Ivan, pešec, Brežice; Skoberne I-van, pešec, Blanca; Sluga Ivan, plešee, Mostec; V. Strašek, pešec, Ptuj; Štern Franc, pešec, Ptujska-gora;
Tifnja Franc, pešec, Radislav; Tkalec Franc,, pešec, Ptuj;
Vidovič Ivan, desetnik, Slatina; Vreže Anton, pešec. Šmartno ;
Wressnig Mihael, pešec, Sv. Primož;
Zapušek Josip, pešec, Sloven j gradeč p Žgank Valentin, pešec, St. Pavel.
Domobranski pešpolk štev. 26:
Padlo moštvo:
BIazuto Janez, Šmartno, Celje;
Cestnik Janez, Celje;
Drofenik Franc, poddesetnik, Ljutomer;
Feldin Bertold, Celje:
Horvat Anton, Celje; Hudovernik Jožef, Slov.-Gradec;
Irgl Jožef, Sv. Urban, Ptuj';
SJevšinek Jožef, Dramlje; Juričan Jožef, Brežice ;
Koprivnik Janez, poddesetnik;
Lampret Stefan, Ptuj;
Majerič Franc, Ptuj ; Mazoni Rudolf, Petrovče: Mavrin Franc, Sv. Stefan, Celje:	Mehle Jožef,
MarijaSgradec, Celie: Mikec Anton, Zhvrče; Muršič Matija, okolica Ptuj;
Petek Franc, Sv, Krištof, Celje; Portenschlar ger 'Jožef, poddesetnik, Brežice; Prater Franc, Ptuj;
Serneo Janez, desetnik, Cven;
iTčujec (Cujec) Franc, Šmarje;
Vainer Danijel, Radgona; Vrečko Janez, Sko-fjavas, Celje;
Zajc Janez, desetnik, Rečica.
Saperski bataljon štev. 8:
Ujeto moštvo:
Kelhar Janez, Brežice (Kara-Kalla, Rusija), Klopf Janez, Kamnica (Moskva, Rusi j at); Krajnc Jakob, desetnik, Sv. jakob (Kara-Kalla, Rusija); Mihael Kralj, Ptuj (KararKalla, Rusija,); Kržanič Janez, desetnik, BizeljsKO (Vladimir, Rusija);
Lipovšek Franc (OmsK, Rusija);
MaJec Alojzij, Ribnica (Merv, Rusija); Mislo-vič Franc, četovodja, Ptuj (Kokand, Rusija); Mom Franc, Loka, Maribor (Kara-Kalla,, Rusija);
Omerzu Janez, Brežice (Citadella Alessandria, Italija); Ozimič Anton, Konjice (Kara-Kalla|,;
Pozeb Franc,- Konjice (Kara-Kalla); Prelog A-dolf, četovodja, Ljutomer (Kara-Kalla);
Rakove Anton, Selce; Ribič Martin, Tinje (Ci-stopol, Rusija); 'Romih Anton, Brežec (Rezan, Rasna);	s
Skorja Jožef, celjska okolica (Moskva, Rusija);
Učaker Bernhard, Mislinja' (Kokand, Rusija); Urh Alojzij, Slovenjgradec (Kara-Kalla);
Virant Franc, desetnik, celjska okolica (Penza, Rusija); Vovk Anton, Mislinja (Atkarsk, Rusija); Vrbnjak Jožef, Ljutomer (Kara-Ka|lla) ; Verdnik Frw Vrhovdol, Maribor (Kara-Kalla); Veber Jožef, Jur-klošter (Atkarsk, Rusija); Volmut Janez, Sv» Pavel. Celje (Penza, Rusija).
Pionirski bataljon štev. 3:
Ujeto moštvo:
Kamenšek Janez, rezervni podčastnik, Ptuj, ('Samarkand, Rusija);
Lopič Jožef, Gomilica;
Podvinski Jožef, Kapele, Brežice (Tambov, Rusija).
Domobranski pešpolk štev. 3:
Ujeto moštvo:
Fischerauer'Karol, Radgona (Ruslija);
dežnik Jožef, Vuzenica (NiIJolsk^Usurijsk, Rusija);
Kazni:
Ujeti častniki:
Fras pl. Werner, nadporočnik, Slov. Bistrica, (Nižni-Udinsk, okrožje Irkutsk, Rusija).
Kordon Alfred, nadporočnik, Maribor, 98. peš-poLi (Distaccamento, Casalmaiggiore, Italija).:
„Novi Pridigar I letnik, krasno vezan, st
11	2L dobi v prodajalni Tiskarne
sv. Čirih v Mariboru. Stane s poštnino vred 8 k P. s. Naročniki, ki so še vso ali deloma dolžni na ročnino, so prošeni, da pošljejo zaostale svote S6ICTÌH8Ì po razposlanih položnicah, sicer pa tudi po poštnih nakaznicah.	«
Ze organiste na deželi!
Po znižani ceni je dobiti pri podpisancu :
1.	Nabožne ljudske pesmi I in II. (oba zvezka na-
mesto 2 K 70 h) samo za . .	.	1 K 60 h
2.	Cerkvene pesmi za šolske maše (namesto 1 K
samo.............. — K 50 h
su . Ant. Kosi, šolski ravnatelj, Središče (Staj.)
Proda se:
hiš« (gradič) sredi trga ob železnici, *# u xsaj-presterà — pripravna za vsako obrt — z dvema velikima vrtoma, velikim gospodarskim poslopjem, veliko njivo in travnikom, pod zelo ugodnimi pogoji.
Natančneja pojasnila se dobijo pri „Hranilnici in posojilnici v Sevnici”.
ÌBKBBBÌ
Mite tsisgg sp. tepee-«itl, srttepftlas & spiäii «ÉI m sssäl ml
K 8*66
K T*-K 34 — S 10--K 8*
K a-* h; 3-..
mt »brake. - de«ir. ««»11 aataaj. - Gramolasi 2»--» K
Stilaste
Prätaa «rebro» ars,
Original omeg» ara KahiajBks- ar»
Badili» »Odam Poročni prstani Srebrne Terijer
VeMvas& iMiijim
Nasi. Dlcsflnger
, Ttai Eeiireniiaoi
I mr la tòste
ISHiil, Ssspsslü til ZB
j Kupejem zlatnino In srebro.
Vina in sadni mošt od 661. naprej suhe hruške od 5 kg naprej in novi „Silva“ vrelec namizni in zdravilno kislo vodo razpošilja proti povzetju A. Oset, pošta Guštanj, Koroško. Posodo zaračunam za last-no ceno ter jo vzamem, nazaj Sprejmem tudi steklenice in sode v polnitev in protlračunu ter se naj pošljejo na železniško postajo Spod-njidravograd.	443
Perutnino
za peči, gosi in race se na dnevno dobavo od 10 tucatov naprej proti povzetju stalno kupuje. Najcenejše in najobveznejše ponudbe glede cen se naj naslovijo pod „Primaware 214»“ Kienreich’s A-nnoncenbtlro Gradec, Sacksir. 4.
Naročajte in razširjajte „Stražo1-!
Viti KA UMETNOST
v slučaja nagle smrti obuditi popolni kes.
Vsem, ki v Boga verujejo, v duhovno pomoč.
16 malih stranij.
Tisk in založba tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Ta drobna knjižica prihaja pač o pravem časa! Če kdaj, je potrebno v sedajuih dneh velikega umiranja, da je vsakdo temeljito podučen o slučajih nagle smrti! Najprva in najpotrebnejša molitev za umirajoče je popolni kes. Na sodnji dan še le bomo izvedeli, koliko duš se je rešilo z obujenjem popolnega kesa še v zadnjem trenotku. Učenjak Francelin, se je izrazil nekoč: „Ko bi mogel prepotovati kot pridigar dežele, o ničemur bi ne pridigoval tolikokrat, kakor o popolnem kesu.“ Glejte nauk o popolnem kesu Vam podaje ta knjižica. Dragi čitatelji ! Sezite pridno po tej knjižici. Naročite si jo za sebe, pa pošljite jo tudi svojim možem in sinovom na bojišče.
Cene: 1 komad 8 h, 15 komadov s poštnino vred 1K, 100 komadov s poštnino vred 5 K. Manj kakor 15 komadov se po pošti ne pošilja. Denar je treba poslati naprej.
Nove cerkvene skladbe:
»Petero prošnjah Marijinih pesmi ob vojnem času«, izdal pred nekaterimi mesci Ignac Hladnik, Op 65, so lahke in pripravne za sedanji čas, ko prosimo nebes kraljico za zmago ia ljubi mir. V letošnjem maju pa je obelodanil »Zdrava Marija!* za mešan zbor, soiospeve in orgle, op. 69. zakar mu je natis dovolil kn, šk. ordinarijat v Ljubljani št. 1418. Te nekako zaokrožene skladbe so res mojstrsko delo n. pr.: št. 1 s priprosto imitacijo in sopran-alt solom.
Posebno pa diči to delce št, 4 »Ave Marija«, v kateri je komponist pokazal, da se mu note vklan jajo, kakor on hoče. To pesmico je prinesel tudi priljubljeni list »Bogoljub«, ker se je tudi ondi smatral kot veleumotvor, prirejen za ljudsko petje. To delce bode slavilo med Slovenci g. Ign. Hladnik ne samo v sedanjem, temveč tudi v prihodnjem tisočletju. Cerkveni glasbenik piše; Melodika v teh Hladnikovih Marijinih pesmih je splošno bolj ljudskega značaja, prijazna in dostojna. Da. Hladnikove skladbe so res zelo priprayne in. nekako vsakdanji kruh na'korih prijaznih slovenskih cerkva.
Kari Bervar.
Vojno zavarovanje.
C. kr. avstrijski vdov. in sirotinski zaklad je ustanovil v aprilu leta 1915 vojno zavarovanje v v varstvo vojakov, ki so na bojnem polju. Namen tega vojnega zavarovanja je: za ostalim vsacega v boju padlega ali umrlega zavarovanca znatno glavnico zagotoviti. Uspeh tega vojnega zavarovanja je bil prvo leto njegovega obstanka naravnost krasen; 200 000 strank se je zavarovalo za svoto 197 milijonov kron. Veliko večjo množino naših vrlih vojakov pa pohabi ta vojska ter jim zniža ali celo uniči njih delazmožnost Zgoraj imenovani zaklad je ustanovil meseca maja 1916 v oskrbo teh nesrečnežev v sporazumu s c. kr. priv. zavarovalno družbo življenja „Avstrijski Phönix“ vojno zavarovanje za delanezmožne (invalide.) To zavarovanje se lahko sklene skupaj z zavarovanjem za slučaj smrti. Premije so jako majhne, in te se 1 hko v obrokih plačajo. Če je črnovojoik zavarovan za 1000 K za slučaj s m r t i m za 1000 K za slučaj invaliditete je plačati t amo 90 K in to velja eno leto. Ako pa po preteku enega leta ni mu sklenjen, se pa zavarovanje za eno leto po podaljša. Premija je jednaka, kakor prvo leto
PöIOf ! Tisti, prt katerih poteče v tem mescu enoletna doba, morajo priti pravočasno s policami, da se podaljšajo zavarovanja.
Za okraj Št. Lenart v Slov. gor, preskrbi vojno za varovanje c. kr. davčni urad v St. Lenartu in in sicer ob delavnikih od 1-2. popoldne in ob nedeljah samo od 9 ■ 11. predpoldne. Pri tem uradu so se v tem letu sklenila zavarovanja s svoto 230 tisoč kron.	4oi
Samopomoč v resnem času!
C. kr. avstrijski vojaški vdovski in sirotinski zaklad pod najvišnjim pokroviteljstvom Njegovega cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva j (oddelek : vojno zavarovanje) vam naznanja, da katera žena želi zavarovati svojega moža, sina, ki se nahaja pri vojakih na fronti, ali v zaledju ali služi kot črnovojnik, se naj oglasi v Rušah pri g. organistu Ivanu Nep. Slačeku, ki daje pojasnila za to zavarovanje vsakemu brezplačno.	4 7
Med dolgotrajno boleznijo in ob smrti preljubljene matere
gospe Juljane Rotner
došlo nam je od vseh strani toliko izrazov prisrčnega sočutja, daje nemogoče, zahvaliti se vsakomur posebej. Bodi torej tem potom izrečena vsem primerna zahvala. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki so blago pokojnico obiskali in tolažili v bolezni, vsem, ki so jo spremljali k zadnjemu počitku. Osobita hvala trem ljubim gospodom tovarišem iz Maribora : mil. g. kanoniku Moravcu za pokop in premile tolažilne besede ob grobu, gg. prof. dr. Medvedu in Vre-žetu za spremstvo, domačemu g. župniku za modre pogrebne odredbe, g. svetniku Attene-derju za sv. mašo ob slovesu v Skalah, g. župniku Cizeju za vodstvo sprevoda iz Skal v Velenje, šolskim vodstvom v Skalah in Cirkovcah za vdeležbo šol. mladine i. t. d. Božjega Vzve-ličarja najmilejše Srce bodi vsem prebogato plačilo! Nepozabno zlato mamo pa priporočamo v pobožno molitev.
458	Žalujoči sorodniki.
899
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
re§istrovan« zsdruffft %	zave$o»
Obre stufe	vf©pa mm
1! ©i *
k h
od.dneva ylogu dceva vzdiga.
Rentni davek plaća posojilnica sama.
4
Dale posolila
ra vknjižbo, na o-elrni kredit in na zastavo vrednostni;", li-Un pod zelo ugodnimi pogoj . Prošnje za vknjižbo, dein posojilnica brezplačno, stranka piača le koleke.
Uradne ure
za stranke -sak eiavnik od 9. do 12 ure dopoldne.
,Posojilnica daje tudi cornače hranilnike.4
v lastni hiši (Hotel ,p»i belem volu* ? « Cehu, Graška cesta 9,1 mdstr
poditješta]. ljudska poso!Unica v Maribora
reg. zad. z neom. zav,
HvqmÌIIma wlrtnn 36 3f~v,ema,io od vsakega m se obrestujejo
Hranilne v toge . aw;» in julij* i*u. Hrani
Za nalaganje po pošt’. so postno hranliine položnice (97.078/ ai. razpolago, fien
:ii» -riudtttw « poroštvo po ni eagH» «aaróih zavodih ino, Wrak» ;>ÌiMì* le kolke.
Posojila se đajafc Bv’TS n oseba».,tód:
prevzame posojilnica v svojo last proti -pr vrnitvi gov-ev-h stroškov, id {M
4' 'Ä tfSfc- 'JjjpoMna .vvtcitti' ;irasjiKe. v- uradnih .>nt& se sprejema
so vsako i-edo in. četrtek ud 9. do 1Ž. ure dopoldne is :n izplačuje denar
Uradne ure
in prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne m od %, do d. ore popoldne
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Pojasnila se dafajo
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influenci.
Kdo naj jemlje Sirolin ?
1. Vsak, ki trpi r»a trajnem kašlju.	) 3. Vadušljivi .katerim Sirolin z-nafno
lažje je obvarovati se bolezni.nego (ozdraviti. 1	olehča naduho-
.2. Osebe s kroničnim katarom bronkijev, j 4. Skrotuzni of roci, pri katerih učinkuje Sirolin ki s Sirolinom ozdrave.	> z ugodnim vspehom na splošni počufek.
* BASEL
Ivan Ravnikar
"IJA trgovina špecerijskega, kolonija!- iti
DEBELO!	DROBNO !
CELJE — Graška cesta štev. 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek.
Od vojaške oblasti imenovani komisijonar za nakupovanje sena in slame za brežiški, kozjanski in sev» niški okraj kupim vsako množino sena in slame
Anton Birkmajer,
Maribor, Malje Štev, 29.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobne!
• • •
CELIE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po najniž]ih cenah svojo bogato zalego steklene in celanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirfav «at oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah ìn stette^1
Najsolidneiša in ločna postrežba.
Priporočam č. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih sveč. Toščene sveče prodajam kilogram po 5 K, mili-sveče pa zavojček po 3 K 40 v. Vosek kupujem kilogram po 2 K 40 v.
Duchek Franjo, svečar,
Maribor, ViktringhoVora cesta.
Žvepleno zdravilno kopališče
VARAŽDINSKE TOPLICE
(Hrvaško).
Železniška-, poštna-, telefonična in brojavna postaja. Novi zdraviliški hotel z električno razsvetljavo.
Siaroslavni radioaktivni žvepleni vrelec +58° Celzija se priporoča pri
j prefittiti, revmatizmu, išijašu, etc.
Pitno zdravljenje pri trdovratnih boleznih v vratu, goltancu, prsife, jetrih, želodca in drevesih.
Električna ntmZa, glinasta, egljlkeva, kisla Ih s©lnč«a kopatrčča.
Celo leto odprto. Divna okolica. Moderna oprema. Vojaška godba. Zdraviliški zdravnik: dr. J. Lechert. ' ftfnV §f Pogoji brezplačno.	3 M.
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
Jfranio Bureš MBAs:
urar, zlatomer in oöalar,
Tigetthofova Gesta 39. Prvi arar ot) glav. kolodvora.
mm- Ure! Ure!
V veliki izbiri in po nizkih cenah.
Srebrne ure za fante od 7 E
Srebrne nre damske od 8 K
Breb. verižice damske K 3'60
Zlate damske are od 26 E
Za vsako uro se jamči!
Precizijske nre, Schafhansen, Zenith, Omega, Eterne
Srebrne verižice od
E 2 40
Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.)
Knjigarna, umetnine in muzikaliie.
Goričar & Leskovšek
= Celie ===
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po raznih cenah. XX
Zrn gestilniiarje:
Papirnate servijete vsled
novih predpisov namestnije v Gradca po zalo nizkih cenah.
Ugodna prilika!	Ugodna prilika!
Zaradi odhoda k vojakom prodam po nizki ceni večjo zalogo odprtega Čaja Souchory, Caylon in Kaiser-Melange.
Anion Močnik,
Celje*
KUPUJEM KOSTANJEV LES
v vagouih oddaja za takoj do avgusta dolgost l—2 V* m. Obvezne ponudbe sa takoj z navedbo postaje dopos-lati tvrdki: Vinko Vabič, Žalec, (Staj.)
Sedoòiv
vsehlekamsh
è K.v-